'PožtHlna pfatfgn« v gotovlnP
Maribor; ponedeljek 23. fanuerfa 1933
Stav. 18 Leto VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Oradnlttvo in upravni Maribor, Gosposka id. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 3400 Uhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. ur) / Velja maseino prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglasa	—A
sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poltnl Čekovni račun M. 11.409	^7
JUTRA
99
Izbruh barbarskega sovraštva
GROZILNO PISMO NAŠEMU POSLANIŠTVU V SOFIJI.
pasi izjavlja bolgarska vlada ob vsaki ^«lki in nepriliki, da si želi zbližanja z “j^oslavijo in pripoveduje zlasti nepoučenemu svetu, da stori vse kar je v nje-® moči, da bi preprečila nadaljnje inci-®®nte, ki bi utegnili nepovoljne medse-®°ine sosedne odnošaje še poslabšati, je ^endar nepobitno dejstvo, da ie njena Prak$a precej drugačna. Posebno rada Pa skriva za javno mnenje in tisk, kakemu dovoljuje kaliti mirne vode in Snovati vedno nove zlagane očitke in ob-npjžitve na naš račun. Tako je ta bolgar-tisk skonstruiral te dni tudi afero ra-a' Pripravljanja umora bolgarskega poslanca Petra Čorbadžijeva-Rosena s stra-jugoslovanskega poslaništva v Sofiji.
*a barbarski in v diplomaciji skoraj osam •'er-i primer je bil že ponovno povod Nfotesta naše vlade in opravičil bolgar-saega ministrskega predsednika ter zunanjega ministra M u š a n o v a, ki je zla-o priliki izročitve naše demarše lianam poslaniku Vukčeviču globoko obžaloval to nečuveno obdolžitev.
Vsa ta afera pač dovolj jasno karak-‘Crlzira mentaliteto nekega dela bolgarske javnosti v odnošajih do naše države jn našega diplomatskega zastopstva v ^otiji. Tako se uporablja zares nenavadna manira. V zvezi s temi podlimi insinuacijami proti našemu poslaništvu v Sonji. ki jim je edini cilj vzbuditi na urnemu način ogorčenje bolgarskega naroda :r°ti Jugoslaviji, se ti krogi jx>s!užujejo drugih sredstev — groženj. To so jtjari, ki se morejo zgoditi pač samo v ^°lgariii. Naše tamkajšnje poslaništvo je parnreč prejelo istočasno, kot so bila obeljena imenovana i>odtikanja, anonim-n° grozilno pismo. Tudi to je docela no-v° v diplomatskem svetu in vprašati se nK>r:rno, kako bi se počutilo n. pr. bolgarsko poslaništvo v Beogradu, če bi se naš tisk posluževal enakih metod in bi biejemalo taka grozilna pisma? Na ta način se neha sploh vsaka forma dostojnosti in kulturne taktnosti. Najbolj zanimiva in značilna je pa sama vsebina te-p grozilnega pisma, ki so ga objavili beograjski in zagrebški listi in se glasi:
*Q®SpatI!eI čital sem v današnjih listki, da ste organizirali uboj bolgarskega nerodnega poslanca in hoteli za to izrabiti nekega slabega Bolgara, ki ga je Podkupila banda Kotič-Secerovič in Iz-odek Branko. Kot dober Bolgar patriot 'am iz>avli2m svojo veliko odvratnost [u prekletstvo radi vašega mlzernega de-
la, ki ga opravljate v Bolgariji, zato želim poudariti vam resnični izraz bolgarskih čuvstev, in to ne službenim potom, kakor diplomati, temveč po patriotskem Izrazu Bolgara, ki občuti elementarno sovraštvo napram vam in vsemu, kar je srbsko in šumadinsko. Če danes ne pridemo, da bi vam razbili šipe na poslaništvu in konzulatu, ne delamo tega le zato ker smo potrpežljivi, ampak tudi zato, ker čakamo na čas, ko bomo prišli k vam, da vam razbijemo glave. Ker vedite, gospodje, da slovanstvo ne bo moglo ostati samo v vašem zakupu, v zakupu treh milijonov srbskih svinj, ki vladajo danes na Balkanu. Proti vam se, tega ne skrivamo, organizira sistematičen in točen načrt, po katerem boste poklani in pobiti kakor živina, zato da bo zmagala resnična pravica in svoboda v Sloveniji, Hrvatski in Macedonijr. Mi Bolgari odlašamo, a ne odpuščamo, Sovražimo vas, sovražimo, in danes ni v Bolgariji nič bolj popularnega kakor želja, da razčistimo z vami račune, in bi vaši srbski otroci zopet hodili v Niš in Pirot prosit od vojakov juhe.
Vedite, da vam ne bomo pustili niti enega človeka, ne da bi mu plačali vse umore in mizerije, ki ste jih storili in povzročili. Mi vas neprenehoma nadziramo in vemo točno, kaj delate. Hodimo roko v roki s Hrvati, Macedonci in Slovenci in bomo nekoč skupno uničili šumadin-ske glave in storili, da vaše žene in hčerke ne bodo več rodile Srbov, temveč ljudi dobrih lastnosti Slovanov, kakor so Hrvati, Macedonci in drugi. Preklinjamo vas in pripravljamo strašno maščevanje, maščevanje, od katerega bo zaječala vsa vaša zemlja. Sporočam vam še enkrat bolgarsko preziranje, pljujem na vašo zastavo in vaš podli narod. Bolgar iz stare Bolgarije.«
Nad takim barbarskim, da, uprav divjaškim izbruhom sovraštvu in nad tonom tega anonimnega pisma se mora zgražati vsak kulturen človek, pa naj bo že karkoli. Posebno se pa moramo zgražati še mi Slovenci, ki nas »Bolgar iz stare Bolgarije« vlači v svoje umazano blato, dasi nipia za to nobene najmanjše pravice. Prepričani smo, da ni pri nas niti enega izmečka, ki bi se tudi le v mislih strinjal s takimi metodami in bi hotel biti v kakršnikoli »ideini« zvezi z njimi. Zato protestiramo nsjodločnejše proti takemu nečiivenemu izrabljanju slovenskega imena!
Popoln neuspeh Društva narodov
posredovanje med japonsko in kitajsko brez uspeha.
dacija prizadevanj.
LIKVI-
ŽENEVA. 23. januarja. Odbor devetnajsterice Je izdal komunike, v katerem Ugotavlja, da japonska vlada nikakor ni v°ljna sprejeti resolucijo z dne 15. de-c*mbra lanskega leta, in to niti v prime-ru, da se iz predloga izloči povabilo k sodelovanju onih držav, ki niso članice Društva narodov, to so severnoameriške Združene države in Sovjetska unija. Po brejemu novega japonskega predloga in atnandementa kitajske vlade na ta tekst,
ie odbor devetnajstorlce ugotovil, da nikakor ni v stanu sestaviti in predložiti resolucije, ki bi jo sprejeli obe stranki. S tem je seveda propadlo vse prizadevanje odbora za rešitev konflikta na Daljnem vzhodu in bo odbor ie še sestavil porodilo o svojem delovanhi In svoji misiji, ker more biti v smislu določb pakta vsaka procedura končana le s sankcijo plenuma.
Dva nova atentata v Bolgariji
BEOGRAD, 23. januarja. Kakor se poječa iz Sofije, je bil izvršen včeraj bombni atentat na hišo zemljedelskega voditelja Georgija Jordanova Razdejano zidovje stropa je ranilo Jordanova na n°gi in roki. Oba atentatorja, brata Ata nasova. sta bila aretirann.
SOFIJA, 23. januarja. V soboto je bil
izvršen v krvavi verigi obračunavanj med makedonstvujočtmi zopet nov umor. Okrog 6. ure je bil sredi glavne ulice v Marni ustreljen s strelom iz samokresa ekarnar M aka Sov, ki je bil na mestu nrtev. Morilec je pobegnil. Ker je pripadal pokoini Makašov protogerovski sku-pini. ni nobenega dvoma, da so ga iz maščevanja ustrelili naihajlovci.
Akcija proti tihotapljenju orožja
POSVETOVANJA ZASTOPNIKOV DRŽ 4V MALE ANTANTE IN FRANCIJE V ŽENEVI. — NA AFERO TIHOTAPLJENJA OROŽJA PREKO AVSTRIJE BO OPOZORJENO TUDI DRUŠTVO NARODOV.
BEOGRAD, 23. januarja. Po poročilih iz Ženeve so se zbrali tamkaj zastopniki držav male antante k posvetovanju glede korakov, ki naj jih ukrenejo proti Avstriji z ozirom na tihotapljenje orožja iz Italije preko Avstrije na Madžarsko. Na seji so govorili Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, jugoslovanski delegat Konstantin Fotič in romunski delegat An-tenlades. Pozneje je posegel v debato tu-
di francoski delegat Massigll. Po pisanju »Echo de Pariš« bo sodelovala pri zadevni akciji male antante tudi francoska vlada. Zaenkrat je bilo sklenjeno, da se opozori na afero tihotapljenja orožja Društvo narodov. Danes popoldne se bo sestal omenjeni komite k seji, na kateri se bo posvetoval o podrobnostih akcije male antante.
Seja vlade in skupščinskih odborov
MINISTER DR. KRAMER IMENOVAN ZA NAMESTNIKA ZUNANJEGA MINISTRA. - SPECIALNA PRORAČUNSKA DEBATA.
BEOGRAD, 23. januarja. Danes je prispel v Beograd minister dr. Albert Kramer. Še dopoldne se je sestala vlada k seji, ki v času poročila še traja.
BEOGRAD, 23. januarja. Ker se bo mudil zunanji minister g. Bogoljub Jevtič nekaj časa v tujini, je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za namestnika zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer. minister brez portfelja.
BEOGRAD, 23. januarja. Finančni odbor narodne skupščine je danes dopoldne
nadaljeval specialno debato o posameznih postavkah bodočega državnega proračuna. Na vrsto je prišel proračun prosvetnega ministrstva. Za popoldne Je napovedana seja odbora za proučevanje predloga zakona o občinah. Popoldne bi tudi morala bit] seja odbora za proučevanje In izdelavo zakonskega osnutka novega volilnega zakona, ki pa je bila odgodena do jutri dopoldne do 10. ure. Jutri se bo sestal tudi odbor za izdelavo zakona o lekarnah.
Atentat na voditelje Mandžurije
AGENCIA KOUMIN POTRJUJE VEST O ATENTATU NA GENERALA MUTA1 IN MINISTRSKEGA PREDSED NIKA ČENG 9IUH SUA.
LONDON, 23. januarja. Agencia Kuo-min potrjuje iz Šanghaja vesti o atentatu, ki je bil izvršen na vrhovnega poveljnika japonske vojske v Mandžuriji generala Muta in predsednika mandžurske vlade Čeng Sluh Sua. Dočlm je bil ja-ponski generallsimus le lažje ranjen, Je dobil predsednik vlade smrtno nevarne poškodbe. Atentat je bil izvršen v trenutku, ko sta korakala general Muto in predsednik vlade iz kolodvorskega poslopja v Sing Hlngu in sta hotela vsto-
piti v avtomobil. Proti njima je bilo oddanih več revolverskih strelov, ki jih je izstrelil neki mladenič. Atentator je bil aretiran. Takojšnja preiskava )e ugotovila, da je atentator član nacionalistične organizacije. Najprej je bil zadet šofer, ki se je zgrudil smrtno ranjen na tla. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj umrl. Guverner tamkajšnje pokrajine general Sing Lia je bil izmenjan in aretiran, ker se sumi, da je bil v zvezi z zarotniki, ki so previjali atentat.
Henry de )ouvenel v Rimu
RIM, 23. januarja. Sinoči Je prispel v Rim novi francoski poslanik senator Hen-ry de Jouvenel.
PARIZ, 23. januarja. Novoimenovani francoski poslanik Henry de Jouvenel je v soboto popoldne odpotoval v Rim. Pred svojim odhodom je dal sotrudniku »In-translgeanta« izjavo, da je zelo zadovoljen, ker bo imel že danes prvi sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, ki ga doslej še nikoli ni videl. De Jouvenel je dejal, da želi vsa Franclja sporazum z Italijo In bo zato v Rimu razpravljal o vseh .aktualnih problemih. Svojo izlavo Je de Jonvenel zaključil z besedami: »Kadar dva velika naroda želita, da se sporazumeta, si morata drug drugemu povedati vse.«
Pustolovščine čeških fašistov
PRAGA. 23, januarja. V noči od sobote na včeraj Je vdri okrog pol 2. ure v vojašnico pehotnega polka v Židenicah pri Brnu kakih 70 mož močni oddelek češkoslovaških fašistov, ki je premagal stražo in zasedel vso vojašnico. Kmalu pa je bila o tem dogodku obveščena policija, ki ]e poslala nad upornike 200 dobro oboroženih stražnikov, obenem ie pa obvestila vojaško poveljstvo v Brnu, ki ie poslalo v Židenlce močne vojaške od-
delke, ki so po kratkem boju zopet zasedli vojašnico in aretirali večino napadalcev. V boju Je bil neki fašist ubit, 4 pa nevarno ranjeni, dočim je na obeh straneh tudi več lahko ranjenih. Glavni vodja te politične pustolovščine, rezervni nadporočnik Vladislav Kobzinek, ie po neuspeli akciji izginil brez sledu. Češka vlada ne pripisuje dogodkom nobenega resnega pomena.
VATIKAN IN JUGOSLAVIJA.
PARIZ, 23. januarja. Francoskemu prostozidarstvu naklonjena »Ere Nou-velle« piše o najnovejšem izpadu katoliškega episkopata v Jugoslaviji proti Sokolu Kraljevine Jugoslavije. List ugotavlja, da so se postavili Vatikan in škofje v službo separatistične politike. Ker se je vendar enkrat pokazal Vatikan kot in-spirator te akcije, mora zato tudi nositi vso odgovornost za vse posledice in se jasno izjaviti, če se katoliška cerkev identificira s sodelavci politike, ki je naperjena proti jugoslovanskemu državnemu in narodnemu edinstvu.
ITALIJANSKI KRALJ POTUJE V EGIPT
RIM, 23. januarja. Agencija »Recentis-sime« poroča, da bo odpotoval kralj Viktor Emanuel v najbližjem času v Egipt, kier bo napravil službeni obisk pri egipt« skem kralju Fua-du. Na povratku iz Egipta se bo ustavil tudi v Tripolisu
Dnevne vesti
KDOR SE SAM NE PREPRIČA, NE| Borza dela za inteligente. Naraščanje VERUJE! To le stara stvar. Nevernih brezposelnosti med našo inteligenco je Tomažev }e več ko vernih. Zato prepri- ( dovedlo tudi do ustanovitve posebne čaite se, da dosežete z MALIMI OGLA-' Borze dela za inteligenčne poklice po SI EDINEGA SLOVENSKEGA DNEV-1 vseh večjih mestih v okviru nedavno iz NIKA NA ŠTAJERSKEM, našega »VE-{istih časovnih potreb nastale Zveze ČERNIKA«, vse kar hočete! Pridite za-1 m 1 a d i h intelektualcev v Mariboru. Bor-to, če rabite kaj ali prodajate, če iščete za dela za inteligenčne stanove bo skr-službo ali zaslužek, če bi se radi poročili, bela za to, da kolikor največ mogoče če bi radi dobili odjemalcev, gostov itd. ’ zaposli v posameznih krajih brezposel-Itd. v našo upravo v GOSPOSKI ULICI
11. In hvaležni nam boste za posredovanje in ostali boste naši stalni inserenti. KRIZO ČUTI LE KDOR SI NE VE POMAGATI!
nesreča uprav naraščanje brezposelne in teligenčne mladine ne le zanjo samo, am-Odvetnlški izpit je napravil pri apela-' pak tudi za državo. Zakaj mladina le ob
cijskem sodišču te dni dr. Jurij Sluga iz, delu raste in se vzgaja v zmožne in ko-
no inteligenco in ji tako pomaga v njenem težavnem in vse naše pozornosti
vrednem socialnem stanju Zavedati se	Q	■	,	se	tak	^	,
namreč moramo, da ie največja socialna	nMnhn»	a,	s*
Prleško gostiivanje na Pobrežju se stavi: Člila sen praviti, ka pre letos, toti fašenk ali, ka te me vsi razmili, nede v Marpruzi nič prleškega gostiivaja. Do pre rajši na fašenk ploh vlekli, ker so že te ali vse tote te bojše puce no celinke spoženili. Te pa ali najč nemrejo meti gostiivaja, če bi tildi hteli. Mi Prleki v Pobrži, ka smo scele slavne Prlekije tii sen vkiip zegnani, vešte, mi pa še te ali mamo eno ptico, ka mo jo toti fašenk mogla oženiti. Nede prle mira kap to napravila. Toti čehl mi čejo hišo prevrči. Pred par leti, kdere sen našo Zefiko ženila, smo meli našo prvo prleško gostuvaje, no smo takše tiične gibajce, meso no vse
Ptuja.
Ustanovni občni zbor zadruge Mariborski teden bo v četrtek 26. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata.
Svetosavska proslava bo tudi letos ena najelitnejših prireditev v Mariboru. Poseben odbor je pripravil vse potrebno, da se zbere v petek 27. t. m. zvečer ob 20 uri v veliki unionski dvorani ves nacionalni Maribor.
Beda je velika. Mestni social no-politi-čni urad podpira iz sredstev pomožne akcije okrog 4000 oseb, ki prejemajo podporo v hrani ali denarju. Od teh je zaposlenih pri cestnih delih okrog 120 delavcev, katerih vzdrževanje stane mesečno okrog 100.000 Din. Družine, ki štejejo več družinskih članov in vodijo lastno gospodinjstvo, dobivajo nakaznice, s katerimi si morejo nabaviti pri trgovcih do označene vsote živila na račun pomožne akcije. Te podpore so deležni le oni reveži, ki so za fizično delo zaradi bolezni ali starosti nesposobni. Doslej je razdelil socialno-politični urad okrog Din
30.000 v živilskih nakaznicah. Iz sredstev pomožne akcije prejema vsak dan okrog 410 oseb hrano v Ljudski in Javni kuhinji. Tu pa niso všteti mestni reveži, ki jih občina stalno podpira. Denarne podpore pa se delijo le v najnujnejših primerih m je bilo doslej razdeljenih okrog
16.000 Din. Mnogo pa se je razdelilo tudi moke, kuriva in obleke. Skupno je doslej izdala blagajna pomožne akcije že okrog 250.000 Din. Dohodki pa so predvideni iz celotne nabiralne akcije na okroglo 400.000 Din. Mnogo jih je še, ki so pomoči potrebni, vendar pomožna akcija ne more jiuditi vsem pomoči, ker so sredstva skromna.
Važno obrtniško predavanje. Združenje pekovskih mojstrov opozarja svoje člane, da se udeleže važnega in zanimivega predavanja o davčni napovedi, ki ga bo imel jutri 24. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« višji davčni upravitelj g. Ozvatič.
Občni zbor Podružnice društva ljubiteljev ptičarjev v Mariboru bo dne 8. februarja 1.1. ob 8. (20.) uri zvečer v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 6. številki: zakon o trgovinski pogodbi med našo državo i-n republiko Avstrijo; konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med Jugoslavijo in belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo ter začasni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Grško in transakcijo z boni grške banke.
- Zveza mladih intelektualcev, matično vodstvo, ima redno sejo v sredo 25. t. m. ob 14. uri v društvenem lokalu. Udeležba strovo obvezna! Predsednik.
Ukinitev pobiranja mitmne. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da pobirajo nekatere občine še vedno občinske davščine,' ki imajo značaj mitnice pod raznimi imeni kakor kaldrmina, cestnina, mostnina, uvoznima in podobno. To pobi-
sem van obliibila, da še man eno puco. Gdere.mo toto ženila, ten vas drgoč vse
ristne voditelje naroda In države. Če ne bomo zanaprej posvečali več pažnje prav naši inteligenčni mladini, si bomo zgradili slabo bodočnost tako v narodno-kul-turnem kakor državotvornem smislu. Zato iskreno pozdravljamo to zamisel »Zveze mladih intelektualcev«, da si osnujejo čim močnejšo in na široko rsizpredeno stanovsko organizacijo, tem bolj, ker mladina več ne pozna izoliranosti posameznih stanov, ampak se v skupni falangi bori za svoje življenjske interese. V Mariboru ima Borza dela za inteligenčne poklice poslovne ure vsak delavnik od 13.30—15.30 popoldne v lokalu Delavske zbornice (Sodna ul. 9), III. nadstr. desno (druga vrata), kamor naj se blagovolijo obračati vsi interesenti tako iz vrst delodajalcev kakor članov zveze. Borza sprejema prijave za vse vrste umskega dela in zaposlitev, zlasti še inštruk-cij itd., ki jih bo posredovala brezposelnim inteligentom.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru si dovoljuje tem potom zahvaliti se prav vsem, ki so pripomogli, da je XIII. akademski ples tako moralno kot tudi gmotno (seveda času in razmeram zadovoljivo!) uspel. Društvo si je prizadevalo na vso moč svoj tradicionalni ples ohraniti vsaj na dosedanji višini. Neustrašeno je kljubovalo neprilikam, žrtvo valo vse svoje razpoložlijve moči, da je le moglo svojim vsakoletnim posetnikom nuditi lep, animiran večer. Ni se ustrašil odbor režijskih stroškov, povabil je na prireditev najboljši jazz, ki je bil res v stanu ustvariti razpoloženje, kakršnega more biti mariborsko občinstvo deležno le enkrat v letu. Odbor je nepopisno-hvaležen častnemu damskemu komiteju, ki je v glavnem pripomogel do uspeha, kar je bilo možno le ob tako velikodušni požrtvovalnosti posameznih častnih dam. Končno bodi Izrečena zahvala prav vsem obiskovalcem, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli k čim večji popolnosti prireditve in s tem pokazali razumevanje do odborovega delovanja, gmotno podpreti revnega člana-akademika. Čisti dobiček, v kolikor mu ni udarjen pečat splo šne krize in v kolikor ni okrnjen po nepredvideno ogromnih režijskih stroških, bo razdeljen najpotrebnejšim članom.
* 1. II. 1933
PLANINSKI
PLES
V UNIONU
Narodno gledailf!«
Repertoar.
Ponedeljek, 23. januarja: Zaprto.
Torek, 24. januarja ob 20. uri: »Grofica Marica«. Red A.
Sreda, 25. januarja. Zaprto.
Četrtek, 26. januarja ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Red B.
Kot naslednja dramska premiera se
pripravlja »Bog maščevanja«, eno najboljših del židovskega pisatelja Sekaloma Ascha. Židovska literatura je pri nas sko-ro neznana, pa obeta postati ta premiera zato prav zanimiv večer. Vsebinsko je to delo zelo učinkovito ter odkriva prav zanimive strani židovskega družinskega življenja. Režira Vladimir Skrbinšek. — Na splošno željo mnogih abonentov pride revijska opereta »Pri belem konjičku« še enkrat v abonma ter bo prva predstava četrtek 26. t. m. za red B.
Glavno v Jaffa pomara cah je Vitam .n C. Dobe se v vseh špecerijskih trgovinah. — Glavna zaloga
Miloš Oset, Marioor
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 30. trn., ob 20. uri, v posvetovalnici depoja (Koroška cesta 12. II. nadstr.) z naslednjim dnevnim redom: 1. odobritev zapisnika lanskega občnega zbora; 2. poročilo tajnika o delovanju v preteklem 62. društvenem letu; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev društvenega odbora; 6, volitev preglednikov računov; 7. volitev sedemčlanskega tovariškega odbora; 8. določitev letne članarine podpornih
ratije je bilo s § 24. zakona o državah in članov; 9. slučajnosti. (Predlogi, ki se na-samoupravnih cestah ter § 54. finančnega našajo na to točko, se morajo pismeno zakona za leto 1931-32 s 1. aprilom 1932 vložiti najkasneje 24 ur pred zborova-
brezpogojno ukinjeno, na kar so bile občine še posebej opozorjene. Vse občine, ki pobirajo katerekoli davščine, ki bi imele značaj nvtnme, pa naj sl jo-pobirajo pod enim ali drugim navedenim ime-iom, moraio nohiran-ie takoi opustiti. Pobiran ie mostnine, ki je neV'f»rirn občinam dov;v,:enn y,\ vzdrževanje mostov, s tem ni prizadeto.
njem poveljstvu, sicer. se ne bodo mogli obravnavati. Ako ob določeni uri ne bo navzočih dovolj izvršujočih članov, bo ob 20.30 drug občni zbor z enakim sporedom, ne oziraje se na število članov. K ♦emu zborovanju se vljudno vabijo vsi častni izvršujoči in podporni člani, reditelji, kakor tudi vsi dobrotnik! *er prijatelji našega društva.
povabila, tak ste se mi vsi jako dopali. Zdaj pa te ali nesmen nora ostati, le gle-jete, ka me vi nete za norca postavili. Ka se nede eden zgovarja, ka nema gvanta, drugi, ka nema penez, tretje ka je že kama inda obeča. Zagvišno morete vsi priti luštno de tak kak še nikoli. Žo de vsakšemi, keri nede priša. Šelatjako-vica nema več dece tudi gostiivaja nede več služila. Zato pa de zdaj takše gibajce spekla, ka de se vsakšemi od viist ci-dilo. Tiidi nekše mugaše ali skripače ali muzikante ali kak razmite mo naprosila Plesali mo tak, kak nori. ka mo si vse rebra notri -zezbijali, keri ne de pazko ima. Naznanila sen van te ali zdaj našo gostuvaje, zdaj pa te šparajte peneze, ka te jih dosta prnesli soboj, pa skrbite za močne cele podplate, ka te lehko plesali Vse to driigo, ge no gda, de se to godilu, van naznanim prihodni tjeden. — Še-latjakova Ajnca.
Najralajši smučarji se zbirajo vsak dan ob 14. uri v mestnem parku pri paviljonu, odkoder krenejo pod vodstvom g. Franja Pivke v okolico na brezplačni smuški teč3j, ki bo trajal do nedelje 29. t. m. Starši, pošljite svoje otroke, ki imajo veselja do smučanja, na ta tečaj, da izkoristijo ugodno priliko, ki jo nudi dec zimsko-spartmi odsek Slovenskega planinskega društva.
Švicarski vzorčni velesejem v Baslu
bo letos v času od 25. marca do 4. aprila. Najrazličnejše blaio bo razstavljeno a 20 oddelkih in v raznih specialnih pa viljonih. Obiskovalci bodo imeli priliko, da se orientirajo o veliki švicarski produkciji, ki si je osvojila skoro ves svet. Natančnejše ih formacije dobe interesenti v pisarnah »Putnika« in pri švicarskem konzulatu v Zagrebu, Draškovičeva ulica. Popusti na železnicah veljajo skoro po vseh železnicah srednjeevropskih držav.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 10.8 stopinj pod ničlo. Minimalna temperatura pa je bila 11.2 stopinj pod ničlo. Barometer je kazal pri 12 stopinjah 745.6, reduciran na ničlo pa 744; relativna vlaga 70: vreme je deloma jasno in mirno.
Grajski kino. Krasen zvočni velefilm »Scampolo«, po istoimenskem gledališkem delu z Dol!y Haasovo in Paulom Horbi gerjem v glavnih ulogah. »Scampolo« (Za groš ljubezni), je krasen gracijozno vesel film, ki se bo sigurno vsakomur prav dopadel. Pripravlja se veliki film
0 športu in ljubezni: »Alpski raj« (Ljubezen v snegu. Pustolovščina v Enga dinu).
Kino Union: Do vključno torka filmska opereta »Noč v raju« z Anny Ondro in Hermannom Thimigom. Od srede da Ije velika vojaška veseloigra »Huzar gredo«; v glavnih vlogah Fritz Schulz, Uršula Grabley, H. v. Sch'ettow, in 5let-na Petra Unkel. Pripravlja se Straussov valček z Gustavom Frohlichom.
Nesreča pri smučanju. V soboto popol dne je padel med smučanjem 15letni dl iak Ervin Sch\veiger s Koroške ceste tako nesrečno, da si je zlomil desno no go pod ko’enom. Z rešilnim avtomob
1 lom je bil prepeljan v bolnišnico..
Pri preblajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jose* :ove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih dinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi r vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razne nesreče in nezgode. Rešilni oddelek tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega in reševalne/a društva je v soboto n včeraj prepeljal v bolnišnico 431etneg-a železničarja Alojza Vesela iz Trstenjakove ulice, ki je Radel tako nesrečno, da se je občutno poškodoval v boku, dalje 431etrega posestnika Ignaca Bartenschla-gerja in 281etnega delavca Ivana Leskoška iz Gozdne ulice, ki sta v prepiru drug drugega močno obdelala po glavi, dalje 321etnega dimnikarja Vinka Ferkamca iZ Miklošičeve ulice, ki se je močno opekel na desnem kolenu' ter 38letnega delavca Antona Klemenčiča iz Danjkove ulice, ki e padel z nekega okna ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Na stanovanje v Malgajevo ulico pa je bila prepeljana 161etna Hilda Hernetova, ki je onemogla na cesti in se zgrudila nezavestna na tla.
Nezgoda. Včeraj je prišel po pomoč v bolnišnico električar Ivan Slamič z Aleksandrove ceste, ker se je po nesrečnem naključju pri delu hudo porezal s steklom na desni roki v zapestju.
Ukradeno kolo. Slugi klasične gimnazije Ferdu Planinšku je bilo včeraj med 15. in 17. uro iz veže deške osnovne šole v Razlagovi ulici ukradeno 1200 Din vredno kolo.
Pobalinstvo. Neznani zlikovci so v noči na preteklo nedeljo poškodovali napis Putnik« nad izložbeno omarico Tujsko prometnega društva na Aleksandrovi cesti. Polomili so črke in jih vrgli na cesto, kjer jih je našel stražnik. Povzročili so društvu okrog 300 Din škode.
Brat zabodel brata. Sinoči okrog 20. uro se je zglasil na stražnici, v Frankopanovi ulici debvec France Slader in povedal, da leži neki njegov prijatelj zaboden v stanovanju na Kralja Petra cesti v Studencih. Po prijavi se je podal tja stražnik, kjer je našel ranjenega 321etnega delavca Antona Orenberga, ki je izpovedal, da ga je v prepiru z nožem zabodel trikrat v hrbet njegov brat Vinko. Ranjenca je stražnik spravil v tukajšnjo bolnišnico.
Vlomna tatvina. V soboto popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika losipa Prauharta v Plinarniški ulici, kjer je vlomilec odnesel iz podstrešne sobe črn plišast ženski plašč. Policija je vlomilca kmalu izsledila v osebi 281etnega brezposelnega slikarskega pomočnika Josipa Maverja hi ga po zaslišanju izročila <*)dišču.
Žrtev popadljivega psa. V soboto je napadel na cesti iz 'Kamnice se vračajočega zidarskega pomočnika Avgusta Nerata s Ptujske ceste velik mesarski pes in ca podrl na tla. Na tleh ležečega je pes nevarno ugriznil v desno roko in levo nogo in mu prizadejal taki •poškodbi, da bo moral ostati v bolniški oskrbi najmanj 10 dni. Po la«tuiku nevarnega psa poizvedujeta orožništvo in policija.
Zborovanje hišnih posestnikov
REDNI OBČNI ZBOR PRI »ORLU«, — USPEŠNO DELOVANJE DRUŠTVA. — OBČINSKI PRORAČUN V OČEH HIŠNIH POSESTNIKOV. — PROTEST PROTI NAMERAVANI OBDAVČITVI NOVIH ZGRADB.
Včeraj dopoldne je bil v veliki dvorani Pri »Orlu« redni občni zbor Društva hiš-Pih posestnikov za Maribor in okolico. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Otmar Meglič. Uvodoma ie Pozdravil vse navzoče, posebej še navzočega predsednika pokrajinske zveze 'Z. Frolicha iz Ljubljane in zastopnika Društva hišnih posestnikov iz Studencev, nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju in prizadevanju odbora v preteklem poslovnem letu.
Odbor je imel 16 sej in 2 izredna ob-, e^a zbora. Delal je stvarno in intenzivno. Društvena pisarna je vzorno urejena. Ddbor si je mnogo prizadeval tudi za pridobitev koncesije za posredovanje pri "akupu in prodaji posestev. Ker je mest-?a občina zavrnila zadevno prošnjo, se le odbor pritožil na ministrstvo in pričakuje ugodne rešitve. Po sklepu zadnjega Rednega občnega zbora je odbor teme-J;to proučil letošnji proračun mestne ob-c'ne in se zanimal zlasti za občinske dol-kove in za nameravano najetje novih po-sUil. Sestavil je obširno spomenico, nalovljeno na mestnega župana in vse občinske odbornike, v kateri zahtevajo hite! posestniki, da se dejansko stanje obeliskih' dolgov točno ugotovi in naj se Lazlika naprani prejšnjemu računskemu :letu pojasni. Tudi naj ukrene občina vse potrebno, da se obrestna mera za občin-&|ie dolgove primerno zniža. Hišni pocestniki so odločno proti vsakemu nove-.;teu najetju ix»sojil. Tudi zahtevajo, naj teeštna občina proda svoje stanovanjske teše, ker niih dohodki ne krijejo obresti l!| anuitet kapitala, ki se je porabil za-tee. Investicije pri pogrebnemu zavodu tej se izvedejo šele tedaj, ko bo imelo te pod:etje dovolj rezerv iz lastnih sredstev. Opusti se naj mestna plinarna, ker bo vkljub vsem investicijam še vedno teficitno podjetje. Nada'je zahtevajo hi-tei posestniki naj se opusti tudi mestno Avtobusno podjetje, ali pa se naj da v tekup, ker se zadolžitev zvišuje od leta te leta brez izgleda, da bi se to podjetje teofip kedaj samo vzdrževati. Razna ob-'teska bremena naj se spravijo v sklad
z dejanskim donosom 23 odstotnih občinskih davščin. Izloči naj se davščina na nove zgradbe, kanalščina za one zgradbe, ki so oproščene gostaščine ter prirastkarina. Ukine pa se naj tudi pobiranje kuluka.
Predsednik je nadalje omenil, da je zadeva glede parcelne davščine definitivno rešena v prid lastnikom nezazidanih parcel in bo morala mestna občina po zadnji razsodbi upravnega sodišča v Celju vrniti prizadetim lastnikom vplačano davščino. Hišni posestniki so pomagali tudi Pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora In pri akciji Protituber-kulozne lige. Ob koncu svojega poročila je omenil, da ima odbor mnogo načrtov za bodoče delo, ki jih bo pa mogel izvesti le, če se bodo vsi mariborski hišni posestniki oklenili svojega društva, ki se bori za njihove interese.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal g. dr. Marin in blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. Merčun. Društveno premoženje se ceni na okroglo lOO.OCO Din. Izdatki proračuna za letošnje leto so predvideni na okroglo 25.000 Din, dohodki pa na okroglo 26.000 Din. Članarina ostane ista.
Pri volitvah je bil na predlog g. Benka ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Megličem na čelu.
Pri raznotcrnostih se je oglasil prvi k besedi predsednik Pokrajinske zveze g. Frolich. Zavzemal se je za davčno prostost novih zgradb in predlagal, da pošlje zbor protestne predloge proti nameravani .• pbdavčitvi finančnemu ministru, finančnima odboroma narodne, skupščine in senata ter članoma narodnima poslancema Krejčiju in Petovarju. Njegov pred-'og je bil soglasno sprejet. Dejal je nadalje, da je najemninsko vprašanje rešeno. Najemnine padajo same in je. zato zahteva po zakoniti zaščiti stanovanjskih najemnikov odveč. Pozval je končno mariborske hišne posestnike, naj pristopijo vsi k društvu, ki bo tudi v bodoče zvest robornik za njihove pravice.
Ob 11. uri je predsednik zaključil zborovanje. ki je poteklo v najlepšem redu.
Šport
Maribor v znamenju zimskega športa
TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO MZSP: — SIJAJNO USPELO PROPAGAND* NO DRSANJE. — ŽELEZNIČARJI PREMAGALI PRIMORJE.
Mariborsko gledališče mora ostati samostojno!
Resolucija proti ukinitvi.
Pred kratkim se je pojavil nov, čisto’ Nemogoč načrt preureditve naših gledališč:	vsa oblastna gledališča naj bi se
ukinila, njih ansambli pa pridelili centralnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, s katerimi bi potem ta gledališča prirejala turneje, odnosno gostovanja po provinci.
S stališča. Maribora je ta načrt abso-tetno nesprejemljiv. Ž njim ljubljansko Gledališče ne bi pridobilo prav ničesar, ^očhn bi Maribor izgubil svoje stalno sl,Qvensko gledališče. Priredilo bi se morda 10 gostovanj vse leto (pa še to ni gotovo!). dočim ima Maribor danes blizu 200 Gledaliških prireditev. Ali bi to bil ekvivalent?.
In zakaj dregati v sedanje stanje, ki
bač nikomur ne. povzroča posebnih preglavic? Dasi imajo oblastna gledališča (Skoplje, Sarajevo, Osijek, Maribor) v brimeri s centralnimi gledališči (Beograd, Magreb, Ljubljana) uprav minimalne subvencije, vrše vendarle dobro svoje po slanstvo.
Ksko bi bilo Ljubljani pomagano z nagimi 300.000 Din? Ce bi morala prevzeti tedi naš ansambl, bi kruto doplačala, ker Že gaže znašajo nekako dvojno gornjo vsoto. Če pa ne prevzame ljubljansko Gledališče naših igralcev, potem dobimo SO novih brezposelnih! In ukinemo v Mariboru, ki je imel 70 let svoje stalno Gledališče, najvažnejši kulturni in umetniški zavod. Pa bo Maribor še boli nemški. kot je že danes zopet!
Sistem gostovanj je zelo neekonomičen. To vemo Mariborčani najbolje, ker smo prav mi prednjačili v tem pogledu. Danes si moramo pred vsakim gostovanjem dobro premisliti, ali nai se ga splo‘ lotimo: «koro vedno namreč nrin?šam
•hov!! Odkod pa naj jih krije ljubljansko
gledališče za morebitna gostovanja v Mariboru, če nima niti za svoje potrebe dovolj denarja?
Efekt ukinitve mariborskega gledališča bi bil torej ta: ljubljansko gledališče ne bi prav ničesar, pridobilo, v Mariboru pa bi imeli letos morda 10, prihodnje leto p® kvečjemu še 5 gostovanj.
Realizacija gornjega nepremišljenega načrta bi torej pomenila za Maribor neprecenljivo in nepopravljivo nacionalno, kulturno in socialno škodo. Zato je ne-obhodno potrebno onemogočiti jo že v kali!
In ne pozabimo: mariborski Nemci pripravljajo redne gledališke predstave v Zadružni gospodarski banki, Slovenci pa naj bi po 14 letih lastne države izgubili svoje stalno gledališče in morali čakati na ljubljanska gostovanja!
Ogromen razvoj smučarstva v zadnjih etih, ko postaja smučanje že pravi narodni šport, je dovedlo do tega, da so se smučarji organizirali v posameznih klubih. Naravna posledica tega organiziranja je seveda ta, da skuša vsak klub pritegniti v svojo sredino najboljše smučarje, ki bi naj nastopili pri raznih tekmah. In tako smo imeli včeraj priliko videti naše najboljše smučarje pri tekmovanju za ponosni naslov »prvaka Mariborske zimskošportne podzveze«. Mnogo jih je bilo, ki so se za ta naslov potegovali: ravno 100. Bili so člani skoraj vseh v mariborski zimskošportni pod-zvezi včlanjenih klubov. ISSK Maribor, SPD, MSK in SSK Maraton so obenem priredili tudi svoja klubska prvenstva.
Že v soboto zvečer je bilo pri »Orlu* žiebanje tekmovalcev. Juniorji so dobili številke do 31, seniorji pa od 32 do 100.
V nedeljo ob 8.45 je vozil veliki avto->us mestne občine tekmovalce in funkcionarje do gostilne Anderle v Radvanje, cjern je bil start in cilj. Tamkaj se je zbralo nekaj sto gledalcev ter tudi več zastopnikov oblastev z okrajnim glavarjem g. Makarjem na čelu. Točno ob 9. uri so startali juniorji, in sicer 31. Tekmovali so na progi, ki je bila približno 12 km dolga. Nato je starter g. Zmago Hren poslal na »potovanje« 66 seniorjev. Tekmovalna proga seniorjev je imela 5 cm ravnega terena, 7 km lahkega vzpona im 3 km padca in je vodila od gostilne Anderle mimo Pekrske gore (Kalvarije) do Limbuša. Pri Robiču v Limbušu je zavila proga na levo ob potoku do Rei-serja, od tu dalje do Lovca in po pobočju Bohorja nazaj do Radvanja k gostilni Anderle, kje je bil cilj.
Markacija proge je bila vzorna. Organizacija tekem je brezhibno delovala, le na cilju je manjkalo dovoljno število rediteljev.
Rezultati teka na 15 km (seniorji) so bili naslednji: 1. Ljuban Mušič (SPD Maribor) 1:4:55, 2. Herbert Jurič (MSK) 1:6:34, 3. Ivan Heller (Rapid) 1:6:46, 4. Rozin Rozman (Sokol Ruše) 1:7:35. 5. Franc Ivič (MSK) 1:8:16, 6. Franc Pin-ter (Železničar) 1:8:16, 7. Franjo Fric (Sokol Ruše) 1:9:12, 8. Herbert Konig (MSK) 1:9:47, 9. Adolf Pijavec (Sokol Ruše) 1:10:49, 10. Franc Seidler (Maraton) 1:11:13.
Rezultati teka na 12 km (juniorji); 1. Emil Vodenik (SPD Maribor) 57:38 minut, 2. Ervin Kralj (Sm. klub Slovenjgra-dec) 58 minut, 3. Josip Herič (Železničar) 58:18, 4. Slavko Podkubovšek (Sokol Matica) 59:12, 5. Egon Lettner (Ra-pid)'1:0:20, 7. Marjan Kožuh (Sokol Matica) 1:1:7, 8. Theodor Milhleisen (Rapid) 1:1:14, 9. Leopold Kunc (SPD Maribor) 1:3:38, 10. Helmut Zinthauer (Ra-pjd) 1:4:3.
Tekme so bile obenem izbirne za pod-zvezno ekipo, ki se udeleži državnega prvenstva v Bohinju, ki bo 28. in 29. januarja.
Popoldne je bila pri Treh ribnikih druga zimskošportna prireditev včerajšnje nedelje, in sicer
Sruertal (Ilirija). Jelka Severjeva (Ilirija), Josip Barlovič (Rapid). Kurt Buhi (Rapid), Blanke (GAK, Gradec) ter končno plesni par Herta in Beno Maschek iz Gradca. Po kratkem odmoru se je kot brzotekač produciral še mnogo obetajoči Marjan Avčin (Ilirija), za njim pa je mojstrsko predvajal proste vaje Emanuel Thuma (Ilirija). Potem je dolgoletni državni prvak v umetnem drsanju Pavel Schwab (Ilirija) s svojimi atrakcijami za-divil gledalce in dokazal, da prav nič ne zaostaja za najboljšimi drsalci sosednje Avstrije. Izredno precizno in sigurno je izvajala svoje proste vaje ga. Dietz-Schritt\vieser iz Gradca. Jedro njenih nastopov so bili liki, skoki in piruete. Sijajno eleganco in frapantno Tutino sta pokazala plesni par Ridi in Pepo Jauer-nik ter mojstrski drsalec Evald Biichler, ysi iz Gradca.
Vse v vsem, bil je izreden športni do» godek, kakršnih si še mnogo želimo.
Zimskošportna podzveza zasluži vse priznanje, da je prireditev organizirala ter je s tem nedvomno mnogo pripomogla za propagando in napredek drsalnega športa v Mariboru.	—ren.
SK ŽeIeznlčar:ASK Primorje 4:3 (3:2).
Mariborski SK Železničar je včeraj gostoval v Ljubljani ter odigral proti ASK Primorju prijateljsko tekmo. Današnja ljubljanska dnevnika pišeta, da so Mariborčani zmago- popolnoma zaslužili. Nas Mariborčane pa ta zmaga posebno vese-i, ker smo ponovno dokazali, da je mariborski nogomet boljši od ljubljanskega.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb; Gradjanski:Orient (Sušak) 5:1 (1:1).
Pariz: Budimpešta:Pariz 4:0 (4:0). Curih: Admira (Dunaj) :F. C. Zurich 9:1 (2:1).
Amsterdam:	ŠvicacNizozemska	2:6
(1:0).
»Ti čevlji so mi preozki. Dajte mi, prosim, vetje! «
»Gospod, večji in Siril čevlji so bili lani v modi, Lel-08 nosijo ozke čevlje.«
»Ljuba gospodična, toda jaz imam 3* i lanske noge!«
MEDNARODNO UMETNO DRSANJE.
Tudi ta prireditev je našla med občinstvom neobičajen odziv. Okrog 2000 gledalcev je’ občudovalo ekshibicijsko drsanje, ki so ga izvajali odlični in prominent-ni zastopniki drsalnega športa iz Ljubljane, Gradca in Maribora. V velemestih »e stvar dobrega tona, da poseča mladina drsališča in se uri v umetnem drsanju. Pri nas pa je razmeroma le majhen del res naprednih oz. modernih staršev, ki so spoznali prednosti drsanja za zdrav razvoj in lepo rast svojih otrok in so jim ta lepi šport omogočili. Za to se tudi ta športna panoga pri nas le malo goji, in si je mariborska zimskošportna podzveza stavila nalogo, da ga propagira. V ta namen je tudi priredila mednarodno umetno drsanje. Le žal. da so bile cene za to prireditev previsoke, tako. da si zlasti mladina ni mogla pogledati tekmovanja.
Ob zvokih reproducirani? glasbe je nastopil kot nrvi Mariborčan Anton Maier (ISSK Maribor), nato pa po vrsti Karel
Sokolstvo
Sokolsko društvo Tezno
je imelo ob prisotnosti župnega delegata br. Ivana Tomažiča svoj drugi letni občni zbor 8. t. m. Udeležba je bila zadovoljiva, vendar bi bilo želeti večje udeležbe starejšega članstva. Društvo je v preteklem letu vkljub težkim razmeram prav dobro delovalo.
Iz načelnikovega poročila smo izvedeli, da je bilo v preteklem letu vpisanih povprečno 144 telovadečih (dece 86, naraščaja 31, članstva 27), telovadnih ur 562, povprečni obisk na uro 15. Vso to delo je opravilo 4 oz. 5 prednjakov. Telovadne pirreditve so bile: 12. VI. okrožni zlet, 28. VI. tekme dece med društvi Maribor I in Tezno, v avgustu okrožne tekme v odbojki, katerih so se udeležili trije oddelki z dobrim uspehom (ženski naraščaj 2. mesto, moški naraščaj 4. mesto in člani 7. mesto), 4. IX. so se izvedle društvene lahkoatletske tekme vseh oddelkov. 18. IX. se je 19 členov in naraščajnikov udeležilo Tyrševe štafete. 2. X. je društvo postavilo na župne lahkoatletske tekme 6 članov, 3 članice, 4 naraščajnike in 3 naraščajnice in odneslo 6 diplom (člani in naraščajndce), 4. XII se je izvedla druga društvena akademija s prav dobrim uspehom. Poleg tega je društvo sodelovalo pri društvenen nastopu Maribora II in meddruštvenih lahkoatletskih tekmah Maribora matice. Pešizletov je bilo vsega 8. Osnoval se je tudi smučarski odsek (15 članov).
Prosvetno delo je bilo ves čas živahne in v znamenju Tyrševega leta: 4 predavanja in proslave (Vidov dan. zaključek Tyrševega leta in 1. december). Nagovori pred yrsto so bili usmerjeni v prav-cih: nacionalna slovenska vzgoja, negovanje sokolskih vrlin, treznostno gibanje in štednju. Priden je bil tudi dramatsk odsek, ki je pripravil 4 predstave. Knjižnica ima 517 knjig in si je 39 čitalcev izposodilo 502 knjigi-
Tajništvo je rešilo 1041 dopisov in beleži 15 odborovih sej. Blagaina izkazujt ?3 685.25 Din HohnHV-tJv. 70.182.20 Din izdatkov, na dolgu je bilo odplačajio 12.401
TTrafiBoršB »VEČERNIK« JBfra
V M a r IB o r a, ffne 23. T. 1933.
Rod na razpotju
(Povest)
»Niste slab človek, ali to vam povem: rešite se! Kaid&r se bo železna kača ovila okoli zemlje, kadar bodo jekleni ptiči letali po ziraku in kadar bodo ljudje na Boga pozabili, takrat bo blizu konec sveta, je prerokovala Šembilija.«
»Tedaj bo konec starega, a rojstvo movega,« je dejal gospod, odložil pero, vstal in dostavil: »Pojdite sedaj in vdajte se v usodo! Le še kratki dinevi so vam usojeni, zato se ne prepirajte z napredkom in z novo dobo, ki prihaja, kajti borba ž njo bi vam samo smrt zagrenila.«
»Kam naj tedaj grem? Kako naj živim, če ni zakona, ki bi prepovedoval s stroji zamenjavati ljudi? Kaj naj delam, s čim naj se preživljam na stara leta? Ali naj vzamem palico in malho in naj grem od hiše do hiše, od vrat do vrat in naj vbogaime prosim?«
»Storite kakor veste in morete,« je rekel gospod. »Jaz vam ne morem pomagati in nihče na tem svetu vam ne more.«
Tedaj je Caharija dokončno spoznal, da pri ljudeh ne bo našel pomoči, in kakor da ga je razsvetila rešilna misel, je dejal mirno in dognano:
»Pomagal si bom sam!«
»Najbolje bo teko,« je rekel gospod in zopet sedel k mizi.
Gaharija se je otorenil, stopil do vrat, odprl jih, pozdravil gospoda in odšel po širokem hodniku in zložnih •topnicah na cesto. Zunaj je poiskal gostilno, stopil vanjo, spil kupico vina, pojedel kos kruha in se zopet
napotil proti domu. Nič več ni čutil starosti in težime v nogah, nič več grenkobe v duši in bolečine v srcu; ves jasen in svetel je bil, kakor da se mm je odgrnilo zagrinjalo, ki mu je bilo doslej zakrivalo pogled v brezbrežne daljave in vidi stvari in reči, ki jih poprej nikoli v vsem svojem življenju ni videl.
Pred njm je umrl svet, umrla je pravica, umrla je vera v ljudi, in kar je ostalo, je bilo samo še spoznanje, da je na vsem vesoljnem svetu sam in da samo v sebi samem more najti rešitve in pomoči. Ko je stopal po beli cesarski cesti mimo zelenečih senožeti in razoranih njiv, se mu je zdelo, kakor da se je na novo roidil in ni več Caharija Blažen, kamenar, temveč nekdo čisto drugi. Telo mu je bilo še vedno staro in slabotno, noge je še vedno s težavo premikal, glava mu je še vedno klonila k tlom, a nekje v neznani in skrivnostni notranjosti je vstajala silna moč, tako sitna, da bi zamogla gore podirati in jih na novo postavljati. In ko se je ozrl po drevesih, ki so nastla poleg ceste, se mm je nenadoma zazdelo, da so tako majhna in slabotna, da bi jih z eno roko lahko izrul iz tal, zlomil, zvil in zdrobil kakor travne bilke...
XIV.
V kamnolomu je sopihala lokomobila, ropotal je stroj, cvilil in rjul, da je odmevalo visoko v sive stene strmih gorskih vrhov in daleč v tesno dolino med Re-bmicami in Pasjim repom. To sopihanje, ropotanje, tulenje in cvilemje je rušilo stoletni mdr in je bilo kakor pogrebna pesem prošlih dob, ki so izginile in se ne bodo povrnile več. Prav tedaj pa je po beli cesarski cesti mimo kamnoloma drvel tudi velik poštni avtomobil; vodil ga je mlad človek, ki ni bil čisto nič podoben staremu postiljoni Matevžu, in še ljudje, ki
so se v njem vozili, so se zdeli drugačni, tuji in spremenjeni.
France je stal poleg lokomobile in je strmel v veliko kolo, ki se je v enakomernem ritmu vrtelo okoli svoje osi. To vrtenje in ropotanje ga je spominjalo sveta, po katerem je bil nekoč hrepenel, v katerega se je bil potem pogreznil im se mu vdal z dušo ia s telesom. Prevzelo ga je vsega, da mu je sleherna žilica trepetala in da je tonil v čudežni omami, saj stroji zanj niso bili stroji, mrtva, brezdušna telesa — bili so živa bitja s svojim lastnim življenjem, bistvom in globokim smislom, ki ga ni mogel doumeti, a ga je občudoval in obožaval. Vedel pa je tudi, da so krvoločni, da so žejni človeške krvi, ki je sami nimajo in da je zaradi tega za vse večne čase napovedan neizprosen boj med strojem in med človekom. Stroji bodo izžemaii živa telesa, kapljico po kapljici jim bodo krotili, usmerjali v večno enakomerno utripanje, vrtenje in ropotanje, dokler si ne bodo v lastnem srdu polomili zobovja in oglodali osi.
»Večen in neizprosen bo boj človeka s strojem,« je šepetal pritajeno, kakor da bi se bal, da g,a stroj ne bi razumel, »a ne boj Caharije kamenarja, boj moža, ki se bo boril za svoje mesto na solncu in za svoj odnos do mrtve in le po človeku oživljene materije* Združena v eno ju je treba razdeliti, odkazati vsakemu svoje mesto, dati vsakemu svoje dostojanstvo, ker samo tedaj, ko bo človek človek in stroj stroj, bo napočila doba, ko se bo izravnala preteklost s sedanjostjo in bo-utvarila bodočnost. In tista bodočnost ne bo preteklost, ko je bil človek samo duh, in ne bo sedanjost, ko je samo materija, ampak bo bodočnost duha in materije, enakosti, skladnosti in harmonije.«
Din, tako da še ostane dolga 32.400 Din. Celotno društveno premoženje znaša Din 109.130. Stanje pripadnikov je z 31. XII. naslednje: 56 dečkov, 32 deklic, 15 naraščajnikov, 10 naraščajnic, 106 članov in 25 članic. Godbeni odsek se je v preteklem letu obnovil in se prav lepo razvija.
Pri volitvah je občni zbor predlagal župni upravi naslednjo upravo: starosta br. Franjo Tušak, podstarosta br. Franjo Kumerc, načelnik br. Miloš Ledinek, namestnik br. Ludvik Marovt, načelnica s. Draga Roškar, namestnica s. Mira Visočnik, prosvetar br. Miloš Visočnik. Odbor se je pri prvi seji konstituiral naslednje: tajnik br. Avgust Steher, blagajnik br. Lojze Leber, namestnik br. Mirko Ra-ner, gradbeni odsek'br. Franjo Špes, dra-matski odsek s. Marica Weber, godbeni odsek br. Jože Šebeder, gospodar br. Jože Vešligaj, matrikar br. Jože Cotič, odborniki: s. Ljuba Perme in bratje Mirko Perme, Tone Žunko, Ivan Maglica in Ivan Pregl. Nadzorstvo: bratje Roškar, !Weber in Rataj.
Delo v tekočem letu bo usmerjeno na pokrajinski izlet v Ljubljani in v saniranje društvenega dolga, da se v bodoče že lahko prične misliti na lastno telovadnico.
Kako je postala Varšava milijonsko
mesto
NARAŠČANJE IN PADANJE PREBIVALSTVA V RAZVOJU ZGODOVINE.
Smuške tekme Sokolske župe Maribor
bodo 12. februarja na Glažuti. Člani in moški naraščaj tekmujejo v smuku in smuških likih, članice in ženski naraščaj pa v smuku. Tekmovalci naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 2. februarja. Pozivamo bratske edlnice, da se udeleže tekem v čim večjem številu.
Članski sestanek Sokola Maribor III
bo v sredo 25. t. m. ob 20. uri v krčevinski šoli. Sestanek je strogo obvezen za vse članstvo, ker je priprava za letošnji redni občni zbor, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 14. uri v krčevinski šoli.
Spomlnlalte se CMD
Varšavski dnevnik »A. B.- C.« je objavil v eni zadnjih številk zanimiv članek o napredovanju Varšave v zadnjih 145 letih in o vplivu zgodovinskih dogodkov na število prebivalstva glavnega mesta republike Poljske.
Vse do druge polovice osemnajstega stoletja ni bilo izčrpnih podatkov o številu varšavskega prebivalstva. Zgodovinski podatki sicer vsebujejo površne številke mestnega prebivalstva, toda to niso nikaka točna števila in izvirajo večinoma iz dopisov, napravljenih v davčne namene. Šele veliki maršal poljske krone Vladislav Purowski je leta 1787. odredil prvo splošno ljudsko štetje prebivalstva Varšave. Glavno mesto sedanje republike Poljske je imelo tedaj 89.448 prebivalcev, predmestja pa komaj 6.695, skupaj torej 96.143 prebivalcev.
Na spremembo števila varšavskega prebivalstva so znatno vplivali zgodovinski dogodki, kakor tudi strahote, ki jih je preživljala Poljska. Intenzivno naraščanje varšavskega prebivalstva je nastalo v dobi štiriletnega parlamenta in je doseglo mesto po nekih ohranjenih zapiskih leta 1792. že 115.000 prebivalcev, po nekih drugih podatkih pa celo 120.000. Ko se je pa mesto zopet oddelilo in ko ga je zavzel general Suvorov, se je Varšava pričela naglo prazniti, tako, da je popis, ki so ga izvršile pruske okupacijske oblasti leta 1787., izkazal le še 64.829 prebivalcev.
Šele v času varšavske kneževine je pričelo število mestnega prebivalstva polagoma naraščati in je ob koncu Napoleonovih vojn leta 1813. doseglo 80.000 duš. Številčno stanje iz časov štiriletnega parlamenta (115 do 120 tisoč) je dosegla Varšava šele leta 1822. Od tedaj pa vse do novemberske revolucije je število prebivalstva v mestu naglo naraščalo. V času vstaje je bilo naštetih v
Varšavi 145.000 duš, kar dokazuje, da se je število prebivalstva v pičlih 15 letih skoraj podvojilo. Dogodki tedanjih temnih, krvavih dni so seveda zavirali naraščanje prebivalstva. Ta doba je trajala približno 10 let. Šele med leti 1850. do 1856. je število prebivalstva skočilo na 160.000. V naslednjih letih je število prebivalstva zaradi krimske vojne in epidemije kolere znova padlo.
Po končani krimski vojni je število prebivalstva rapidno raslo in je leta 1861. skočilo od 162.000 že na 230.000 duš. Ta nagli dvig pa ni bil morebiti izzvan z nekakim množestvenim dotokom prebivalstva v glavno mesto, temveč s spremembo registrativnih predpisov. Do tega časa so bili registrirani samo stalni prebivalci mesta, dočim so se po letu 1861. popisovali tudi vsi oni, ki so bivali v mestu nad mesec dni. Vstaja v letu 1863. je zopet izzvala manjši padec števila varšavskega prebivalstva, vendar pa je bil ta padec samo prehoden, ker je že leta 1865. sledilo naglo naraščanje, ki je trajalo brez prestanka vse do leta 1904. V teh 40 letih se je varšavsko prebivalstvo skoraj potrojilo in je doseglo v omenjenem letu že višino 770.000 duš. Revolucionarni pokret leta 1905. je za kratko dobo zopet zaustavil napredovanje mesta, čigar prebivalstvo pa je pričelo po udušeni revoluciji naraščati z naglim tempom vse do svetovne vojne.
Ljudsko štetje 1. januarja leta 1914. izkazuje 885.000 prebivalcev, kar pomeni, da je naraslo v prejšnjih petih letih varšavsko prebivalstvo za okrog 120.000 duš. 'Svetovna vojna je s svojo grozno, neusmiljeno roko posegla posebno usodno tudi v napredovanje sedanjega poljskega glavnega mesta, v katerem je povzročila znatno praznino. Dne 1. januarja leta 1918. so našteli v Varšavi le še 666.000
prebivalcev! Šele 15 let poljske samostojnosti je izravnalo izgubo, ki jo je prizadela svetovna vojna, tako, da je prebivalstvo poljskega glavnega mesta prekoračilo število, ki ga je imelo pred pričetkom svetovne vojne. Vojna leta 1920./21. je ponovno reducirala varšavsko prebivalstvo, toda od leta 1921. dahe število prebivalstva normalno raste, brez večjih motenj in v zmernem tempu. Dne 1. januarja 1929. je štela Varšava skupaj z občinami, ki so ji bile priključene leta 1916., že 1,086.305 prebivalcev. Zadnje ljudsko štetje v letu 1932. pa kaže nadaljnji dvig števila prebivalstva, ki se je povzpelo že nad 1,200.000 duš.
Sam sebi igral mrtvaško koračnico.
Londonski listi poročajo iz Birminghama, da je izvršil tamkajšnji znani organist samomor na prav originalen način. Zgodaj zjutraj je prišel v cerkev, kjer je vse svoje življenje igral na orgle, sedel zanje in pričel igrati pogrebno koračnico. V tem je vstopil v cerkev cerkovnik, ki ga je igranje žalne koračnice močno začudilo, zlasti ker so se pričeli pojaviti napačni toni in je končno vse popolnoma utihnilo. Cerkovnik je naglo pohitel na kor in našel pod orgijami organista mrtvega na tleh in krčevito stiskajočega v zobeh gumijasto cev plinovoda, iz katerega je iztekal smrtonosni plin. Orglar je pustil pismo, v katerem je napisal, da gre v smrt ob zvokih godbe, ki jo je tako ljubil v življenju.
Češka »Robinzonska« na poti v — Afriko
V Bratislavi je v eni preteklih noči aretiral službujoči stražnik dva okrog 10 let stara dečka, ki sta na stražnici pri zaslišanju izjavila, da ste pobegnila z doma zaradi slabih šolskih spričeval in sta bila namenjena v Afriko. Eden dečkov je doma Izmaknil 500 Kč, s katerimi sta odrinila m pot. Dečka so vrnili staršem. Naslednjega dne je bil aretiran oče enega teh beguncev, ker je v neki gostilni izjavil, da je srečen, ker se je iznebil svojega paglavca...
Mali o
Razno
KDOR PREV02NJE
potrebuje naj se obme na tvrdko Murko. Meljska cesta Si 24. __________________199
NAKUP IN PRODAJA
vsakovrstnega rabljenega orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka. peči. štedilnikov, rabljenih avtomobilov, avtoplaSčev itd. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. št. 14.	261
NAGELJČKE.
šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetriniska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl._________
Sobo odda
GOSPODA
sprejmem v četo oskrbo. Naslov v upravi Usta. 264
sobo s Štedilnikom
takoj oddam. Pobrežje, Zer-kovska cesta 7._________ 241
PRAZNO SOBO
oddam s 1. februarjem v najem. Vprašati Betnavska cesta 82.	244
Prodam
NA PRODAJ
omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr, Karl Verstovškov! ulici št. 6. II. nadstr. vrata 19 193
Stanovanie
ENOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo išče mala stranka v Krčevini ali okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Samo dve osebi*.	263
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi „Večernika“ dnevno med 9. in 10. uro.
Zahvala.
Trgovski »pomoO v lita
ki mi Je po smrti moje soproge takoj izplačala izdatno podporo. Zato priporočam vsakomur, d« postane član te kulantne in dobrodelne institucije.
Maribor, dne 20. januaria 1933.
265 NOVAK ALBIN, trgovec v Mariboru
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RPHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d„ predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru