192. številka. Ljubljana, v torek 24. avgusta 1897. XXX. leto. frikaja Mak dan avofer« izimfti nedelji in praamika ter valja po post i prejeman ea avatro-ogeraka -letala ta tse lato 15 gld., ■& pol leta 8 gld., ia četrt leta 4 »Ul.. za jeden 1 fld. 40 k*. — &a L j obijano brc* pošiljanja na dom aa vtie leto 13 gld., ea fietrt lete 8 gld. 30 kr., aa jedcu menr-c t prid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po kr. ea četrt leta. — Za t nje dete. e toliko veC. kolikor poštnina *nasa. Za oanasi la plačuje aa od Itirietopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ca «e cWnii..t po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ao ievole fiankirati. — Rokot»:Bi se ne vračajo. — Drenaistvo in apravnt&tvo je ca Kor-^resnom trpi it. 12. Upravniitvn naj ss blagovolim poMjati naročnine, reklamacije, osnanila. t. j. v*e admin.:atratWuc stvari, Naredite konec krizi I £b Na Dunaju, 23. avgusta. V tem, ko so danes nemški poslanci iz Ćačke pod predsedstvom dr. Lipperta v Pragi ugibali in se prepirali, ali naj se odzovejo povabifu mini-eterskrga predsednika na spravno konferenco, ali naj ostanejo zvesti razglašenim „načelom" in zahtevi, da se jim mera vlada in da se jim mota pirltmentama večina brezpogojno podvreči, Čitali smo v listih in to v l;stih obBtrnkcijonistov, simpa-tizujočih z nemškimi izgredniki na Češkem, poročila o dogodkih v Aša. In strmeli smo, kakor so strmeli vsi, ki imajo Se jasne prjme o državni avtoriteti in o verstvu državne avtoritete. Kar se je godilo v Adu, presega že vse meje dopustnosti. Da so demonBtrantje s pomočjo iz Saškega in iz Bavarskega naročenih razgrajačev de-mcnstrovali proti AvBtrijt, da so šli čez mejo do monetrovat, to de ni najhujše. Tacih dogodkov smo se že navit!ili, h-j sne o v zadnjih mesecih imeli večkrat priliko videti, da se celo take nemške de* monstracije niro kaznovale, ki so imele močno ve-leizdajski značaj. Toda v Ašu so nemški demonstrante pretepali in ranili več drž. uradoikev, ko eo izvišuvali svojo službo, cbnotUvali so orožnike in vojake o kamni, raniti več častnikov, zasramo-vali za vse mežoe načine vojsko, a dasi je to očiten punt, ni se jim zgodilo čisto nič. Da so bili demon Strantje Slovani, gotovo bi bili orožniki in vojaki brez usmiljenja streljali mednje in listi bi danes Iakonično roročali koliko nesrečnikov je bilo ubitih, koliko ranjenih, koliko pa aretovanib. Proti nemškim izgrednikom v Ašu pa se je postopalo tako milo in ljubeznivo, kakor da so vlada pred njimi trese. Najbrž je bil izdan ukaz, da se demonstrantom ne smo ničesar zgoditi, da bi se ta nemška aodrga še bolj ne razburila. Vsakdo se še spominja, kako se je postopalo za časa nedolžnih demonstracij povodom odkritja Giunovega spomenika v Ljubljani, kako se je postopalo pri demonstracijah v Karvinu v Moravski Ostrovici, kako kruto se je postopalo pri raznih demonstracijah ca Češkem in pri volitvah na Gali-škam, po volitvah na Primorskem, s kako brezob- zirno, oprav nečloveško eneržjo se je varovalu državna a>toriteta ) n.f t SJovsnem, ia z oziram ra to in na dogodbi v A-In se mora vsakemu usil»ti prepričanja, da ss v Avstriji meri z dvojno mero, da mora Slovan z življenjem ali vsaj z dolgim trpljenjem v ječi plačati, kar je bilo v nedeljo Nemcem v Ašu brez kazni dovoljeno. Pcstopanjn vladnih organov napram nemčk'm izprf dnik« m v Ašu mora državno avtoriteto neizmerno oškodovati. Kdo naj i m • še kaj respekta pred drž. avtoriteta, ako sme njrne organe zaera-movati, pretepavati io jih s kamri obmetavati, ako tur. viseko organe raniti, ne da bi se nau kaj zgodilo ? S temi izbruhi nemške podivjanosti s« fepo njema izjava nemških poslancev aa Češkem, da r,e ne morejo udeležiti spra\n>h kot I' renc, doki-r se re odstrani „grozna krivica", kc!»ra te jim je storila z jezikovnimi narodbami, vslui kht?rih mera v bedoče vsak nemški uradnik na Češkem Mi zmožen češkega jezika, kakor mora že zdaj vsak češki uradnik biti zmožen nemškega, „grozna krivica", da jo Lih v svoji domovini not'al ravnorravon Nemcu. Usoda spravnih kcnferinc jej 3 tem odločeni*. Ker fis jih ne udeleže zastopniki 'nemškega »aroda na C.škem, no morejo imeti nobenega pomenu in ne preostaja vladi druzega nič, kaker jih odpovedati. Badeni je za jodno izkušnjo bogatfjši, prepričal ea je novic, da z nemško vladoželjncstjo ni paktirati, doživel je nov poraz s svojimi spravnimi poskusi, in zdaj je pač zadnji čas, da krene na drugo pot, sicer postane Še emešen, a smešnouč ne ubija s!>mo ca Francoskem, ampak tudi pri nas. Dne 30. avgusta se snide izvrševali r d bor desnice na Dunaj', da se posvetuje o položaju. V njegovih rokah je usoda Badenijevega ministestva. Parlamentarna većina, brez katere bi Bsdeni nem škim obstrukcijonistona ne mogel ni jeden dan kljubovati, naj že iireče jasao in določno besedo. Nemško gibanje je dobilo očitno revolucije naren značaj in je postalo redu in miru v državi nevarno, a ki r se nemški zastopniki s tem gibanjem iduit.fiknjejo, ker bo njega provzročitelji in voditelji, je dalnje paktiranjo vlade z obstrukcijonisti nedopustno. Iz- vrševalni odbil cKsnica "ma zategadelj lalcgo, po jasniti grofu Badeniju njegovo situacijo in se ž njim per&znmati. Bn.doni se mora postaviti pred alternativo, a'i odstopiti, ali pa se okleniti desnice. Večina je Jo volj časa gledala Badenijsve pcekusd „pomirit*" obstruVcijonisre, njih bre»nspešacst ja sedaj evidentno dokazana, Badeci naj se toraj od • leči, hoče li hoditi z večino ali ne, ia večina naj po tem uravna svoje eališče napr«.m vladi, kajti skrJajni čas jo, da se politični krizi v državi naredi konec. W 9 J H lil Jani, 24. avgusta. Parlamentarna komisija desnice s) a -stane, ako se spravni poskus razbije, 80. t. m. k BSJV, da sklena cdloiilne sklepa, katere predloži v'adi. — Parlament na večina je pripra?) caa le tedaj udeležiti se dela v zbornici, akj do no nadaljnja obatrnkcija. Vergani jo odgovoril dr. Luegerjn in vsem svojim državnozborskim in deželnozborskini prijateljem javno v zahvalnem pisum. V ttm p;smu pravi poštenjak Vergaai, da je sklep act senaitsVo s ranke deloval kaker „čudjtvorno zdravilen balzam na rano, katero so mu prcfesijonelni tatovi časti v družbi vseh antiBemitona sovražnih eloovan-t;v vsokAli." „Najsvetej?p, kar ima mož", ptfe Vergani, „ostbno čast in poštenje, so mi hote'i raztrgati, in že so trinmfovali časnikarski bandifje vseh vrst, ko so mi porotniki vsled izostanka d vrh g sov odiokli za željeno zadoščenje. Heio! je tulila vsa ne'Tkvarjena (nnveifa'scbt-namško kacijcnaloa!), VRa črna (?) in židovska časnikarska tolpa in ploskala v vt-'ikorn zadovoljstvu po gnojnici svojih pod-Icstij". In daljo pida urednik Vergani: ,Tu pa je pričel kakor strela kratki in jedrnati strankin nklap, ia cvileče se je poskril ves hudičev izrod v svoit) coprnske kuhinje, kjer jo fabrikoval ra>strnpeneJH6 članke proti stranki in zlssti proti Teb', katerega u&jbolj sovražijo". — Zaros, facit indignatio versus, poštenjak Vergani je postal pesnik lastne Blave, katero je zadebil toli lahko s tem, da jepoceviril, kaker mu je sodno dokazano, javno novce. In čuditi B9 ni, da poraja sed'j Verganijeva domišljija toli bujna in romantične krepke prispodob*. Obsojen biti radi poneverjanja in sleparetva, pa dobivati LISTEK. „Cavalleria rustičan a"'. Novcli-tii. —- Italijanski spisal Giovanni Verga. (Konec.) Očeta se je nekaj zdelo, ali dekle se je delalo, kot da tega ne opizi; čop atrelčeve Čepice ji je štegetal srce in vedno ji je plesal pred očmi. Ako je cče zaprl fanta duri pred nosom, odprla mu je hči okno ter se razgovarjala ž njim ves večer, tako da vsi sosedje niso govorili o ničemur drugem. „Radi tebo še znerim" je rekol Turidu; „iz-gabil nem spanje in tek". „ Neumnosti 1" „Motri bi biti sin Viktorja Emanaela, da se norem poročiti s tabo". „Prazne govorice!" BPrisegam ti pri materi Božji, da bi te pojedel kakor krah". aVse le blebetanje!" „Istina je, pri moji častil „Ah, mamma mia!" Lola, ki je vsak večer prisluškovala pri svojem okna za cvetličnimi podobami, je pobledovala in zaradevala, in nekega dne je pozvala Toriduja. nZdi se mi, Turidu, da starih znancev sploh več ne pozdravljate". „Ah," je vzdihoval mladenič, .srečen je vsakdo, kdor vas more pozdraviti". BAko md hočete viditi io z mano govoriti, — saj veste, kje stanujem !w mu je odgovorila Lola. In Turidu j<> ja poslej tolikokrat obibkal, da je Santa to opazila in mu potem okno pred nosom zaklopila. Sosedje pa so se smejali in tresli z glavo, pa kazali na strelca, kolikorkrat je šel mimo. Lolin mož, je bi z doma z mulami po sejmeh . . . .. V nedeljo pojdem k spovedi, kajti danes se mi je sanjalo o črnih golobih" je rekla Lola. aPnstite to, pustite to", jo je proBil Turidu. , Nt«, zdaj, ko se bliža velika noč, hete! bo vedeti moj mož, zakaj nisem šla k spovedi." „Ah," je mrmrala hči mojstra Nikole, Santa, ki je čakala pri spovednici, da pride na vrsto, v tem ko se je Lola očiščevala grehov, Bs tvojo izpe-vedjo ne bi dobila v Rimu odveze !■----— A'iijo se je povrnil s svojimi mulami in prinesel svoji ženi novo obleko za praznike. „Prav tako I Le donašajte ji darila," mu je rekla soseda Santa, „da so more vaša žena cdičiti za ljubimca, mej tem, ko ste vi z doma."— A!fijo I je bil izmej voznikov, ki nosijo čepico na ašesu. Ko je čul Santo govoriti tako o svoji ženi, ipre-menil jo barvo, ki« ker da ga jo zadelo bodalo. „Grom in peklo", jejzarjovel, „ako niste videli prav, iztrgam vam oči iz glave! Vam in vsi vaši družini, da se ne more več jokati." „Jaz se nikdar ne jočem," je odvrnila .Saota, ,niti takrat 80 nisem jokala, ko sem videla B temi svoj.mi očmi, kako je Turida, sin gospe Nancijn, prišel po noči v vašo hišo. „Dobro," ji ja odgovoril boter Alijo; „zahvalim . . Odkar se jo povrnil mož domov, ni šel Taridu več po dnevi skozi male ulice ter jo poplakoval svojo jezo v krčmi v družbi svojih prijateljev. Dan pred veliko nočjo je imel kos slanico pred saboj na mizi. Ko je -i - f op 11 Aliijo, uganil je Turidu takej iz njegovoga pogleda, zakaj je prišel, in položil je vilice na krožnik. „ Ali želite česa od mene, Al lijo V" ga je zagovoril. „Da želim? Ne. A dolgo časa vas že nfsem videl in rad bi se pomenil z vami o oni stvar', saj veste!" pohvalna pisma cd dunajskega Župana, od arteto-kratov in prelat .v, kaj takega ae ne zgodi vsaki dan. Tak okaimoron je pravcata Specijaliteta avet ijska krščansko socijalne stranke, ki more vzeti nanj patent. V rgani je notoričea pooe verjalec, a navzlic temu je veleugleden, povsod proslavljan urednik, ki dela javno mnenje in velenpliven mož kr ščaasko socijalne stranke. Kaj tacega bi pri aas Slovencih, ki smo de vedno toli pošteni, da zahtevamo od javnih f onkcijonarjev osobne poštenosti, ne bilo bi nikdar možno. Notoričen slepar na mestu nrednika oglednega lista je pri nas nekaj nezaslišanega Zato pa rečemo zaničevani Slovenci široko-cs'nim Nemcem: „\Vir Wildtjn sind doch beas're Lente !" Po francoskem predsedniku Faureja se bo nazivala v spomin njegovega po se t a v Peterbargn lepa nlica. I; iz -n tega je sklenil oblinski svet, da se poslej zove velik trg pariški trg. Za mornarja francoskega ladijevja se dopošiljajo iz vseh krajev Rusije darovi, zaboji čaja, tobaka, slaščic, oblek i. dr, s kattrimi sa hočejo ruski fabrikantje prikupiti Francozom V Peterburgu, v Krcnstadtu, v Petrovem dvorcu in v Krasnem selu svirajo godbe vadno francosko himno. Vsa ruska mesta israzijo Faurejn brzojavnim potom svojo odanost, N žnij Novgorod pa pošlje Faurejn adreso. Občinski svet Kronatadta sprejme po staroslovanskem običaji Faureja s kruhom in soljo. 1! i tki r»Hi p ni objavljajo navdušene članke, v katerih se povdarja velikanski pomen Faur^jevega poseta. „Nov. Vremja" piše: „Srce Ra-s je bje veselo pri misli, da j« Rasija pomagda Franciji, najizubraženejšemu narodu na svatu, do-8 či ono stališče, katero zasluži." V i*k k r aa te d oi pokaže, da se motijo nemški časopisi, ki trdijo, d« je bil sprejem nemškega cesarja I&pši! Nemško č ropisje že eedaj z obavlja fcancoski ladiji, ki pelje Fjureja v Peterburg ter so norčuje iz mornarice. Turški bultan namerja ba;e 31 t. m. t j. ra cbletoico svojoga vladarskega nastopa izdati več reform. Pred vsem boče podati Bplošno amnestijo za Mladoturke, ki se pctezajo za moderno ureditev pirave turške monarhije, ter dovoliti „omejeno" tiskovno svcbodo. Ustanovi ne b je poseben refjrmski cdsek, kateremu bo nače'oval vodja mtadoturškega g banja, Mured B y, ki je bil nekdaj obsojan na i rt, a pozneje pomiloščen v pregnanetvo. Nemiri v Indiji, ki zanimajo sedaj najbolj svetovno politiko, so, kakor poročajo angleški časopisi, napravili na kraljici Viktorijo velik utis. \sako brzojavko mera indijska obLst in vojao mi aoisterstvo poBlati nemudoma kraljici. Vik t jrija je pisala lordu Sdiibnty u dve dolgi pismi o kcnH ktu v I id ji. Javna tajnost je, da navdaja bodoča vojna z Afganistanom Angleže z veliko skrbjo. 17. av-gas'a je general sir ii i <1 >a B ood v hudi bitki pre m igal uiiteše pri J »Ula pogorju. Izgube pa so bile na obeh straneh velike. Dopisi. I a /.;tV,i. 20 avgusta. Di smo S'ovenoi dobrosrčen, ponižen in jako miroljuben narod, to je pač znano ravno tako, krkrr jn znana hrabrost in rilest n.tš 'e odstopil kakemu gostilničarja v restavracijske namene. — (Poročil) se je danes g. Avgust D s b e v q z go9tilničarko gdč. Aio L e n č e k. Čestitamo 1 Turidu nuu je pocudil kozarec, a A iijo ga je J 8 paetjo rt.zbil Tedaj je Turidn vstai in rekel: „Na razpolago sen vam, A fijo! Voinik mu je položil lakti krog pleč. „Piidito jutri zjutraj k kancirijskim, indijskim smokvum! Tam se lahlo pogovoreva nemotena o s'vari." aPričaknj'e me ob Bolčnem vzhodu na veliki cesti; potem grova ekupaj t.a! Pri teh besedah sta se poljubila, kar je značilo izsivanje. Tu-idu je ugriznil voznika v ubo, in 8 tem slovesno obljubil, da neČe izostati, Prijatelji so pustili mirni in resai svojo slanino ni mizi in spremili Turiduja domov. Gospa Nuncija, ta ubožica, ga je pričakovala sleharni večer do poznR noči. .Mati," je rekel Turidu, Bali še veste, kako tem poBtal vojnk in vi niste verovali, da se zopet vrne r, ? Poljubite me tako prisrčno kakor takrat, kejti jutri meram daleč proč od tod!" — Pred svitanjem dueva si je poiskal kratek ju /. katerega je skril v zimnici, predno je Šel na novSČenje, in se odpravil na pet k kau^irijikim, indijskim smokvam. B0 Jozus, Marija I Kam greste danes zjutraj | v taki naglici?" je tarnala prestrašena Lola, ko se js odpravljal njen mož k odhoda. aNe grem daleč," ji je odgovoril Alfi,o, „ a sate bi bilo bolje, da se ne vrnem več". Lola je pokleknila pred postelj, pritisnila na ustnice molek, katerega ji je donesel brat Bornar-dinini iz nvota dežale, in moliia toliko češčenih si Marij, kolikor je le mogla . . . „Alfijo" pričel je Turidu, ko je nekaj časa korakal poleg svojega spremljevalca, ki ni zinil ba-Bedice in st potegnil čepico črei oči, ,kakor gotovo mi Bog pomozi, jaz sem kriv in bi moral pustiti, da me ubijeta 1 A predno sem prišel semkaj, sem zagledal svojo staro mater, ki je pod pretvezo, da pogleda za piščanci, vstala, da se od mane poslovi. Bilo je, kot da ji je to reklo srce. In kakor potovo mi Bog pomozi, ubijem vas kakor psa, da 8d ne bo treba solziti moji dobri starki." „Prav tako," mu je odgovoril Alfijo in si slekel suknjo, „ob-dam,) ta zavod, kateri je vsled malomarnosti slovenskih in hrvatskih interesentov v laških rokah in ki je že toliko tisoč in tisoč goldinarjev zapravil, dočim morajo zavarovanci kar po več mesecev čakati na zavarovalnino, naposled je pa Še ne dube je nujno potrebon korenite ref>rme. Vlada je raz pustila upravni odbor in razpisa povem nove volitve. Slovenci in Hrvati na Kranjskeoa, Primorskem in v Dalmaciji, zjadinite se na skupne kandidate — poslanci, vzemite stvar v roke! — (PevBko društvo .Adrija" v Barkov Ijah) priteii o priliki otvorjenja barkovljenskega .Narodnega doma" v nedeljo dne 29. avgusta t. 1 v velikem, lepo od'čenem novem narodnem vrta v Barkovljah veliko slavnostno veselico. Pri slavnosti sndeloje: Veteranska godba, pod vodstvom g. Fr. Majcena; Pevsko društvo .Adrija", pod vodstvom Ur Rižema. Igro predstavljali bodo društveni dle-tantje. Z Četek slavnosti ob !• . nri popoluine. — a) Sprevod z godbo iz društvene gostilne v nove slavnostne prostore; b) otvorjenje .Narodnega doma"; c) kratek ples; c) točno ob 6. uri koncert s igro in potem ples. Ustopnina: na veselico za osebo 30 nvč., k plesu za gospoda 50 nvč, k plesu so gospo in gospodične ustopnine proste. — (Razpisane službe) M-sto poštnega od-pravilnika prt novo ustanovljenem poštnem uradu v Vodii- - h ("kr. glavarstvo Kamaik) proti pogodbi in kavciji 200 gid. Letna plača 150 gld, uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 200 gld. za vzdrže venje vsakdanje jedenkratne pegpošte h kolodvoru v Vižmarje. Prošnje v taku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * (Veliki nemiri v Asu in Plznu) Narodnostni boji zopet divjajo z vso brutalnostjo na severu naše države. Nam3ki finali -tu, so toli grozni, da so v sramoto vsej državi. Povsena naravno je, da ss je lotila po toli krutih nasihtvih ogorčenost in jeza tudi zatiranih in neusmiljeno dan na dan žaljenih Slovanov. Celo črvič se svija, ako ga raniš, neumno govedo se brani napadalcev, i a Slovan naj bi dovolil, d« mu skačejo po glavi? — K i Ji jezikovnih naredb so nprzorili nemški državni po slanci, užaljeni, da so v parlamentu v manjšini, strašno gonjo. Shod za shodom prirejajo, da huj-skajo in ščujejo evoje volilce proti Slovanom in sedanji vladi. Do kakih rabnk in' silovitosti/ je prišlo v H--bti mej orožniki, vojaki in razdraženimi Nemci, katere so vodili nemški drž. poslanci, je znano. A Nemci še ne odnehajo. S nvojmi aranži-ranimi škandali in rafinirano inscenlranimi velikan skimi Izgredi hočejo ustrašiti vlado, da izgubi pogum ter ae pole obstrukcijonistom. Ia z-tto-so hoteli prirediti v A u zopet velik protestni s'iod na prjstem. Iz varnostnih oz rov pa ga je vlada pr« povedala. Zato je šla več tisoč glav brojoča množica s poslancem Irom na čela na bavarska tla, v \Vddenau ; s tudi bavarska vlad« ni dovolila, da bi se ondi zabavljalo naši državi, t >r je prepovedala shod. Navzlic temu js drž. posl. I r o ima! hujskajoč govor, v katerem je dejal, da Nemci morajo — naj velja kar hoče — premagati (ozir. politično uničiti) Slovane ter je zaklical: „H?il dir, Germania!" ODčinstvo je kričalo: BŽivela Germa-nija!" ter pelo anano prasko pesem „D.e Wacht a m Rbein". Množica se je valila na to v AS nazaj. Pred mestom so j h cikali vladna koncipista Brassak in Prusch ter mnogo orožnikov, ki so po-poživljali množico, nsj bo mirna m tiha ter naj ae raziđe. V odgovor je množica kričala in zmerjala nradmka, ju napala s palicami in iu v obrazu do krvi ranila. Muožica te drla na to pred glavarstvo ter je pobila s kamenjem vsa okaa. Ko so hoteli oroiniki pregnati ljudi s trga, začeli bo leteti na nje kamni. Na pomoč so prišle tri kompanije deželnih brambovcev. A tudi na te so merah besni Nemci kamenja. Ko je vskl kn I neki častnik: „Na mečite kamenja, sicer moramo streljati!*, so mu odgovorili: .Le streljajte! Živela Germanija!" In kamenje je letelo kakor dež na vojake ter ranilo majorja Birko, nad porodni k-i R ho ter mnogo vojakov do krvi. Vilic tima vojaštvo ni streljalo, kar je prav čuduo, ako vemo, kako drakoaično se postopa sicer n. pr. proti iz obupa in iz lakote Štraj-kajočim delavcem 1 Na delavce streljajo takoj, besne Nemce pa eo pardonirali. Ni čuda, da zr;>s « poslej teja narodnostnim divjakom šo viŠ.e greben! — Ob 12. ponoči so vojaki izprazuli vje gostilne in kavarne, a kričanje in nasilstva so se vrsi'a vso noč. Vojaštvo ostane še nekaj dnij na stražah. — Istitaki nemiri so eo vršili v P Iz na. Vojaštvo je zasedlo vse mesto in vse hiše morajo biti že ob (J uri zaprte. Vzrok nemirom v IM/.nu so napadi Nemcev na Sokolsko društvo „Prokop", ki ja imelo ondi svojo slavnost Ker policija nt mog?a zabran ti nemških napadov, poklicani so b li orožniki, dragonci in pešaki. Ooč-tustvo se je vedlo toli grozilno, da je moralo vojaštvo rabiti bajonote ia sablje. Vač ljudij je bilo ranjenih, mej temi večinoma — — Ćehi V vs^m je skrbelo za red 12 kompanij pešpolka št. 35 , bataljon lovcev in eska-dron Wiri'ii •< :hg i' .-o vili dragoocdv. Neštevilo hiš je sedaj brez oken, ker je razburjena množ.oa pobila vsa okna. * (851etna nevesta) V Jajcih v Bosni ja bila nedavno poroka 30 ■ ui t.i SuUjmana brga Ibri-simbegoviča s 85letno Halž- Onerb.gvico Kuleao-vičevo, ki je sila bogata. Voa okolica je prišla gledat to peroko. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda : Gosp. A. Jurtela, profssor v Stavropolju v Kavkazu 2 0 kron. — Vesela družba, zbrana dna 22/8 v Cnrk-Ijah 3 krone. — Skupaj 2 ii kron. — Živali rodoljubni darovalci in daovaUe in njih nasledniki! Brzojavke. Dunaj 24 avgusta. Pod predsedstvom grofa Badenija sešel so je danes minister-s k i s v e t , m kateri so prišli vsi ministri. Ministerski svet se je bavil s položajem, nastalim vsled tega, ker se neonski poslanci ne-Čtjo udeležiti spravnih konferenc. Pozicija Badenijeva je popolnoma intaktna. Dunaj 24. avgusta. Minister grof Go-luchoNvski, ogerski ministerski predsednik baron Bauffy io štajerski namestnik marki Bac^uehem so prišli sem. Sodi se, da je njih nenadni prihod v zvezi s političnim položajem. Dunaj 24. avgusta. Z ozirom na sklep nemških poslancev glede spravnih konferenc je grof Osvald Thun sporočil ministerskemu predsedniku, da se konferenc ne udeleži, ako bi se vršile, ne da bi bili na njih zastopani nemški poslanci. 1 Budimpešta 24. avgusta. Žena glavnega trafikanta Mihajlovicza je svojega moža ustrelila iz ljubosumnosti in potem ustrelila samo sebe. Petograd 24. avgusta. Prihod Faurea je bil pravi triuinf. Bil je presijajno vzprejet. V Kronštatu gi je car objel in poljubil. Pri slavnostnem obedu je car napil Faureu rekši, da je njegov prihod močno utrdil vez prijateljstva in iskrenih simpatij, katera veže Rusijo in Fraucijo. Faure je rekel, da jc na srčno željo vsega francoskega naroda prišel, da postanejo še tesnejše mogočne vezi, katere vežejo obe državi. Francijo in Rusijo navdaja ista misel, čuvati v mejsebojui zvestobi evropski mir. I in ril so v IJ ubija nI: Dal 21. avgusta: Marija Florjancift, kurjačeva hči, 5 mesecev, Opekarska cesta fit. 55, drevesni katar. — Franca Ogrinc, sloge hči, f.1 , mesecev, Gruberjeve ulice fit. 3, krvno ulje. — Marija Dolenc, posestnica, 06 let, KonjaSne ulice St. 6, oetarelost. Dne 22. avgusta: Angela Japelj, mizarjeva hči, 4 mesece, Rožno ulice &t. H, driska. — Jožef Ložar, firevlarjev sin, 5 mesecev, Sv. Petra cesta fit. 74, božjast. V hiralnici: Dne 20. avgusta: Anton Smorke, hlapec, 33 let, jetika. Dal 21. avgusta: UrSula Hribar, gostija, 7 7 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. 1 < Čas opa-aovanja Stanje barometra v mm. TemDB-ratura v C Vetrovi Nebo tfokrina v mm. v 24 urah 23. 9. zvečer 730' 4 16*5 sr. sever dež 24 7. zjutraj 731 7 14 2 brezvetr. del. jasno| 425 ■ 2. popol. 733 9 17« sr. jvzh. oblačno Srednja včerajšn a temperatura 17-7°, sa 04° pod normalorn. ID-Ln.i^a.jslra- borza dne 24 avgusta 1897. '.kupni državni dolg v notah..... 102 gld 30 fcjr. kupci državni dolg v srebru .... 102 9 35 „ *.vatrijfika zlata renta ....... 124 , 30 „ •Avstrijska kronska re«ta 4*/i ..... 101 v 55 „ Odrska zlata renta -i'\....., . 122 , 50 Agentka kronska renta 4 " c..... 100 , 05 , ^vatro-ogerske bančne delnica , > . , »55 a 50 , ijeditne delnice......... 364 , 75 „ ondon vinta........... 119 , 75 •miki dri. backo7ci aa 10O truuk . , 58 a 75 „ »> mark............ 11 , 16 , 19 frankov ........... 9 , 63'/, $ Italijanski baukove«......, . 15 , 25 , B, kr. cekini........... 5 , 64 . Dne* 23. avgusta 1897. L'/i državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 159 gld. — kx. državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 189 , 25 , Ihunava reg. areeke 5°/0 po 100 gld. . . 128 , 75 , emlj. obč. avotr. 4,,J 0 zlati zaat. liati . 99 , 50 , Kreditne srečke po 100 gld...... 202 , 50 , ljubljanske srečke......... 22 , 25 , tladolfove srečke po 10 gld...... 26 , — , Akcije anglo-avstr. banke po '200 gld. , . 162 , 25 , ".'amwaf-druit. volj. 170 gld. a. v. . . . 464 „ — . ''npirnati rnbeli......... > . 27'/, „ za 2 ali 3 dijake odda Ne zia |>rilio«liijo iolebo leto. 1251—1) Kje-1 pove upravn'štvo »Slovenskega Naroda". \a fi rod a J J«* ceno v hiši štev. 66 na Sv. Petra cesti popolna oprava za špecerijsko prodajalnico. Natančneje pri hišnici ondod. (1259—1) Trgovski pomočnik se išče za trgovino z galanterijskim, norimberškim in drobnim blagom. (1256—I) Ponudbe na: P. Kosti«-u, Celje, Štajersko. Prevzetje mesarije. Usojam si p. n- občinstvu uljudno naznanjati, da prevzamem dne 28. avgusta od g. Janeza Terdkana otvorjeno mesarijo v Selenfftfurffoiili ulicuii *tcv. Prodajal hodom iiioho cloln-ili volov |.<» /mciiilli eemili. Za obilen obisk so priporočam z vsem spoštovanjem (1215-2) Andrej TerSkan. Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno reglstrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinotura balsomica) iz angelja varuha lekuru* in tovarne tarniacevticnih izdelkov A. Thieny v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Po zdraVHtveuent oblantvu pre- Hkušeno in ocenjeno. Najstarejše, najreelnejšo in najcenejše ljudsko domačo zdravilo, tolažeče prane in pljučne boli, krč v želodcu itd. za notranjo in v n.in j. i v porabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: Adolf lliivirj, lekKrua pri mi-.-l ju »»• mlin". Vsak balzam, ki nima ^ori stoječe aeleuo tisk nue varstvene znamke, naj se zavrne kot tim manj vredne čim ceinjse ponarejenje. r.»*i naj se torej vedno um »«*Ieuo vurtitveno vuaiuko >arora\J stojfćo! 1'onarejalci in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednoHtnih ponarejenih, občinstvo slepečih dru-zih halmmskih znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, uuf ne nnroen u**ruvuont tu adreauj«*! Auiceljn vurtiba leharua (Mehntzeuu;«*! -Apotlieke) A. Tliitrrj/-J« v Pregrndi prt lt-'untcii-si«. (InI. Cena franko za vsako poStno postajo na Avstro-Ogerskem je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 1 K 60 vin. Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pofiilja. Razpofiilja ae samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. [>i'il —11) ffSjjV 1'iaai nnj se vedno natanko na> gornjo seleuo varstveno znamko, katero mora Imeti v znak pristnosti vsaka steklenica. Adolf Tlilorrj, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatinl. Izvod iz voznega reda -*r •l,3t-vr».«8r?a. od JL j"«ja.l"a, 1897. Odliod lm Llabllaae (juž. kol.). Proga oes Trbli. (962-192* Ob It. ari S min. po nool osobni vlak r Trbli, Beljak, Oalove« f>an»ensfe«te, I.Jnhno; oes Qf>lith»l ▼ Attaeee, larhl, Onuimlaii, Šolnr,Bra.» Iieml-OftatAin, Zeli ob jeaarn, Innmoat, Rreajeno, Onrih, ihiHTO, Pari« um Klein-Reifltng t Stayr, Lino, na Don«] vl» Atnatatton. — Ob 7 tu' S min. ajutraj oaohnj »lak t Trblft, Pontabal, Reljak, OaloTeo, Prar iona fatto, I.j'ihiKi, Dimaj ; csa Solathal t Solnograđ, oa>a K l.>in- H.-iiiinu ai Btejrar, r.tnr, nudejerica, VlaenJ, Marijina Tari, Ileh, Franoora vari. Karlora vt.ri, Praa», T.ipako. — Ob 11. ari 60 min. dopalmln« osobni Tlak T Vrhu, Pontabel, Reljak, Oe'oTeo, Ljubno, Selithal, Danal —Ob 4. ari 9 min. popoludne osobni Tlak t Trt ii, BalJAk, CoIotbo, Franinnafeata Ljubno uea Selathai t Solnofrrad, Loml-Oaatein, Zali ob 'osem, Innmoat Bre^eno, Curih, Genero, Pariš ; 6es Klein-Raifliusj t Hteyr, Uoo, Rndsja-Tlce, PlsenJ, Marijina Tara, Hab, Vranoove »are, Karlov,, Tare, "rago. Llpako, DnnaJ »ia Amatatten. — Ob 6. uri 3!) min. popoldne osobni Tlak t i■■■ -IH...I, (le ob nedeljah in praaniklh.) — Ob 7. uri 40 min. avr.n oaubui Tlak t Leaoa-Rled. Proga v Novo tnoato ln v Koćovjo. Ob e. url ln min. ajntraj metani Tlak. — Ob II. tiri 5A min. po poludua »lani Tlak. — Ob S. nri 30 min. avaćer metani Tlak. Prihod v Ljubi i r»-i«» jii* kol.). Proga Is Trbila. Ob ft nri 61 min. sjutraj osobni Tlak ■ Dunaja Tla Anistotton Kolnoajrada, Llnaa, Hto>yra, Omnndena, Isohla, Aaaseea, Parlsa, OeneTe Curiha , Rregenoa, Inomoata , Zolla uli jozarti , Ljubna , UeloToa , Hnljaka, Fransenafosta. — Ob 7. nri 65 min. ajutraj osobni »lak is Leseo , Hlada. — Ob 11. nri 30 min. dopolnil) e oaol.nl Tlak a Dunaja Tla Amatatten. K.irlnvih tatov, llnba, Marijinih t»n.», Planja, Rudejeriu, Soluotfrada j Linoa, Hteyra, Parlsa, OenuTe, Otiriha, Bregenoa, Inomoata, Zella ob joaom Leud-Oastolna, Idubna, OelOTOa, Llnoa, Pontabla — Ob 4. ari 67 min. popoltidne osobni Ttak a Dunsja, LJubiia, Selathala, Beljaka, OeloToa, Franaenafeste, Pontabta. — Ob 0. nri 6 mit . sTauar oaobid Tlak s Dunaja via Amatettan in Ljubno, ia Llpakega, Praga, FrauooTih v»n. v KarioriL ▼aroT, Heba, Marijinih TaroT, Planja, Bndejerio, Linoa, fltejrra, Holnograda, Beljaka, Celcvoa, Pontahla.—Ob 10. uri 36 mi um. aveoer oaobni Tlak ln Leace-Rloda (le ob ueiluljah In prasnikih ) Proga lz Novega mosta ln lz Kočevja. Ob 8. uri 1» min. ajutraj maianl »lah. — Ob a. uri u min. poladua metani Tlak. — Ob 8. ari 86 min. av.....r mesaul Tlak. )dhod la i .Jnbljaue (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri as min. ajutraj, ob a. uil b min. popoludne. ob 6. ur'. 60 min. svečar, ob 10. ari 36 min. iTedar. (Poslednji Tlak la ob nedaLJaJb tn prasnlklh.) Prihod v I.jnbl|ano (drž. kol.) ta Kamnika. Ob 6. uri 68 min. ajutraj, ob 11. url s min. dopoludn«, ob 8. US 80 min. STečer, ob 9. nri 66 min. STeoar. (Poslednji vlak laob nedeljah tn praaniklh.) Senzacijonelna novost nove dobe I" i K u u t en« /lll'HM II fll / Jlll i III l\ 1*1 lili lit «> II , /aha\cu 11 ZMllIlllIV J0str* je ravnokar iznajden s uno-Cinćmatograph a katerim lahko vsakdo takoj pripravi podoho, da a>bljej

. Pretep. noče).*) 16. Budoarake tajnosti Desha- 6. Na trapecu (V trikotu).*) hilio).*) 7. Erokaerfi 17. Ponoćni snuta6.*) 8. Partija klabrias (šaljivo\ 18. Nogovična podveza.*) 19. M:dol ^Intimuosti iz ate-lierja).*) 20. Okrilni ples (Ekscentrik v 6 barvah.)*) 9. Knoz Bismark v nem. drž zboru 10. Doksujoci kenguru. 11. Slutiš (Poljub s sugestijo).*) Razpošilja se proti povzetju. 3 aparati SO kr., 5 aparatov BO kr., 10 aparatov icld. I To, 20 aparatov {{Id. 8*ftO< MZtim IJefreggcr*4 i 'Mii.tj. I.e aTM.i»ntnot»at»Aaae TN"i*. :'7i. Mai.j nego 3 aparati se ne razpošiljajo. Razpošiljajo se le popolnoma ostri iu brevulbul Izvodi. V delu je 50 različnih aparatov. *) Te Številke so le za gospode. (1242—1) "Vsak dan no prosti. X3 na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v torek, 24. avgusta, ob 8. uri zvečer: Jovir=f i Uodved kot timeteljnl jahač. — Ollmpliko Igro, gdčna Cottrelly. — Pariško življonjo, velik balet. — Brillant, liaaat žrobec, v prostosti dresiran, pred-ga ravnatelj, — Mazzeplno prognanstvo v ukrajinsko stepe, ali osveta knesa Porovakega, velika sijajna pantomima V 2 oddelkih, vprizoril ravnatelj, izvaja ju okolu 80 osob. I *W Predprodaja za vse sedeže od 10. nre dopoludne do 6. ure zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgu. ~*ssy Vae podrobnosti povedo dnevni liati. (1*68) trgovinsko naznanila. slav. občinstvu hi cenjenim svojim odjemalcem uljudno naznanjam, da sem z dnem /. avgusta t l. opustil svojo jfilijaJho o Slonoaih ulicah katero ttem n&rušil z »c mnogo let itoninjočo glavno prodajalnico na So. JPe/ra cesti št. 4 (Mesljeoa cesta). l*riporoiam ,sr nadal/nl naklonjenosti ter beležim a i*'tesi>*>it<0ttatij4'irM (1101—9) cRdolf Stauplmantf^ tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani Št. 28.235. 11254—1) Stanovanje v najem! V meatiil JiKi, Komcuakega ulice si. I U, je jedno etano vanje v II. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnico, o