Leto LXY%. št. 175 Ljubljana, četrtek j. avgusta 1933 Cena Din 1.-
lenaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — InaeraC do 80 petit           UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska ceeta,
& Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3.—, večji inserati petit              _______A__A        fl1     m|. telefon ftt. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon ftt. 05,
trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski* Narod«              uuhuana, annnjevm onom     a podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 5122, 8123. 8124, 3125 in 8129 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
SKUPNA AKCIJA VELESIL V BERLINU
Zaradi kršenja mednarodnih pogodb in običajev s strani Hitlerjevega režima bodo izvršile velesile skupno demaršo
Pariz, 3. avgusta, r. Incidenti, ki jih izzivajo nemški narodni socialisti s svojimi poleti nad avstrijskim ozemljem in s svojo protiavstrijsko propagando po nemškem radiju, vzbujajo vedno večje vznemirjenje v mednarodnih krogih, ker Nemčija s tem početjem na nedopusten način krši mednarodne običaje in pogodbe. Izgovor, da gre samo za strankarsko-poli-tično akcijo, ne drži, ker bi bila vlada dolžna zabraniti tako početje. Ker tega ne stori kljub temu, da je bila na to službeno opozorjena s strani avstrijske vlade, daje
govod za skupno intervencijo velesil v erlinu.
Oficijozna »Agence Havas« objavlja danes komunike, ki pravi, da v zunanjem ministrstvu že več dni razpravljajo o napetosti, ki vlada med Avstrijo in Nemčijo in je pozornost francoskega zunanjega urada osredotočena na incidente, ki jih povzročajo nemški poleti na avstrijsko ozemlje in propaganda v nemškem radiju. Ugotovljeno je, da mečejo nemška letala na avstrijskem ozemlju letake, v katerih pozivajo prebivalstvo k uporu proti avstrijskim oblastem, torej delajo propagando za revolucijo v drugi državi, kar je po mednarodnih pogodbah in običajih docela nedopustno. Prav tako krši Avstriji sovražna propaganda v nemškem radiju mednarodne običaje. Francosko zunanje ministrstvo je opozorilo številne druge vlade na resnost in nevarnost teh dogodkov ter z vladami drugih držav izmenjalo misli o potih in sredstvih, da bi se taki dogodki enkrat za vselej preprečili. Pri tem je mišljena v prvi vrsti skupna akcija velesil in morda Še drugih evropskih drla v.
Francoska demarSa v Berlinu
Velik del francoskega tiska se bavi v zvezi s temi oficioznimi informacijami z možnostjo skupnega diplomatskega koraka v Berlinu. Postopanje Nemčije proti Avstriji izziva v francoski javnosti tem večje ogorčenje, ker so narodni socialisti zaceli izzivati slične incidente tudi v Posaarju, od koder so nasilno odvedli dva francoska državljana in ju internirali v Nemčiji. Zaradi tega incidenta je francoski poslanik v Berlinu Francois Ponncet izvršil včeraj v nemškem zunanjem ministrstvu ostro demaršo in obenem protestiral proti nemški propagandi v Posaarju za priključitev Posaarja k Nemčiji, o čemer ima šele prihodnje leto odločiti plebiscit.
V francoskih političnih krogih računajo, da bo najbrž že te dni prišlo do skupne akcije velesil v Berlinu, ker so tudi v Londonu zelo razburjeni nad početjem Nemčije. m
Pariz,  3.  avgusta. O avstrijskem
vpcašanju piše >Le Journal<: >Knšitve pnoti Aiv&triji povzročajo nov mednarodni spor. Gre za kršitev medearodmega prava, ki ima noronalmo doveeti do pritožbe na Drušcvo narodov. Ker je Avatrija neposredna žrtev, zato bi morala 'ona v ptrvi vrsti pozvati Društvo narodov, da napravi red. roda podobne pravice imajo tudi druge članice Društva narodov.
Avstrija se *e namestju tega obrnila na veHke sile. Zdaj se vodido pogajanja. IVancoska vil ada je stopila v suke z Anglijo, Italijo, Belijo, Potf&ko in z drugimi prizadetimi državami. Gre za to, da vse te države pozovejo Nemčijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveenoeti.
Prvi sadovi ten pogajanj bodo morda v tem, da svetu Društva narodov najbrž ne bo treba javno razpravljati o tem de-likatnem vprašanju. Zanimivo je, da se vlade vračajo k starim diplomatskim načinom. Važno pa je, da ne ostanemo pri izprememlbi sistema, temveč da se izvedejo odločni in rzdatmi sklepi.
Iozvedeli smo, da so ukrepi, o katetrih je poročal v imenu angleške vlade angleški poslanrk v Parizu lord Tvrrel generalnemu tajniku v zunanjem ministrstvu Legerju, v »kladu z važnostjo, ki jo tej stvari pripisuje francoska viada.
Angleško mnenje
London, 3. avgusta. Vsi angleški listi podčrtava jo izredno resnost narodno socialističnega vmešavanja v avstrijske notranje zadeve v obliki propagandnih poletov iz Neunčij v Avstrijo. Angleška vlada eelo pazrtjivo zasleduje početje fri<fieriev. cev in odgovorna krogi smatrajo to za eklatantno kršenje mirovnih pogooo. v vladnih krogih izjavljajo, da angleška vlada ne bo pasivno g-Vedala tega početja ter da bo stortfa korake; da pride ta zadeva pred Društvo narodov.
Posaarje Posaarcem!
Sarrbriicken, 2. avgusta. A'A. Kljub nekaterim volilnim zmagam hitlerjevcev je saarsko javno mnenje glede hitlerjestva slej ko prej zelo deljeno. Včeraj se je zgodilo v občinskem svetu v Ludwei1erju v pokrajini VVarndtu nekaj značfcieea. V fcrejs )e pHtto pri vofttoah dne Z
ja v občinski svet mnogo hitlerjevcev. Neki hitlerjevski občinski svetnik je že na prvi seji zahteval, naj občinski svet izglasuje deklaracijo, po kateri zahteva kratko malo takojšen povratek k Nemčiji. Tedaj pa je vstal neki komunistični občinski svetovalec in izjavil: Naša domovina je proletarijat, ne pa Nemčija v svoft sedanji kapitalistični obliki, ki Jo je Hitler -prignal do ekstrema. Ta Nemčija ne bo nikoli mogla biti domovina delovnega sa-arskega ljudistva. Naposled je občinski svet proti vsemu pričakovanju — zakaj stranke, ki so proti hitierjevstvu, so zelo neenotne — izvolil za župana nekega komunista, za katerega sta se zavzela govornik meščanske stranke in neki neodvi-
sen delavec, ki je nag^asil devizo »Posaarje Posaarcem«.
Nemški militarizem
Berlin, 3. avgusta. AA. Agrarna »Deutsche Tageszeitungr* prinaša članek glede na obletnico vojne napovedi leta 1914. in pravi: Ko se spominjamo avgustovlh dni leta 1914., se v nas grenkoba zdaj umika novim nadam. Nemški narod ima danes svoje vodstvo, ki je kos vsem težavam in jih obvladuje z zavestjo, da kuje usodo narodov samo nacionalne sile in narodova volja. To vodstvo je v življenje in misli naroda postavilo spet junaštvo na prvo mesto. To nam daje resno upanje, da bodo junaštvo in žrtve svetovne vojne obrodile žetev nove nemške veličine in nove svobode.
škrlatica ugrabila
mlado življenje
V ponedeljek se je v severni steni škrlatice smrtno ponesrečil sedmošolec Franc Lešnik iz Celja
Naraščajoča napetost med Japonsko in Ameriko
Razburjenje v Ameriki zaradi japonskih pomorskih manevrov — Pričetek oboroževalnega tekmovanja
Washington, 3. avgusta, r. Vedno bolj se kaže, da v ameriških krogih ne polagajo nobene važnosti več na razorožitveno konferenco ter da jo smatrajo že za mrtvo rojeno dete. Ta vtis je napravila zlasti vest, da je Roosevelt odobril načrte mornariškega ministrstva, ki predvidevajo zgradbo 21 novih vojnih ladij. Neposreo ni povod za to so dali demonstrativni manevri japonske vojne mornarice tako rekoč pred nosom ameriških postojank na Tihem oceanu. Včeraj so se namreč v zapadnem delu Tihega oceana pričeli veliki pomorski manevri japonskega vojnega bro-dovja. Vaje so organizirane v izredno velikem stilu. Manevri bodo trajali do 25. avgusta. Od 10. avgusta dalje jih bo vodil osebno japonski mikado. Pri manevrih bo sodelovalo 150 vojnih ladij in cela vrsta letalskih eskadril. Politični krogi sodijo, da bodo ti manevri odgovor Zedinjenim državam, ki so koncentrirale vse svoje pomorske vojne sile na Tihem oceanu, kar je izzvalo pri Japoncih veliko vznemirjenje. V zvezi z vojnimi vajami je bilo izdano tudi uradno poročilo, ki pravi, da je japonska vlada sklenila do kraja izvesti program gradnje novih vojnih ladij, kakor je to določeno po londonskem paktu glede oboroževanja na morju, ter obrambnih utrdb,   letalskih  pristanišč   in arsenalov.
i Prihodnje leto bodo zgradili 110 velikih hidroplanov, modernizirali štiri križarke ter ustvarili ves ostali del načrta pomorskih konstrukcij.
V ameriških krogih je nastalo zaradi tega silno razburjenje. .Vsa javnost zahteva od vlade, naj se ne da motiti po ženevskih brezplodnih po <<j; in jih, marveč naj ima pred očmi predvsem varnost Amerike. Zaradi tega je bila vest o gradnji novih vojnih ladij sprejeta z velikim zadovoljstvom. Podtajnik mornariškega ministrstva Philipp je izjavil, da Amerika spričo obsežnega gradbenega programa Japonske, ki predvideva zgradbo številnih novih križark, rušilcev in podmornic ter modernizacijo vse mornarice, ne more držati križem rok. Japonski mornariški gradbeni program predstavlja po njegovem mnenju pričetek novega oboroževalnega tekmovanja na morju med Japonsko in Ameriko.
London, 3. avgusta, r. V tukajšnjih mornariških in vojaških krogih so zelo vznemirjeni zaradi nevarnosti oboroževalnega tekmovanja med Japonsko in Ameriko, ki bo tudi Anglijo prisililo k povečanju svoje mornarice. V tem vidijo prve posledice neuspeha razorožitvene konference in boje se, da bo ostal ves trud za dosego razorožitve zaman.
Rusija zapušča nemški trg
Pariz, 3. avgusta. AA. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada sklenila plačati •nemški narodni bairki vse svoje obveznosti. V Nemčijo je odposlala tovor zlata v vrednosti 125 miKjonov frankov. Zlato so pridelali v sibirskem zlatem rudniku »Lena Goldfields«. Z njim bodo poravnali sovjetske rnenice, ki zanje jamči nemška narodna banka ki ki so že zapadle. V kratkem bo sovjetska vlada poslala novo pošiljko tega zlata.
Dobičkanosen sport
Newyork, 3. avgusta. AA. Ameriški svetovni prvak v tenisu Vines, ki je zastopal Zedinjene države v nedavnih tekmah za Davisov pokaj v Parizu, je izdavil novinarjem, da bi rad šefl med profesijonatee Tildenove skupine. Gre le Še za to, da mu Tibden stavi sprejemljiv predilog. Na vprašanje novinarjev, koliko zahteva, da postane profesiionaiec, je Vines odgovo-riJ: Naifmanj 100.000 dolarjev, sioer ostanem še daHe amater.
Heil Hitler — 6 mesecev zapora
Pariz, 3. avgusta. AA. \z Berlina poročajo, da je posebno sodnice s podvizanim postopkom obsodbo na šest mesecev strogega zapora delavca, ki je ironično vzkflitonil: »Hert, Mvder! Heil, Moška«!«
Najboljša strojepiska na svetu
Ch iee.gr>, 3. avgnsta, aa. V okviru svetovne razstave se je tu vrštto tudi stroje-n'^io tekmovanje, na katerem si je pridobila naslov svetovne prvakinje Americaii-ka mi«s Dorothv Dow. Napisala je na pisalnem stroju »VVoodatockc v 15 minutah trajajočem neprekinjenem tipkanju povprečno °6 besed na minuto.
Ogromen gozdni požar v Franciji
Pariz, 3. avgusta. 6. V okolici Toulona je nastal ogTomen gozdni požar. Ve£ vasi je v nevarnosti. Oblasti so alarmirale vse bližnje g-amizije. Promet na cesti Toulotv-MarseiUe je deloma prekinjen.
Tudi Beograd dobi policijo
Beograd, 3. avgueta. V notranjem ministrstvu sestavka početna komisija zakon, s katerim se bo tudi v Beogradu poverila varnostna služba državni policiji. Kakor znano, opra/vLja sedaj v Beogradu varnostno in policijsko službo sploh oroi-nlstvo.
Velik požar vDravl jafa
Ljubljana. 3. avgusta.
Davi ob 2.45 je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju zidarskega mojstra Edvarda Cerniča ml. v Dravljah 130. — Ogenj je najprej opazil pri Černiču usluž-beni delavec Istenič, ki je obvestil domače, nato pa gasilce v Dravljah. Naglo se je ogenj razširil na vse poslopje, daleč naokoli je plamen razsvetljeval okolico in nebo. Na pomoč so prihiteli poleg dravelj-skih tudi gasilci iz Zgornje in Spodnje Šiške. Požrtvovalno so gasili do 5. zjutraj, vendar gospodarskega poslopja, v katerem so bile velike množine sena, lesa in raznega orodja, niso mogli rešiti, ker je primanjkovalo vode, pač pa so preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosedna poslopja.
Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, uničenih je 12 voz sena, 17 kubičnih metrov drv, večja množina parketov, dva voza ter velika zaloga raznega zidarskega orodja ter potrebščin, tako samokolnic, lestev itd škoda znaša najmanj 300.(00 Din in je samo deloma krita z zavarovalnino.
Kako je ogenj nastal, ni znano, vse pa kaže, da je bil podtaknjen. Na pogorišče so prišli že med požarom tudi stražniki iz šiške, ki so takoj uvedli preiskavo.
LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 23X1.24—2322.50, Berlin 1363.47—1377.27, Bruselj 799.41 do 803.37, Curin 1108.35—1113.85, London 189.75—191.35. Mew York ček 4174.93 do 4208.19. Pariz 224.27—225.39, Praga 169.73 do 170.59, Trst 300.90—303.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.75
INOZEMSKE BORZE Čarih Pariz 20.235. London 17.15, New
York 379__, Bruselj 72.125, Milan 27.19,
Madrid 43.20, Amsterdam 206.525, Berlin 123.20, Dunaj 58.—. Praga 15.315, Varšava 07.75, Bukarešta 3.08.
Kranjska gora, 3. avgusta. Ni še minilo teden dni, odkar so pokopali prvo letošnjo žrtev Togi a v a, dijaka Marjana Grebenca, že je prispela davi vest Lz Kranjske gore žalostna vest, da je triglavsko pogorje zahtevalo novo žirtev. Na težJko pristopni in krhki severni steni Skrlatioe se je v ponedeljek popoldne smrtno ponesrečil dijak Franc Lešnik iz Celia.
V ponedeljek okrog 18. je p rinit el ves zasopel in prepoten v Kranjsko goro neki dijak in povedal županu Lavti-žarjfu, da je z Rutaršike Ponce opazil kako je nekdo okrog 16.
treščil s severne stene Škrlatice v globino.
Videl je tudi, da je še nekdo v steni zagaten in da si ne more pomagati ne naprej ne nazaj.
Zupan Lavtižar je takoj organiziral reševalno ekspedicijo, ki so se ie udeležili Ivan VertL ki je utiral pred leti znamenito pot na Prisojnik, dalje Joža Pečar, Anton Berce in sodnik Bleiweis. Ekspedicija se je okrog 20. napotila v Krnico, kjer je pa čakala na drugo reševalno ekspedicijo. G. Lavtižar je namreč teletonično obvestil Mojstrano in Jesenice, kjer sta reševalni centrali, in prosil za pomoč. Z vlakom, ki prihaja ob 22. v Kranjsko goro, so se pripeljali Joža Čop, dr. Miha Potočnik in drugi ter takoj po prihodu krenili v Krnico, kjer sta se obe ekspediciji združiM. Okrog 2. ponoči sta reševalni ekspediciji krenili proti VeMki dnini in kmalu naskočili severno steno Škrlatice.
Kraja, kjer je ležal ponesrečeni turist, jim ni bilo treba dolgo iskati. Joža Cop je opazil v siteni jato planinskih vran, ki so krožile nad istim krajem. Bilo je takoj jasno, da mora tam ležati ponesrečeni turist. Po več-urnem napornem plezanju so malo pod vrhom v Velikem olrtarju našli pone-srečnega dijaka. Nesrečnež je strmoglavil s stene 40 do 50 m globoko.
zlomfl si je hrbtenico hi je bil najbrž takoj mrtev. Na vratu je imel veliko zevatočo rano.
Pri ponesrečencu so našli legitimacijo, iz katere je bilo razvidno, da gre za sedmosolca Franca Lešnika, srna znanega celjskega   juvelirja g. Antona Lešnika. Bil te po-polno-ma pra-
vilno turistovtsko opremljen, imel je dobre plezalke ter poln nahrbtnik, ki je bil težak n^imanj 20 kg. Po mnenju Jožeta Copa je bil
nahrbtnik kriv Francetove smrti. Prevelika teža je smelega plezalca ovirala in tudi potegnila s stene v prepad. Seveda pa tudi ni izključeno, da mu je na strmi steni spodrsnilo ali pa da se je odtrgala skala in ga potegnila s seboj.
Z največjim naporom in če*to v smrtni nevarnosti so člani obeh reševalnih ekspedicij po strmi steni spuščali v dolino. Pri spuščanju trupla bi se bil Joža Čop kmalu ponesrečil. Se težje pa je bilo prenašanje trupla na prodišču, kjer so morali ponesrečnega Lešnika ves čas nositi.
Reševalna ekspedicija je prispela v torek zjutraj okrog pol 9. v Kranjsko goro. Truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico, kjer so turisti, izletniki in domači prebivalci krsto zasuH s cvetjem in planinskimi rožami.
Lešnikovega tovariša v steni niso več našli. Na čuden način se je sam rešil in preplezal steno ter silno utrujen in izmučen prispel v torek popoldne v Kranjsko goro, kjer je teleionično obvestil Lešnikove roditelje v Celju in se odpeljal domov. Pokojni Lešnik leži še vedno v mrtvašnici v Kranjski 2or, kamor prispe poni mrtrSki avtomobil iz Celja. Tragična smrt mladega, pridnega in nadarjenega dijaka, ki je svojo ljubezen do planin plačal z živUerijemv, je vrzbuddAa splošno sočutje.
V triglavskem pogorju se je pa pripetila še druga večja nesreča. V nedeljo so napravili diplomirana bolniška strežnica Frančiška R a ine r jeva, trgovec VVenger, trgovec Hans Tro-ger, matematik Hans Schnadl in hra-niJnični blagajnik Wiegele, vsi iz Beljaka, turo na Mangart. Med plezanjem je pa turiste zajel strahovit vihar s snežnim metežem, ki je trajal več ur. Rainerjevia in Schnadl sta onemogla, dočim so ostali vsi izmučeni prispeli v kočo na Mangartu. Onemogla turista so pozneje našli mrtva.
Na Kaiserkoppe se je pri trgatiru planik smrtno ponesrečil ta*pe*niđri pomočnik Franc Pirrtar, doma te mariborske okolice.
živinski sejmi brez kupcev
Z včerajšnjim sejmom ni bil menda nihče posebno zadovoljeti,
tudi krčmaif ne
Ljubljana, 8. avgusta. Sejme imamo Se vedno — vseh vrst, najbolj pogosti so pa živinski, toda vsi sejmi 80 skoraj brez kupcev. Ce bi ne prištevali sejmov med tradicije, bi jim najbrž že odklenkak), tako pa ne pride nikomur niti na mieet da so sejmi, vsaj tako pogosti, brez pomena ter nepotrebni. Ljubljanski živinski sejmi so bili vedno na glasu ter so bili zelo obiskani, prihajali so na nje stalno Gorenjci, Dolenjci, Notranjci in celo Štajerci. Zdaj so ti sejmi čedalje slabši, pač zato, ker so se kmetje prepričali, da kupčija na njih ne cvete in da je brez pomena goniti živino tako daleč, kjer te je itak dovolj. Posebno slabi so ljubljanski sem ji v drugi polovici meseca- Ob prvih sredah je Še vsal nekoliko živahno, sicer pa  vlada mrtvilo.
Včeraj je bilo na sejmu se precei živine, minila je pa sezona za plemenske pujske, ker zdai pomladnih ni več, a letnih ie malo. Tudi no prašičkih ni bik) pOvprnSe-vanja, ker jih zdaj imajo že skoraj vsi rejci, ki bodo imeli porami koline. Po 7 do 8 tedno stare puieke so ponujali po 350 Din. Barantanje ne pomaga mnogo. Prodajalci popuste pri ceni le zadnjo jto, če niso mogli prej prodati.
Volov že dolgo ni več toliko, kot jih ie bilo včasih. Vcerai jih je bilo nad 40. kar je malo za ljubljanski seiem. Ob 10. niso Se prodali niti 5 voličkov. Pitanih volov prav za prav na našem sejmu sploh ni; to'ste vole izvohajo kupci in prekupci, da jih ni treba kmetom goniti na sejem. Vendar pa niso vsi voli na ljubljanskem iejmu tako mršavi, da bi ne bili primerni za zakol, a največ je voznih živinčetov. Na težo so ponujali srednje debele vole po 4 Din kg. Pri volih se včerai mesetarji in kmetje niso mnoeo razživili.
Nekoliko živahnejše je bilo pri kravi-cah. ki tih je bilo tudi približno tolrko kot volov. Za krave se zanimajo predvsem kmetje, edino za stare, ki niso več za rejo.
se pozanima včasih mesar. Toda zdaj je tei ko prodati tudi najlepšo kravo, čeprav je le tako nizko cenjena. Razlika med ponudbami povpraševalcev in prodajalcev je prevelika. Mlado kravo s teletom je ponujal kmet za 1800 Din. kupec pa je bil pripravljen plačati le 1200 Din. Nihče pač nima denarja, vsi ga pa tako krvavo pogrešamo. Kmet bi rad plačal z izkapiokom davke, a oni, ki bi hotel kupiti kravo, tudi ne more dobiti denarva v denarnem zavodu. Zato ee sklene zelo malo kupcaj. Da je zadovoljen kupec, mora biti prodajalec v skrajni sili, sicer pa raje žene živinče nazaj. Kmetje so pa tudi silno trmasti ter se čeŠče razdere kupčija samo zaradi nekaj dinarjev razlike. Takšna trma je tudi zelo potrebna, sicer bi cene padle še bolj.
Konj je bik> na včerajšnjem sejmu okrog 60. Posebno lepih ni bilo mnogo; kdo bi jih tudi kupoval! Tudi za druga »klj-jseta« se ni nihče mnogo zanimal, a pravi dogodek se je zdel kmetom barantanje za konjička, ko je šlo za res. Pri precej lepem konju so se kmetje izredno razvneH. Ba-rantačev in mešetarjev je bila velika gru ča, a zbralo se je v kroeu še mnogo kmetov, kot da ere za senzacijo- Kupec bi se ne mogel izmuzniti, četudi bi se rad, tako je bil obkoljen Končno so udarili. Zbaran-tali so na 2280 Din. Mnogo dražjih konj je bilo mak). Srednja cena za konja, za vožnjo, je okrog 2200—2800 Din.
S sejmom ni bil menda nihče posebno zadovoljen, tudi krČmarji ne
Izbruh vulkana na Sumatn
Amsterdam, S .avgusta, s. Po veeteh iz Bata vije je delovanje ognjenika Sttal na otoku Sumatra v zadnjih dneh zelo živahno. Ognjenik meče iz svojega zrela v veliko visino velike kottfitoe pepela. Pri tem se razvijajo strupeni pttai, M cfrotajo okolico. PtcMtsJ*** )»
Z motornim čolnoi na Vrhniko
LOVgSrggl KARO P«, dna 3. avgusta
Pomožna akcija v škofjeloškem srezn
5 JftSf^H" »Kike* in MJadranske strale" —
V L|nM)aalel }e flkrtto bogastvo, ki ga je treba odkriti
LjMblfaML, S. a*ew*a. 2Maj t Wyn«ui sosoni ms&otl kopalcev kn kopalk nt >đp*otc kakor tudi na kopališču na LđabJdasDJd KapaMSče je letos znatno preurejeno. Porpravljeci je basen, dohodi k bregu eo apianireoi, sezidano Je stopnišče za prestajanje ootaov. preurejeni sta peščeni terasi na obeh itranen gostilniškega paviljona In vgrajena Je eeia vTeta novin kabin. Tu<M športne pioeeme so preuredili, da so prav vabljivi.
Z regulacijo Ljubljanice ee bo nedvomno modno EVlfiaJo etev«o ootaov, ki jih je se sedaj precej. Saj Jih imajo samo neka/beri čoki ar ji po 10, 20 Ln tudi več. Zasebnikov pa Je tudi vefoo več, ki hočefc) imeti avojo čolne. Vožnja po I/Jnib Ijanici je naravmoet Idealna: Ljubljanica
falLa  Od  Vrhnike    do  Izubijane neznaten padec, aa-to je kaj lai*ko ■veslati. Poleg tega nudi zefleno obreije kaj prijeten poči Tei očem. Coinor srečaš dosti na vodi tja
do Mokarja na Barjoi, potem pa jih aman^-ka.    Samota iprav dobro vptliva na živce,
ko se vozaš skoraj eaan naprej proti Oral vasi.
Vodtao pot od Mokar J a do Vrtci i ke po zma maj o l4>ubUancatniov rasom eportnrtoov,
aob* sem sedel v Žametov motorni Čoln in se r; al potegniti na Vitmi&o. k a k o dobro sem zadel, da sem si izbral za izlet ravno    žanetov  čoln,    sem    spozna! med
vožnjo. 8 (ponosom md je pripovedoval, da je najstarejši ljubiti ajnfiki Čolnar ln da pozna do VnbfLUke ob otrali obeh bregovih. ekx>ro vsako krtino. Na "Ljubljanici čo&na-ri ie od evojfch otoroSkih let. Vsa LSoAHaHt ga poane. pod imenom 2ane.
>SedaJje pridemo do >treh bratove. Kakor vidite, eo "to trije hrasti, ki rasto <imig poleg drugega. Kanada bočno pri Zidarjevem grsiboML, ki dovaja vodo iajpod Krima. Že smo pri vodomera. Na desnem bTegu pa 3« fooie veliko poslopje Kodelejeva supa. Kodeld ima tu veliko posestvo. Malo takih. Sedaj od Ufre do Poopeči ni nobene hiše več. Tako daleč smo že ven i« Ljubljane, pa se vedno apada ta svet pod ljub-Jjaiusko mestno obCtao.
Doie tukaj na levi >e pa Zo4Cta>v gara* fben. Na levi strani L<Jfub4je>nice bomo videli Se mnogo grabnov, ki odvajajo vodovje z Barja. .Prihaja pa to vodovje večinoma s Krima. 2e smo pri Kosterjevam grabnu. Tudi Kozler ima tukaj obćdrno posestvo. Nasproti tega graftma na desnem breg&i Lhibldamice je stala nekoe hiša. ReMi smo ji >Pri Sftorž4i>. Skote je bil čoinar. Po njegovi emrti de hiša ee nefaaj Ca»a stala, potem eo jo pa podrti
Tu na desni je sedaj Radem graben. Pri tem mejniku se noto a teritorij IjsubKJ-ainske mastne občine. Na levi iptridemo sedaj do Dolgega grabna, ki dovaja vodo izpod Planince. Na Plan kaci ye kraeezi teren 3>a »mucanje. Planlnco obdajajo gozdovi, »redi nje pa je, kakor vidite, dokg hrib. Na tej strani ee sede tukaj neha ter+tortj mestne občine. Na desni vidite StaTo za-peCeniko in malo naprej Novo zajpečenflio. Obe vodi tečeta čez oboje Gorice.
V kolenu Ljubljanice, ki se imanatje Zadevne, votatoi pozimi lovce me lov na divje race. LJobdja-nica se tu komaj premika, tako poč as i teče, divjih rac pa je pod ivnbami nič koliko! V grabnu Zvonik na levi strani voda nikdar ne zamresne, ker je sbud«emGna. Ta ftnpa se imenuje Virantova. Nekoč je bila hiša, odfkar je Oomar Vtrant umrl, eo jo pa preuredili. Kmalu bomo v Podjpeci.
Se prej imamo na levi Jezereki gra- I
ben, ki dovaja vođo lm Preaerekeca jeze-*a, V jezer« Ml atreien smaj. Id ima «laf?o ipod 8r. Ano, medtem ko mu rep sapa daleč tja pod Krim. Kadar s njim zamahne, nastane povod eni. Nasproti Jezerskega grabna teče GoriHki graben. In ie smo v Podjpečl, nad katero se Štreno drviga &v. Ana g kamnolomi z risokimi, naT^pSfintinrl, kakor odlaganimi stenami. Podpeč — slavna dolga tm, odkoder ao tiatriAkJ menihi   dofea atoletia   vozili v
LJubljano drva, kamen in aoDo.
Na den imamo FOdpee&i graben, neto
Preserje in Se smo pod presensklm ielez-niškim viaduktom. Sa sebo>f pričamo žalostno goro ivreeeiniko s mano romarsko cerkvijo. Zopet na levi Sličev graben, na desni Bevšiki, na levi Dtmfber ovinek, nato prt hdsi brodmlka Jurja, ki prevala ljudi fcr Bevk na desni strani UaMjanice. Pri Jnrju si je cjgradll l^ablianaki Schrey ipri.
Btdek, kjer je prenočeval, kadar je priSel na lov na race. Naprej od Jurja teče potok Borovini Sca! Ka desni pa smo že pri Ga-letovi hiai.
Galetovo hišo ima v najemu grof Lich-ten/bersg.  Preživlja se  kot preprost ribič.
Na grofovBtvo epomindajo menda samo tiste velike mreže aa ribolov, ki jih ima razprostirate pred hieo, ki pa kopico lovskih psov plemenite pasme. Lov je tu izdaten. Liohtenbensova žena prihaja va&k petek v LjaiMdano na VoAifkor trg z veliko množino rib. — Koj aa to niso je Komin ov graben z vodomerom in Brezov-štkov graben, na levi malo naprej pa potok Bistra.
Nekdanji kartuzijaneKi samostan Bistra med Vrhniko In Borovnico je sedaj Gale-tov grad. Zdaj že vidimo Vrhniko. Na levi imamo še zadnji graben, Lobi jo, pravzaprav potok, na deani pa Orni poto.c Od
Ljubljane na Vrhniko    je po Ljubljanici 23 km. Prevozili smo jdh v dveh urah.«
T&ko žane, ki ni iapoistil nobenega grabna, da bomo dobro poznali vođino pot Mi, kar nas je bilo t čomu, smo ga le napol poBlu&aii. Direktor trgovske akademije v Nisu g. Modic je bil mnenja, da Ljubljančani ne vedo, kaj imajo ▼ Ljubljanici. Ob Ljubljanici bodo stale, ko se zopet razrije bomarBtvo, najilepće viie. Od kopališča najprej ie »tojI prva vila — Koser-jeva. Lepćega miru ne najdete nikjer. Vrh tega ste sredi zeJenoa. Samo vodni ptiči so vaši tovariši. In voda za kopanje, da si lepše ne morete misJiti!
Istega mnenja je bil vrhniški župan lekarnar g. Hočevar. S kakšnim veseljem nnmn je razkazoval prione za kakih S kopalcev pri goetilni pri Lovcu, ka jih je dal te dni postaviti! Ln tudi kabino 'bodo zgradili! Ob Ljubljanici so Vrhnlčani tudi zgradiii lesen pristan za pristajanje dirkalnih čoinov iz LJubljane. Znpan Hočevar si tudi nabavi čoln. V LoubUanici je skrito bogasbvo, ki ga je treba dvigniti!
Brav je zato, da priredi v soboto 5. t. m. popoldne draetjvo >Krka< cvetu6n i korzo v zvezi z beneško nočjo in veselico na kopali&ču na Ljubljanici. Ta prireditev tvori uvod v >jadranaki dane Jadranske straže ietotako na Ljrubljanici. >Krka< hoče na eni strani opozoriti Ljubljančane na vodnd sport, ki se j4m nudi na Ljubdja-nici, na drugi strani pa se poseibej na ve-slažke tekme Jadranske straže naslednjega dne. Ker se bosta cvetlični korzo in beneeka noč prvikrat vršila na Ljubljanici, kar pomnijo Ljubljančani, je pričakovati velike udeležbe, s čimer bo budi dosežen glavni namen prirediteljev.
Drzna tatvina motornega kolesa in denarja
V tovarni za žhno }e tat odnesel 11.000 Drn. - VIHai Masteriu ukradeno motorno kolo
Kranj, 2. avgusta.       velike postave, oblečen ▼ sivo športno ob-, i   ij  i leko. Hotel je imeti tudi olje. Ko pa mu
.Mnogo hrupa m vznemirjenja je vzbudi- f 0pr(£ajalei ^ ^ ^lja ni£* pn la v soboto ponoči tatvina motornega ko-    J^pro  ^ « peldk35 hlapca, je
neznanec odvrnil, da ne more toliko časa
lesa in večje vsote denarja v Stražišču in Zgornjem Bitnju pri Kranju. Kranjski orožniki so prišli se<laj drzni tatinski družbi že na sled, eden izmed tatov že sedi v sodnem zaporu.
Najprej je bilo vlomljeno v pisarno tovarne za žimo J. Knific v Stražišču. Tat je odprl okno v vratih, ki je bilo le pripr-
>. obrnil na notranji strani vrat ključ in tako prišel v hišo. Ker je razmere v hiši brez dvoma prav dobro poznal, se je ta-koi podal v pisarno, kjer je vedel za denar. Vrata v pisarno je odprl s ponarejenim ključem. Tu je našel nezaklenjeno omaro, iz katere je vzel 2600 Din. Potem je r dletom privzdignil pokrov pisalne miz- in vzel iz predala nad 8000 Din: tu je našel same stotake. Skupaj je pobral nad 11.000 Din denarja. Po izvršeni tatvini je brez vsakega najmanjšega sledu zapustil pisarno in izginil v noč. Kakor kažejo vse okolnosti, je bila izvršena tatvi-m med L in 2. uro.
Okrog pol 3.. takoj po tej tatvini, je bilo ukradeno motorno kolo g. Vilku Ma-sterlu v Zgornjem Bitnju. Motorno kolo ie bilo znamke BSA in je imelo številko ?_1057. Vredno je 15.000 Din. Da ne bi storilci vzbudili kakega hrupa, so ga odpeljali iz nezaklenjene šupe preko travnikov, njiv in dveh globokih jarkov do glavne ceste. Potem so se najbrž odpeljali proti
?kofji Loki. ker so bili iledovi koles na Trašni cesti. Valentin Križaj iz Zgornjega
R tnja je pripovedoval, da sta se peljala mimo njegove hiše dva moška na motornem kolesu: bilo je to nekako 10 minut po tretji uri.
Tatvina je bila takoj prijavljena orožnikom v Kranju. Orožniki so še okrog 7.
Zjutraj našli sledove motornega kolesa skozi vasi Bitnje, Žabnica do Škofje Loke. Blizu Škofjeloške postaje se je sled razgubila oz. so jo zabrisala druga vozila. Ker ni bilo v motorju dosti bencina, ao sklepali, da so tatovi morali kupiti meo potjo vsaj nekaj bencina. Orožniki so poizvedovali pri vseh obcestnih prodajalcih bencina do Ljubljane. Res se jim je tako posrečilo priti tatovom na sled. Okrog štirih ponoči je kupil neznanec bencin v Ljubljani na križišču Tyrševe in Gospo-svetske ceste. Prodajalec Franc Novak ga mu je prodal pet litrov. Neznanec je imel motorno kolo in je bil. -kakor gs opisuje Novak, star kakih 20 let,   močne, precej
čakati, ker se mu zelo mudi. Takoj nato se je odpeljal po TvTsevi cesti, najbrž na
Dolenjsko.
Po dosedanjih ugotovitvih so orožniki na sledi pravim storilcem. Tat, ki se je odpeljal z motornim kolesom, mora biti vodja vlomilske družbe. Opis vaščanov v Stražišču se točno ujema z Novakovim ODisom. V zadnjem času je bil večkrat v Stražišču, kjer je točno spoznal vse razmere. Pri tem mu je gotovo pomagal njegov tovariš, ki so ga orožniki aretirali. Pri zasliševanju je vse zanikal in se izgovarja, da je spal ono noč doma, dočim priče iz-povedo, da je bil zdoma.
Kakor upamo, bodo orožniki v kratkem vso zadevo še bolj razjasnili in s tem prišli na sled nevarni družbi, ki ima na vesti že mnogo vlomov in tatvin.
Iz Celja
Soliki odbor obrtne nadaljevalne iole v Celju bo imel danes, v četrtek ob 18. obračunsko in proračunsko sejo v sejni dvorani na mestnem magistratu.
o— Neareča dveh otrok. V § tor ah je padel 9-letnemu sinu kočarice Karlu Sei-berju težak kos železa na levo nogo ter mu zlomil kost in zmečkal nogo. Na Svetju nad Celjem je padel 17 mesecev stari posestnikov sinček Joie Gračner v apnenico in si močno poškodoval oči Otroka se zdravita v celjski bolnici
C— Nogometni t sam A : team B 7:3
(4:2). V sredo 2. t. m. proti večeru je bila na igrišču pri aSkalni kleti« odigrana druga
izbirna tekma med A in B teamom za sestavo celjskega nogometnega teama, ki bo igral v nedeljo 6. t. m. ob 17. pri »Skalni kleti« v Celju proti zagrebškemu teamu. Tekma je bila prav zanimiva in živahna. Na obeh straneh je bilo mnogo lepih kombiniranih potez. A team je bilo po večini v premoči in je zmago zaslužil. Prvi polčas je trajal 35, drugi pa 25 minut. Goli za !A-team so padli v L, 15., 34. in 32 minuti
prvega ter v 5.. 14. in 19. minuti drugega polčasa, goli za B-team pa v 8. in 30. minuti prvega ter v 18. minuti drugega polčasa. Koti 7:1 za A-team. Tekmo je sodil g. Salekar objektivno. Navzočih je bilo okrog 250 gledalcev.
škof ja Loka, 2. avgusta. Gospodarska kriza je zajela tudi škofjeloški okraj, ki mu je bil zadan najhujši
udarec s skoro popolnim zastojem lesne industrije. Število brezposelnih se je zlasti
zvišalo v Selski dolini, kjer je splošna beda največja. Pomožna akcija je skušala obče gorje lajšati kolikor je bilo pač mogoče, vsega pa ni mogla storiti, čeprav se je njeno delovanje osobito v letošnjem letu zelo okrepilo in so bile deležne njene pomoči vse občine škofjeloškega območja. Nazorno sliko delovanja te prekoristne akcije nam najlepše pokažejo številke, iz katerih posnemamo, da so prejele občine v poslovni dobi 1931-32 za Drezplačen prevoz ljudske hrane 7 uputnic, v vrednosti Din 22.000; nadalje 8 uputnic za prevoz hrane s 50% popustom v vrednosti Din 12.000, 1 vagon
(10.000 kg) koruze, ki je bila oddana občini Železniki za brezposelne in podpore potrebnim družinam, 1 vagon pšenice, ki se je razdelila deloma brezplačno, deloma proti odslužitvi odnosne vrednosti pri občinskih javnih cestah med vse občine okraja razen Železnikov in slednjič Din 5000,
ki jih je nakazala banska uprava za podporo ubožnih in brezposelnih oseb.
Čisto drugačno pa je stanje v poslovni dobi 1932-3(3, ko je prejel okraj subvencijo
Din 3500 za podpiranje ubožnih, starih in onemoglih in otrok: Din 70.000 za podpiranje brezposelnih in Din 85.000 za izvrševanje javnih del z zaposlitvijo ubožnih
brezposelnih delavcev. Poleg tega je nakazala kr. banska uprava Železnikom izredno podporo T>in  6000.  Občine so dosedaj IZ
prve postavke (Din 3500) prejele že ves denar. Od podpore za brezposelne se je
razdelilo Din 37.000, dočim se bo Din 33.000 še prejelo. Iz kreditov za javna dela pa se
je dobilo dosedaj Din 69.000. ostali znesek Din 16.000 se pričakuje. Občina Javorje (Din 2000), Poljane (Din 4500), Sora (2O00), Stara Loka (Din 14.500), Trata (Din 3500) in Železniki (Din 5000) so že izplačane, dobe pa še Oselica Din 500, Selca Din 5500, Sorica Din 1500, Skofja Loka Din 5500 in Zminec Din 3000, tako da bo razdeljenih iz vseh postavk Din 164.500. Prejelo se je v
celoti Din 115.500, dočim se Din 49.000 še dobi.
Mimo tega so prejele občine Železniki, Selca in Sorica od banovine brezplačno 1 vagon koruze, ves okraj pa 15 uputnic s 75% popustom in 3 uputnice s 25% popustom od normalne vozarine, kar predstavlja vrednost okoli Din 40.000.
Gornje številke brez olepšavanja povedo, da je naredila pomožna akcija veliko delo, našim oblastem ni mogoče odrekati
j R—on   teea   ee   bo vrftila 13. t. m. v
I  Somboc-u   savezna  skupščina.    ki    3-a tudd
nas precej tiče. kajti tu se bodo ocrtale smernice in polotili novi temelji enotnemu sahovekemu delovanju, ki je bilo uo-•lej te dolgo raacepljeno; določili se bo-io nato natančni pogoji, kraj In č ie državnoga medeneatnaga prvenstva moštev. Kakor mano, ifjva v finala tudi Ljubljana, ti Ima najboljše  laslede, da ai letos pribori
državno prvenstvo. SkupAčine se udeleži aa Ljubljanaki šahovski khib njegov prei-sedmlk, univ. prof. g. dr. Miroslav Kasni.
Nadalje opozarja odibor Lj. fi. k . da se bo vreil t petek, 4. t_ m. od pol 8. zvt-der brzo turnir za prvenstvo avgusta. Xer je ■aJofeba >Modra ptica« podarila za prva tri mesta tri lepe knjige, poziva odV>j? vee svoje člane, da se turnirja udeleže v čim večjem številu.
Bogat plen spretnega žeparja
Skofja Loka, 2. avgusta.
Med udeleženci nedeljske prireditve na stadionu v Ljubljani je bil tudi dr. Valentin Ahačič. odvetnik iz škofje Loke. ki je
postal žrtev spretnega žeparja. Ahačič je nosil fino brušeno, zlato amerikansko uro, nadalje močno, debelo in težko verižico iz
suhega zlata, zraven tega je imel na verižici izredno dragocen obesek z velikim zlatnikom sv. Jurija, pravcata rariteta, od katere se dobe menda samo še štirje eksem-plarji, nosil pa je s seboj tudi velik zlat emblem, posut z briljanti, torej nenavadne vrednosti. Vse to pa mu je bilo ukradeno tako nenadejano, da sam ni vedel kdaj.
Tatvino je opazil šele tedaj, ko je bilo prepozno in je pretkani žepar že izginil v
množici. Tik pred tatvino je Ahačiča neka ženica še povprašala, koliko je ura, v naslednjem hipu pa so vse dragocenosti izginile. G. Ahačič, ki je bil svoječasno zbiratelj starin, ceni ukradene dragocenosti na Din 22.000. Samo obesek je bil vreden nad 6000 Din.
_ Sokol I. Ljubljana.   Tabor obvešča
bratsko članstvo, da se udeleži po odipo_ sianfitvu v nedeljo dine 6. t. m. del uprave in telovadnice raz/vitja prapora br. sokolskoga dru štiva Bohinjska Bistrica, pri kateri priliki se pokloni pok. bratu Toneta Malemu, druge del društvene prireditve br sokolekega društva Stopanja vas, treiji del pa odikritja spominske plo&ce pok. br. dr. »Ivanu Oražmu v Kostanjevici in proslave 25-letnice tamošnjega br. sokola sega društva. Uprava vabi bratsko članstvo, da se po možnosti v čim večjem številu
t-      i "i-  j-v; K^Hi   ! udeleži ene ali druge gorenjih prire! i ter.
resne volje, da se odpomore ljudski bedi, i Z3dravo, U;prava
8586
V nedeljo
JAVEN NASTOP
SOKOLA V SKOFJI LOKI
Nevaren strel
Skofja Loka, 2. avgusta. Z mladino §o pač iriži in teiave. Opomini ne zaleže jo dosti, kesanje pa pride ponavadi šele potem, ko je že prepozno. Na terasi loškega Sokolskega doma sta se
igrala v ponedeljek popoldne Stanko Grundner, sin perice in hišnikov sin, Drago Supan, dv* mlada fanta, stara komaj po 10 let. Nesrečno naključje je hotelo, da je Supanov fant nekje staknil flobertovko in še predno sta se dečka zavedla, zakaj in kako, že je odjeknil strel, Grundner je bolestno zastokal, kajti naboj 'ga je zadel naravnost v levo stran prsi in ga nevarno ranil. Ves preplašen in zbegan si Supan ni znal pomagati, Čim pa so seveda zaznali za hudo nesrečo ljudje, je pregledal ranjenca zdravnik dr. Hubad, ki je odredil njegov prevoz v bolnico.
Krogla je zadela Grundnerja tik pod desno prsno bradavico in se ustavila v srčni mreni, kar je še sreča v nesreči. Kakor izvemo, je ponesrečenec zaenkrat izven nevarnosti, ni pa še gotovo, ali bo tudi operiran. Žalostni dogodek, ki je vzbudil v mestu vsestransko pozornost, bodi mladini v ponovni opomin, naj se ne igra z orožjem. _
«» A H
Savezni amaterski turnir v Somboru
Te dml se je pričel v Somboru vsakoletni nacionalni amaterski turnir, čigar zmagovalec dobi naslov >mojetra Jugarfio venskega šahovskega saveza«. Na tiruir so se (prijavili   najboljši    igralci iz vseh krajev Jugoslavije.  Tudi  LjulbOjaneki 5a bovški klub je posial v So m bor dva najboljša iamed   svojih najboljših igralcev: Milana Vidmarja jun. in liudvika Gabrov-eka,   oba   že preizkušena borca,   ki sta svoje smanje kn svojo moč pokazala že na številnih turnirjih-Naše nade, da bo eden od njiju dosegel
— Sokolsko društvo Stepanja vas ponovno vabi članstvo ljubljanskih in sosednih društev, kakor tudi prijatelje sokol-stva k društveni prireditvi z javnim nastopom, ki se bo vršila v nedeljo 6. t. m. na letnem telovadišču poleg sokolskega doma v Stepanji vasi. Sodeluje godba Sokola I. Za društveno članstvo je udeležba Obvezna. Zdravo! Uprava.
_ Sokol LJubljana  H.    poziva svoje
Članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskega slavja v Kostanjevici, da se prije> vi v trgovini brata Krapeža na Jurčičevem trgu. Porivamo članstvo, da se v čim večjem Številu udeleži spominske svečanosti za blagopokojnim bratom dr. Ivanom Oražnom v slavnostnih krojih. Odhod V nedeljo zjutraj ob 5.31 * glavnega kolodvora do postaje Krško, kjer bodo čakaH avtobusi za prevoz v Kostanjevico.
— Sokol na Viču poziva svoje članstvo da se polnoštevilno udeleži nedeljskega javnega nastopa Sokola na Brezovici. Zbor članstva, naraščaja in dece v slavnostnih krojih v nedeljo 6. t. m. ob pol 1 pred Sokolskim domom, od koder bo skupen odhod na Brezovico. Zdravo I Uprava.
Iz Trbovelj
— Cenjene naročnike »Slovenskega Va-roda* v območju dostavnega okoliša Tr-bolje-trg, ki so se zadnje čase pritoževali zaradi nerednega dostavljanja lista, prosimo, da nekoliko potrpe, ker bomo skušali zadevo v popolno zadovoljstvo urediti tako, da bodo v bodoče redno prejemali list že takoj po prihodu popoldan-skega vlaka,   odnosno   avtomobila,   t. j.
stev 17*
dice tudi za igralce same. Zato je rudniška uprava odredila, da se nogomet med
rudniškim naselbinami in v območju rudniških obratnih naprav pod pretnjo stroge kasni ne sme igrati.
Oeortek, S. pisjiniu SetoiMani: Naidtva a v. S* e fama, Mirača, pravoalavn i M. Julija.
Kino Matica: Pešam, poljub. deUe.
Kino S*ka: Pardon, gospodična!
FC Wlan (Nlcholeon) : SK Ilirija medciarodma tekma ob 20.30 na teriae-u Hirijs.
Dežura« lekarne. Danee; Babovec, Kongresni tng U Ho. cevar, LJufcdjajia VH. Cekw#ka cesta »4 in Uetar, Sv. Petra cesta 78.
trt t* «2
Rokomavharske slave bo idej konec. Vse železne blagajne s tresori, varnostnimi signali in detektivi vred niso nič zalegle, rokomavhi so nemoteno opravljali svoj
posel. V strahu in trepetu so čakali tisti, ki sploh še kaj premorejo v teh težkih časih koncentracije kapitala, kdaj pridejo tatovi, vlomilci ali celo roparski morilci, da jim vzamejo poleg težko zasluženih tisočakov tudi vseh grehov prosto dušo. Odslej jim pa ne bo treba več šklepetati z zobmi. Epohalen izum je na mah onemogočil vsak vlom ali tatvino, da o roparskih umorih niti ne govorimo. Torej: Recimo danes dopoldne ali popoldne je
bilo vlomljeno v neko ljubljansko banko, ki glede  vlomilcev ni pod zaščito, in predrzni svedrovci so odnesli vse zamrznjene tekoče račune. Jutri zjutraj pa izide v no vinah poziv, naj vlomilci nemudoma pri-
neso nazaj vse, kar so odnesli, ker jih }e sam gospod bančni direktor opazoval, kako so vrtali blagajno, in jih je tudi spoznal. Ce se ne odzovejo pozivu, jim pošljejo policijo na vrat. — Ali postavim,
včeraj je padla v Mestnem logu žrtev roparskega umora, umorjen in oropan je bil
železniški staroupokojenec. Tolovaj je odnesel bogat plen: potrdilo o neprevedenih nezgodnih rentah in o nerednem nakazovanju istih, razmnoženo pismeno obljubo o povrnitvi zajamčene pravice do režijske vožnje in certifikat glede pogrebnih stroškov. Davi smo pa čitali v listih poziv, maj ropar vse te vrednote še danes prinese na kraj umora, potem naj pa gre sa umor setsn prostovoljno in nemudoma na veiala. Detektivi so ga namreč iz grmovja opazovali, kako je svojo žrtev mrc\'aril, in ker ga tudi osebno dobro poznajo, mu ni druge pomoči, nego da stori, kar se zahteva od njega.
In v obeh primerih je poziv v listih presenetljivo učinkoval. Vlomilci so prtnesit nazaj, kar so bili navrtali v blagajni, tolovaj je vrnil naropane dragocenosti, sam pa že visi na veslih.
Prijatelja Milana, ki ima čez patente, ponižno prosimo, naj nam pomaga ta trum brž patentirati, da nas kdo ne prehiti.
Otrok utonil
Ljubljana, 3. avgusta. Na dvorišču Kolinske tovarne v Ljubljani se je včeraj popoldne pripetila, težka, nesreča. Sredi vrta na dvorUču je zgradila tovarna majhen bazen v izmeri 8X4 metre ter globok 3 m. Bazen služi za vodni rezervoar, lz njega črpa tovarna voox> aa svoj obrat. Včeraj se je na vrtu igralo več otrok, med njimi je bil tudi 21etnd Fran-cek Poglej, sinček v tovarni zaposteoega šoferja.
Ko je prišel okrog 17.45 vrtnar Gvardi-jančič k bazenu, da bi v Škropilnico zajel vodo, je presenečen opazil, da vrh bazena plava otroška dudka. Ker je vedel, da je dudka last malega Francka, je Sel takoj k Poglejevim in vprašal mater, če je otrok doma. Mati je dejala, da je nekje na vrtu. Slutili so nesrečo ln so oofin k bazenu. Ker je voda motna in se ne vida na dno, je Gvardjančič pobral daljfto desko in z njo iskal po vodi. Res je iz vode potegnil malega Francka, ld je bil pa nezavesten.
Nesrečnega otroka je šofer Poglej takoj prepeljal v bolnico, kjer pa mu niso
Aretacija nevarnega svedrovca
^ Sora, 2. avgusta
Tatinski bratci ne drže krtAem rok. Vsako priliko izkoristijo, ako je le kaj upanja, da >dek>< ne bo zaman. O družiti vlomih v škofjeloškem območju smo te poročali, v ponedeljeK popoldne pa so imeli takega svedrovca na obiskih prt posestniku Vinku Carmanu v Šoti. Domači so bttl na polju, zato je imel rokomavb. kaj lahek poseL Ni se mu mudilo in temeljito je lahko zagospolaril  v hiši.
55? "f8^ Bow???olffl?ma   "tTemolleno     nim tehniškim ustrojem   prepuščati pro-
Saj 86 je Milan VKSmar te pred leti u«od- tj   Ra dnj , strani       podpirati in for-
no    plasiral    na amaterskem    turnirju  v     £rati tehniško docela ^^ejene in social-
Haatinssu, in (potem predlanskim v Pragi, kjer je delil z Bartoakora prvo ln drugo mesto. Sicer igTa letos prvič na domačem nacionalnem tumirjnj, a njeg wu zdrava   pozicijska   Igra   mu   bo nedtvomno
prinesla eno izmed prvih mest.
Tudi   drmgi   reprezentant LJubijme,
Ludvik Gabrovšek, je najresne;-ši tau ii-dat za pevo mesto. To je že njegov .p«fti nacionalmi   turnir  in  na  nobenem  n; PO«
segel slabšega mesta od tretjega. In po mnenju   mnogih strokovnjakov ima g*
bcovSek vse pogoje za daljni razvoj ne samo do saveznoga, temveč tudi do 9-«ve-
moistra. Njegova igTa kaže gloJOKO koncepcijo, partije so mu zgrajene i de
enotno, a tako, da mu včasih najmanjša neprevidnost pokvari ves uspeh. Tc jc tudi vzrok, da doslej Se ni " ostal >mo1-ster«. Zato pa bo morda letos Izpolni! nade vseh, ki ga poznajo in ki trdno verujejo v njegov uspeh.
Od nasprotnikov so nevarni Boris To! iz Beograda, zmagovalec letosijega rSpo. men Levinovega turnirja«, ki pa radi svo-„e nervociuostl najbrt ne bo vz-Jriai sedemnajst kol dolgega turn'rja- potem Mirko Schrelber iz Subotice ter Nikolaj Kulalnski iz Novega Sada. Seveda presenečenja niso izključena
okrog 16, ure.
— Ekskurzija inženjerjev generalne dt- I znogU več pomagati. Vsaka pomoč je bfla. rekcije   državnih   železnic    iz Beograda. \ in Francek je kmalu umrl
Včeraj opoldne je prispelo z vlakom lz Zidanega mosta v Trbovlje 12 inženjer jev generalne direkcije državnih železnic iz Beograda. V spremstvu rudniških inže njerjev so si ogledali glavne rudniške obratne naprave, med drugim obratovanje na dnevnem kopu Neža, žičnico Neža— Retje—Plesko, po kateri se prevaža zahvalni materijal iz dnevnega kopa Neža v jamo, glavni jašek na G vidi, po katerem gre večji del produkcije skozi savski rov na separacijo, dnevni kop Dobrna in dru-! važnejše obratne naprave rudnika. — Ekskurzisti so občudovali ogromen in moderen tehnični ustroj trboveljskega rudnika, ki vsestransko daleč prekaša vse osta- ■
le premogovnike v državi. Zato bi bilo I koiom je najprej vdrl vezna vrata ln od-vsekakor pogrešno, rudnike s tako moder- | rinil sapah, ki mu je branil vstop, nato
pa se Je polaetil v cunanati in spaknlci do bro  ohranjenega   površnika.    rjavih hJač.
plišastega kJobukk, več srajc in nekaj drugega perila, nadalje rasnih drobnarij, odpeljal pa je s teboj tu^ii moako kolo anajmke Durkcw, ki je bilo v veži. Vlomilec je stikal po predalih in omarah, ter iskal najbrž »lenarja. Dobil pa je samo prazno denarnico, ker je čarman bas nekaj dni preje poravnal nekatere obveznosti in denarnico i »praznil.
Po vlomu   jo je ubral svedrovec proti Škofjeloškemu kolodvoru.   Toda   že pri
Starem dlvoru so ga prijeli medtem nanj opoaoTTJeni    delavci    Denmotove čreslarne
iz ieSmjice. ki so mu nakradeno robo odvrnil, tatu pa pridržali toliko časa, da «0 prispeli orožniki \z akorje i»ke, in mu
napovedali aretacijo Varnoetaad organi s čanmanom in delavci vred pa so bili kaj začudeni, ko so pri osebni preiskavi are-t! ranca ugotovili, da imajo pred Bebo j 43-letnega Karla Notarja iz VaS, občina Me1-vnde. pristojnega v Staro toko. Fant je bil zaradi tatvin in ?ličnih stvari le 9 krst predhazBOvan ln js torej dober znanec sodnih zaporov.
čarmanovi so dobili dobršen del ukradenih stvari nazaj, vaeh pa ne, ker je vlomllt *, ko so ga privedli v zapore loškega okrajnega sodišča nekaj perila ln obleke spotoma odvrgel. Pri nfjem so nesli samo 83.50 "Din gotovine.
neurej<
no zanemarjene majhne in nerazvite rudnike v južnih predelih naše države, o čemer so se lahko ekskurzisti dodobra uve-rili. — Inženjerji državnih železnic si bo-i do po vsej priliki ogledali še naše sosedne rudnike Zagorje in Hrastnik, tako da bodo o visoki tehnični stopnji razvoja naših premogovnikov dobro informirani. Prepričani pa smo. da so ob ogledu rudniških naprav mogli opaziti po naših rudarskih kolonijah tudi blede obraze in koščene postave naših bednih rudarskih trnov in njliiovih družin in da bodo tudi v Beogradu lahko pričali o strahotni revščini med delavstvom v rudarskih revirjih, ki so obsojeni na počasno hiranje in umiranje.
— Razglas o prepovedi nogometa med delavskimi naselbinami. Rudniška uprava je nedavno zabranila otrokom in tudi odraslim igranje nogometa po cestah, dvoriščih in drugih prostorih, ki služijo obratni svrham, ker se je pripetilo, da so bile pri tem razbite šipe, polomljeni cvetlični i drugi koristni nasadi, s čimer povzročajo bodisi rudniku ali pa privatnim lastnikom škodo. Pripetilo se je celo, da so igralci na Barbari pretrgali električno napeljavo, kar bi lahko imelo težke posle-
itev 175
/SLOVENSKI NAROD«, dne S. avgurta 1933
NAJSLAJŠA OPERETA
Roberta Stolza:
(pesemf pcijuGf dctkCe..
NAJNOVEJŠI PARAMOTJNTOV ZVOČNI TEDNIK! Samo še danes in jutri ob znatno znižanih cenah!
Predstave ob 4., %8 in 1410 zvečer
MARTHA EGGERTH GUSTAV FBOHLICH i I BOR V. HALMAV FRTTZ G R t* NBA U M
Očarljivo! Krasno!
Nepozabno!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Dnevne vesti
— Obletnica smrti skladatelja Oskarja Deva. Pred letom dni je podlegel v Mariboru dolgi bolezni znani slovenski skladatelj g .Oskar Dev. Pokojni ni bil le ustanovitelj in vztrajni vodja mnogih pevskih zborov, med njimi tudi mariborske Glasbene Matice .temveč je storil še mnogo več s svojim smotrenim delom za nabiranje narodnih pesmi. Posebno mnogo je storil za našo tužno Koroško, ki ji je rešil in ugrlas-bil vse njene narodne pesmi. To je njegova največja zasluga, ki mu je naš narod nikoli ne bo pozabil. Ob prvi obletnici smrti se ga spominjamo z globoko hvaležnostjo in priznanjem njegovemu plodonos-nemu delu.
— Izenačenje cen v Karlovcu. Karlov-ški trgovci z mešanim blagom in življenjskimi potrebščinami so sklenili izenačiti po vseh trgovinah cene, da preprečijo umazano konkurenco in omogočijo trgovcem vsaj skromno eksistenco. Cene ne bodo izenačene samo v Karlovcu, temveč tudi v vsem karlovškem srezu. Obenem so pa trgovci sklenili, da ne bodo dajali več blaga na kredit.
— Osljeeki veJesejem v borbi za obstanek. Osiješki velesejem se bori z velikimi težkočami. Danes je bila licitacija nekaterih velesejmskih objektov, da se ugotovi, koliko bi mogli iztržiti za primer. Če bi bil velesejem prenesen drugam. Najvažnejše je seveda vprašanje financiranja. Uprava bi dala 50.000 Din, manjka pa še 100 tisoč Din. Mestna občina se je obrnila na bansko upravo s prošnjo, naj bi podprla velesejem. Osijecani so prepričani, da bo banska uprava to tudi storila. Z dotacijo velesejmskega konzorcija, prodajo nekaterih objektov ter s podporo občine in banske uprave. b? se dal osiieški velesejm rešiti.
— Nas* kraji v zvočnem filmu. V Suboti co je prispela te dni ekspedicija Fox-filma na čelu z režiserjem Pebalom. Ekspedicija hoće izdelati zvočni film, ki naj bi bil dovršen na prestolonaslednikov rojstni dan in ki bi obsegal med drugim najlepše slike iz Beograda, Boke Kotorske, Dubrovnika. Splita  Zagreba in Ljubljane.
— Zagrebški študentje v borbi za obstanek. Položaj študentov v Zagrebu je zelo težak. Bilo je že več poskusov, da bi se jim omogočil vsaj skromen zaslužek, toda instrukcij, ki so bile v dobrih starih časih glavni, če ne edini vir dohodkov siromaš-nejših študentov, je zdaj zelo malo. Te dni so siromašni študentje v Zagrebu ustanovili dijaško samopomoč in začeli so razna-šati po mestu mleko mlekarske zadruge * Samopomoč*. Prebivalstvo je sprejelo ta korak študentov zelo simpatično. Z razna-šanjem mleka bodo študentje zaslužili toliko, da jim vsaj ne bo treba stradati.
— čebelarjem. Vsem čebelarjem, ki bodo prevažaJi svoje čebe'e na aj-dovo pa so, Siporača čebelarsko društvo v Ljubljani, da je izdala baneka uprava posebno uredbo v prevažanju čebel na pašo, ki je ri.-javijena v »Sluaoenem listu« z dne 2. t. m žrtev. &2. Preskrb ite si > Služben i liet<, da vam bodo predpisi mani. Najvaž nej^e oziroma načei'ujtnejtše delo vsakega prevaževalca sedaj je, da takoj prijavi svoje čebele pristojnemu županstvu tistega kraja, kamor jih misli prepevati. S to uredbo so sedaj zaščiteni tako preva-ževaLci čebel, kakor tudi domaČi čebelarji v pašiščmih krajin.
_ Rakek. Krajevni odbor Rdečega kr ta na Rakeku obvešča  občinstvo Ln vsa društva v okolici, da priredi 10. septtem hra ob 3. popoldne pred železmištkj postajo veliko javno tomVoolo v korist fonda za Zdravstv. dom na Rakeku. Dobitki: kom-pletma kuhinjska oprema, 25 kg sladkorja, 1 vreča pšenične moke, 2 vreči koru z nega ■aroba in koruzne moke, 30 m5 drv, prašiček Ln okrog 100 ostalih dobitkov v vrednosti  več  tisoč  dinarjev.  Srečke po 2  Din.    Zahtevajte    srečke in pomaga:U tako sebi kot društvu!
_ Potres na Koroškem. Dne 24. julija
okrog 10.40 so čutili na Koroškem dokaj močan potres. Najmočnejši sunki so bili med Velikovcem, železno kapljo in Beljakom. Centralni zavod za meteorologijo ln geodinamiko na Dunaju se je obrnil na našega strokovnjaka prof. dr. Belarja s prošnjo, naj bi mu pomagal zbrati poročila o potresu iz jugoslovenskih obmejnih krajev. Prof. dr. Belar domneva, da so ta potres Karavank čutili v Zgornji Savinjski dolini, na Jesenicah, Bledu in v Bohinju.
_ Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da bo spremenljivo, deloma oblačno in zmerno toplo. Včeraj je bilo po večini krajev nase države slabo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Skop-lju 27, v Zagrebu 24, v Ljubljani 23.2, v Beogradu in Sarajevu 22, v Mariboru 21.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 11.6.
_ Letalska nesreča pri Crikvenici. V
torek zvečer so pripeljali iz Crikvenice v Zagreb truplo smrtno ponesrečenega blagajnika zagrebškega oblastnega odbora Aerokluba Dragotina Heckla. V nedeljo je priredil zagrebški Aeroklub letalski miting in v ponedeljek popoldne se je hotel He-ckel vrniti z avijonom v Zagreb, pa se je zadržal v družbi angleških novinarjev in domačinov v Crikvenici do poznega popoldneva. Ob 18.30 je sedel s pilotom Cani-čem v dvosedežni turistični avijon, toda komaj sta se dvignila dobrih 100 m visoko, ie izgubil pilot oblast nad krmilom in avijon je treščil na tla. Heckel Je obležal mrtev .ranjenega pilota so pa odnesli v bolnico. Heckel je bil star 44 let. Bil je uradnik Centralne banke in z vso ljubeznijo je propagiral civilno letalstvo. Sodeloval
je pri vseh prireditvah Aerokluba in v glavnem je bila njegova zasluga, da se je zanimanje za letalstvo med ljudstvom zadnja leta tako dvignilo. Heckel zapušča ženo Adelo in sina Dragotina, ki študira pravo. Pokopljejo ga danes popoldne v Zagrebu.
— Pretresljiva rodbinska tragedija, V ponedeljek je prišel na orožniško postajo v Novi Gradiški Anton Mrkonič iz Bečin-dola in izjavil komandirju, naj ga aretira, češ, da je ubil ženo in taščo. Prvi hip mu komandir ni hotel verjeti, pozneje se je pa izkazalo, da je govoril mož resnico. Orožniki so našli na Mrkoničevem domu mrtvi njegovo ženo in taščo. Tragedijo je zakrivila tašča, ki je zanesla v zetovo hišo prepire. Obe je Mrkonjič ubil s kolom.
_ Zaklal ženo in odšel v krčmo popivat. V Novem Sadu je Milinko Mitrovič v torek ponoči zaklal svojo ženo Jeleno, potem je pa odšel v krčmo, kjer je popival, kakoi da se ni nič zgodilo. Na policiji je izpovedal, da se je vrnil zvečer domov in ker ni imel ključa, je preskočil zid. V svoje veliko presenečenje je pa našel pri ženi v postelji drugega moškega. Takoj je potegnil nož in začel oba obdelovati z njim. Zapeljivec je ranjen pobegnil, ženo je pa mož zaklal. Policija mu pa ne verjame, temveč misli, da se je hotel žene odkrižati. Morilca sc izročili sodišču.
— Nogometna tekma brez gledalcev. Zaradi vedno pogostejših izgredov na športnem igrišču med nogometnimi tekmami je policija v Velikem Bečkereku prepovedala občinstvu dostop na tekmo za prvenstvo severnega Banata, ki bo v nedeljo med SK Železničarjem in SK Obiličem. Tekmi bodo lahko prisostvovali samo sodniki, člani nogometnega podsaveza in novinarji.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vođe ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfisfeljane
—Ij Glede higijene nimamo posebnih kapric. No, skrbimo že, da ne more vsak grobo kršiti vsaj osnovnih higijenskih predpisov, toda, kdor hoče, lahko »zabavlja« čez to in ono. Včasih n. pr. kdo zavoha na najživahnejši ulici gnoj, ki ga prevažajo kar v odprtem vozu. Prevažanje gnojnice je prepovedano po mestu podnevi, a ponoči bi jo smeli voziti le v hermetično zaprtih sodih. Mestna občina ima za. svoje potrebe takšen primeren voz za prevažanje gnojnice, marsikje je pa še prevažanje »medu« v rokah podjetnih kmetov, ki skrbe za blagor svojih sadovnjakov in travnikov. Ti prevozniki seveda niso tako natančni m si ne ženejo k srcu, če sod pušča in če izteče nekaj bolj redke tekočine, ki je ni škoda. Hujši greh zoper javno higijeno je pa menda še, če vozijo po ulicah podnevi v odprtih vozovih gnoj, kar smo opazili danes na Marijinem trgu. Pomislite, kadeč se gnoj pelje lepo počasi skozi mestno središče, od Marijinega trga po VVolfovi ulici skozi Zvezdo proti Trnovemu! Seveda, meščani ne protestirajo in tudi, kam naj naperijo proteste? Vozniku, ki sedi na vozu na gnoju, gnoj ne škoduje in bi se še čudiL če bi mu kdo povedal, da je prepovedano voziti gnoj po ulicah. Morda bi se skliceval še na konjske dobrote, ki leže po cestah. Meščani res niso tako sitni. Doslej se ni niti nihče pritoževal nad dišavami, ki se širijo po zatohli Sv. Petra cesti iz konjskega hleva. Sredi mesta imamo ob cesti konjski hlev ,ki pa ni niti takšen, kakršen bi smel biti na kmetih, kjer hlevi ne stoje baš tik pod okni stanovanj, in ta hlev ni edini v mestu v neposredni bližini stanovanj. Kaj bi pa naj ukrenili, bi se čudili tisti, ki bi na nje naperili poziv v obrambo zdravja meščanov. Najbrž bi se kdo tudi spomnil, da nekateri celo stanujejo v konjskih hlevih ter da torej hlev ne more škodovati nikomur, čeprav stoji v neposredni bližini stanovanj.
—Ij Cvetlični korzo v zvezi z beneško nočjo na kopališču na Ljubljanici se prične v sobote 5. t. m. že ob 6. zvečer. Do te ure se zbero vsi okrašeni čolni na prostoru med Jančarjem in prulskim mostom, nakar popelje povorko čoln z godbo na čelu pred kopališče, kjer promenirajo čolni od pol 7 do pol 8. zvečer. Nato se razglasi rezultat glasovanja in razdele darila. Ob pol 9. pričetek tekmovanja razsvetljenih čolnov. Od pol 9. do 9. bengalična razsvetljava. Društvo >Krka«, ki priredi korzo in beneško noč, bo razdelilo več nagrad, ki jih dobe po trije najlepše okrašeni in po trije najlepše razsvetljeni čolni. Bogate nagrade prispevajo: predsednik »Krke« dr. Milan Perko, tvrdke Mag-dič, Samec in Skaberne, tovarna >Dekor« in >Krka« sama. Kaj vse prispevajo, ne povemo še danes. Omenjamo le »Krkina« darila: več buteljk »Trskogorcac, ki ga imenujejo »raztopljeno zlato«. Opozarjamo, da sprejema prijave za tekmo kopališka blagajna na Ljubljanici ,ki izdaja prijavljen-cem tudi tekoče številke. Številko naj vsak tekmovalec pritrdi na čolnu na vidnem mestu. Za tekmovanje je veliko zani-
manje. Nekateri že spreminjajo svoje čolne v plavajoče galebe in druge vodne ptice. Ob 5. popoldne se prične na kopališču na Ljubljanici veselica. Vstopnina na osebo 2 Din.
—Ij Preselitev konzulata portugalske republike. Konzulat portugalske republike se je včeraj preselil v Pražakovo ulico 10, pritličje.
—Ij Kupcijski umetniki, ki so se s takšnim uspehom udejstvovsli na velesejmu in pozneje na Marijinem trgu. Še vedno niso kapitulirali ter se udejstvujejo že nekaj časa na periferiji. Na Tržaški cesti ob stari mitnici ponuja podjeten mozak epohalna sredstva zs čiščenje madežev. Radovednežev se zbira vedno dovolj ob njegovi tržni mizi in nekateri tudi verjamejo v čudežno uspešnost čistilnih sredstev, zato možak še ne misli napovedati konkurza. Do jesenskega velesejma bo že še vztrajal in tedaj mu bo zopet cvetela pšenica. Tudi na Tyr-sevi cesti lahko dobiš sredstvo proti vsem madežem, samo proti onim na duši ne.
_Ij Dober dan so imeli žeparji zopet
zadnjo nedeljo, ko so se udejstvovali ra Stadionu. Ukradli so več zlatih ur. Po železnih niso posegali, kvečjemu so izbrali še kakšno iz ameriškega zlata (double). Takšno uro z verižico je tudi prinesel na policijo učitelj Koutnv. ki jo je našla njegova žena v gostilni »Jugoslaviji« pod omaro, kjer jo je najbrž zavrgel uzmovič, ker mu ni bila všeč. Morda jo je tudi kdo izgubil. Naj se oglasi na policiji, policijska uprava opozarja vse nesrečneže, ki so se iznebili ur v nedeljo, naj ji prijavijo tatvino, če je Še niso.
Zobozdravnik
DR. A. PBAUNSEIS
zopet redno ordinira
—Ij Lepi dobitki Vas še vedno čakajo in sicer na veselici Šentjakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena nvnulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 66. avgusta in se vrši na vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi! 412-n
—Ij Stanje ponesrečenega Cerka neiz-premenjeno. Včeraj smo poročali, da je v Gradišču tramvaj podrl progovnega čuvaja Franca Cerka in ga močno poškodoval. Cer-kovo B***»je je neizpremenjeno.
Iz škofje Loke
— Političen fond se je osnoval pri sre-skem pododboru JXS v škofji Loki. Njegov namen je jasen: brez denarnih sredstev nobena uspešna akcija ni mogoča in to vrzel naj ta fond izpolni. Prvo zbiranje prispevkov za fond je prav lepo uspelo, izrecna zahvala gre seveda enemu izmed najuglednejših škofjeloških gospodov, ki je sam stopil od hiše do hiše. je zbral znaten znesek, a v svoji skromnosti noče biti imenovan. Priznanje seveda tudi somišljenikom, ki so se klicu odzvali in podprli politični fond. Vabimo pristaše JXS, da se spominjajo ob vsaki priliki političnega fonda, ki naj omogoči še uspešneje delovanje sreskega pododbora. Na^e delo bodi sistematično in vztrajno!
V nedeljo
JAVEN NASTOP
SOKOLA V ŠKOFJI LOKI
— Gasilski rog je spravil v ponedeljek okoli 23. ure malone vso Skofjo Loko na no^e, ki je preplašeno hitela k oknom, da vidi, kje gori. Pa ni bilo nič hudega. V mestu se je videl le odsvit velikega požara NasoviČ pri Komendi, kjer je pogorela poleg dveh hlevov in petero skednjev tudi stanovanjska hiša. Iste noči je zgorel tudi velixk kozolec v Šenčurju pri Kranju. Tu-Tudi odsvit je segal do Loke. Ko se je zadeva pojasnila, je bilo ljudem žal sladkega spanja, toda kaj se hoče. V noči ni mogoče takoj presoditi oddaljenosti ognja in sprva se je splošno domnevalo, da gori nekje na škofjeloškem kolodvoru.
_ Proti ciganom, ki se klatijo zadnje čase po škofjeloški okolici, nastopa orož-ništvo z vso strogostjo in jih zasleduje podnevi in ponoči ker je bilo Izvršenih po okoliških vaseh več manjših tatvin, ki so jih osumljeni cigani. Cigani se zlasti radi drže v godeških lesah.
— Tatvina pri kopanju. V Poljanščici se je kopala te dni Gregorčeva Julka iz Novega predmestja. Imela pa je smolo. Neznan uzmovič ji je odnesel zlato za-pestno uro in zlato zapestnico. Ura je bila ovalna in prvovrstne izdelave. Tatvina je bila izvršena med 15. in 18. uro. Gregorčičeva trpi nad 2000 Din škode.
Iz Trebnjega
— Osebna vest. Dopust je nastopil tukajšnji notar g. Mastnak Franc. Zastopa ga notar g. Ponebšek Lojze.
— Vojaške listine prejmejo te dni vsi lastniki vozil in vprežne živine, ki je bila ob zadnjem vojaškem popisu v Trebnjem pregledana in spoznana za sposobno. Posestniki, ki so se popisa z vozovi in živino udeležili, naj knjižice dvignejo pri občini.
_ Prometna potrdila za dvokolesa t. j.
potrdila o plačani taksi naj dvignejo zavezanci pri občini čimprej, to pa le oni, ki so takso za leto 1933 plačali. Varnostna oblastva bodo vse lastnike dvokoles na svojih obhodih kontrolirala pa bodo kaznovani vsi, ki predpisane takse niso plačali.
— Boben poje po naših vaseh za neplačane davke prvega in drugega četrtletja. Ker so bile te dni dostavljene vsem davkoplačevalcem položnice za plačilo davkov tretjega četrtletja, naj davkoplačevalci odmerjeno davščino poravnajo do 15. t. m., ker bo po tem roku davčna uprava odredila izvršbo, kar bo stroške le povečalo.
— Odkritja spominske plošče dr. Ivanu Oražmu v Kostanjevici m javnega nastopa kostanjeviškega Sokola se udeleži po svojih članih telovadcih tudi naše druStvo. Ker Je zs ta nastop zanimanje tudi med ostalim občinstvom, bo društvena uprava organizirala za ostale izletnike poseben avto; zato naj se vsi udeležene! prijavijo do petka 4. t m.
Pri utrujen osti, razdražen ost I, tesnobnosti, nespanjo, srčnih nadloga* \* oet v prsih pozivi naravna »Franz Josefova« grančica trajno obtok krvi v trebuha ln učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje.
Zanimivosti iz spor
sveta
Table tenis turnir na Bledu
Pokroviteljstvo prevzel kraljevič Andrej
Ilirija priredi v dneh od 5. do 7. avgusta mednarodni table tenis turnir, za katerega vlada izredno zanimanje. Prijavili so se poleg najboljših igračev iz Jugoslavije tudi odlični zunanji igrači, prijav je že nad 60. Z Dunaja sta se prijavila avstrijska prvaka Liebster in Kohn in pa mnogo tujcev, ki so na Bledu na počitnicah. Zastopana bo tudi vsa jugoalovenska elita, pa tudi prvaka Maksimović in Heksner iz Som bora. Ilirija postavi kompletno ekipo z vVeissbacherjem in državno prvakinjo Dečmanovo na čelu.
Turnir je dobil še poseben pomen, ker je prevzel pokroviteljstvo krajljevič Andrej. Turnir se bo igral v kazini Park-hotela. O rezultatih bomo sproti poročali.
Juniorji so odšli
Nenavadno veselo in živo je balo snoči na glavnem kolodvoru. Juniorska plavalna ekipa SK Ilirije je odhajala v Split. Poseben vagon, ki ga je dala na razpolago železniška uprava, je bil nabito poln, pri vseh oknih so stali juniorji in juniorke, vsi s posebnimi zelenimi Čepicami, ki jih je zanje naročil predsednik kluba g. inž. Bloudek. Vsega skupaj je odpotovalo v Split 42 juniorjev in kibicev. Tekmovanja se udeleži 13 juniorjev in 9 juniork. Ekipa je odpotovala pod vodstvom potnega maršala g. prot. Stepišnika in ge. Bradačeve, obeh trenerjev TJlage in Dunajčana Sal-zerja ter tehniškega referenta g. Kramar-Siča, ki je obenem določen tudi za sodnika na cilju pri tekmovanjih. Jutri odpotuje v Split tudi dr. Stanko Lapajne.
Tekmovali bodo: v waterpolu: Linhart, Vrankar, Dolenc, Fuchs, Čuden, Petrovič, Mihalek; na 50 m: Ziherl, Fuchs, Petrovič; na 200 m: Mihalek, Dolenc; na 100 m prsno: Hribar, Lavrič. Na 4X50 m je Ilirija postavila dve štafeti. V prvi plavajo Ziherl, Fuchs. Petrovič in Serbec; v drugi pa Fettich, Čuden, Lenart ln Mihalek; na 3X100 m mešano Hribar, Ziherl in Fuchs; druga štafeta pa Lavrič, Tauzes in Petrovič. Na 50 m dame nastopijo Grošelj, Bradač, Tavčar in Lavrenčič, iste tudi v štafeti 4X50 m. Drugo štafeto pa tvorijo Šiška, Dragan, Babinek, Ozimič. Na 100 m prosto dame: Grošelj, Bradač .Tavčar, na 100 m prsno :Babinek in Sever, na 100 m hrbtno Bradač in Ozimič, na 3X100 m mešano postavi Ilirija zopet dve štafeti, in sicer prva: Sever, Bradač, Grošelj; druga pa Babinek, Ozimič, Tavčar.
Hribar, Petrovič, Čuden, Mihalek in Sever jeva so prehodni letnik ln se takoj po juniorskem prvenstvu odpeljejo iz Splita na Sušak, kjer bodo startali tudi že na seniorskem prvenstvu.
Na kolodvoru se je snoči zbralo mnogo občinstva, zlasti roditeljev. Slovo je bilo prav prisrčno. Med živahnim vzklikanjem in krepkimi »Zdravo!« klici je vlak odpeljal veselo mladino v Split, kjer se bo borila za Petrinovičev pokal.
Gostovanje dunajskih mojstrov nogometa
Drevi ob 20.30 Ilirija : FC VVien
Odveč bi bilo govoriti o vrlinah znamenite dunajske šole. FC VVien, ki igra drevi z Mirijo, je tipičen predstavnik te šole. Z neutrudiljivim delom se je povzpel od preprostega malega predmestnega kluba do odličnega zastopnika dunajske L lige. Klub je posebno na tujem žel prave lovorike in ga čislajo zlasti na Norveškem, švdeskem .Holandskenn, v baltiških državah in na Grškem. Rezultati, ki jih je dosegel v mednarodnih tekmah, so odlični. S Sparto so v Pragi igrali 3:3, proti reprezentanci jugovzhodne Nemčije 3:2, proti Polizei Chemnite (semifinalist za prvenstvo Nemčije) 5:1, z Boczkayem 2:1. z Borussio 2:1, z jutfandskim teamom 4:2, z angleškimi profesijona-i Sheffidd VVed-nesdav v Amsterdamu 2:2, Leipziger SV 3:2, Liege 7:0, Amstredam (reprezentanca) 7:3, Oradea 5:0, Aarhus 3:2. Tudi v domačem prvenstvu ie Wi©n odnese! dobre rezultate: z Rapidom 4:1 in 2:1, z Vieraio 1:2 in 3:1, z Austrio 2:0 in 4:2, z \VAC 2:2 in 2:0 ,z VVackrom 4:1 in 3:1.
Wien nastopi proti Iliriji v najmočnejši postavi z novimi pridobitvami Radakovič Ln Cernič. Moštvo sestavljajo večinoma mladi igrači. Vrata čuva Plaschka, repre-zontant Dunaja, star 23 let. Kapetan mo-$tva i o desni branilec Sđme ide r. Dobili so ga od Austrie, kjer je igral skupno s Schafferjem sn obema Konradoma. Igra! je z Autsrio, takratni Amateur tudi v Ljubljani. eJ večkratni internacionalec. Levi branilec je Puschmann, star 20 let Dičila ga velika hitrost in odločnost Hartl je desni balves. star 20 let prvovrsten ie v igri z glavo. Star znanec je srednji krilec Radakovič, ki so ga nedavno dobili od Florisdorfa. Poleg Horvatha le najstarejši igrač moštva. Cernič le levi krilec, stat 24 let tehnično in taktično zelo odličen in trd igrač. Posebno prezicno je njegove podajanje. Je avstrijski intemacionaiec. Cervenka na desnem krilu je nrav tako prišel iz Florisdorfa. Je izredino prodorno in hitro krilo. Desna zveza Eckenhofer. star Ti let i« sijajen drfbier z dobrim strelom z obema nogama. Vodja narada ie Waitz, star 23 let Je rojen cigan, kol igrač pa idealni tip napadalca. Igra zelo elegantno in rafinirano in jo na Dunaju ljubimec pubiike. Je veSkratni avstrijski iTrtemacionaJec ,ki je že opetovano na internacionalec in član VVunderteama. Leva zveza Horvath. star 29 let je 53kratni internacionalec, ki je že opetovano nastopil v VVuoderteamu ln je eden izmed naj-pop^arnejsih igračev Dunaja. Ga že prav dobro poznamo in je odveč govoriti o nj-»-govrh sposobnostih. Levo krilo Hassmann, star 22 let ie dunajski reprezentativec Izredno hiter, sijajno obvlada žogo, dober strelec i obema nogama. Mnogo obetajoči talent U mu prorobojejo veliko bodočnost
Tekma bo drevi na Igrišču Hi rije ob 20.30 ob vsakem vremenu. Vstopnice po l
znižani cen: se iobe v prederodan v kavami Evropi le do 18.
Odbor za lahkoatletski dvomateh Graz : Ljubljana
Sluibeno.
Imenovani odbor, pooblaščen od SK Ilirije in ASK Primorja, da izvede dvomateh Graz—Ljubljana, ie določil naslednjo reprezentanco Ljjbljane.
Program v soboto, 5. avgusta ob 17. url, igrišče Ilirije:
1. tek 200 m: Kovačič A (P), Zupan«« Neli (I): rezerva Cerar Drago (P);
2. tek SV© m: izbirno za Lefko (I), fcor-STa Aleksa (P) in Srakarja (P):
3. e*kok v višino z zaletom: £gur in Ma-rek Evgen (P); rezerva: Zupančič N (I);
4. tek 800 m: Žorga Fric in Gaberšek (P); rezervi: Krevs (P) in prvoplaeirani iz izbirnega:
5. met diska: Stepi^nik (I), 91amiC (P), rezervi: Jug (P), Dobovšek (I));
6. skok v daliavo z zal?*om: Putinja (P), Stepišnik (I); rezerva Slapar (P);
7. tek 5 km: K reve (p), Starman (I); rezervi: Korvačif Leo (P), sporo (I);
8. met kopja: Slapar in Putinja (P); rezerva Briinet (I):
9. štafeta 4X100 m: Putinja, Zupančič, KovaČič" A., Cerar D.; rezervi: Slapar, Pfoi-fer.
Program v nedeljo. 6. avgusta ob 7. ari,
igrišče Ilirije:
1. tek 100 m: KovaČič A. (P), Zupančič N. (I), rezerva: Cerar Drago (P);
2. met diska izven dvomateha: Gerfee Čjrda, Jug Vinko (P),   Banko, Dobovšek
3. skok ob palici: Zupančič Neli, Gregor-ka (I); rezerva: GaŠperšič (P);
4. tek 1500 m: Krevs, Goršek (P); rezervi: Zorga Fric (P). Lejka (I);
5. met krogle: Stepišnik, Jeglič (I); rezervi: Zuoančič Neli (I), Marefe E. (P):
6. tek 40)1 m: Zupančič Neli (I). Gaber-šek (P): rezerva: Zorga Aleks (P);
7. met kladiva: Zupan. Stepišnik (I); rezervi: Slamič (P). Jeglič (I);
8. tek 10 km: Starman. Sporn (T); rezervi: KovafiČ Leo, Kreve (P):
9. 4X800 m: Zorga, Krevs, Gab<»rsek (P): četrti tekač bo zmagovalec iz izbirnega teka na 800 m v soboto: drugo pla*ira.ni bo rezerva.
Vsi imenovani in določeni atleti morajo biti glede na dejstvo, ker ni nobeden odjavil pravočasno svojega sodelovanja, glasom tekmovalnega razporeda na igrišču Ilirije v slačilnici vsakokrat najpeznje ob 16 uri. Vsak tekmovalec mora prinesti soboj sprinterice. Bele hlačke in bele majce ima f zadostnem številu dati na razpolago ASK Primorje, polec t^iia naj vsak tekmovalec, ki je v posesti lx*le majice, prinese slednjo e seboj.
Podpisani odbor, kot vrhovna instanca za dvomateh Graz^—Ljubljana, apelira na vsa tekmovalce, da pokažejo pri prvem i n tarna-cionaJnern medmestnem tekmovanju LJubljane ne samo disciplino, temveč tudi visoko pojmovanje dolžnosti napram Ljubljani, ki jo zastopajo napram inozemskim re-prezentantom-
Prisiljen bo zato izostanek vsakega po-edinega tekmovalca tolmačiti kot pomanj-kamje čuta dolžnosti napram mestu Ljubljani in ugledu jugoslovanske Lahke atletike in bo pri-siljen tak primer ne samo javno ožigosati, temveč tudi od dotičnega kluba  zahtevati   brezpogojno discipliniranje.
— Motociklistiška    dirka    na Ljubelj.
Na mciosra vroraSania c!e<te prevoza k dirki javlja odbor MK >Uirije<. da bo najugodnejša zveza z jutranjim turist o vwk ion vlakom, ki odhaja iz Ljubljam- b 5.10 uri in vozi naravnost v Tržič. Od Tržiča na Ljubelj je nosVrb'j»no za hitro zvexo z avtobusi. Dalje ima odbor na razrpola^ro meka i avtobusov, ki bodo vozili po zelo Ufgolni ceni naravnost iz LJubljane, seveda le v primeru, če bi se prlg-lasMo zadostno število udeležencev. Prijave za avtobuse sprejema ln daje informacije klob-skl blagajnik g. Franc Frifcz, Tavčarjeva ulica 4. Prijaviti se je nadalje do »obotp opoldne.
— Kolw«V#   J '
se bodo vrS'le. Vakor |e in vi i ene, n»r**». ljo 6. t. m. iz Bizovika v Celje in obratno, ne bodo s skupnim startom, temveč bo vsak klub postavil h glavni ali juniorski skupini svoje moSt* 1 -;1 '»»kscev, 'C'-lahko tudi triie.^ V*ako mo'tvo starta petminutnim presledkom, tako da ne bo smelo voziti skupno z drugim, na kar bodo pazile tajne kontrole, ki bodo razpostavljene na proc:. NTa cili motnjo od vsakega moštva prispeti skupaj trije dirkači ter si pred samim ciljem s sprintom priboriti mesta. Proga slavne dirke meri 160 km, h: niorske pa 75. Prvi od vsakega moStva dobi oosebno nagrado, medtem ko dobe prvi štirje najo^'e ols^^neda moitvs lor»n darila, trije drugo plasiranega moštva pa kolajne. To je za glavne vozače. Pri juniorski dobe prvi trije plasirani darila, drugi trije pa kolajne. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe razpisa dirk. 1 — SK Primorje, ligino moštvo : SK Bratstvo. Dne 5. in 6. t. m. priredi SK Bratstvo na Jesenicah svoj TH. športni dan z zelo pestrim sporedom in z otvoritvijo novega igrišča. V soboto ob 8. zvečer bo bakljada zvezana s podoknico nokroviteliu športnega dneva g. županu mag. ph. Zabkarju, ob pol 10. pa nočna hazenska tekma med družinama SK Gorenjca in SK Bratstva. — V nedeljo bodo prireditve dopoldne in popoldne, zvečer je pa na igrišču prosta zabava. Oba dneva sodeluje godba na pihala. — Nedeljsko glavno tekmo odigra z našim I. moštvom kompletno ligino moStvo SK Primorja, reprezentant slovenskega nogometa in borec za državno prvenstvo. Ligaši dospo na Jesenice v nedeljo: da pokažemo dragim gostom svoje simpatije, pozivamo vse Jeseničane in okoličane, da se udeleže v čim večjem številu slavnostnega sprejema ob pol 12 uri pred kolodvorom Glavna tekma se prične ob 16. uri: prepričani smo, da nikdo — tudi športniki in športni simpatizerji iz ostale Gorenjske — ne bo zamudil redke prilike ogledati si najboljše slovenske nogometaše
Vsa filozofija o Človeku in življenj« ie samo človeška.
Kdor živi. se ne sme ničemur ču diti.
SLOVENSKI NARODt, <fne S. avgusta 1933
A. O
130
(Dve sirot*
Romati
— Bog varuj! Saj ve, da sem globoko udan grofu de Linieresu, sovraži me, pašteto bi odklcmil Še odločneje, nego odklanja druge >edi.
— Prav pravite; toda kaj storiti?
— Porečete mu, da mu pošilja pašteto . . .
— Kdo?
— Počakajte, da malo pomislim . . 'Predino vam prinesem našega vimia . . . to se pravi mojega vina in pašteto za jetnika, upam, da bom že našel sred-srtrvo, da ga bova prisilila, jesti, a midva si bova delila zasluga, da sva ohranila slavni rodbini zadnjega potomca.
— In ste trdno prepričani, da boste s tem . . .
— Prepričan sem, da si pridobite tiaidondenost policijskega ravnatelja.
— Njegovo naklonjenost?
— O tem ste lahko prepričani. Gospod grof, ki je dal zapreti svojega nečaka, noče [pokazati, da popušča. Zato je naročil meni, svojemu zaupniku, naj »ukrenem vse potrebno ... On hoče, »da se vitez ukloni, ne pa da umre od obupa in lakote. In ker bo to pripo-knoglo, da se izpolni grofova želja, va-s Banko že vnaprej zagotavljam, da bo-*ste deležni njegove izredne naklonjenosti.
— Naklonjenosti gospoda policijskega ravnatelja . . . meni, Rumignacu!
— Jamčim vam za njegovo visoko toaklonjenost, prijatelj.
In prepričan, da je zadel zadnji udarec v živo, je Picard vstal, rekoč:
— Pozno je že in pozabil sem, da me čaka gospod.
'    — Aa, pričakuje vas?
— Da, da mu povem, kako je z njegovim nečakom in kaj sem opravil . .. Na svidenje torej, dragi Rumignac . . . idrevt
— Dre vi?
— Če bom utegnil, pridem tu mimo ... Zdi se mi, da mi bo gospod grof kiaročil nekaj važnega za vašega guvernerja.
—■ V tem primeru . . . —Vzameano s seboj vino in . . . pa-Steto.
— Toda pred osmo uro, kajti o pol osmih nastopim zopet službo in poltem nisem več Človek kakor so drugi.
— Izpremenke se v Cerbera, dragi »Rumignac.
— Tako mora biti.
— Torej ob osmih.
Segla sta sa v roke z vso iskrenostjo, ki jo najde človek v žlahtni »kapljici.
In Picard je zadovoljen odšel, Ru-tnigm&c je pa še pospravil, kar je bilo o«rtalo v steklenici.
VI.
Ko je prispeJ Picard na vogal ulice Samt-Antoine, je zadržaJ korak. Mož Ije kole-bal med dvema dolžnostim a; ni namreč vedel, ali naj se vme v Salpe-itriero in vpraša po mladi jetnici ali pa naj odide naravnost v palačo grofa de LLnieresa in se loti priprav za osvoboditev zaprtega viteza.
Odločil se je za drugo pot, kajti imel je samo še dve uri časa, da je flahko ukrenil vse potrebno, ipredno se vrne k Rumignacu.
Ubral je torej najkrajšo pot, mrmrajoč:
— Sinček Rumignac, zapomnil sem si dobro način ravnanja z ječadi; to se vam utegne še bridko maščevati . . Tobaka je treba poln žep; tega ne bo Itežiko dobiti. Poleg tega bo treba dobiti dve ali tri trdne vrvice in jin skriti ko pojdemo v Bastil'lo. In pa robca ne smem pozabiti.
V palači policijskega ravnatelja je krenil Picard naravnost v svojo lepo opremljeno podstrešno sobico. Ves upehan je sedel v naslanjač, ki ga je bil dobil kot  obrabljeno pohištvo iz
grofovega kabineta. In začel je raz-rmšljati, kako bi najlažje rešil viteza iz BastiHe.
— Pojdimo, — ja zamrmral naenkrat, — nimam preveč časa, Če hočem 'še danes zopet videti dobrega Rumi-'gnaca, ki stirašno hrepeni po steklenicah iz slame.
In Picardovo oko se je vprašujoče zagledalo v kot, kjer je stal stair zaboj iz črvivega hrasta.
— Pojdimo doli v klet, — je mrmral sam pri sebi.
Klet je bil Picardu baš ta kot za zabojem, kamor je spravljal steklenice, izposojene iz gospdarjeve kleti.
Tam je stalo dober tucat s pajče-vinami pokritih steklenic, drogocena zaloga za zimske večere, ko je naša dobričina čutila potrebo malo pomladiti si kri.
Picard je vzel šest steklenic in jih postavil pred se na mizico, kjer je imel kup starih rodbinskih papirjev in iz viteških romanov iztrganih listov.
— Hm, — je dejal sam pri sebi, — io so gospodične, ki razvesele srce dobrega Rumignaca in mi pripomorejo pregnati vse njegove dvome.
Zdaj bo treba viteza pregovoriti, da bo več jedel, da se mu vrnejo moči, ki jih bo nujno potreboval.
V ta namen mu napišemo pismo, ki mu ga izroči Rumignac, ne da bi slutil, kaj je v njem.
In takoj je začel pisati.
»Gospod vitez, nikar ne obupujte. Ura osvobojenja je blizu. V nedeljo zvečer bom spremljal vašega ječa rja v vašo celico.
Ječar mora ostati zaprt namesto vas; toda prosim vas, dragi gospod, ne odklanjale več jedi, ki jo vam nosi, kajti za uspeh mojega načrta bo treba več sile in vztrajnosti, nego je ima vaš stari sluga sam.
Ko boste končno zopet svobodni, bova kaj hitro našla pot do Henrike in jo osvobodila.«
Picard je skrbno zapečatil to pismo, ga spravil v žep in odšel v sosedno delikatesno trgovino.
Trgovec, Cvrii Balandier po imenu, je bil pošten in značajen mož.
Picard, ki je bil preveč ponosen na svoje dostojanstvo prvega komornika. policijskega ravnatelja, se je malo zmenil za družbo drugih služabnikov.. za služinčad, kakor je imenoval svoje nižoe tovariše, in rad je zahajal k Cy-rilu Balandieru; bil je njegov dobei odjemalec.
Čim ga je Balandier zagledal, mu je hitel naproti.
— Smem postreči gospodu Picardu? — je vprašaL
— Zaenkrat ne naročim ničesar. Rad bi samo govoril z vama.
— Izvolite razpolagati z menoj, gospod Picard.
— Ali veste, gospod Balandier, da imam dražestno nečakinjo?
— Ne, gospod Picard, to slišim prvič.
— Toda zdaj veste to, saj sem vam prav kar povedal.
— Da, zdaj vem.
— Ali veste, da se moja nečakinja Entalie Vernouilietova moži?
— Ne, gospod Picard, tega še ne vem.
— Kako da ne veste, saj sem . ..
— Saj ste mi povedali, to je res.
— No, torej zaroka bo baš drevi in prirejena bo velika pojedina za vse rodbinske člane in prijatelje . . .
— 2e vem; to pojedino naj jaz . . .
— Nikakor ne; ta pojedina bo nekakšen piknik in vsak udeleženec bo nekaj prispeval.
— In gospod Picard me hoče počastiti z naročilom, naj poskrbim za njegov prispevek.
— Zdaj ste pa uganili, mojster.
— Stavim, da ste se spomnili na mojo pašteto iz prepelic in škrjančkov.
i
Grozen samomor
dveh zaljubljencev
Strahovita eksplozija v braskem hotelu posledica samomorilnega naklepa brezposelnega stavbnika
Strahovito eksplozijo v Brnu, kjer je bil razdejan velik hotel »De f Europe«, sta povzročila zaljubljenca Zde-nek Knopp in Irma Zwieselbauerjeva. DeMe, po poklicu šivilja, je stanovala s svojo materjo in sestro. Rodbina ni žirvela v izobilju, pa tudi pomanjkanja ni trpela. Irma je imela že širi leta ljubavno razmerje z gradbenim asistentom Knoppom, ki je pred dvema letoma izgubil službo. Stanoval je pri starših ki godilo se mu ni slabo. V hranilnici je imel neka denarja in vsak mesec je dvignil 500 Kč. Poleg tega je dobil tu pa tam tudi delo kot risar pri stavbnikih. Pred dvema mesecema sta dobila zaljubljenca otroka. Imela sta se rada, toda zadnje čase je postajal Knopp nezadovoljen in po-•trt, ker ni imel nobenih izgledov, da dobi službo, a v hranilnici je imel samo še 170 Kč.
Po glavi so mu začele rojiti samomorilne misli, ki mu jih je pa Irma dzbijala iz glave, kolikor je pač mogla. Nekega dne mu je vzela revolver in ga tzaklenila, že poprej mu je pa skrila stekleničico strupa. Vse to so zdaj našli. Dekle ni mislilo na samomor, nasprotno, fantu je celo prigovarjalo, naj si izbije take misli iz glave. V nedeljo popoldne je odšla Irma z doma in se vrnila šele zvečer. Bila je zelo potrta •in čez dobro uro je zopet odšla. Oblekla je najlepšo obleko, pač je pa pustila doma nakit in svoj dežnik ter s4 izposodila od sestre star, raztrgan dežnik. Vzela je tudi otročička, da gre k svojemu Lnabčku. Mati je pripravila otročičku jesti. Irma je pa dejala, da ga ni treba nahraniti. Materi je rekla, da se vrne zjutraj. V stanovanju njenega ljubčka so našli po eksploziji naboje z razstrelivom, kakršno se rabi v kamnolomih. Naboji so bili pa prazni. Poleg tega so našli steklenici co strupa in revolverske naboje.
Knoppovi znanci menijo, da se je Knopp dobro zavedal učinka razstreliva in načina samomora. Življenje bi si bil lahko končal brez ovir tudi v svojem ali pa v stanovanju svoje ljubice. Od tega ga je pa najbrž odvrnila misel, da bi utegnili pasti kot nedolžne žrtve, tudi njegovi aH njeni najožji sorodniki. Policija zaslišuje ljudi, ki bi mogli pojasniti, kaj je napotilo Knoppa k strašnemu činu. šofer Hludik je pravil, da je videl v nedeljo zvečer blizu stajališča avtotaksijev moža in ženo, ki je imela v naročju otroka. Najela sta. njegov avto in se odpeljala na kolodvor. Spotoma je mož stopil v neko hišo in se kmalu vrnil. Potem so se odpeljali pred hotel de T Europe. Tam sta ■izstopila in šofer je odnesel kovčeg vratarju. Šofer se dobro spominja, da •sta bila to Knopp in Zwieselbauerjeva.
Policija je Knoppovo stanovanje preiskala in našla mnogo praznih nabojev Lz starih avstrijskih pušk in košček razsekanega svinca. Našli so tudi bel prašek, ki ga bodo šele preiskali. Ni izključeno, da je Ktnopp zažgal ekrazit s smodnikom iz nabojev. Ekrazit je imel shranjen v kovčegu v kolodvorski garderobi. Kot stavbnik ga je pač lahko dobil. Na stanovanju njegove ljubice so našli Knoppov revolver in stekleničico z napisom »Arzen — pozor — strup!« V revolverju je bilo šest nabojev, med njimi eden prazen. Oboje je bilo spravljeno v predalčku, ki ga je Irma pred odhodom zakleniila. Knopp je bil mirnega značaja, kadar se je pa razjezil, je pobesnel in navadno ni vedel, kaj dela. Irmo je imel rad, pa se ni hotel
poročiti z njo. ker je bil brez službe. Tudi njegovi znanci pripovedujejo, da je bil zadnje čase zelo potrt in da so mu rojile po glavi samomorilne misli. V nedeljo popoldne je ležal doma na divanu z nikomur ni hotel govoriti, videti je bilo, da napeto razmišlja. V hotelu sta najela sobo št. 7, kjer sta našla s svojim nezakonskim otročič-kom strašno smrt. Zwieselbauer>evi je bilo 23, Knoppu pa 31 let.
Po najnovejših vesteh je pa eksplozija v Brnu delo zločinske roke. Praška »Bohemia« priobčuje namreč presenetljivo vest, da je nastala eksplozija v hotelu istjočasno v treh nadstropjih in da so strokovnjaki mnenja, da gre za atentat, ne pa za samomor z ekrazitom. Doslej so potegnili izpod razvalin 7 mrtvih in 20 ranjenih.
Ker mu je prodal slabo vrv
Vnekem madžarskem mestu prebiva originalen mož, Andrej Kiss po imenu, ki se je naveličal življenja, pa je sklenil pomagati si na oni svet z vrvjo. Svet je že del j časa preziral in hotel ga je zapustiti, toda naklep se mu ni posrečil. Pripravljal se je sicer temeljito na samomor, vse je dobro premislil in pretehtal, pa je prišlo vmes (naključje, ki mu je prekrižalo račune. Mož se je hotel, kot rečeno, obesiti, pa se je pretrgala vrvica, ki jo je imel zadrgnjeno okrog vratu, domači so ga pobrali in ga obudili k življenju. To pa Kissu ni bilo po volji, saj je bil z življenjem že obračunal. Takoj se je napotil k trgovcu, kjer je bil kupil vrvico in oštel ga je, ker mu je prodal slabo robo. Trgovec se je izgovarjal, da on ni kriv, toda Kiss se ni potolažil, odšel je na policijo, kjer je nesolidnega trgovca ovadil, češ, da ga je osleparil.
Na policiji je povedal, da je hotel kupiti močno vrvico, toda trgovec mu je dal slabo, plačati si je dal pa dobro. Posledica je bila, da se Kiss ni mogel obesiti. In ker gre po njegovem rnnenou pri tem za navadno sleparijo, je Kiss zahteval, naj sestavijo protokol in postavijo trgovca pred sodišče. Na policiji so skušali Kissa pregovoriti, naj odstopi od tožbe, pa je bil ves njihov trud zaman in tako pride trgovec pred sodišče.
Srednji vek v
V samotni celici zloglasne ameriške kaznilnice Sing-Singa sedi Josef Apo-Ilito, član razbojniške tolpe, ki je napadala, oborožena s strojnimi puškami, na cestah avtomobile in ropala potnike. Mož je obsojen na 20 let težke ječe. Tolovaji so bili nekaj pomnikov tudi umorili, končno je pa policija poglavarja in štiri člane zasačila. Poglavarja in dva člana so že usmrtili, dva člana sta bila pa obsojena na 20 let težke ječe. V Nassau v državi New-vork je bila nedavno aretirana druga •razbojniška tolpa in v obravnavi proti nji je bila zelo obtežilna izpoved Jo-sefa ApoLita, ki so ga morali privesti iz kaznilnice, da bi ga zaslišali kot pričo. Apolito je pa preklical svoje prvotne izpovedih e in zato so morali obravnavo preložiti.
ApoMta pa niso odpeljali nazaj v Sing-Sing, temveč so ga pustili v zaporu v Mineoli, kjer je bila obravnava proti drugi razbojniški tolpi. Tu so ga vsak dan zasliševali policaji. Ko so pa prignali Apolita nazaj v Sing-Sing,
so ugotovili, da je zblaznel ker so ga v Mineoli strahovito mučali, da b! spravili iz njega priznanje. Mučili so sa tudi s tako zvanima španskimi škornji, ki so jih rabili za mučenje v srednjem veku. Nesrečneža so potisnih v krop in mu zataknili pod nohte glavnike. Ko se je uprava kaznilnice informirala pri mineolski policiji, je dobila odgovor, da je Apolito v zaporu zblaznel in se zaletaval z glavo v zid Nedavno je zblaznel in umrl v Mineoli neki Sta m, ki so ga tudi strahovito mučiJi.
Iz Črnomlja
— Za  tabor  emigrantskih  združenj v
nedeljo 6. t. m. se vrše ie zadnje priprave; prireditev bo nedvomno dosegla svoj namen. Prijavljajo se vedno nove delegacije, izredno številen pa bo tudi obisk posameznikov. Vsem udeležencem priporočami, da si preskrbe prenočišča in prehrano v izletniški pisarni na Glavnem trgu. da ne ostanejo posamezniki brez hrane in stanovanja zaradi velikega navala udeležencev in izletnikov.
— Pomanjkanje je vse bolj občutno v
naših krajih, pa bi bilo potrebno forsirati javna dela, ker bi to bila prav za prav edina možnost pomagati prebivalstvu, pa tudi srezu samemu, ki že desetletja trpi na pomanjkanju komunikacij. Z največjo resnostjo bi v našem srezu morali tudi načeti vprašanje racijonalne prodaje vina. ker 6o nekatere gorice, med njimi posebno se-miške, priznano najboljše v vsej Beli Krajini, v srezu pa nimamo potrebnih zadrug, ki bi vzele organizacijo pridelovanja in prodaje v svoje roke. Sodeč po dosedanjih izgledih ima ravno belokranjsko vino zelo mnogo možnosti za uspešno uveljavljenje na vinskem trgu. pa je zato taka akcija tem nujnejša in potrebnejša, ker so pri podobnih akcijah doslej naši vinogradniki bili prikrajšani. Kmetje imajo še sedaj večino lanskega pridelka v zidanicah, pa je težak položaj res razumljiv, ker je pač vino najvažnejši pridelek naših krajev.
— Filmi fotoamaterskega izleta v Belo Krajino, od katerih je večina posneta v naših krajih, so že izgotovljeni, zdaj delajo le še napise za posamezne dele, nakar bo film takoj za Ljubljano predvajan tudi ▼ Črnomlju, kjer že dolgo vlada živahno zanimanje zanj. Istega dne bo tudi kratek fototečaj, ki bo vsem interesentom dal solidno osnovno podlago za uspešno foto-amaterstvo.
— Koliko lepot skriva v sebi naša Bela Krajina, nam dokazujejo številni časopisi, ki so v zadnjem času prinesli daljše članke b slikami iz naših krajev. Omenjamo zlasti »Fotoamaterja«, ki že tretjič prinaša izredno uspele slike naših krajev, pa »Jugoslovenski turista«, zagrebška »Cine-mo revija«, »Jutarnji list« in druge, za kar se moramo predvsem zahvaliti našim dnevnikom, ki so prvi pričeli s propagando za naše kraje, še prav posebno pa »Slovenskemu Narodu«.
— Prosta učiteljska mesta na šolah naših krajev je nujno potrebno temeljito po-polniti, ker mora sicer reden in pravilen pouk občutno trpeti, kakor je to bilo zadnja leta. To vprašanje je treba urediti posebno zato, ker Bela Krajina nima vitjih razredov in šol, pa je otrokom osnovna tudi edina šola.
Petek. 4. avgusta.
12.15: Plošče. 12.46: Poročila. 13.00: Gas, plošče, borza- 19.00: Plošče. 19.30: O reji kuncev (Inkret Alfonz). 20: Slike iz. narave (Joža Herfort). 20.30: Prenos iz Beograda. 22.30: Čas, poročila, plo&5e. 23.00: Konec.
Sobota, 5. avgusta.
12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13-00: Čas, plošče. 19.00: Radio orkeeter. 20-00: Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug). 20.30: Recitacije s klavirjem (g. Košuta). 21.00: Valčkova ura Radio orkestra. 21.30: C as, poročila. 21.45: Radio jazz, 23.00: Konec.____
Pozna ga.
— Dušica, ti biseri, ki ti jih ie podaril stric, niso pravi.
— Kaj se tako dobro spoznaš na bisere?
— Na bisere ne, pač pa dobro poznam strica.
Telei. 2495
J)y@®g)rD<?9Gs
Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23.
Izvr&aje enobarvne ta* ne klišeje, enobarvne In večbarvne aototiplje. kombinirane klišeje sa navaden bi fmejftl papir, klišeje po perortoth. aUkab bi risbah, rokopisih tat fotografijah za razglednice, reklamna slike, vinjete
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slnvenskesa Naroda
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam v Zg. Šiški, Kosovo polje 214. 3154
SLUŽBE
NATAKARICA stara 25 let, želi premeniti službo. Položi do 5000 Din kavcije. — Ada Hribar, Zagorje ob Savi.
3156
Pletilja
z lastnim strojem štev. 8 ali 10, dobi zaposlenje v plettlni-ci v ZagTebu, Vinogradska cesta 8a, Ponudbe poslati na naslov: Pletiooa Zagreb, Vi-jrradska cesta 8a. 3139
11		a	
AVTO »MATHIS« prodam za 6000 Din. — Ponudbe na tiskarno Krško. 3155
SODI
od tiskarske barve se prav poceni oddajo v Narodni tiskarni 3160
8 trojnok I ju Čavn ica reko delavnico
obstoječo iz 3 stružnic, 1 rez-kalnega stroja, 3 vrtalnih strojev, dinamo 6 Rs s strans-mleijo, 6 prfcnožev, s* popolnimi orodjarn in raznim rezalnim orodjem, proda Novak. Makshnirska 64.  Zagreb. 3140
Stroj  za  tam buri ran je — vezenje
Ia izdelek, proda Leopold Sa_ mnial, tovarna za pred tis k arijo. Senta, Dunavska banovina.
3141
KUPIM
VREČE
v vsaki množini kupuje Mlaker nasl., Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. 3159
MPHMKMNf
KRASNO HIŠO
prodam takoj v trgu Vojnik pri Celju z gostilno, mesarijo, gospodarskim poslopjem ter nekaj zemljišča, v hiši je električna razsvetljava ter dvojno stanovanje, za jako nizko ceno ter zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise na Ivan Ferlež, valjčni mlin, Sv. Jurij ob južni žel. 3127
ŽLNITVE
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v postnih znamkah — »REZORc, zavod sa sklepanje zakonov. Zagreb, poeta 3. 52/L
POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazUU 10.— Dm v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119
STANOVMUV
TRISOBNO STANOVANJE
v n. nadstropju, Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno — se takoj odda. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L
PREPROSTO SOBICO
na Viču ali v Rožni dolini išče gospod. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >čistost 3152«.
S STANOVANJSKA HISA nova, v okolici Kamnika, naprodaj za 85.000 Dio. — Pojasnila: P. Stare, Kamnik-Zaprice št. 45. 3151
PAZIMO
DOMAČE SALAME prvovrstne, samo pri I. Buzzo-linl, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za Škofijo). 3158
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 ll/T
VSA EVROPA rabi FLOOR VOŠČILO za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu. — Jelodvor, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 5C-L
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih Inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — >MUZIKA c, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglasuje najceneje. 9/L
Klavirji!
Pianini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6» sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Hdlzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši t (Lahna, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz BrezniV
Aleksandrova ceste it. 7
(vogal Beethovnove ulice)
Urejuje: Josip Zupančič Ca »Mi
upravo m tnaeratru aei usta: Oton (Jnnatot. — Val v Ljubljani.