I m hib 49 • Šiev. 11 D cjtiMšani, 11. marca 193& Zopet streti v narodni sktspščini Narodna skupščina v Belgradu je doživela v minulem tednu ure, ki l)i bile poslale usodne za državo. Poslance Jevtičeve-g(l kluba Armavtovič jc streljal nn ministrskega predsedniku dr. Slojadiuoviča, a I :ra k sreči ni zadel. Nuj slede nekatere po-i - [ ;|rol>uo:sti. Obstrukcija Jeviičevcev Kakor znimo, se je parlamentarna opozicija na vso moč trudila, (la bi sedanja ; vlada ne spravila državnega proračuna pod strelio. Opozicijski poslanci. med katerimi je zaenkrat tudi večina Slovencev. so v skupščini razbijali, piskali in na vse 1110-goče načine uganjali šum in ropot, da bi [ onemogočili razpravo o novem proračunu. Mislili >o: Če se nuni obstrukcija posreči, bo vlada padla in zopet bomo ml pofovci, kramerjevci. pueljevci itd. zopet pestil, ljudi po mili volji. Opetovano je dokazala vlada z glasova,njem, do ima za seboj znatno večino poslancev, 11 vse skupaj m nič zaleglo: parlamentarna opozicija je razgrajala iu tulila naprej in si v skupščinskem odboru, kjer ima od prej večino, za »trudapolno delo« še povišala poslanske dnevnice. Večina napravi red Končno je bilo prepotrpež!jivi vladni večini vsega tegu dovolj in sku|>sčinski predsednik je pozval v skupščino varnostne organe, da varujejo poslance in red. Opozicija se je, glolioko užaljena, umaknila iz skupščinske dvorane in odšla deloma na galerije, deloma pa je popivala po bel-grajskih gostilnah, kavarnah in nočnih lokalih. Dne 6. marca Skupščinska večina pa je krepko vzela v roke državni proračun za leto 1936-37 in še sprejela no.kaitere postavke tudi v podrobnostih. Dne 6. marca je bilo na sporedu poročilo ministrskega predsednika dr. Stojadimoviča o zunanji politiki, ministra dr. Korošca o notranji politiki in ministra dr. Letice o finančni politiki vlade. Damjan Arnaviovic 'Že pri prvih besedah dr. Stojadinoviča mu je pričel vpadati v njegov govor poslanec Jevtičevega kluba Damjan Arnautovič, ki je z ostalimi jevtičevci iz opozi-cionalnih klubov obstruiral delo v skupšči-m ter se oddal ievnl od proračunske raz- prave. /uradi tega je prišel v časnikarsko galerijo ter se hotel preriniti na prvo mesto. Nastal je zaradi tega med njim in časnikarji prepir. Arnautovič je stalno vpadal v besedo predsedniku vlade, tako da ga je predsednik skupščine moral večkrat opozoriti. Dejal mu je, obrnjen proti časnikarski loži: »Gospod poslanec, če imate kaj povedati, tu doli je mesto! ter je pokazal na dvorano. Poslanca Arnautoviea so narto na zahtevo časnikarjev varnostni organi spravili iz časnikarske lože, nakar je odšel v sejno dvorano i n zavzel mesto na skrajni levici v prvi klopi. Ni pa prenehal z vpadanjem v besedo. Revolver v roki Arnaviovic&vi Ko je predsednik vlade dr. Milan Sto jadinovic v svojem ekspozejo prišel do mesta, kjer je izrazil globoko zahvalo N j, k r. V i s. knezu namestniku Pavlu za njegovo delo, so vsi poslanci vstali iin vzkliknili: »Živijo!« Dr. Stojadinovič se je kraljevskemu namestniku Pavlu zahvalil za vse usluge, ki jih je storil ob priliki svojega bivanja v inozemstvu, ko se je v Parizu sestal z vodilnimi politiki. Ob tej priliki je Arnautovič vstal i.n pričel razbijati po klopi. Poslanec Voja Janjie je skočil pokoncu in vzkliknil: .Gospod predsednik, to je sramota ini mi ne moremo dopustiti, da vpada v besedo ta človek!« Nato je poslanec Arnautovič znova skočil pokoncu, se obrnil proti predsedniku vlade iu vzkliknil: »Jaz se te ne bojim, jaz ti bom pokazal!« V tem trenutku je segel v suknjo ter izvlekel revolver. Ko so poslanci to opazili, so pričeli skakati iz svojih sedežev iti begati na vse strani. V dvorani je nastala nepopisna zmeda. Z galerij in celo iz diplomatske lože se je začul o vpitje. Tedaj pa je posla-nev Arnautovič že p o m e ril i revolverjem 11 a predsednika v I a d e <1 r. Milana S t o j a d i 11 o v i č a i n s p r o ž i 1. Strel k sreči n i^ z a <1 e i i,n je od letel proti diplomatski loži. Predsednik vlade se ie v tem hipu sklonil za govorniški oder. enako so storili tudi člani kraljevske vlade in se sklonili za klopi. G. dr. Stojadinovič je nato zapustil govorniško mesto in odšel s člani kraljevske vlade iz dvorane. V tem trenutku so na zahtevo predsednika skupščine. ki je po prvem strelu prekinil sejo. vkorakali v dvorano skupščinski varnostni organi ter se pomešali med poslance. Z vs< naglico so odhiteli v smer, od koder so pa dali streli in naskočili poslanca Arnauto viča obenem s člani kluba JBZ rn skup ščimske večine ter mu skušali izbiti revol ver iz rok, kar se jim pa v prvem trenutki ni posrečilo. Poslanec A r n a u t o v i < je nato še dvakrat ustrelil Krogle so se zarile v stopnišče. Poslanic JRZ in kluba vladne večine so pobil Arnautoviea na tla ter ga s pa krepkimi udarci onesposobili za nadaljuj odpor. Takoj nato pa so ga že prevzeli var nostni organi in ga vle.kli iz sejne dvorani ter odvedli na upravo mesta Belgrada. V času, ko je bila skupščinska seji. prekinjena, so poslanci deloma ostali s sejni dvorani, deloma pa so odšli po svojih klubih. Vse je govorilo samo o poizkiišenem atentatu na predsednika vlade in o sreči da se ta gmuse« podyig Jevtičevih poslancev ni posrečil. Po daljšem prekinjeuju se ji seja Narodne skupščine zopet nadaljevala Ko se je pojavil v dvorani ministrski predsednik in ostali člani kraljevske vlade, so jim bilo zopet prirejene burne ovacije. kakršnih skupščina še ni videla. Vsi poslanci so vstal; s svojih mest in vzklikali predsedniku vlade: »Ž i v e I d r. S t o j a d i n o v i e! t Česišihe predsednika vlade Dr. Stojadinovič je prejel od vseh strani iz domovine in inozemstva nebroj ča-stitik, da se atentat ni posrečil. Med drugimi so častitali tudi knez-namestnik Pavle in kraljica Marija. Večina čestitk iz domovine, kakor tudi iz inozemstva se ne radnje samo, da je ostal dr. Stojadinovič pri življenju, ampak izraža tudi željo, naj bi ravno dr. Stojadinovičeva vlada dosegla vse velike cilje, ki si jih je postavila v dobrobit države. Razčiščenje v vladi Po običaju, navadnem ob takih prilikah, je podala dr. Stojadinovičeva vlada ostavko, ki jo je knez-namestnik sprejel, obenem pa poveril dr. Stojadinoviča da sestavi novo vlado, ki je že isti dan prisegla. Nova Stojadinovičeva vlada jc ostala v bistvu ista kot prejšnja. K namesto generala Živkovica je postal vojni minister dosedanji načelnik generalnega štaba l.ju-bomir Maric. Odpadel je zaradi bolehnosti 1' Stran 162. .DOMOLJUB«, dne JL marca 193«. 9tev. H. minister pravde Miškulin, Cigar mesto je zuo.isno prevzel socialni minister Dragiša Cvclkovič. Na novo pa je vstopil v vlado kol minister za telesno vzgojo narodni po-slnncc dr. Je ip llogic in kot minister brez listnice inž. Voja Gjorgjevič. Zadnji je načelnik narodnega kmečkega kluba, ki je do po izkušenega atentata ostal edini od opozicije v skupščini in stvarno kritizira! proračun. Ko pa je videl, kakšni divjaki so v parlamentarni opoziciji, je poslal Narodni kmečki klub svojega predsednika v vlado, ki je s tem svojo trdno večino še povečala io bo tedaj z lahkoto spravila pod streho ne samo državni proračun, ampak tudi druge važne zakone. Razprava o državnem proračunu sc v narodni skupščini nadaljnje in bo. fr poj de vse po srw,i. državni proračun ta teden sprejet. Kdo ie Artkuvlovič ? Damjan Arnavtovič je bil rojen 25. septembra leta 1898 v Smederervu, doma pa je v Saranovu v okraju Krajjujevac, kjer je dovriil t odi 'iimnazijo. Leta 1921 je izdelal v'1't ne-dago^ko Solo v Belgrad-.'. Do volitev 5. maja 1935 i« bil učitelj po raznih vaseh, šolski nadzornik in nato pa učitelj na meščanski šoli. Ko so Srbi v svetovni vojni zapuščali Srbijo, je bil Arnavtovič ujet od Rolgerov in odveden v u etništvo, kjer je ostal do konca vojne. Po osvrhojenju se je Arnavtovič udejstvoval v raznih narodnjakarskifc organizacijah. Od leta 1927 je bil sodelavec Srbske nacionalne organizacije, a v oktobru leta 1928 je bil izbran za njenega oblastnega predsednika v štipu. V Bc-rovu je bil Arnavtovič v lastnosti učitelja meščanske Sole tudi tajnik okrajne organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke, prosvetar sokolskega društva itd. Za narodnega poslanca je bil izvoljen prvikrat 5. nuja 1935 v volilnem okraju otaleškem na listi Bogoljuba Jevtiča. Atentat ie bil pripravljen I »k o j fnf izvršenem atentatu je začela brlgiajska policija zasliševati Arnavtovič*. Arnavtovič je dal točna pojasnila 6 se+ta»ikih in članih družbe, ki je vso noč pred atentatom pripravljala zločin m povedal. da so se on sam in skupin« jevtiee-vih poslancev, iu sicer: Dragiša Stojadi-novič. Radivoj Nanovie, Vasilije Trbič, Mirko Uroše vie, Jovan Nenadovič, Miha jio Djoiovič. Dragi Ivanovič, ing. Kabalin, Ješu Protie sestali aa večer pred atentatom na prostorih Jevtičevega kluba v Narodni skupščini, kje* je poslanec Tasa Dinič označil program dela tega poslanskega kluba z besedami, da je sedaj nastopil pravi trenutek, da se prepreči sprejetje proračuna in položaj enostavno razčisti z revolverji. Tasa Dinič je potem takoj odšel v inozemstvo. Zvečer se je ta skupina poslane v podala v nočni lokul >Kazbek«, kjer je poslsnee Mirko Uročevič mahajoč z revolverjem napovedal obračan. Nekateri teh poslancev so z utentato*-jem vred korakali p« nočnih lokalih, razbijali, razgrajali, tolkli z revolverji in oe-ponredno govorili o krvavem obračunu, poti jutru se je ta dnsžbo raztepta, ostal j« atentator sam, ki je v bufetu »Posavinac ratjavilrv imenu nekega voditelja, da bodo » orožjem c<«pr»ili svoje nasprotnike. V <fizrni brez narodovih pravic proti demokraciji, proti komunistom in anarhizmu brez oblasti, brez zakona in brez reda. Niti prvo. niti drugo, niti tret je ni mtvgore. Za nami lahko pride vlada, ki bo še bolj svobodoljubna, še bolj demokratična kot smo mi. sa,iuo če bo hotel disciplin i run i narod, toda ne more pu priti ne p o I i z e m . n e komunizem. u e anarhizem. Zastonj so zaradi tega vse one ogromne mase lažnivih klevetniških letakov in brošurie, ki »o se zadnje mesece trosile po uuši državi od pofistov in komunistov, zastonj je vse ono prišepetavunje o izntišl.jtMiih aferah in ko-rupcijuh. zastonj je vse ono poveča vanje nemilih dogodkov po ulicah in krajih Glede razmerja do Hrvatov je notranji minister rekel: Vfi hočemo z vsemi Hrvati najtesnejše sožitje, »kupno življenje, življenje zdrave družinske zadruge Številni Hrvatje stoje danes še ob »trani. Naša naloga je, da pridobimo njih zaupanje, njih ljubezen. Najboljšo pot za tO je popoln* enakopravno**.. V tem oziru ne bonto omahovali im v tej »meri bomo šli naprej. Čim manj pa se o takih težkih vprašanjih govori in čim več se dela. tem boljša .je stvar. O komunistični agitaciji je dr. Korošec povedal te resne besede Meni« ae zdi nepotrebno rn popolnoma odveč, da bi pred to visoko skupščino razlagal in opozarjal enajst dopoldne in nato odšel na svoje stanovanje vzel revolver in odtod šel v Narodno »kapščitvo. kjer je izvršil atentat. Atentatorjev? izpovedi »o močno posvetile v ozadje zločina, ki se razjaeujujc tudi po rezultatih hišnih preiskav, ki jih je policija izvršila na stanovanjih prizadetih poslancev. Ne samo, da jc policija pii slehernemu aretiranih poslancev našla po en ali dva revolverju, kar je nesporen dokaz« da »e je le dalj časa pripravljal načrt krvavega obračuna v skupščini, temveč je pri poslancu Drugi«i Stojadmoviču našla tudi skladišče modernega strelne*« orožja. Atentator je povedal, da mu je i*ti poslanec v Jevtičevero klubu izročil dva revolverja s potrebnimi naboji, ki jih je ime! Dragiša Stojadiiiov-rč spravljene v svoji mizaiti. Zaradi teb odkriti; je bil na policiji zaslišan tudi Bo&o Jevtid, ki pa a orožju v svojem poslanskem lokalu m vedel ničesar povedati. nn to vsestransko nevarnost. Vsakdo mi fo priznal, da «e je proti tej nevarnosti treba boriti. Napak pa bi bilo, če bi pomislil. ds »e tak nasprotnik lahko premaga sama ( policijo, z zaporom, s obsodbami. Policijska sablja, sodni zapori, to so samo trenutni iu kratkoročni »krepi. Idejo je treba postaviti proti ideji! V B]uŽIh, te velike borite za ideje se morata uvrstiti Cerkev in šola. se morajo postaviti politične stranke, kulturna in socialna društvu ter gospodarske organizacije ter celokupno njihovo članstvo. Moru se dvignti val zu valom, da zajame ves narod. Vsaka nrniarimst in vsaka popustljivost bi hrrz dvoma prinesla našemu narodu le veliko škodo. Vsi, ki ljubijo svobodo in demokracijo. so povabljeni, da se borijo proti veliki nevnrno«ti komunizma. Notranja ministrstvo bo tudi nadalje, kakor tudi doslej, brez strahu omahovanja vodilo borbo rt vse ideale naše jugoslovanske domovine. Te besede je g. minister dr. korone izgovoril z močnim poudarkom in vsa skupščina mu je živahno vzklikala in ploskala. M a življenja cesti Sel sem v čfcrkev. licdj kakor imam navado, sem poslušal pridigo. Zdela se mi je nekam nenavadna. Govorjenje je bilo o nepremišljenih besedah Radoveden sem hil, kakšne nepremišljene besede bo mož hižji našel, zato sem odprl svoje uho na »težaj m poslušal za dva. , . Spoznal sem, da .10 nepremišljene besede najprej tiste, s katerimi si v vsakdanjem življenju pomagamo naprej, stokamo im mašim« i njimi svojo nerodnost v mišljenju in govorjenju. Sami jih še opazimo ne. Preveč sam jih navajeni. Drugi ljudje jih seveda opazijo in se nam posmehu je jo, če ne v obraz p» vaaj za hrbtom. Človeka, ki je malo stopil po svetu, boš precej spoznal po tem, da ho ne prestano gonil svoj: >Astn ... astn ... astn' ali pa: >Azo... «7.0.. azo<. »Astn pa smo prišli v meeto, astn prva pot nas je peljal« v gostilno, astn kakšno vino smo pili, itfln pa inalo juhe »1110 naročili, astn smo vse plačali, pa srno astn šli naprej.« Drugi si Iki svoje praznote mašil z besedamii: kajpak... kajpak ... kajpak; kako pa ... kako pa ... kako pa; seveda... seveda... seveda; recimo... recimo... recimo. Vse strani »Domoljuba* bi lahko popisal s takimle stokanjem. Ne trdim, da bi bila takale beseda greh; zadosti pa je, če je nepotrebna, nepremišljena in se drugi ljudje iz tebe norčujejo in (i jo oponašajo. Nepremišljena be«ed* je tisto zoprno pr*-dušanje, ki ga ponekod sliiimo akoroda * vsako tretjo besedo. Ne bom se doeti znvv > ** 1,001 opisal, da je pridušanje svoje vrste priseganje. Pri zveličan ju svoje k.st<>« duše, se pravi to bolj na široko povedano. *»' trjujem, da govorim resnico, obetam, da le bom vzel m ženo... Au }(B treha Heantco govon, mož beseda bodi in to bo veS vredno, ko cele kupe prUlušanfe! Kdor se do«tl pndu&t, pove malo resnice AH pa ffito neslano govorjenje: »N»i »mam sto smrtnih grehov t Toliko naj ima« smrtnih grahov, »ofiftor fr in (n)te!« H»t«vko v znesku nad 639.6 milijonov din. Pri pregledu zadnjih računskih zaključkov za zadnja leta smo ugotovili, dn je nnrusl« leta 1931-32 vsot« podpor ruskim beguncem za 32.400.000 din. podpor invalidom pa za 8,940:914 din, nadalje 1932-33 za 25.800.000 din in 5,677.8% din ter 1933-34 zu 19,800.000 din, oziroma r>.644 174.50 din. skupno je torej v treh letih znašula vsota podpor 78.000.000 din, podpor invalidom pa 20,262.944.50 din. Iz podatkov računskega zaključka se da sklepati, da so bile dajane podpore kot posojila l«ko beguncem kot invplidom Po-leg toga se nahajajo v računskem zaključku »c tale aktiva, ki so tudi v zvezi s podporami ruskih beguncev: Ruska banka za trgovino in industrijo v Parizu, kjer imamo naloženih 6.13 milij. frankov ali 17,834.000 dinarjev, nadalje je vloženih v Ruski hanki za trgovino in industrijo v Londonu 4 milijone 424.000 frane. frakov ali 12,873.000 din in končno znaš« dolg ruskega poslaništva v Belgradu 473.750 frane. frankov ali 1 milijon 378.500 din. V zvezi s temi našimi številkami so zanimivi tudi podatki, ki jih ntivaj« belgraj-sku ■»Politika« z dne 5. marca Pred nekuj I«ti je znašal kredit za državno komisijo za podporo Rusom 6—8 milijonov. Iz tega so se vzdrževale ruske šole, potrebni, bolniki, starci iz ruske emigracije v vsej naši državi. V zadnjih letih se je ta kredit vedno manjšal in je znašal n. pr. v oktobru 1934 še 1,400.000 din, v oktobru lani pa se 750.000 din. Zato se je tudi osebje državne komisije zmanjšalo, pa tudi podpore. Skupna mesečna podpora za one, ki ne morejo zaslužiti ničesar, je sedaj le 50--250. le malo jih je ostalo, ki dobivajo 350 din Opozorilo dolžnikom posojilnic Opetovano smo že poudarjali, da so posojilnice po svojem ustroju istočasno predstavnice dolžnikov in vlagateljev in da imajo radi tega ttidi v vprašanju kmetske zaščite poseben položaj, ki ne more biti istoveten s položajem ostalih upnikov. Zlasti dejstvo, da vsi dolžniki istočasno kot člani neomejeno jamčijo za posojilnico, narekuje posojilnicam in s tem tudi njihovim matičnim organizacijam — zvezam,' da pri dovoljevanju posebnih ugodnosti po čl. 5 uredbe o zaščiti kmetov postopajo skrajno previdno in na način, ki ne škoduje poso-iilriičttim interesom in s tem tudi ne interesom članov-dolžnikov, ki prosijo za tako dovoljenje. — Clani-dolžniki naj se zato v prvi vrsti skušajo sporazumeti neposredno s pri- Nc vem, kako bi rekel takemu človeku? Pri-smoda ali siromak? Ali sploh premislit}, kaj i® M1 sam smrtni greh, preden izrečeš tako budalost? Nič se mi ne opravičuj, da tako govore samo otroci, pametni možje pa ne, rudi otroci naj se tiče premišljeno govoriti! Kakršen Jane0. 1931 in 1932. Proti znhtevi občin" je slu pritožbn nn okrajno načelstvo, k> je pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče v Dubrovniku pa okr. .sodišča ni dalo prav in je njegov odlok razveljavilo s sledečo utemeljitvijo: Odkup osebnega dela nima značaja rednega ali izrednega občinskega dohodka, ampak je pomužuo sredstvo za gradnjo in | vzdrževanje nedržavnih cest Uporaba na- ! rodne sile pride le izjemoma v u pošle v i« 1«kI (Mjgojem, da- je načrt del predhodno odobren od pristojne oblasti in za pet let naprej in za vsako leto posebej. — Občina nima pravice, r;il>o narodne sile. je njena zahteva nezakonita. ZAHVALE Ob požaru v noči od 20. ua 21. februar mi je pogorela hiša. Uprava > Domoljuba«: mi je z vso prijaznostjo že četrti dan po nesreči izplačala znesek 1000 dinarjev kot podporo za svoje naročnike-pogorelce. Smatram za prijetno dolžnost, da se p. n. upravi najiskreneje zahvalim zn to vestno in uslužno izpolnjevanje obljubljenih ugodnosti, s katerim svojim naročnikom v nesreči priskoči ua pomoč. Domoljuba« pa kot najiskrenejeega zagovornika naših pravic vsakomur toplo pripore vam. V Laliovcah pri Komendi, 28. febr. 1936. Habad Matevž, L r. posestnik št. 42. V noči od 20. na 21. sebruar mi je poleg precejšnjega deia gospodarskih poslopij pogorela tudi hiša. Uprava >Domoljuba< mi je brez zamudnega pisarjenja ali nepotrebnih formalnosti že drugi dan po naznanilu nesreče izplačala požarno podporo v znesku Din 1000. Upravi »Domoljuba«, ki je pravočasno vplačiio naročnine z moje strani nagradila eb tej nesreči s točnim izplačilom podpore se s tem najiskreneje zahvaljujem. »Domoljuba* pa kot našega najzvestejšega prijatelja vsakomur priporočam. Lahovče, 28. februarja 1936. Marija Bnrgar 1. r. posestni«! št. 43. OSEBNE VESTI d Za kanonika mariborskega stolnega ka-pitlja je imenovan ravnatelj mariborskaga dijaškega semenišča g. dr. Alojzij Ostre. d Dva sedemdesetletnika. Dne 25 februarju je dopolnil 70 let župnik Matija Škorjnnc v državnem zdravilišču v Topolžčici — Dne 4. marca je obhajal 70 letni jubilej Loj Josip, višji poštni kontrolor v p. v Celju. d Zlato poroko sta obhajala Ana in Andrej Podboj v Ribnici. d Za poročevalca sa meščansko šolstvo je postavljen pri kr. banski upravi v Ljubljani meščanskošolski učitelj Rudolf Vagner. d «0 let je dopolnil ovsiški župnik gosp Jožef Oeepek. d Sedemdeset let je dopolnil Sirom Dolenjske dobro znani sejrnar fužinski kovač gosp. Jože Mandelj iz Sol le pri Mirili na Dol. Ril je svoje čase tudi odbornik bivšega Krnet, društva m odbornik občine St. Rupert in vnel delavec na katoliškem pr. svetnem polju, llog ga živi našega nančnika še na mnoga leta! DOMAČE NOVICE __ d Povišanje cene na železniške vozne listke stopijo v veljavo 1. aprila. Prizadele so cene na splošno, pa tudi nedeljski povratni listki. Karte osebnih vlakov se podraž.e za 10, listki brzovlakov pa nekaj manj kot 10 odstotkov. d Ljubljanski radio. Po podatkih i-z zadnjega leta posnemamo, da je število naročnikov ljubljanskega radia znatno napredovalo. Konec leta 1934 je bilo še 10.420 naročnikov, konec 1935 pa jih je biio že 13.170, torej je napredoval ljubljanski radio za 2750 poslušalcev samo v nem letu. Moremo računati, da je vsak 89. Slovenec naročnik radia, ali povprečno vsaka 20. družina. Lep napredek radia dokazuje, da je nova uprava znatno dvignila kvalitetno stopnjo radijskega oddajnega programa ter da je zmožna, voditi naš radio k nadaljnjemu napredku. d Potrebna okrožnica ljubljanskega župana. Mestni župan dr. Adlešič je izdal na vse mestne urade in podjetja okrožnico, v kateri jih opozarja na 10. člen službene pragmatike. Ta člen namreč prepoveduje sorodstveno razmerje v uradni službi. Sorodstvo v premi vrsti, stransko sorodstvo do vštetega tretjega kolena, svaštvo v premi in stranski vrsti do istega kolena izključuje podrejenost, nadrejenost in kontrolno razmerje. Prav isto ve'ja za moža in ženo. Člen, ki to določa, je sicer že nekaj let star, toda v resnici nikoli ni hit izvajan. Okrožnica zato poziva, naj se vsi ki so prizadeti, takoj prijavijo in navedejo'sorodstveno razmerje d Velika javna dela izvede v letošnjem etu mestna občina Niš. Veljala bodo 15 inili-onov dinarjev. Zgradila bo pravosodno palačo, tri ljudske šole, trgovsko akademijo In poslopje za armadno poveljstvo. d Prevališ bodo prodajali od 11. do 22. marca na dražbi. Na prodaj je kakih i0 kmet.,, blizu 50 hiš, okoli 65 ha n iv, »0 travnikov, čez 200 1« pašnikov. Vse skupaj je ocenjeno na 2 in pol milijona dinarjev. Naj-manjša ponudba je 1 in pol milijona dina^v. d Trošarin-, na Ugotovljeno obleke. Nwi proračun Savske banovine izkazuje 17« S jonov Din izdatkov in ravno toliko dohodk Proračun fondov 111'UHlanov pa še ,, na Diu. Za ceste je namenjenih v novem »T računu 25 milijonov Diu. Med drugim je |lv£ dena kot nov davek trošarina na izgotovlin, obleke. ' * d 20 kg rasnega starinskega denarja so našli pri oraitju na neki njivi v okolici NiSj, Starost denarja so suče od 48. lela pred Kristusom do 211. leta po Kristusu. Zastopanih je na denarju 20 rimskih cesarjev, med njimi Markus Antonius, Nerva, Trajan. Helio. gabal, Sentiui Sever in drugi. d Ako hočete biti postrežem z dobrin blagom in po najnižji ceni, potem kupujte k v manufak turni trgovini Kmečki majjaiij Ljubljana, Krekov trg 10. d Celo sv. pismo je znal na pamef. it. meljko Todorovič iz vasi Koklješn pri Kadit vištu. Umrl je pred par dnevi ,star 115 let lc se ni nikdar v življenju opiral na palic«. d Hranilne vloge pri Poštni hranilnici <0 se v fe iruarju zopet dvignile. Pristopilo je 4380 novih vlagateljev, vsota vlog pa se je povečala za 7,269.432.87 Din na 875.783.87187 dinarjev. d Običajne pustne svečano.-li so letos popi In ina izostale v Splitu. Kot vzrok navajajo krizo in nezaposleni si. V Sloveniji jc biio pustnih Sem in plesov na pretek. Menda fe m prišla kriza do nas! <1 31 vasi je poplavila Sava okrog Srein-ske Mitrovice. Človeških žrtev ni bilo, pač pa znaša druga škoda več milijonov dinarjev. d Ker je mestna Biitnina previsoka kmetje iz okolice Slov. Kroda ne dovažajo več i mesto živil. d Kdo pojde nad polže? Denar leži iu tleh — polže kupujem, razglaša v nekem listu trgovina Fridoliu Bigehof v Mariboru. V teh težkih časih, ko je vsak dinar dobrodošel, je prav. če se res izvoz polžev-hišarjev izvede Najbolje je, ako eden v oMini to delo vzame v roke. Nabiranje se vrši v mesecih april 10 maj. Vsa potrebna navodila dopošlje bree-plačno. Ta posel lahko vršijo celo otroci, ki si na tak način sami oekrhijo sredstva 1* šolske potrebščine. p r 11 v 1 dolenjski dobile 1 Csatraln vifigrm v LiutUliai. d Ne bo srečo. V vasi Zduše, oličina Kamniška Bistrica, je sin hudo poškodoval svojega očeta. S pol metra dolgim polenom jc navalil na očeta, ter mu prizadjal 6 cm dolgo in pol cm široko zevajoče rano nad očesom. Na posestvu sta dve hiši in je od teh eno w-pustila pokojna mati svojemu sinu, da jo prevzame. ko bo polnoleten. Njegov oče se je * drugič oženil. Medtem je postal njegov sin polnoleten in se smalral takoj za gospodarja. Nfijprvo je odpeljal in odprodal u hleva kravo, nato pa še prašiča. Oče je, dobro želefc posvaril svojega sina, naj tega ne počenja. 1» pa je fanta tako razjarilo, da se je napil i« naskočil očeta. d Potser pred pohotnežem! Pred približno dvema mesecema smo poročali o neltem možkem, ki je storil silo neki 11 letni dekiici iz Krčevine pri Mariboru, ko je pasla živino v šumi pri Podvlncih. Nekaj dni pozneje je napadel dolični moški kar tri dekleta, ki so se mu pa k sreči pravočasno izmuznila in z'*' Sala. Zaradi teh primerov je sodna preiskava V! v teku. — P» ddn«vi p« Je napadel ueki moški 22 letno dekle, ki se je naslednji dan imel« poročiti in te je vračala iz Podvmc od uvojega ženina na svoj doni v Levanjce. Dekle se ima zahvaliti avoji krepki postavi, sicer l,j postala žrtev nasilneža. Borba med obema je bita zelo huda, kajti pohotnež je dekletu raztrgal vso hleko in jo tudi opraskal, vendar m dosegel zažoljenega cilja. — Preiskava, ki ju vodijo orožniki iz Ptuja, je dognala, da je pohotnež isti, ki je oskrunil gori navedeno 11 letno deklico in napadel še tri druga dekleta. d Goljufi s hranilnimi knjižicami! Nedavno jo prišel k Ignacu Purgu, posestnikovemu tinu v Zgornji Pristavi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju neki prekupčevalec hranilnih luijiiic iz Ptuja in se z njim pogajal zaradi mtkupa ujeguve hranilne knjižice ptujske posojilnice. pri kateri je Purg imel naloženih 19.700 Din. Nista pa se mogla zediniti, ker je prekupčevalec ponujal Purgu le 50% vrednosti hranilne knjižice. Kmalu nato se je pojavil pri Purgu šofer Ivan Erlač iz Budine pri Ptuju z isto namero. Ker je Erlač ponujal za knjigo 80% vrednosti, sta se takoj pogodila in Purg je izročil knjižico Erlaču. Zmenila sta se še. da pride Purg po denar v nedeljo, dne 1. marca t. 1. v Ptuj. Erlač je dospevši v Ptuj, knjižico takoj izročil gori omenjenemu prekupčevalcu, da jo proda za 50% njene vred nositi. Prekupčevalec je res knjižico prodal v Mariboru nekemu trgovcu za 50% vrednosti in pri tem zaslužil tudi izdatno provizijo, denar pa (nekaj nad 12.000 Din) izročil šoferju Erlaču. Mariborski trgovec, ki je kupil knji- viuaka troiarina n*. vino in vinski mošt v dravski banovini ua osnovi zakonitih predpisov in po predhodnem aklepu banskega sveta. Kaasodba državnega sveta št. 36.112/85, na katero se »Gostilničarski vestnik< sklicuje, izhaja iz napačne predpostavke, da banski svet o uvedbi trošarine sploh ni sklepal, a poleg tega se nanaša samo na konkretni primer nekega gostilničarja in ui načelne prirode. Na to se opozarja javnost, da ne bi po nepotrebnem vlagala prošenj za povračilo te trošarne, kajti vse take prošnje bo kraljevska banska uprava kot neutemeljene zavrnila. Kr, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5, marca 1036. Ban: Dr. Natlačen, s. r. d Državni oddelek za graditev železnic je dovršil vse priprave za novo progo Bihač —Knin. Trasiranje proge je že izvršeno, tudi zemljišča so že izmerjena. Novo progo gradi francoska družba »liatignok, ki je gradila tudi most čez Savo Beigrad—Zemun. Zgrajena mora biti v štirih letih, zato jo bodo začeli graditi hkrati iz Bihača, Kulen - vakula in Knina. d Kredit za gradnjo novega betonskega mostu čez potok Kosovo na eesti Gornide— Koča je odobrilo gradbeno ministrstvo. Most bo stal 2251.000 Din in bo imel 10 m razpetine. d Dva in pol tisoč delavcev dela pri graditvi železnice med Bulečem in Nikšiičem. Koliko pa jih je zaposlenih pri gradnji železnice, ki bo vezala Slovenijo z morjem? d Dvatisoči porod — je bil na Štefanovo v ljubljanski ženski bolnišnici v letu 1935. Da se zatekajo za porode žene v bolnišnice, je tudi znamenje krize — ker se hočejo ob- Kaj bo rekla gospa Ivanka? Gosto sto v skrbeh, kor sta po neprevidnost? popackala namizni prt. Toda gostiteljica, go* spa Ivanko, se smeji, ker ve, da take in podobne madeže z lahkoto odpravi iz perila Žh- .jtM omaKCl j^j torogovo terpentinovo milo. Njegova obifa in gosta bela pena razkroji in odpravi vsako uma-zanost - in perilo je zopet, kakor da je novo* lico, se j« brž odpeljal v Ptuj, da dvigne P" ptujskem zavodu naloženi denar, je zadevo prijavil orožnikom v Ptuju, UI »o ne Ic najprej zaplenili knjižico, temveč so pozvali prekupčevalca iz Ptuja, da zadevo pojasni. Istočasno pa se je pojavil v Ptuju tudi Purg, da dvigne — kakor dogovorjeno denar pri Erlaču. Ker pa tega ni našel, je tudi Purg prijavil zadevo orožnikom. Glavnega udeleženca šoferja Erlača pa niso dobili, ker je bil med tem izginil z denarjem vred neznano, kam. Dosedaj ga še niso našli in jo je najbrž pobrisal čez mejo, d Kaka je % banoviosko trošarino na vi- n"? »Gosti,lničarski vestnik« je v štev. i—2 z d«e 4. marca 1936 priobčil članek, iz katerega »p niore sklepati, da ae bauovtanka trošarina !'? vino i" vinski mošt v dravski banovini po- bira nezakonito. Ker bi ta članek utognil jav- "»»I dovesti do napačnih zaključkov, poja-Sl|juje kr. banska uprava, da se pobira bano- varovati stroškov (po bolniških blagajnah zavarovane uradnice, učiteljice ter soproge uradnikov imajo brezplačno oskrbo, druge z« razmeroma nizko plačilo) dočim so doma stroški za babico ia botrinjo nerazmerno veliki. Da babice težko občutijo ta odpadek pri zaslužku, je umevno. d Svarim« pred nakupom I V uoči od 3. ua 4. marec je bilo vlomljeno v trafiko Gajšek Ane v Rogaški Slatini. Vlomilec je s silo dvignil iz tečajev lovo polovico vrat približno pol metra visoko, tako da se jo mogel splaziti v trafiko. Tu je ruzmetal in pobral vse, kar je bilo kaj vredno tako n. pr. tobak, cigarete, znamke, koleke, galanterijsko blago itd. Prvi je opazil tatvino nočni zdraviliški čuvaj, ki jo takoj obvestil orožniStvo. Poslali 80 tudi po policijskega Izvedenca In policijskega psa v Ljubljano. Vloin do sedaj Se ni pojasnjen. Verjetno pa Je, da je vlomilec poznal razmere, sicer si ne bi upal tako brezskrbno vlomiti. n b r ffjg ' -»> a '".b" a v e r - j e v -križ. C4« k ,,;>!, t. it. INI »4 It XII IIIL Nesrečna lastnica trafike je tembolj pomilovanja vredna, ker so ji še do danes neznani roparji oropali in ubili pred par leti moža. Upajmo, da bo ta vlom čimprej pojasnjen, ljudje se pa svarijo pred nakupom. d Mizarji ne uporabljaj« domačega lesa. Razstave pohištva na ljubljanskem vetesejmu so dovršene in bogate, vendar se opaža, da uporabljajo naši mizarji marsikdaj tuj les. Zakaj ne domačega, ko ga imamo dovolj in prikladnega? So temu morda krivi tudi arhitekti, ki ustvarjajo načrte za pohištvo in predvidevajo tuj les? Naš oreh, javor, če&nja, hrast hi še mnogo drugega so prav uporalmi lesovi za pohištvo. Zanimiva bo leto« na ljubljanskem vel esej ;nu razstava raznih mizarjev iz ribniškega okraja. Ta mošnji mizarji so prav dobri, razstuvili bodo prvovrstno pohištvo iz domačega lesa. Lesni industrijalec iz Ribnice se je celo ponudil, da pokloni mizarjem potrebni, takoj uporabni domači les za izdelavo razstavnega pohištva brezplačno. Ker se tudi štajerski mizarji oglašajo, obeta biti pohištvena razstava prav zahimiva in pestra. V splošnem pa naj velja načelo, da spada na velesejem samo soliden mizar, ki je zmožen kvalitetnega dela. d Tudi takih se ogibaj! V Ljubljani se je naselil neki Artur Hirt, državljan Poljske ali po domače poljski Žid. Dobil je zveze z nekim posestnikom z Unca pri Rakeku ter si pri njem zagotovil obratni kapital 100.000 Din. Za jamstvo mu je Hirt razkazoval neko tovarno na Gorenjskem, češ, da je njen sodružab-nik. Posestnik je k sreči ob pravem času zvedel, da to ni resnično. Policija je osumila Hirta goljufije, ga zapita ter izročila sodišču. Posestnik pa Hirtu še ui izročil mnogo denarja ter je škqda, ki jo trpi zaradi tega, manjša. d Izmed vseh pridelkov nam donaša sadovnjak 5c primeroma največ čistega dobička. Kdor hoče imeti jeseni lepo in zdravo sadje, mota drevju pravočasno gnojiti, predno pa odžene, poškropiti z ARBORINOM. - Glej današnji oglas Arborin. d 5000 bolnikov jc Se sprejela samo v letošnjem letu ljubljanska bolnišnica. Mi-zerija .se torej vsak dan veča. d Po cigansko. Pristojna mariborska oblast je dobila nalog, da zasleduje ciganko Danico Nlkolič, ki je povila pred neda\nint v ftkofji Loki otroka, ki je bil krščen na ime Marija. Izkazalo se je potem, da je ista ciganka daia otroka krstiti še v sosednji župniji, Pri obeli krstih je imela druge botre. Ver-jetuo je. da ja tnala r i (tančica dobila sv krn* Stran ,W) n >MOI.IUP dne I! marco 103*. te kje d i ngje, ker cigani lake stvari radi delajo. d lnoz štajerske perutnine je zopet omogočen. ker je Nemčija na novo odobrila za mesec marec 400.000 mark za uvoz zaklane perutnine iz Štajerskega. Cene perutnini so se zaradi tega zopet dvignile. d Železniške delavnice v Mariboru nameravajo baje premestiti na jug v Kraljevo. Če se vest uresniči, izgubi Maribor 1!W0 delavcev, ki so zaslužili letno skoraj dvajset milijonov dinarjev. Čas bi že bil, da prenehajo vznemirljive govorite, ki vedo ■> di-mont:ra-nju raznih ustanov v Sloveniji. d Ker je doseglo praznovanje v rudnikih tako visoko stopnjo, da je prehrana rudarji-', ogrožena in nevarnost, da se to sla!' >tanj-če poslabša, sta odpotovala v ileigrad >•..-.• ■< banovinlkega sveta gosp. Filip Križni* čelnik 11. skupine rudarske zad.-iige : Plibe^šek. da predočita na me' daj' : r --neznosen položaj v naših rudnikih. <1 Ker je svoji izvoljenki pre-trclil uhrlj. je bil neki fant iz I rnovske va-i o os ■• .. mariborskim sodiščem na me^-ce / .,■ .-a. pogojno za 2 leli. d šest samomorov iu en pi»ku- sauiorno- I ra so doživeli Ljubljančani sum. v enem | tednu. d Dve jajci na dan znese neka kokoš Lju-bomira Dobričiča, posestnika v Duhrovodi-cah. \ okraju Kragujevac. Pravijo, da kokoš ni pravilno razvita iu da ima dva mala repa. namesto enega večjega. Kmetje se v-ak dan zbirajo in občudujejo kokoš, ki jo Dohričič varuje, kakor očesno zenico. d Na jugoslovanskih žleznicah s« naluvo-rili v letošnjem januarju IHi.e-JO vagonov, torej /.a li.5'.< več ko v januarju HI35, kar je po- i sleui.-a mile zime. ker ni bil promet oviran. V 1. 1034 so nalovorili 90.000 vagonov. d \ iuski sejem v Ljutomeru dne :;. marca je le los prav dobro uspel. Vina je bilo 300 vzorcev prav dobrega in izv isinega. liazslav-Ijene so bile tudi originalne škropilnice, po nizki ceni, osem vrst raznih gnojil ler dve vrsti bakrene ga lice. Obiskovalcev je bilo vedno polna dvorana. Se več bi jih prišlo če bi bila dovoljena polovična vožnja. Prodalo .liki m k:lometr luno po 3V doljie kakšnih potih moraio italijanska vozila po'-., da morejo doseči sovražnika se je ."iiin hI vina, veliko vin> gradnikov pa se tolaži z upanjem, da Imdu še prodali na podlagi zvez /. vinskega sejma. Cene vina -o leli - izredno ni/ki*, kakovost pa je izbi rna, to je splošna sodba vseh udeležencev. — Vsem onim. ki so kakorkoli pripi mogli k lepemu uspehu najlepša hvala. Odbor. IZ DOMA CE POLITIKE <1 21.(UMI \ olilcev šteje Velika Ljubljana. Ker ima Ljubljana m daj do N6.OG0 prebivalcev. je m...| njimi okrog 'Ji', volilnih upra-v ireurcv. d Me stiie dnklade v Ljubljani. Ljubljanski prr račun za l!)3fl-37 je razgrnjen in si ga lahko vsak davkoplačevalec ogleda. Skupno izkazuje proračun 103 milijone 759.657 rednih izdatkov ter dohodkov in 7.828.371 dinarji".' izrednih izdatki* lij, s(. kriieio ij iz- I datki. predlagajo p<-višek mestnih davnin «i j I 45 na dO odstotkov. Zv išali nuj bi so nadalif j kanalska iu vodovodna pristojbina. Znahm I večji donos naj bi dala tudi Irošanna. katere i "• Irebno razširjenje ljubljanske boliiišni«'. ■ Kmetski iisl bere Domovini« v tem pogledu ludi sledeče levile: Sicer jia. roko na srce, prijatelji! Kdo pa je bil tisti, ki je deželno imovino odstopil državi? Nobeden ri denar, ki 1 je šel za razne dvomljive nacionalizacije, a g svinčene afere in za druge take narodne do- | brole, porabili za ljubljansko bolnišnic. I <1 v artilerijsko in pelioluii poilolirir-ko inl" sprejemajo mladeniči stari o,I 17 -21 let. I'«';1' J silila se dobe pri Per Francu kapetanu v [»»" I Ljubljana. Maistrova ulica 14 - priložiti 3 Um 1 znamko za odgovor. AttSOI.VKXTIX.IK KMET. GOSPODINJSKI« '.; ŠOL IN PODEŽELSKIH TEČA.IKV 1 Gorenjske so vabljene za nedeljo, dne | 15. marca ilop. oh 10 v Krnili v Marijanišii'- B Vr5il s<' h« razgovor n organizaciji kmelskil' žen in deklet. Ker je sestanek zelo važen, * | uljudno vabi vse ahšolventiiije, da se ,estailk" | zanesljivo udeležijo. K r ii n .i a It r » <111 '■ I RAZGLED PO SVETU Abesinsko-iialijanska vojna NESREČE d 1'oiar je iibruhnil v ljudski šoli, v vasi (iiiucata, v gružanskem okraju. Ljudje so prihiteli nu pomoč in nosili inventar na prosto. Pri tem jo zmanjkalo šolkemu upravitelju raznih stvari v vrednosti 8000 Din. d Plameni se uničili domačijo kmeta Spi-v vasi Kazgor pri Mariboru. Ko so kruh pekli, so se vžgale saje, potem pa je gorelo naprej. Nesreča je tembolj žalostna, ker se nahaja gospodar ravno v bolnišnici. d Gorelo je pri posestniku Francu Petroviču nad vasjo Pacinje pri Ptuju. Gasilcem se ie posrečilo požar omejiti. Pri reševanju ži-ivine pa se je nevarno opekel sam lastnik Franc Petrovič. Ko je iz gorečega hleva reševal zadnjo živinče, se je goreče tramovje sesulo nanj in ga pokopalo pod seboj. Potegnili so ga pravočasno izpod gorečega tramovja. Dobil pa je nevarne opekline na. glavi, prsih in rokah in je moral nemudoma v bolnišnico. d Požari. V Dobrovcih pri Mariboru je zgorela majerija posestnika Avguština Peire-ta. V poslopju je stanoval majer Kuhale z že-iii> in 4 otroki, ki so se jedva rešili iz goreče hiše. — V Zgornji Polskavi je zgorela kuča posestnika Franca liudolfa. — V Leskovim pa je uničil '-genj gospodarsko poslopje posesl-nico Sagadin. d Po nesreči je prišel pod vlak 17-lefciii pustili zvauičnik Mihael Oman iz Kranja. Vlak mu je zdrobil desno roku d Zaradi strohnelosti in zanemarjenosti se je porušila znana džamija (turška niolil-nien) Ske;iijenu uniukiriti proti zapadu, so v velikem loku obkrožile Tembijon in se sedaj zbirajo pri jezeru Ašangi. kjer je menda nastanjen abe-s.jn.ski cesar in njegova garda. Čete rasov ku«e in Sejuma sc vedno prihajajo. Italijanske čete nadalje »čistijo« Tembijen. I u pa tum jih napadajo abesin-ski oddelki, ki se še niso umaknili proti jezeru Ašangi. Pri bojih v Tembijenu so abesinske čete sestrelile dva italijanska aeroplana, ki sta strmoglavila jugoznpadno od Addi Abija. Če smemo verjeti italijanskim poročilom, je vojna v Abeeittiji v glavnem končam«. saj je po teh poročilih ube-sinsku voj-sku n« severnem bojišču strta, pot v Addi« Abebo pa italijanski vojski odprta. Kljub vsej hrabrosti niso mogli Abesinci vzdržati premor:i modernega orožja. Poleg tega pn so bili Italijani tudi številčno na boljšem. Napetost med Anglijo in Italijo se je v preteklemu tednu povečala tudi zato. ker so italijanski aeropluni bombardirali poljsko bolnišnico angleškega Rdečega križa. :N» bolnišnico je padlo veliko število bomb, ki so zrušile v prah vse inštrumente za operiran je, vsa zdravila in ves materijal. I bile in ranile so mnogo članov te l>»lniš-n-iee, ki je imela na vseh svojih šotorih velike znake Rdečega križa.Zaradi napadu uu angleško poljsko bolnišnico Rdečega križu. so se vršile v Angliji velike protiitali-janske demonstracije in tudi angleški po- V nemškem časopisju >Wahrheit« či-tunio tudi tole: Nad 250 let že vpliva odločilno na potek japonske zgodovine uad vse l>ogata japonska rodbina M i t c u. Nobena druga rodbina ji ni bila onnka, dokler ni modernizacija Japonske vrgla na vrh rodbino M i t e u b i 5 i. Tu rodlrina se je začela mešati tudi v ]>olitiko. Ker inin silno veliko zunanjo trgovino, banke in zavarovalnice, more rodbima zaslužiti Ic, če je mir in če je valuta trdna. To jc bil tudi razlog, da ss je začela rodbina mešati v politiko Ustanovili »o zato stranko »minsejto«, ki velja kot demokratična strunka. Rodbina Miteu pa je mil levo roko 48-tetni kočar Jernej Hribar z Vrha pri Žužemberku. — V Pollakovi tovarni v Ljubljani je padla težka bala usnja na glavo 29 letnemu delavcu Alojziju Mahniču iz Domžal. — Pri razkladanju blaga raz tovorni avtomobil je padel delavcu Peterlinu Leonu sod masti na nogo ter mu natrl kost v gležnju. — 69 ietni bivši mesarski pomočnik Valentin Haai v Ljubljani je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo v kolenu. novi grobovi d In večna luč saj jim sveti) V Krascah pri Moravčah je umrl Bergant Janez, posestnik in gostilničar. — Na Bukovcu pri Zg. Pol- j skavi je preminula 74 letna Eliza Vrečko jid. ) slunik v Rimu, sir Kric Drummond je vložil pri italijanski vladi v Hiinu oster ugovor. V švicarski Ženevi sc v Društvu narodov pogovarjajo o novih ukrepih (sankcijah) proti Italiji. Kaže pa se seveda pri vsem tem vpliv zadnjih italijanskih zmag. Francoz Flandin je na seji odbora trinuj-storice predlagal, nuj se |M>zove Italijo in Abesinijo, da ustavita sovražnosti in začneta mirovna pogajanja. Sele potem, če bi ta poskus propadel, naj se pritisne na Italijo s sankcijami. Flandinov predlog je sprejel tudi Anglež Eden. Društvo narodov je na svoj poziv že prejelo odgovor abe-sinskegu cesarja, da je voljan storiti vse za mir in prepušča tozadevne predukrepe Društvu narodov. Tudi iz Rima jc prišlo Mussolinijevo poročilo, da je Italija v načelu za to, da se mirovna pogajanja prično. Za enkrat ne pojde kar tako gladko, zakaj Abftsinci še davno niso premagani, Italija pa bi se po zadnjih zmagah najbrže ne zadovoljila s par abesinskimi pokrajinami, ampak bo hotela dobiti pod svoje varuštvo vso Abesinijo. V tem pogledu pa se križajo italijanske im angleške koristi. Abesinija pod italijanskim vnruštvom bi postalu nepremagljiva trdnjava ob Sueškem prekopu in Rdečem morju, saj bi danes ali jutri z uspehom zaprla Angležem pot v Indijo iu v druge angleške dominijone in kolonije, ki so za Veliko Britanijo kot velesilo — življenjskega pomena. zaradi svojih velikih rudnikov, plavžev in težke industrije naklonjenu vojni in se zato naslanja na stranko »sejuka«, ki je tudi povzročila vojaško zasedbo Mandžurije. — Pri zadnjih volitvah pa j,e zmagala stranka Mitcubiši. Ni mogoče, da bi se stara rodbina fvlitcu spoprijaznila s tem dejstvom in se odrekla vplivu, ki ga je izvajala žc od nekdaj na japonsko politiko. In tako se je pel d.ui po parlamentarnih volitvah začela vojaška revolucija na Japonskem. Priporočamo Vam dnevnih »Slovenski dom"! i Lesjakova. — V blaženo večnost je odšel Mirko Klanišek, šolski upravitelj v Vučji vasi. — V Sromijah so pokopali Tono Mavsar. — Na Bregu pri Litiji je odšla v večnost Pavla Po-tokarjeva. — V Slovenjgradcu je umrl bivši okrajni šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny. — Pri Sv. Krištofu v Ljubljani so pokopali Janeza Lenčka, obč. delovodjo v Dolnji Lendavi. — V Ljubljani so umrli: vlakovodja drž. žel. v pok. Franc Kovačič, Terezija Potnik roj. Ogorevc, Antonija Udovič, vdova Blažič roj. Mravlje, Ivana Lenček roj. Debevc, 84 letni strojevodja ivan Dobnikar, učenka H- razreda Mladike Helena Kos, Gosak Marija, soproga artilerijskega narednika Nevenka Velimirovič j roj. Zagradnik, Josipina Kozak, in železniški upokojenec Franc Hribernik. Naj počivajo v Ozadje japonske vojaške revolucije Hitler je zopet spregovoril Dne 7 marca 1936 s« je zgodilo v Nemčiji , varnosti na zapadu Evrope. 5. Nemška vlada nekaj, kar lahko postane usodno za ves svet: j je pripravljena skleniti z zapadntai velesilami Pred »totisoč; nemških driavijacov je g. Hitler izjavil, da odpoveduje locaiuski mirovni dogovor, po katerem Nemčija v Porenju ni smela imeti vojaških posadk. Ob burnem pritrjevanju nepreglednih množic ie g. Hitler tudi sporočil, da že korakajo čete nemške armade v svoje vojašnice v Porenju da je £ tem Nemčija enakopravna in borba za nemško časi končana. G. Hitler je pri tej priliki izjavil, da je prekršila lokarnsko pogodbo Francija, ker je sklenila sporizum z ruskimi boljševiki kar bi brez pritrdila Nemčije v smislu locarnskega sporazuma ne smela. G. Hitler je ponudil 25 let miru vsem sosedom Nemčije in izrazil željo za zopetni vstop Nemčije v Zvezo narodov Pri tem je g. Hitler stavil siedeče jasne točke: !. S Francno in Belgijo hoče Nemčiia skleniti dogovor o ustvaritvi obmejnega pasu. Belgija in Francija se obvežeta da bosta razorožili na svojem ozemlju tisti del teritorija ob Renu. kakor ga bo razorožila Nemčija. 2. Nem-Cija je pripravljena z Belgijo in Francijo podpisati novo pogodbo, ki naj vsem trem podpisnikom za dobo 25 let jamči mir in nedotakljivost tedanjih meja. 3. Nemška vlada želi povabiti tudi Anglijo in Italijo, da naj podpišeta kot poroka to pogodbo. 4. Nemška vlada želi skleniti tudi z Nizozemsko tak dogovor, kakor bi to Nizozemska smatrala za svojo varnost za potrebno Na ta način bi lahko tudi Nizozemska vstopila v ta pogodbeni krog o ITALIJA s Postojna je dobila £ posebno naredbo miaraj tujsko-pminetiiega kraja ozir. zdraviliške občine — Prvi Slovenec iz tržaške pokrajine, ki je dal svoje življenje za Italijo v Abesiniji, je Franc Grohar iz Doberdoba. — Šolski pouk so Italijani zaradi varčevanja s kurivom skrajšali, obenem pa uredili, naj bo čim manj pismenih nalog, da se zmanjša poraba papirja vsaj za 50%. — Jugoslovanskega državljana so zaprli te dDi italijanski orožniki v Cerknem. Je menda šel v Italijo brez potnega lista. — Za šolske otroke je goriško potujčevalno društvo Ballila organiziralo kosilo po vsej deželi. V ta namen no ustanovili do zdaj 35 jedilnic, ki so ali v šolah samih, ali pa v posebnih hišah. Te dobrote je deležnih okrog 2000 šolskih otrok, ki so seveda vsi u kmetov, kjer ljudje ponekod požteno stradajo. — Hudo si je pretresla možgane 45 letna Ivana Bogotini iz Breznice pri Idriji, ko je padla z vlaka na postaji Sv. Lucije. — Novo pokrito mestno tržnico grade sedaj v Trstu. — Umrl je v Trstu kapitan Lloyda Anton Bujič, Kakor večina Lloydovih kapitanov, je tudi Bujič bil Hrvat, rojen v Starem gradu v Dalmaciji. — Hudo si je v kamnolomu v Dornbergu pretresel možgane delavec Angel Nauher, doma iz Vrhpolja. s Granata je raznesla ves grob. Pri Sv. Ivanu pri Gorici se je dogodila velika nesreča. Pokopavali so Franca Curgaja, ki je v svoji posebnosti hotel, da morajo obenem z njim položiti v grob še tri granate, ki jih je imel še iz časov svetovne vojne in ki še niso bile izpraznjene. Ko so krsto polagali v grob, je najprej eksplodirala ena granata, ki je s tako zvani letalski dogovor, 6. Nemška vlada izjavlja, da je pripravljena skleniti z vsemi svojimi vzhodnimi sosedami, razen s sovjetsko Rusijo, obrambne in nenapadalne pogodbe. Nemška vlada izjavlja, da je pripravljena pogajati se tudi z Litvo, ker je sedaj litavska vlada dokazala, da skuša primerno reSiti vprašanje Memela. Nemška vlada želi samo, da bi bila samouprava Memela iskreno zagotovlena. 7. Po tej popolni enakopravnosti ki jo je Nemčija sedaj v popolni časti dosegla, izjavlja nemška vlada svojo pripravljenost, da vstopi v Zvezo narodov. V okviru Zveze narodov se ; hoče Nemčija poslej na prijateljski in dostojen 1 način razgovoriti o kolonijalnem vprašanju in j načeti vprašanje o izpolnitvi dogovora Zveze i narodov. ! Odmevi Hitlerjevega udarca so v raznih j državah različni: v Rimu so zadovoljni, v Var-■ šavi se ne razburjajo, v Londonu presojajo po-I ložaj mirno, v Pragi niso posebno dobre volje, j v Moskvi pravijo, da bo hudo. na Dunaju se i jeze in pri Zvezi narodov v Ženevi je nastala zmeda. Najbolj razburjena je seveda Francija. Vložila je ugovor pri Zvezi narodov in poslala na nemško mejo močne vojaške posadke. Človek, ki nima vpogleda za diplomatske kulise, se nehote vpraša, zakaj? Doba 25 let, za katere ponuja Nemčija vsem sosedom inir. je vendai dolga, zelo dolga ... silnim pokom raznesla ves grob in napravila velikansko vdrtino v zemljo. F^ksplozija je bila tolikšna, da je 16 nagrobnih kamnov dvignilo iz zemlje in poškodovalo celo pokopališče. Takoj nato pa je eksplodirala še druga granata. Granati sta raztrgali vdovo pokojnika in grobarja, šest pogrebcev pa je tež ko ranjenih. GRŠKA 8 Kralj za sestavo močne vlade. Čeprav še ni bila sestavljena nova grška vlada, se je , vendar začelo zasedanje grškega parlamenta, 1 ki ga je otvoril s prestolno besedo kralj Jurij. V svojem govoru je naglasil, da ostane zunanja politika Grčije neizpremenjena, da pa bo Grčija posebno pažnjo poklanjala Balkanski zvezi, ki jo smatra za največje jamstvo miru na Balkanu. V svojem govoru je nadalje n«. zval poslance, da store svojo domoljubno dolžnost in da omogočijo Grčiji sestavo moji. ne vlade, ki bo mogla Izvesti naloge, ki kajo Grčijo. AVSTRIJA s Nado o pravičnosti se aiso izpolnile Avstrijski kancelar Sušiiik je ono nedeljo prišel v Celovec. Nato je obiskal Bistrico v Rožu in Borovlje. V »tik s kancelarjem so prišli od Slovencev v prvi vrsli le nemšku-tarji. Nade, da poslane Avstrija koroškim Slovencem bolj pravična, se niso izpolnile. s Drobiž. V Bilčovsi je umrl mladi go. spodar Janez Katnik. — V Celovcu je umrl profesor verouka Jožef Kern — Pogorelo je prt Cernicti v Kotu pri Smihelu. — Bankovci za 10 šilingov, na katerih so ženski na sliki prislikane brke, »o neveljavni BANKA BARIJCH i i. »oe AH&sr. Pariš (9*) odrv »-mi|a denar v IuqosiovI|o najhitreje iu po najboljšem dnevnem kuna Vrši vse nančne posle najkulantnrje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iu Luksem. burgu spre emajo plači!« us naše čekota- račun«, VII.NUA MM-64 Kreirtlu FKAMUAiK« iu:-»4 rarU. iOUJ. mja: *« ll.Vt.M M«M I rK«RKP,r»B: V. ->«n; Lmn.li.irg, Na zahtevo [vos I jemo brezplačno naše ček. nakaznic« DROBNE NOVICE Vrnitev airiških kolonij Kamenin in Togo zahteva Hitler. Poljska policija je zaprla 75 hitlerjevcev, ki so v Gornji šleziji delovali za odcepitev le dežele od Poljske. Tajni sestanek vseh članov habsburške rodbine se je vršil te dni v nekem madžarskem mestu. Do krvavega boja med dijaki in redarji je prišlo na univerzi v Pekingu na Kitajskem. 190 vagonov papirja napravijo v eni uri vse tvornice na svetu. Za češkoslovaškega zunanjega ministra je imenovan dr, Krofta. 6.25 milijonov Din so znašali pogrebni stroški po pok. angleškem kralju Juriju V. 8500 novih rekrutov sprejme angleški armada. Splošno vniaiko dolžnost uvede Kitajska. Ob dvajsetletnici krvavih bojev: Na levi stiki vi Verdun, na deeni pa fotografijo utrdbe po dimo eno izmed silnih utrdb lranco4.t Irdniav« boj.h, v katerih «o lopovi uničili utrdbo. »DOMOLJUB«, dne 11. marca 1936, PO DOMOVINI Ustanavljajte krajevne kmešshe zveze! Dasi jc bilo Kmečka zveza šele pred kratkim obnovljena, je ustanavljanje krajevnih organizacij sedaj že v polnem teku. V nekaterih okrajih bo organizacija ie v naikrejšem času dovršena. To jc dokaz, kako nem je Kmečka zvezo potrebna in koko ji naš kmet zaupa. Saj vidi v njej same znane preizkušene voditelje, kateri to zaupanje ludi zaslužijo Kmetjel — Vaša stanovska organizacija je Kmečko zveza! Potrudite se, da boste imeli čimprej v vsaki župniji ali večji občini Krajevno ! kmečko zvezo; z njo in v njej boste najlažje svoje stanovske interese branili Po pravilu in navodila za ustanavljanje Kra-jevnih kmečkih zvez pišite na naslov: Kmečka zveza v Ljubljani 7 - I. — (Prosvetno zveza). — Zaupnike, ki so že prejeli pravila in navodila zn ustanavljanje Krajevnih kmečkih zvez, prosimo, da z delom pobite Poročajte nam o vsem, kar jc važno za naše gibanic. Kmečka zveza. Stoletnica J os. Stritarla Dne 6. marca 1936 je minilo sto let, odkar je zafjkiii.' luč sveta Josip St. ..ar v Podsmreki pri Vel Laščah v kmečki hiši št. 2. Naš veliki pesnik, pisatelj in slovstveni vzgojitelj je rastel in sc gibal kot otrok in pozneje v domovini slavnih mož; prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, Franca Levstika pesnika, kritika in politika, dalje dr. Jan. Ev Kreka, neustrašenega politika in borca za Jugoslavijo. Naš doma in v tujini sloveči rojak Josip Stritar po vsej pravici zasluži, da se ga spomni ve« narod, fsa država. Saj veje iz njegovih del čisto, gorka ljubezen do domovine, na katere oltar je polagal ves čas svojega življenja vse svoje duševne darove, dalic plamti iz pesnikovih del zvestoba do naroda, globoko in gorko čuteče srcc do svojega rojstnega kraja in do svojega ljudstva. Sam globoko socialno čuteč pokazuje sočutje in usmiljenje do ubogih, za katere ima svet zaprto srce. Josip Stritar, dovzet za vse dobro in lepo, podaja kot nobeden pred njim svoje misli v dovršeni obliki, izglajenem slogu, v gladko tekočem jeziku. Poglej, kako opisuje svoj rojstni kraj, kako vstajajo pred našimi očmi prijazne gorice, dolinice, gozdovi, obronki, njive in travniki, mimo tekoči potok, bele cerkvice... In tak mož, s tako odličnimi lastnostmi, zasluži, da se ga tudi ožji njegovi rojaki spomnijo. Veliko-laSki odbor za proslavo stoletnice bo proslavil spomin na velikega domačina dne 5, julija J 936 s tem, da mu bo vzidal krasno spominsko ploščo v rojstnem kraju v Podsmreki v hišo sedanjcjja gospodarja Matevža Prijatlja. — K tej proslavi vabi odbor že sedaj vse in vsakogar, posebno pa mladino, katero je Josip Stritar tako ljubil. Ti mož si bil... (V roomin vzornemu možu g, Janezu Bergantu, umrlemu 2. marca 1936 v Krascah pri Moravčah.) Moj duh nad Tvojo sklanja se gomilo, oko se bridko mi je zasoizilo: srce, ki !e dobrote je delilo, tako nenadno se je poslovilo, S Teboj so šla vsa mnoga dobra dela, obilni tamkaj Tvoji so zakladi. Ljubezen večna Te je k sebi vzela. — Kako visoko zdaj si nad prepadi! Bridkosti kelih si izpraznil vdano. Kako je v Bogu Tvoja duša srečna! Nad zvezdami trpljenje je končano, nad zvezdami le sije radost večna. TE mož si bil poln motne, žive vere. pansk, kf v bojo si do zmage vztrajal; za dobro atvar se nisi bal zamere, kot hrast «i stal, vihar Te ni osssjal. Potrt nad Tvojo sklanjam se gomilo: zgodi naj se! Odšel si po plačilo. Tolaži na«, olajšaj dragim rane, spomin nai Tvoj med nami živ ostane! T. Jeske-Ohoinski: Ugašajoče sonce 'Prevedel Vinko Lovšin.) {Nadaljevanje.) Feliks je povzdignil svoje oči proti nebu, kot, In iska! božjega razsvetljenja, potom pa je rekel s tišjim glasom: .Mogočneži in izobraženci današnjega časa preganjajo krščanskega Boga, ker je razodel eno in isto resnico za vse ljudi brez razlike, za velike in male, za modrijane in neuke, oni pa zahtevajo za se drugačno resnico. Razdedinjenci sedanjega reda nimajo nobene pravice za varstvo, kot bi najbolj nesrečen mod nesrečnimi ravno tako kot človek ne čutil, trpel, to-zil m mislil, kot vsemogočni imperator! Sovražijo našega Boga, ker je, čeprav ponižen, iinofr in potrpežljiv, ogrozi! popolno ustavo rimske države, ker zahteva, da so popravijo napake iz dolge preteklosti.« vlver oznanja naš Bog enako resnico za ljudi, odpravlja s tem. suženjstvo. Ker posebno čuva sirote, zametnje lakomnost in se-l.cnost. Ker obljublja kazen za slaba dejanja in plačilo za dobrn. ogroža nasilje in osannost.. Dušo stavi nad telo, zato zavrača razuzdanost in potratnost. Ta (ako dobrot-Uivi Bog je, pa pri vsem tem strašiiejsi kot. • | ( vu«i- Pošlje na svet nevihto, ki bo pre-«» * vse dn odstranila podrtijo in i starega reda. Naš svet se je postara! u oslabel, postal je nerazumen sramotilen in lazurzoan veseljak; zato bo dal mesto drugemu. to vidijo in slutijo vsi tisti sebičneži, katerim naj bi zastarele predstavo in pojmi ■ugotovili udobno in mirno bivanje na zem-j{ ' ln to J« vzrok, zakaj preganjajo našega »Toda zaman groze z mečem, ognjem in zverinami iz cirkusa. Naša zgodovina se je začela takorekoč šele včeraj in žc smo tako številni, da bi oni bili uvideli, ako bi se mi danes ali jutri odločili, da ne damo državi davka in vojakov, bi brez našega sodelovanja ravno tako, kot se sedaj ponosno imenujejo gospodarji sveta, postali pravi reveži. Takoj bi izkusili, da je prodrlo krščanstvo tudi že v senat in legije, v Bodišča in šole. Hrepenenje vzdihujočega človeštva po boljši, plemenitejši veri razširja seme našega nauka v tihem poletu po vsej naši državi in kjer pade to seme na tužno srce ali obupano dušo, vzevete povsod nov kristjan, nov apostol, nov mučenec. Mi nismo več samo ločina, mi smo velika, mogočna Cerkev: mi smo močan vihar, ki brez tuljenja, brez lomljenja in podiranja dreves, gre po svetu in uničuje zlate templje bogov in tudi nekdaj tako rao; gočne bogove. Kmalu bo zableste! naš križ na kronah vladarjev in na palačah mogotcev!« Cim dalje je Feliks govoril, toliko toplejši je bil glas njegovega govora, toliko bolj poživljen njegov obraz. V njegovih očeh je žarel ogenj notranjega navdušenja. »Nas je svet!« je zaklical in dvignil roko. »Kajti mi prinašamo zaspanemu človeštvu besede žive vere, tolažilnega upanja in vroče ljubezni; mi prinašamo novo luč brezupnim, usmiljenje nesrečnim.« 7., občudovanjem je gledala Mueija retor-ja in njen pogled se ni mogel odtrgati z. njegovih ustnic. Drugače je zvenel govor tega Afrikanea. kot skeptičnih filozofov, od katerih je bila obdana že od nežne mladosti. On ni sramotil, ni zbadal, ni teptal človekovih idealov, ampak je — veroval in ljubil. »Nad resničnostjo tvojega govora,« je pripomnila Mueija vidno ginjena, »bi si ne upala dvomiti. Toda zakaj se pustite prega- f Roglič Marija Aumetz v Franciji. »Domoljub« je izgubil zopet enega tvojih dolgoletnih naročnikov na tujem. Izročili smo zemlji truplo Marije Roglič, v starosti 73 let. Zaradi težke naduhe že delj časa ni hodila dosti okrog, zato si je pa krajšala čas s čitanjem Domoljuba, ki ji je bil skoraj 25 let ljub glasnik iz daljne domovine. Naj bi bila za vse, ki so jo poznali, zgled trdne zavednosti in zvestobe do vsega, kar je iz domačega kraja. — Bog bodi blagi rajnici bogat plačnik! Zlata pomka V Toplicah na Dolenjskem sta pred dnevi slavila zlato poroko g. Matija Legan in njegova žena ga. Jožefa, obdana od številnih svojih sorodnikov, G. Matija L.:gan se je rodil leta 1860, njegova žena S pa je 6 tat mlajša. Ženin je v svojem kraju ugleden mož ter je bi! več let občinski svetnik, nad 30 let pa je cerkveni ključar. Dolga leta je sodeloval tudi pri požarni brambi. Pokojni kralj Aleksander je bil obveščen o njegovih zaslugah ter ga je za to odlikoval z zlato kolajno. G. Legan i® vjsa leta bi) /.vest pristaš bivše SLS in sedaj JRZ. Odlikuje se po vzornem katoliškem življenju in po n jati, ako mislite, da ste tako mogočni?« »Iz tebe govori ošabnost in nasilnost Rim-Ijanke,« je odgovoril Feliks. »Nam kristjanom je naročeno od našega Boga ponižno in potrpežljivo vztrajati. Zapoveduje nam celo, moliti za tiste, ki nas preganjajo. Pa tudi osvojevanja sveta ne smemo podvzeti z ognjem in mečem, pričakovati moramo to od moči našo resnice.« »In Rim? Kaj bo z Rimom?« »Rim bo ali propadel, kot toliko drugih držav pred njim, ako noče sprejeti nove resnice, ali pa bo sprejel našo vero in bo ostal žarišče sveta!« »Rim naj propade?« je vzkliknila Mueija. »Ali bi bilo« to sploh mogoče?« »Ali niso mar že padla verska prepričanja in pojmi o državnih krepostih, na katerih se. jo Rim tako povzpel?« je vprašal nato Feliks. »Rimska svetišča stojo prazna, njegova sodišča se dajo kupovati, v legijah pa služijo skoro izključno samo barbari. Stare rimske kreposti blodijo okrog in !e v malo hišah jih še sprejmejo. So le še strahovi iz preteklosti, ki se nikdar več tie povrne. Ako ne sprejme Rim nove vere in hoeo trmasto ohraniti staro, katero že sam sramoti in zaničuje, ga bodo poteptali drugi, mlajši narodi.« Mueija ni več ugovarjala. Feliksove besede so vižgale v njenem razumu svetel plamen spoznanja. Sedaj je vedela, zakaj obstoječi red, tako popustljiv do drugih izpove-danj, sovraži samo krščanstvo in skuša preprečiti ujegov pojav. Ta rahločutni in potrpežljivi Bog ni bil samo zaščitnik ubogih: poklical je k sebi vso, katerim ni moglo ugašajoče sohice podati dovolj poživljajoče vode. Mueija sama je občutila to mrzlo naziranje njene dobe. »Ali zdaj razumeš zakaj nas preganja imperator in senat?« jo obzirno vprašal Feliks in ker je Mueija molčala, je pristavil 8* •DOMOLJUB., dne 1!. marca 19M. Stev. 11, svoj, roštenosti. Več desetletij je naročnik .Domoljuba., redno pa prebira tudi .Slovenca«, slasti nedeljskega. Zvesto mu je vseh 50 let stala ob stran. ga. Jožefa. ki je skrbna gospodinja in vzorna mati Ooetna zialoporočencema kličemo: -Se na ronoja letal. ŽeJeioico so odnese V Trobendolu pri Laikem. v iupniji Sv. Ru-perta, ima premogokopna družba iz Laškega ozko-tirno železnico do jame v Logu. V zadnjem času eo obrat opustili in prodali železniški m jamski inventar. To ie zapeljalo nek« okoličane, da so v noči od 29. febr. do t marca demontirali progo v dolžini 130 m ter odnesli 18 po 9 metrov dolgih tračnic. Oro;.oiki so po mehki, od dežja zrahljan' zemlji kmalu našli sled ukradenih tračnic, pa tudi tatov: v Lokah in Malih Grahovšah v občini Svetega Lenarta n. L. Posestnika L. F. in P. J. nista dolgo tajila svoietfa d<.;«"ia- ti! osebnosti, ampak načelno grajati neko ljwkko razvado, katero je narod v dobrih časih trpel, danes pa jo kot socialno krivično zavrača in obsoja. Pa so se prizadeti zgai.ili, znamenje, da »neveste prodajati« ni neo->o-ečno dobro. In prva skrb jim je bila, poiskati dopisnika za vsako ceno. Pa sem izrecno priporočal, da naj o stvari trezno razmišljajo in potem šele ilčejto krivca, če se krivda dožene. Še enkrat povdarjam, da v polni meri vzdržujem trditve, ki sem jih podal v dopisu »Neveste prodajajo« (Domoljub, 12. febr. 1936. št. 71. In če g. Konrad Kotnik pošlje st'. do-pravkov »Domoljubu« in jih ta iz goie vljudnosti stokrat natisne, s tem niti za las ne ovrže mojih trditev. »Dozdevno prodajanje nevest« je res starodavna, tipična slovenska narodna razvada, ki jo kot tako od nekdaj cenijo in spoštujejo vsi najti • »o^tarM«, torej fantje. k; jim :e za ženina in nevesto le toliko mar, kolikor dobijo od njih piti. In če ne dobijo od Jenina ničesar, če je -umazan ■ z nižjim Klasom: .Dan, na katerega prejme Mueija Kornelija sveti krst. bo praznik za vso rimsko krščansko občino. »Še živi v Korneliji Rimljanka.c je odgovorila Mueija. >To boš še premišljevala, pa boš zadušila v sebi ponos Rimljanke, predno boš vzljubila vse trpeče človetvo. kakor ukazuje naš Bog. Razumem tvoje obotavljanje, a prepričaj! sem, da bo loliko bolj vzplaintela v v tebi ljubezen do nove resnice, ko boš premagala svoje mišljeuje. Tvoje pošteno srce m tvoje plemenito mišljenje, tvoj daieko-sezm razum se mora odločiti za Boga dobrote in usmiljenja, ki plsčuje in kaznuje v nad-zemskem življenju. v onem življenju, kjer ni svobodnih, ne sužnjev, nobenih privilegiranih Kimljanov in nobenih zatiranih narodov.* Mueija je počasi vstala s svojega sedeža. »Mojo snžnjo smo popolnoma pozabili in vondar bi jo rada videla rešeno zaradi iij»ne stare matere.« »Ne boš je iztrgala ne iz pretorjevih rok. ne iz levjega zrela.« je odvrnil Feiik«. »raz-ven če ti pomaga Publij Kvinktilij. Ako je tribun zadovoljen s tem. potem lahko dobi Mimut od paznika v cirkusu zastrupljeno bodalo, predno prestopi areno. Ena sam« rana od nje^a zadostuje, da uniči leva ali nsn-ja\ C° Je ®d,uo sretlstvo. edini izhod « »Ako je to odvisno od Publija. tedaj ne dvomim, da ne bi tega dosegla a svojo prošnjo.« ».idil* f® ^u0mim' ker ?,ribun j" Pristaš rSa.« zas-ovormkov obstojočega »Takoj *recn k njemu.« »Bo* kristjanov naj podeli tvojim bese- 2fm Pi»®£nŠf«valJno mry6'c J(! rošel Feliks in (premi! Mučijo do praga svojo hiše. Motnja je t ovoji zastrti nosilnici zaprla O«, da ti redi svoje misli, ki ,0 ji blodile po potem ijovejo in tulijo okrog hvic, k,er ,e svatba Čudim se, d« t*2a finega dejstva ne tisti, ki zagovarjajo »prodam nevest«.. Dal e trd, popravek, da je .prodajanje nevest« - -splofaio priznana in priljubil navada k. po » občutku našega ljudstva neobhodno spada k . ce-remonijelu. svatbe,. Re„ je le, da je to splošno priznana in priljubljena razvada »vogbrjev«, razvada. ki je zlasti danes vse obsodbe vredna. Ua bi pa taka razvada neobhodno spadala k »ceremo-nijelu« svatbe, pa človeku kar smeh uide in se ga poloti dvom. kaj je s tistimi zakonskimi pan, pri katerih se neveste niso prodajale Ah «o taki zakoni manj vredni .ker je pri svatbi man,kalo nekaj bistvenega, da niso namreč neveste prodali?! Kje pa -neveste prodajajo«? — Kjer žejni fantje denar čutijo! — Ta stavek vse pove. In če se učitelj v družbi dveh fantov noče priznati za voditelja te izsiljevalne bratovščine, pade nanj še vetji madež, da se je on. ki je kot učitelj prvi poklican vzgajati nar:d k treznosti, varčnosti itd., tat zapeljati od fantov in Sel kot .paritetičen član« — »prodajat nevesto, in s tem na videz lep način izvabljal od ženina stotake za žejne fante. Nikjer pa nisem trdi! v svojem Hopisu. da -prodajajo neveste samo lantie iz -naprednih društev«. Žal. da tudi drugi fantje kaj takega zagreje, kar je prav tako obsodve vredno. Toda nikdar se to ne zgodi ' odobravanjem ali celo na pobudo .Prosvetnega društva«. To *tore po večini fantje, ki sploh niso organizirani. - V tem konkretnem primeru -pa so fantje, dva učitelja in igralci »naprednega društva, skupaj pili, torej »ravnopravno in polnomemo aktivno sodelovali pri zapitju ženinovega denarja « Bila st^ res .ivc f-inta iz ne -naprednih« društev pri zapitju soudeležena Toda. kakor pisec sam prav rohro označi — le •ni za.Diliu«. nc pa p-i eredai: cevesie« Var ; čisto nekaj drugega. Organizirati in »prodajo neveste. izve.ti je vse kai drugega, kakor pa hiti so-"dcležen »pri zapitju- Zlasti še, ko vsak Moravč.™ dobro ve. da sta t« d---a fanta tako trezna da nc čresta niti enkrat na 'c-to v kako gosti'no pit Pač pa sta se kot vaška fanta !c iz vljudnosti odzvala. Nikakor pa niso bili fantje iz ne »razrednih« društev »ravnopiavr.o in poinomerro« soudeleženi. Saj je še cela vrsta fantov v Moravčah, ki eoloh niso bili povabljeni. G. Konrad Kotnik trdi. da jc hi! učitelj poklican samo kot -.pa-itetičen član fantovskega poslanstva, ki je šlo čestita! ženinu. Toda to »poslanstvo« je za svoje čestitke pismeno zahteva'o reri in piši Din (petslol. Ce gremo mi drugi smrtniki čestitat tentnu ,navadno nič ne zahtavaroo ne o* no ne pismeno ,tudi denarja navadno ne dobimo dasi veftkrat doblaio kupico sladkega vina. Raj,' reden sem Je, kateri so tisti »ugledni meščani, li imajo t*ko 1»'° »reipakU« »n. lumitjenja do j«, ninovega žepa, da celo učitelja naprošajo in poj;] Ijajo po denar k ženinu »za zajiitje«. Sicer pi „,: se g. Konrad Kotnik Min postavi v duhu na i«,j. novo staltiče. Recimo, da se pripravlja k porok, pa bi »ugledni vaščani« poklali deputacijo (antot čestitat mu in za čestitko zahtevat od njega kol driavnegs uradnika nekoliko več kot od kmečkeg, ženina, tako okroglo 1000 Din. Mislim, da bi jojp Konrad Kotnik, fe hoče biti odkrit in nepristna siti v teh težkih časih obsodil »ugledne vaščane« ij to splo§no priznano in priljubljeno navado »vo-I glarjev«, ki neobhodno spada k ciremonijelr sv«t. ! bel« Vsak ženin bi se lepo zahvalil za take priji. i telje, ki ga pripravljajo ob lepe denarcel Kak o sodijo Dolenjci • Običaj, ki ga ceni in spoštuje vae naše Ijud-sivo.« Te besede beremo v zadnjem -Domoljubu, kjer nekdo zagovarja navado o».roma razvado, <1» fantje ustavljajo nevesto, ko gre k poroki, z name-nom. da ženin drago odkupi nevesto fa denar fantje navadno zapijo. Posledice takega -običaja« so večkrat pretepi ali četo uboji, kakor mnogokrat beremo v časopisih. Zato ni res, da ta običaj .ceni in spoštuje vse naše ljudstvo« Res pa ie. da ga ceniio tisli ki denar zapiio Pisec teh vrstic ve za slučaj, da sta šla ženin in nevesta nalašč drugam k poroki, ker sta se zbala takega cenjenega običaja. Ve tudi za slučaj, da so pred vasio -glihali« za nevesto nad eno uro, ker so fantje zahievali za nevesto vsoto, ki je ženin ni hote! — morda tudi ni mogel dati Namesto ob desetih sta prišla k poroki opoldne. Poroka se je vrš'ia brez maše. čeprav sta io želela ženin m nevera Znrnik !i*teča Vraia '" ta -oh.-ai ovadi! glavarstvu. To pa je razglasilo po vsem okraja pred cerkvijo, dn naj taki običaji« prenehajo, ker je to samo nesramno izsiljevanje, sicer čaka izsiljevalce kazen. Vse ljudstvo ie ta odlok okrajnega načelniki sprejelo z zadovoljstvom na znanje. * Bled. Ker smo v času. ko se razmotrivajo proračuni. še o naši občini oar besed! Precej žalostno gospodarsko stanje naše občine je izven njenih mej -nalok-omu znano. Da imamo v naši občini tudi mit- glavi kot juta drobnih ptičev, med katere se je zaletel skobec, ki jih preganja. Nikdar uiti slutila ni. da bi mogla le kdaj dvomiti nad n (.minljivostjo rimske moči. Rim je še vladal svet, pošiljal svoje ukaze coz gore in morja, sprejemal dolžne peklom: kraljev in narodov. Zlasti orli njegovih legij so še vedno polni apostovanja in groze čuvali meje države. Kot pred stoletji, tako so se Se danes stekali sadovi pridnosti mnogih narodov 1» vseh cestah v glavno mesto ob Tiberi, du hranijo ponosne iu razvajene njegove otroke, jih oblačijo, razveseljujejo in uee. Rim se je še ponosno dvigal, zgrajen na skalah modrosti senata iu spretnosti vojske -- in vendar! . Kar jo slišala iz ust afrikanskega rotorja, je že do go tlelo v duši Mučijo. Ona. Rim ljanka starega kova, se je čutila preveč tujo v svoji okolici, da ne bi zapazila razlike med sedanjostjo ,n svetlo preteklostjo. Videla je okrog sebe tako malo Rimljanov po ii enih pojmih, nasprotno pa toliko po grškon Čim, vzgojenih lahkoživcev. ki so vse srarat ukvarTar^1,1] T^ h Kapitolu. u ni mogel dati nobonoga zadov'Ji-voga odgovoru. Hrup io bil vedno silnejsi. prihajal bližje in zdelo se je, da postaja n«-varen. Nekaj nenavadnega «o je moralo uffi di ti. »Pod portikoni v templju bomo počakali.« je ukazala Mueija iu stopila iz nosilniee. . Na rimskem Forumu je nastal nemir, h« hi naenkrat (irihruniol strašen vihar v velik« dvorane in trgoviue. Moški in ženske M-zali po raznih e-eatah. Trgovci «o naglo zal" rali z železnimi drogi svoje trgovine, bra; ujevei so zbirali svojo robo. Mestni stražarji «o hiteli na Palatin. Povsod je vladala potrtost, različni kliei so se mešali in nad vso t« zmešnjavo je plavalo vedno močnejša m ogrožujooe trjilj. nje v čemer so se vsi človeški jrlasovl /.liii v on klic, čigar vsebina J« bila nerazumljiva. t - kakor v Ljubljani, je znano samo uvoznikom ™ nam, ki plačujemo. Proti mitnini nimamo nič, £e bi bilo drugače urejeno. Revež, ki sam ne re peči. mora, če hoče kupiti dober domač kruh izven občine, plačati 0.25 Din pri kg užitnine. — S 1 aprilom se poviša užitnina na mast od 25 par na 1 Din pri kg. Zopet je prizadet mali človek, re-ivež in delavec, ki sam ne zmore, da bi redil pre-jiče doma. Lahko bo pa uvozil brez užitnine gost-lujec s svojim avtomobilom masi in še druge take stvari, ker pač nc gre in ni v oovzdigo tujskega prometa, če bi ustavljali in revidirali osebne avtomobile. Kako danes gostje gledajo na dinar, če se da kje stisniti, ve vsak, ki ima kaj opravka z njimi. Imajo za sebe čisto prav. -- Trpela bo pa vsled tega tudi trgovina, ki je že itak od vseh strani prizadeta in se jo menda kar sistematično uničuje. Če bo v sosednjih Lescah mast t Din pri lig cenena, jo bomo pač tam kupovali. Pa bo kdo rekel, dolgove ie treba plačati. Res je. Eden napravi dolgove, potem se pa umakne, drugi pa plačujte, Kdor napravi dolgove, nai bi jih tudi poravnal. Takim ljudem bi bilo treba stopiti na prste in jih napraviti odgovorne za take posle. Lahko je občino spraviti v dolgove, a težko na zeleno vejo. Treba je d~-iati po pregovoru »vsak d na- petkrat obrni, potem šele izdaj- Breme-na in Haiatve. ki so na v,s :h l oncih prevelike, naj se znižajo in kar se na - da, pa odoraviio, ne pa da se povišujejo — Zgo>-ai smo navedli samo dva primera, ki naravnost k-i-čita. -le pa še mnogo drugih, — Pa Š-: dr-"(ič kaj. Ljub 'j na Gor. Svojo 60 letnico je obhajal le dni šolski upravitelj v pok. g. Edvard M a r k o v-š e k. Rodbinskim čestitkam sc prid.užujemo z vsem srcem tudi vsi občani, ki smo po veliki večini bili njegovi učenci. S siojim delom in neupogljivim značajem je ta mož vsekakor zaslužil, da se Ja vedno s hvaležnostjo spominjamo, Nad 30 let je učiteljeval pri nas, celo generacijo pridnih gospodarjev in gospodinj nam jc vzgojil. Svoj pokPc je ljubil, zanj je živel. Med mladino se jc čutil n -t j -bolj srečnega. Vživeti se jc znal v otroško dušo, zato tudi uspehi niso izostali. On je bil učencem dober oče, a mi njemu dragi otroci. Tudi veliko doraščaiočega sadnega drevja v vasi je živa priča njegovega vsestranskega udejstvovanja. Kot velik prijatelj godbe in petja je vodil cerkveni pevski zbor in oskrboval orgljanje v župni cerkvi nad 30 let. Jc prijeten, vesel in nesebičen družabnik, ki ga mora vsakdo rad imeti. Vaščanom je pomagal kjerkoli je mogel in če mu je bilo le to mogoče. Koliko kosil so dobili reveži od njegove mize! Da m ie s takim ravnanjem pridobil vsesplošno spo- štovanje in hvaležnost, je umevno, zaradi česar se k čestitkam k njegovi 60 letnici vsi vaščani iz srca pridružujemo. Želimo, da bi v svoji vilici »Moj mir« še mnogo let opazoval delo in napredek svojih I učencev in vaščanov ter v miru užival zasluženi | pokojl j Preddvor nad Kranjem. Z ,pustil nos jc č. g. kaplan Jožef Polt. hil je velik prijatelj in vzgoji-teli mladine. Kot vzoren duhovnik je (joreče de-| lova! z besedo, zgledom in dejanjem bogu v čast, , župljariom v srečo Mladina sc ie s solzami ,v I očxh poslovila od priljubljenega gospoda Pogre-i šali ga bomo. — Dobro lelino smo lani imeli. — J Zadnji strašni vihar pii nam jc naredil nepopisno ! škodo, večjo kot več zaporednih slabili letin. — j Mncoi posestniki pravijo, da so bolj udarjeni, Iot in vedno se še kaj novega odpre. Dne 29. marca bomo volili. Ljudje, ki poštenosti ne marajo, že lažejo in brundaj«. Vsi pošteni ljudje-občani pa bodo volili listo JRZ, ki edina bo demokratično sestavljena. Volilci, spomnite 6e strahovanja pri furejšnjih volitvah! — Naše katoliško prosvetno društvo bo v postnem času priredilo pasijon. Okrog sedemdeset mož, fantov in deklet redno prihaja k vajam, da bo pasijon čini lepše uspel. Že danes opozarjamo in vabimo na to lepo prireditev, — Bog daj, da bi kaj kmalu zasijala po naši Dolenjski elektrika. Za našo faro bo e tem odstranjen en kamen spotike; morebiti bo potem več ljubezni, ko bo prisvetila lepša luč — tudi v dufe. Naj zavlada pri nas čas, ko bo fara ena čreda in v njej jjolno medsebojne ljubezni. Zepoge. Nedavno smo tu j>okopali pridnega, nadebudnega in zelo priljubljenega mladeniča Filipa Bohinca, starega 25 let. Zahrbtna bolezen je v 10 dneh uničila njegovo mlado živahno življenje na veliko žalost njegovih domačih in na žalost njegovih mnogih prijateljev. Krasen pogreb, mnogoštevilna udeležba ljudstva tudi iz sosednih župnij in 15 lepih vencev je pričalo, kako je bil rajnki priljubljen Pokojni je bil blagajnik gas. čete od njene ustanovitve. Zato so se udeležili jjogreba tukajšnji gasilci in mnogi gasilci štirih sosednjih gas. čet. Z ginljivim govorom sta se poslovila od rajnkega stari, čutnost vzbujajoči in samo k uživanju napeljujoči veri in pri tem stanju filozofije z njenimi vse razdirajočimi dvomi, z njeno popolno neplodnostjo^ s svojo skoraj očitno izgovorjeno zatajitvijo? ... Mark Avrelij se je nagnil k ljudstvu. Hotel je govoriti, a že njegove prve besede •so izzvenele v stalnem kričanju: »Kruha in iger!« Naenkrat je nastalo močnejše gibanje v tesno stisnjeni množici in za hip je nastala mučna tišina, med katero je začutila Mueija jieket v diru se bližajoče konjenice. Obrnila se je. Iz gledališke uliee je prihitel oddelek pretorijanske konjenice, na čelu tribun Publij Kvinktilij Vur v oklepu in z golim mečem. Skočil je mimo Mucije neposredno na druhnl. Tik pred množico se je ustavil in zakričal nad njo: »Umaknite in razpršite se!« Grozeče mrmranje je bil prvi odgovor. Takoj nato pa je sledilo besno kričanje: »Smrt jisu! Pobijte ga!« Tedaj se je obrnil Publij v sedlu k vojakom in ukazal: »Verižno vrsto in naprej!« Svojega konja je udaril s pestjo nn tilnik in se zagnal med gn ječo tako besno, da se je z precejšno razdaljo ločil od pretor i i ari cev. Njecrov ineč ni miroval pri tem, vedno be sne i «e nn ic bilo tuljenin druhali. Ko je Mueija zapazila 1'nbliia med množico ji je site tnko utripalo, da je bila v nevarnosti, tja ji kri zali je možgane. Tesnoba jo je stiskala za vrat in kolena. Zavrtelo se ji je in morala se je opreti nn steno. templja. »Umorili g abodo,« je šepetala Medtem je Publij sekal na desno in levo, njegov meč se. je dvigal in padal po bliskovo. Kjer je malo dalj časa vršil svoj posel, je nastal« luknja v gruči, ki se je pn takoj zopet strnila, kakor hitro je napredoval zn dolžino , imenu jastlcev njih čtl-ovodja m v imenu fantov m)ttZora<. piesvoja Srna: tnem pod Srr irno goro % prost- go?t» Bu.Vi v nedeljo. dne 15. mat ca ob 3 in 5 poiioidi e film ev-hi.;:s:ičnega kongresa v ! ioblioni Poleg filma bo It -:ec«v -tue s skioptič;i.ini slikami, drušl-.eni pev-k: zbor bo ra vodil ljudsko >-lie Biaž Potočnikova čiialmca v Vidu nad Li pruedi na praznil sv Jožefe ob pol 4 popoMne v Liudsken: domu igro »Sveti Vid«. Ig. Na praznik sv ježefa pnrede v dvorani p^aoa-ek I na Igu razstavo ročnih de! dekMo, ki se udeležujejo v prosvetnem društvu tečaja za ženska ročna dele Tečaj bata dve meseca in bo zakliu-čil s to razstavo Razstava 1» odprta od 7 zju-irai do 5 popoldne Vstopnine tu- t>o, pač pa ^c bodo pob:ra!i prostovolim prispevki za krile stroškov za tečni Sostro Od 4 do 8 marca so se vršile duhovne vaj t za može in fante Vodi! jih jt g. univ. profesor lir. Ehrlich Možje in fantje so »e polnoštevilno odzvali Le tako naprej — Prosvetno dri-itvo So«tro uprizon dne 15. marca dramo v 3 dej. -Sliiniondsk! župan«. Drama ie vzel« iz svetovne voine. Pridite! St Jakob ob Sari Prosvetno druStvo p-iredi 15 .marca ob 3 popoldne igro >C.rna žpt>».. Za bli*- društva - - P'0iltS. Hrsiicii pri LjubljanL Prosvetno druitvo redi 5. picisvetci večer v neb-i-I tosnor na Metari«. Otroci pa Hočejo razvt«li!i | «o:e mamice ca -Materinski dan. 2i marca ob j isti uri. v vrlošn druitvo NAZNANILA n Duhovne veje za žeac ia dekleta. Ns olioj« duhovne vaie vabimo. Za žeac se bodo onte!« U. marca in končale 21 marce- z« dekletu st bjii p» pričele 24. marca in končale 28 marca V postnem času živimo: v zaprtih duhovnih vajah naj ki si tudi naše žene in dekleta duhovno prcrodilc di bodo mogle vztrajati v dobrem Priglasite w Hm prej, kar po dopisnici na naslov: Doss Brezmadefi* Male Loka pri thaae. p. Dostžale. n Romnrski ihfMfi prf r?. PrUBOrv nad Kun-kom bo kakor vsako leto tod: lete« na 3.4 5 nedeljo v postu. Letos torej 15 . 22. in ma-ci V«e!ei bo ob 10 »v m^šj , pridigo ln z daiovaoin za vzdrževanje cerkve Kdo- pride v Karani'. 1 vlakom ob tričetrt na 7 pride z '.abkoto do t n k Sv. Primožu. Popoldne lahko romarji obiičeii te Kalvariio v Kamniku Pridite' Mlin v Pečeh 5-pisal Gustav Strniša StdsUevanje »Menda fe skrbi oprava m drugo \ekai stro-skov t>nm že laz utrpel, svatbo bomo naredili kor v mlinu, ke> y dekletu laoia iena zavezal« t»rrno in 10 irnemo soloh radi. če imaš zaradi tega skrbi sc h ni heba bati.« »Ne bo nič!« ie rezknil Tomaž in sovražno pogledal gospodarja »Dobro, pa poidiU ie krepko odiekmlo iz Pecovskega. ki se ie zdaj razburjen okrenil in oitel po opravkih Tomaž je ostai sam. Premišljeval lc nekoliko o potem ie zamahnil z roko in na stvar ni več mislil. Kmalu bi morala tudi CiHka tKvstah mati olroka. ki b: se ga peč nihče tako nc razveselil kakor novoroienke v Pečeh. Detetu ie skl.mil botrovati gospodar som. saj se ie čutil nekoliko odgovornega, čeprav ni vedel za razmerje med deklo in nlapcem Očital si jc: Hr,JlPrevrt [",5i,m in svoje skrbi, a na druge premalo pazim m to ni prav!« sebrm^a1,* d° 0,,,0™'C neko no- ^tem viHe T'" }" "3,,ri\i5i iokai- i« I>t>:odu '!,l,ii nekaj bolestnega m strahotnega. a tudi veličastnega in člove^an *kcQX dp ga ie obšlo zona, kadar ie Sil & kddar ? ^^ žena- K »«di sam "me bolesl, dvorne in strah da bi se vse dobro izteki o tfi bi se ne vsilila kake nesreča Ciovek obroča, Bog obrne! •¥5h"9to .vkdno M čudaška Po- ^l8' da ,P hfi P0'1'"^ mesečna. »*> oiione p^MKJit !cpo v sobi in nai ne tmd, ven na rrak. a Cilka se ni zmenila Kako od lame sile gnana, je hitela skoro vseko noč po Dolski stezi in notem zavila na klan-c vodeč v -C|. k,cr io je dohi'e!a niena srečo in niena nesreča Ni se hala viharnih noči. ne bliskov ki so včasih preprezali ozračje 5oina in trudna ie zala vala polna hrenenenja oroti mlinu, kier je nek ni časa tako mirno in brezskrbno živela dokler se H niso odprle oči in ni spoznala tegobe greha \ racala se ie ponoči in s^mn ni vedela zakni Mojda bi se m še rada videla niega. ki io ie oropa! ničnega duševnega miru in io uoropa«til morda bi ga rada prosi!« nai «f ie usmili zavotio n,enega bednega Mroka. Vi ga ie nosila pod svo-!im trudnim žalostnim srcem ? -nv?la okoet oosebno močno gnalo k mlinu. Napadla jo ic ioka viočica. da se m ruti zavedala, kie je fnvaio, ie nagonsko te slutila, da mora m-prei ker jc bila že predaleč oc! doma Hotela je proti mlinu Vedno bliže ie udarjal« mlinsko kole.sie m šumolaln voda Ona ic hitel" m hitela, a sama ni prav vedela, zakaj Pečovski ic leda) micl vso noč Fnakomerno so ropotala mlinska keksa, udanale stope m hrumelo voda V tiho noč R krepko odmevala bobneča pesem dela Zunaj ie vihrala nevihta. Cilka se je približala vsa trudna, omotiiem in nekako piiann Hipoma se ie ustavila, pogra-01! 10 je krč. Zaihlela je in se zvila kakor rolfl« breza v vetru. Nad njo so div jali bliski, pršeli med skalami m se zasekovali v vodo. Mladenka se ie pognala dalje v mlin it teia. gospodarja ie hotela videti in niega. ■ niega Tedaj je zajokala in se za časek OTedl« Ua. k mlinarju morn, on ji bo pomagal in gospo* dinm, njena botra, saj ie lako dobra! Ozrla se jc kvišku in onemele v tihi gr«' Na mlinski strehi ie zagledala gorečo metlo m »e prekrižala: »Skopnekl Škopnekl« Npomnila sc je strašneaa Skopneka, o ka e-rem ie srdrln da se izp-eminjo v gorečo metlo, seda nn sliehr, kjer ljudje delaio čez delopu« •n jim nagaja PISANO L J E V vodnjak je skočila Magdalena, žena organa finančne kontrole Bojčeviča v Djakovici je poizkušala /.vršiti samoumor r tem, du je skočilo v okrog (> m globok vodnjak. Ko se je njen nož ravno napravljal v pisarno, je znslišal krik in odhitel na uiioo. Prosil je prvega aimoidoeega učitelja Milorada Vinkoviča, aj mu pomaga. Bojčevič sc jt- spustil po ,rvi v vodnjak in je z največjim naporom —izvlekel svojo nezavestno ženo nu (lun. 'l isti trenutek jo prišel mimo tudi poveljnik mestne straže, ki je nezavestno nesrečnico z umetnim dihanjem zopet oživel, /a Magdaleno bo imelo vse to najbrž težke posledice, iaj je bila tikoma pred porodom. Glavo ji je obrit Brivec Fridrih Ve!ter iz okolico francoskega mesta Meca si je izmislil čuden na-■in. da prisili ženo. ki ga je zapustila, k rnitvi. Poiskal jo je v stanovanju svojega ekmeca, jo priveza! k postelji iu ji odstri-;el la«e, nato pa še obril glavo. Mislil je, —ia ženske z obrito glavo tekmec ne bo več maral. Velterjev trmi je bil zaman, zakaj tekmec, raje kakor bi jo zapustil, potrpežljivo čaka. cla izvoljen k i z.opet zrastejo lasje. Zopet vlom v župnišče Prav dober poznavalec domačih rnz-nrr v ižanskem žiipnišču je v noči od 4. na 5. t. m. vlomil v župnijsko pisarno in od-jicsel za 1176 din gotovine. Ižanski orožniki eo bili takoj obveščeni o vlomu in začeli z najnatančnejšo preiskavo. Vlomilec se je najbrž skril že prejšnji večer v župnišče, nato pa je ponoči poiskal ključ od pisarne in jo on federacijo. Občinskega tajnika so postaviti za učitelja Brez učitelja jc ostala leto« šola v vasi Veri pri Vukovarju. Nad 120 otrok je željno pričakovalo novega učitelja. Vendar, na žalost, ni prišel. Te dni pa so se kmetje zbrali in so sklonili, de sami rešijo krajevno šolsko vprašanje. Ker ni bilo drugega izhoda, so odločiti, naj učiteljsko službo opravlja občinski pisar. Pisar je dobil nalogo, da predpoldne opravlja posle pi- Torej jc Pečovski pozabil, da mora prenehati z delom? Morda pa je Skopnek prišel po me-nciia otroka, ki bo skoraj rojen7 Ne, ne, srn ue more vedeti zanj tu strašna pošost, ki toko rade davi novorojence!« Pekoča bolečina sc ji je zaostrilo v telo, znrubila jo je taka tesnoba, da je kar čutila, kako ji piimanjkuje sape. Bila je že blizu mlina. Polipalo je svoje znojno Celo. V cjlnvi ji je razbijalo in vendar je čutila v nji čudno praznino, kakor bi imelo na vrofu votlo lobanjo Vse se jc v nji obračalo, sililo nizdol, jo Seipalo in tesnilo vse telo kakor bi bilo v siiskal-hici iz katere bi se zomnn skušala oprostiti in si Osvobodili. Ce se ie ie lako trudila, si ni mogla prav nič pomagali. Zagledala je mlin samo še neknj korakov pred seboj. In ledaj jo je zmagalo. Začutila je novo bolečino Nekaj se je v nji borilo, Irgalo in ji neusmiljeno vrtalo po lelcsu. Bilo je poč vse, kar se ie lekom mcsecev v nji izoblikovalo v drugo, novo življenje, ki jc hotelo dobili lasnli izraz, sc cd nje odtrgali in zaživeti svoje življenje, kajti nicn sad je dozorel. Vzdihnila je in glasno zatarnala. Sama sc ni prav zavedala, kako je bilo ko je fianadoma držala v rokah drobno dete Pogledala B" je ljubeče in otožno, a sledeči hip je zorjula «nkor splnšena zver in zajokala: »Skopnek! ii strahotni neusmiljeni Skopnekj Kes si imel svoje kremplje vmes! Ti morilec, koj SI Storil, moj ubogi mali črviček je mrtev!« . zdaj so ji oči blazno zasijale. Slisnilo je dete 14 !>cbi, a bilo je mrzlo in brez življenja. '.akrohotulu se je in sc pognala proti mlinu ■cr liripula: • "Nimam oiroka, ne nimam ga in cia nisem K" .""f0"' ^dolžna sem, čist« kakor libia, de-n isr i r vedno' Vse jc bilo sen in zlobna do-|si|i|n! Sama sem in srečna in krasno sem in ' M™a. do vsa deviSkal« S-c enkral se je ozrla v mrtvo iriipelce na rokah in zoSepelals: »Koj hočeš ti mali revček? Nisem le klicala, odkod si se vzel, od kod neki?... Ha, že vem! Skopnek te je dal meni v naročje, da bi me ljudje lahko obsodili za morilko otrok in za čarovnicol Ne, ne boš me vjel Skopnek, ti satan, ne boš, nc, ne boš!« Skočila je v mlin vrgla irupelce v stope. 7.uhreščolo je. Pritekel je mlinar, o bilo je že prepozno. Cilka se ic zgrudila nn Ha in obležala one-svešČena. Pečovski je poklical pomočnika, ki je mora! lakoj očistiti stope in nesli z gospodarjem nezo-vesino deklo v hišo Drugi dan se je mlinar na vse jutro odpravil v meslo ter se kmalu vrnil. Mcšanico krvi in mesa jc pokopal na vrtu pod jablan. Kesneje se je oglasi! sodni birič, a ni opravil ničesar. Cilka se je sicer zdramila iz omotice, o bila ie blazna. Pečovski je imel slab dan. Tisto neč, ko ie obležala Cilka pred mlinom, ic taval do jutro okoli, premišljeval in se jezil sam nad seboj. Io so bdi pač trenutki, ko rjo je nepričakovano zgrabil čuden nemir, da ni našel obstanka, in jc kar nenagloma pričel misliti da bi mlin prodal in zbežol za vselej iz Peči. , , »Kdo mi more braniti, kdo me sme zadržati, da ne slorim, knkor som hočem?« se je spreševal in se iogolil, da rie more v sebi za Irdno skleniti, da pojde. Kako bi lahko šli vsi skupaj na poljano, bogat je bil, a vedno se ie obotavljal " Zelo je ljubil svoje Peči Vsaka misel dt> bi zapustil mrke kameiiite kleči, mu je bile bolestna, čeprav si je še loko zagotavljal, da ga drugtc čaka sreča in sonce, da je tod vse njegovo ne-honje in dejanje spojeno s prokletslvom in borbami, ki jih moro boriti s prirodnimi silami, soj mu pretifs povodenj in ogenj. Res se ic krepko unirol in delal brez oddiha, toda, ali bi ne bilo bolje živeli no ravnini mirno in udobneje in brc* sarja v občinskem uradu, popoldne p» poučuje šolske otroke. Če bo oblast to potrdila, je seveda drugo vprašanje. Učiteljico m posnemali V Starem Vlahu je nastopila službo mlada učiteljica. Pred vaško mladino je prišla odulirana, v čevljih z visokimi petami in z rdeče pobarvanimi nohti, kakor nekatere meščanske ženske, ki so za pravo lepoto že izgubile ves okus. Otrokom se je vse to dopadlo, zlasti njeni rdeči nohti. Čez nekaj dni si je vsa šola namazala nohte z rdečo barvo. Učiteljica se je zgražala in je hotela otroke kaznovati. Pa brez uspeha. Zakaj nihče ni mogel otrok prepričati, da je grdo to, kar je storila njihova mlada ueitcljica. an je psu odgriznil rep \ Bcšenovu, nedaleč od Rume, županu je Dušam Ojirič. Nekega dne so se zbrali Djirič in še nekateri drugi njegovi prijatelji pri občinskem blagajniku iu so se tam dobro iiueii. ko je župan zagledal nekega psa. je rekel navzočim naj mu dajo nož, ker ima posebno veselje, da psom reže repe. Ko mu veseli prijatelji noža niso hoteli dati. je spoštovani predsednik občine psa kratkoraalo zgrabil in mu z zobmi rep odgriznil. !z Beneševih mladih let Sin kmetskih staršev, učitelj Vojta Be-rieš. brat novega predsednika češkoslovaške republike, se spominja nekje svoje mladosti j« piše: Mnti je bila prav za prav edina naša skrbi, do mu sirela spusti na streho rdečega pe-lelina Da, kolikrnt je že narasla voda in zavladala divja povodenj, monikalo je včasih samo za las, pa bi šlo vse po zlu. In strela je razsajala po strehi, da so se le teževoma otresli hujšega ognja, vendar mu je že večkrat ubila kako žival. In njegova družina? Ali je bila srečna? Ali ni bilo vedno nekaj narobe? Aleša ni pozabil, čeprav ga ni nikoli omenil. Kcdar jc šel mimo tolmuna je v duhu videl v globini truplo svojega sina. Nekdaj je mislil vse drugače. Ce je človek s prirodo je poč ludi ona z njim, si je vedno dejal, dokler ni spoznal, da v pečinah ni tako, saj vladajo v njih sile, ki jih človek ne razume, če jc šc lako zaljubljen v ie slrehotne kraje, se mora borih z močmi, ki tod gospodujejo, kakor bi ga preskušale, če je njegoyu ljubezen res dovolj močna in silna, da bo zmagala. * Čemu ne odnehajo le sile, kdaj se bodo naveličale? Ni ga bolelo toliko ker je Aleš umrl, saj je sam največ trpel kadar ga je pogledal, a ostala mu je nezec.elicna rana, vedno se jc spraševal, zakaj je moral fant storiti lako smrt, zakaj ie bil bedast knkor otrok kakega žganjarja. In dva sla mu umrla komaj rojena. On si je pa želel mnogo ofrok. sai je bilo v mlinu dovoli dela in jela. Družina bi dvignila premoženje in si ga enkral lahko delilo široko in oblastno, saj bi bilo vsega v izobilju! A pečovski mlin bi bil kakor pravljični grad v globeli poln fajoegn Vogaslva in lihe sreče, poln veselja in zadovoljstva, kakor bi prebivali v njem gosposki graščaki, ne pa skromni mlinarji! In kaj jc ukrenil na V3e le nezgode in nesreče ? Kjer ie mogc! se jc bori!. A proli ptirodnim silam jc bii teko šibek, slabši kakor otrok napram očetu, ki mu zapreti s polico, in vendor je imel razum, denar in voljo ter znal vziroiali če Ireba lako dolgo, do bi zrobil roke do komolcev in noge do kolen. vzgojiteljica, včasih tudi dokaj stroga. Njeno načelo je bilo, da metla otroke izpred pekla goni in njej sc je zdela najprimernejša metla — kuhalnica. Ali boli ali ne boli — stepeni smo bili kot žilo-. Ni se čuditi, zakaj bilo nas je osem in tako ni zmanjkalo priložnosti. Mama je bila veselega značaja, majh na, modrih oči, nagnjena bolj k tnnehu kot k joku. Ko so prišli postni dnevi in z njimi rož-nivenec, smo ga molili vsak dan. Mama je pokleknila na tla. zraven nje oče z oprto glavo v dlani, otroci kleče okrog njih — pu smo začeli poti. Mati je imela visok glas, oče je pel i otožnim basom, ki je materinega lepo spremljal, mi otroci pa smo pomagali kakor smo vedeli in znali l'i večerni postni trenutki »o se zajedli neizbrisno v mojo dušo. Danes, po več ko 40 letih, ko mi spomin odpre čudežni [»ogled v mladost. me zagrabi vselej bolestno lepi občutek. Pretresen slišim očetov mi materin glas. vidim jih klečati doma v zadnji sobici na goiih tleh iu peti: Verne dušičke, kraljestva nebeškega otročički . .. Zlata moja mati, kako ste lepo znala peti. kako sladek gl.is ste imela, kako veliko materinsko srce! 200 litrov v enem tednu V Vršen je umrl nedavno alkoholik, ki sc je po prepiru s svojo ženo zaprl v svojo lii:o ter ni hotel sprejeti nikogar, n je popil n« dan 25 litrov vina. (*.'ez 8 dni so ga našli mrtvega na dvorišču. Po vinski zalogi v liiši je ugotovila žena, da je popil v enem teduu nad 200 litrov vina. Kaj pa, če je sod puščal? V Španiji so močnejši podlegli Španska vlada še ni objavila končnih uspehov volitev v parlament. Časopisje piše, du so dobile desničarske stranke 4,571.000, levičarske stranke 4,337.000, stranke sredine pa 340.000 glasov. Desničarji so potemtakem za okrog 200.000 glasov močnejši od levičarjev. Vendar je španski volilni red tako ustvarjen, da zagotavlja levičarjem večino poslanskih mest, to je 250, dooim dobe desničarji le 143, stranke sredine skupno z baškinii nacionalisti pa 55. Večina španskega naroda se torej gotovo ne »trini u s prekinitvijo '':piomatskih zvez v Vatikanom, ki je bili, lzvršeaia te dni kot najnujnejše in najvažnejše delo sedanje levičarske vlade. Menihi sv. Bernardcs gredo na Tibet Nova skupina menihov iz znanega zavetišča Sv. Bernarda je odpotovala v Azijo. Monihi se hočejo združiti z redovniki, ki žive že okrog eno leto v vzhodni Himalaji, kjer hočejo ustanoviti zavetišče, podobno onorau v domovini pri Sv. Bernardu. Samostan hočejo postaviti na prelazu Si-L« kjer je postalo že mnogo tisoč potnikov žrtev tamošnjih plazov. Dva patra sta na vzhodno Himalajo odšia že leta 1931, da sta izvršila potrebne priprave. Premagati »ta morala najštevilnejše težave; pogajati sta se morala z raznimi roparskimi tolpami ki ogrožajo tamošnje kru.je. Krščunska dobrodelnost premaga vse Iz občinske pisarne Rubei rodovniške živine, Malokater« »tvor je po kmetih tako znana .kakor rubei. Najprej oklic pred cerkvijo, nato pa davčni eksekutor v spremstvu različnih javnih organov. Tu je pesem, ki )0 vsak kmet dobro pozna. Ker »e jc večkrat dogodilo, da ie bila temu ali onemu kmetu zarubljena tudi takozvana rodovniška žival, je finančno ravnateljstvo v Ljubljani na posredovanje banske uprave naročilo ponovno vsem davčnim upravam, da smejo rodovniško živino zarubiti in prodati 1» v prav skrajni sili, ako ni na razpolago drugih živali ali pa kakih premičnin. V takih slučajih pa, ko prodajajo rodovniško živino, jo ne smejo prodati mesarjem, marveč drugim živinorejcem. — Ker večina eksekutorjev ne pozna rodovniške živine zato naj tu objavimo uradna znamenja, ki jih morajo imeti take živali: v desnem rogu vžgana črka -A« ali »B« in tekoča Številka. Mlada rodovniška živina ima podobna znamenja, ki so pa uletovirana v desno uho. Odrasla rodovniška živina ima navadno poleg tejia v levem rogu vžgano znamenje organizacije, pri kateri ie vpisana v rodovniško knjigo. Na vsa ta znamenja naj lastniki rodovniške živali vselej opozore organa, ki izvršuje ruhežcn, oziroma ki vodi prodajo: če pa ti nočejo verjeti, pa naj jih napotijo za pojasnilo, oziroma potrdilo k domači živinorejski setekcij&ki zadrugi, oziroma društvu, če pa Se to ne zaleže, pa k okrajnemu kmetijskemu referentu Navodila občinam za letošnje terensko delo uradnih geometrov. Na podlagi čl. 43 zakona o zemljiškem katastru so občine dolžne naznanjati katastrski upravi, pod katere področje spadajo, vse spremembe v teku 30 dni, za katere so uradno zvedele. Ta naznanila morajo popolnoma ustrezati predpisom. Splošni pogoji za prepis celih posestev, posameznih delov posestvu ali parcel na ovega posestnika so. da katastrski upravi znana katastrska občina, v kateri leži nepremičnina, dalje Številčna označba prizadetih parcel, dosedonji in novi lastnik (priimek, ime, hivaliSče, hiSna Številka; pravni naslov, kupna pogodba zamenjava, izročilna pogodba itd.); pri delitvah pa izjava, da ie novo nastala meja v naravi sporazumno in trajno r.amejničena s kamnitimi mejniki. Za delitve gozdov ie poleg tega treba priložili še dovoljenje banske uprave (kmetij, oddelek), ker brez tega dovoljenja uradni geometer ne sme izvršiti irmere. — Kadar se naznanja preložitev aH razlirfenle občinskega pota, za katero so posamezni posestniki brezplačno ali pa proti plačilu odstopili rtele svojih zemljišč, je treba naznanilu priložiti tudi skleo občinskega odbora, ki mora obsegati pogoje, pod katerimi je bilo zemljišče pridobljeno, nadalje kako se je uvrstila nova pot, ali med občinske ceste I. ali II veda; končno jc treba priložiti tudi po- DELUJE fn°^vP" °b°leniu Ur pri arteriosklerozi in hemoro-P0UISIME bolečine pri revmi in protiuu. limiti!! ^oie.zlli pri mesečnem perilu in 0DST9AN1A mo,nie vsl,ed debelosti in wv*ltMiN4f« povzro<;a vitkost. Dobi se v vseh lekarnah. »ADSOSAN, ZAGBE& Rop:. H. br. IMiHlMii. dobno izjavo kakor zgoraj, da je novo nastal, trajno zamejničena z betonskimi mejniki v d;-zijali 12X12X60. kekor je to predpisano za banovinske ceste. Kadar t« deli jsvai), DriM'5 rov ali javnih opnlčeašh poli prepuščajo proti Ii ikodaini ali brez odškodnine, inora o tem sil™ r občinski odbor. Proti sklepu občinskega odbor/ ne sme biti ugovora s strani zainteresiranih »!! sestnikov; nadalje mora tak sklep odobriti K. uprava. — Na podoben način se postopa iU(|j J napravi novih vodotokov ozir. opustitvah tli ,, porazdelitvah osuienih vodnih strug. Pri preloži?*' vodopravnih objektov zavisi način odstopa po«, meznih delov struge sosednjim posestnikom 0J vodopravne razprave politične oblasti Novo M. stalo posestno stanje mora biti pred izmero trajno1 zamejničeno z betonskimi mejniki v zgoraj ozn*.' čenih dimenzijah. — Pri naznanilih novih igrzift jc potrebno, da se navede natančni naslov postil-nika, na katerega zemljišču je stavba postavljen, katastrska številka zemljiške odnosno slavHni parcele in vrsta stavbe. Nove stavbe sc naznanji. jo po izdaji uporabnega dovo'jenja, katerega prt. pis mora občina poslati katastrski upravi, Naz-|. nila za vs« zgoraj navede •: slučaje moraio obJi« najkasneje do 30. marca poslati katastrskim opri. vam, ker bi se sicer njih Izvedba na mestu suni v IstoSni'. dobi ne mogla upoitevati v it naprej odmerjenem času bi vanja $cometra v posamezni občinah Občine morajo katastrskim upravam po« slati ''o omenjenega dne V6a naznanila. RADIO Čelriek, 12 mnrca: 12 Plošče, 12 45 Vremen-sku napoved, poročile. 13 Napoved časa, objavi sporeda, 13.15 Radiiski orkester. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji, 18 Radijski orkester, IR40 Slovenščina, 10 Napoved časa, objava sporeda, poročila, vremenska napoved, 19 30 Nac uro, K Prenos iz Zagrebu. 20.45 Prenos iz Belgrads, 1 Napoved časa, vremenska napoved poročila, nb. java sporedu, 22.15 Slovenske narodne. -- Pelcl, 13 marcu- 11 Šolska ura. 12 PloSče, 12 45 Vremenska napoved, 13 Napoved časa, obiavn sporeda, 13 15 Plošče, 14 Vicmensko poročilo, borzni tečaji, IR Žensko uru, 13 20 Plošče, IR 40 Starostna preskrba našega delavstva, 14 Napovd časa, vremenska napoved, poročila, obim,. soo-reda. 19 3,1 Nac. ura, 20 Akademija ob 100 lelma rojstva losipa Stritarja, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22J9 Angleške plošče. — Sobota, 14 marca: 12 Plošče, 12 45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa objava sporeda, obvestila. 13 15 Ploičc. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaii. 1B ladijski orkester, 18.40 Družine moralno pokvarjeni otrok, 10 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objavo sporeda, 19.30 Nac. ura, 19 50 Pereča zunanjepolitična vprašanju. 20 20 Poglejmo n« Dolenjsko. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 2215 Hfidiiski orkester - Nedelja, 15. marca: 8 Ženska telovadba. R.15 Moška telovadbo, fi.30 Cas. poročite, objava sporeda, 8.45 Vcnček koračnic. 9 Prenos cerkvene glasbe, 9 40 Versko predavanje Ig d' Mihael Opeka) 10 lira lahke glasbe, 12 Najioved časa, objava sporeda, 12.15 Prenos iz Plani«, 13 15 lamburaški orkester. 14 Prenos iz Planice 16 Kmetijska ura, 16 20 Notranjski šramcl. 17 Nekaj o mleku. 17 20 Notranjski šramcl, IR Napoved časa, poročila, 19.:«) Noe ura, 20 VI. ura slovenskih skladateljev, 21.15 Radiiski orkester, 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22 15 Plošče. - Ponedeljek, d« 16 marca: 12 Plošče, 12.45 Vremenska napoved r>?ri- ' 13 Napoved časa, obiava sporeda, U15 1-MoSce,,14 Vremensko poročilo, borzni tečaji I« '.dravinska ura, 18 20 Plošče, 1R.40 Kulturna kroniko 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročilo objava sporeda. 19 30 Nac. ura 20 Prenos 22 Nar>oved časa, vremenska napo-M™' objava sporeda, 22.15 Radijski iazz- Vremcnil mnrC8: 5ol,ko 12 ,>loš("T' 12 oh ^ ; . ' no1pove<1' poročila, 13 Napoved časa. me koSf' XliS Rmli'ski orkcs,er' 14 ™ V°rz?' Radijski orke- vremcnsk-i n« Nirva"e- 19 Napoved časa. 19 30 Nac H , poro*i,a- obiava spored«, 22.« Radijlki 2S3& ¥ vsako hišo Domoljuba! Stev. 11- _ DOBRO CIIVO k »h«el(«uki vMiulb Bela*!« s« Imenuj« £»-k ki je glasilo Rataetove družbe v Ljubljani, ta fshai« 15 e zdaj dramatizirana in opozarjamo na njo vse ljudske odre. S »trojem pisan izvod t dovoljenjem uprizoritve enkrat za veclej stane 100 Din, Naroči m pri avtorju samem na naslov. Gustav Strniša. pw«t«lj, Bistrica 4t. 30, pošta Mokronog, D&lcnjskn. Kožne bolezni I vori, liJaji, mozolji, ogrci, prišči, rdečica, rumenkasta krhka kož« in drugi neugodni kožni P0|avi imajo svoj izvor največkrat v slabi sestavi »rvi, » prebavnih motnjah, obolenju jeUr iti zaprtju. Ako se hoče torej im«ti mladostno lepo, zdravo polt, j« potrebno predvsem očistiti notranje organe. Od tega namreč zavisi čistof« kože, a s tem tudi zunanji izgled. Lic« j« ogledalo notranjih organov in če h ti drže v r«dn, prihaja to tudi na zunaj do izraza. Nezdravi, rumenkasti m siv-»asto upadli izgled obraza, kakor tudi drugi nečisti pojavi na koži nastanejo radi nereda, katera povzročijo črevesni plini, zaprtje itd. Te nevšečnosti je treba odstraniti s pomočjo zdravljenja clamnka čajem. Ker prihajajo toraj bolezni kože iz notranjosti, »u ne zadostuje samo zunanje čiščenje kože, tem-vef .1* potrebno odstraniti motnje v prebavi z lednim pitjem P!a„inka čaja. i i f" doseže redno delovanje prebave, da se uiotijo m odstranijo sirupi u tel««a, se priporoča •uai' Zdravim osebam, da se na pomlad penirržoio b 'edenskemu zdravljenju a Planinira čajem. ' m odporueji« zdravje, »veži za življenj« s« dosežejo s s Reg. S. 529/36. Vol m (^P°r"efs« zdravje, »veži izgled, moč in PU1.'4 f i,vlienj« S« dosežejo » smotrnim pitjem taja. ___Reg. S. 529/36. hU^S*" HMH»BSl«WlirB«i II Ioni« tellc' V***"***® BHtai 22 ek»ilj«. kakor "*l0*s lMa v« *r«trt(fflti »»tniMMn f »vin. ni.,Ls""i."Lkturc*«" f laea (situvt, iMun»<«ftt«v h!a-««re offiJS*'uk,f0"". WHaa» m »»Jce, AtoaaM, **rn!-*ar « SSS?!; "SS**1®* w*N» JM.). Peirndtl t* tii^n rensko • KmlJ"""*** » wtv>» isM*-« ms&Hibj «s-nntmiuom* »atfevoljiti Rrelatt noseba« nntro e«net i *» o*t«k proaHKi Mumit 1»€tW*.mc I Za Veliko noč hoče biti vsakdo nov. Za bisI denar p« ce oblečete le, ako kupite blago za obleke v znani trgovini mmrn naši. kraSotec »«. vid pri sncm Pridite in oglejte »i nalo zalogo in ecne ».lat bi doprinesel vsako žrtev, tudi bi zastavil svoj prstan, križ in talar, da bi podprl katoliški časopis...« (Papež Pij X.) ARBOBIH sadn« žskoili* S*d«> J* i«» ia JHirBpljessJe, i* . hočete tasatl JeiMid l«po sadje. CH£MOTiCH«&, Mu^ms, M«stfii Ofl IS Za Veliko ml priporoča F. I. Goričar pri Ivanki Oimtiana - Petra cesta 29 ravnokar došlo veliko izbiro blaga za moške obleke, za ženske plašče in kostume, lepe in poceni modne biagove za ženske in otroške obleke, za srajce, predpasnike, blago za vsakovrstno posteljnino. Izgotovljene damske im otroške plašče i» obleke, raoške srajce, kravate, nogavice, dežnike, svilene rute in šerpe, ovratne rute, barete, aktovke, ročne torbice Itd. PiS ssfcupa 8®« BIb 1SS1- dotslta primerea m-bkIsS, Pp ssftHpn itmlke olrtaSe iepe kravate ISitOnj, a!to se skHcujete na inaerel v Domoljubu m^mfmmiisiBmmmmmsammammii^Mm^mmmmimm »Zastonj zidate cerkve in Sole in ustanavljate misijone, ako ne znate upofrebiti obrambenaga orožja lojalnega katoliškega tiska...« (Papež Pij X.) Ako želite kupiti dobra in preizkušena semeni, morate zahtevati povsod samo semena fVjuku vrnil c a mora biti tako K&zoačeaa) V »lučflju, da tfikih temen pri Vaiem trgovcu ni dobiti, ee obrnite n« veliko trgovino s vernem JMP mmm, ifiteif®«® Psist5®s«€efa c«8»o *i. 9 (sssproS! hotsla »UNION«) Cenik rs-h vr»t semes ra vrt, travnik ia pot?J, lepe cvillic« itd. |« b«zplaim> na tazpoUgo, 1« Diijte po njega IMMIl Denarne zadeve bančne, hranilnike in posoiilniike terjatve vseh denarnih zavodov, vrednostne papirie, vojno ikodo kupi In proda Ezposlujfe razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne kn irice na vknjižbo. Izvede razne komoeuzacije. piačila dolgov pri denarnih zavodih 5 hranila,mi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in branilo,h knjižicah, dob,te edinole pri pooblaičeni Trg. agent za bančne in kreditne posle Alojzij Plartinsek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/IL - Telefon 35-10. - Za odgovor znamke. _ _ ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? Zastopnice za vsako župnijo potrebujemo, Stalen m zelo donosen p.,sel za a gline, pri lne "n pošlene os< be Porli1''b1e pc-šijite na u ravn li-.ta pod >Za3lopniK', -t V vsako hišo »Domoljuba«! i&t&rnmm® dob,te rozine In trne nmditle (vamprii) pri tvrtun rranc iN>ž»iesih d. 2 o z., uaMtaaa TrrJeva cesta SJ - Javna skladišča (Balvan). D R O B T I N E Šlevilo prebivalstva v večjih ruskih inentih. Osrednji ru.»ki statistični urad objavlja podatke o šlc-vilu prebivalstva večjih ruskih meat za leto 1936: Leningrad je štel 1910 1,911.000 prebivalcev, za časa državljanske vojne (lela 1920) pa le Se 706.00(1, a 1926 je število prebivalstva naraslo na 1,614.000, do 1935 pa na 2,739.000. Moskva je imela 1910 nekaj nad poldrag milijon prebivalcev, 1920 samo Se 1,036.000, toda do 1926 se je število pre-bivalstva skoro podvojilo na 2.026.0G0, sedaj pa znaša 3.611 500. Tretje največje rusko mesto je Kijev 8 635.500 preb. (1908 514,000, 1820 366.000 in 1910 446.000). V ruski Aziji ima Taškent 565.000 I preb. (1926 324.000. 1930 272.000 in 1910 165.000), ! Tifli« pa 426.000 (1926 293.000, 1920 327.000 in 1910 j 197.000 preb.). i Ker nima zob. Duhovnik je pridigal o peklu, j Rekel je med drugim, da eo gotova znamenja, po katerih se lahko spozna, kdo pride v pekel. Neka , stara ženica pa je razumela tako da duhovnik sploh ve, kdo pride v pekel. Zato gre k pridigarju s prošnjo, naj ji pove, kaj čaka njtf. Ni «e je mogel odkrižati, zato ji reče, naj pokaže zobe. Ko ženica odpre usta, jo duhovnik potolaži, češ, da je v peklu škripanje z zobmi in zato nje, ki nima zob, čisto golovo ne bo tam. i Pri migreni priporočajo hrano, ki ima malo sladkorja v sebi. Sicer moramo pa itak paziti na higieničen način življenja — dober zrak, dobra presnova, zadostno spanje, nobenega prevelikega napora, mnogo gibanja itd. Marif ogrlcisnik Vsaka drobna vrstica ali me prostor vel|a za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačaio samo polovico 1 k o kupuieio kmetijske potrebščine ali prodajalo svoie pridelke ali iščeio poslov oziroma obriaiki pomočnikov ali vajencev in narobe tfsafeamtni tevlii i Malega mmm si najugodneje nabavite pri .lernej Jeraj Zapoge 10. p. Smlednik. Ffoim hišo1 "(živia- ske io za prašiče) ter skedenj. Poleg je tudi nad 6"" m* sadn. vrta G-na 620 1 Din. Jernei Lavrič. Dol Straža pri Novem mestu, župnija Prečna. Fanta Pri'l'"'"a m IUKIH; u mečka dela, 16 let starega, sprejmem. Za'»ška cesta 59. M, ste-Ljubljana. Peippasiii enodružinska, na-prodal za 68.000 D Stožice 89 pri Ljublj. semenski, gorski, prvovrsten, dobite v Blagovici pri Lukovici. Pojasnila v Blagovici št. 2 smo že za pomlad ogromno izbiro moških ob ok od 170 Din naprej, perilo iri vsa oblačila po skrajno nizkih cenah. Presker, Sv. Petra cesta čl. 14. boljše vrste od 71:0 Din naprej ter vse delo za kolesa kupite po konkurenčnih cenah aaino pri M. R Plavel v Preski pri Medvodah. Hlapsi! iz poštene kmeči.e družine spreimem Prednost imajo oni, ki so se že učili. Hrana n stanovanje po dogovoru. Andrej Vodičar, modno kroiaštvo, Litija pridnega in poštene a sprejmem takoj Alojzij Rus, Log -1 30, p. Brezovica. okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodje in vse železa,tiske potrebščine dobito najceneje pri tvrdki Fr. Stupica. železnina. v Ljubljani, Oospo3vet-ska cesta 1 pošteno, za kme-tiis-iadela, sprejmem takoj. Franc Vidic, Bled I, Krekova c. 66. Mi»r-nesljiv, trezen, vajen konj in vsoga dela išče službo, Naslov v upravi >Do neljuba« pod štev. 335 Fanta mofne0a. «prej- """" nični za paatiria takoj. Keber, Studenec «t 36. D. M. v P„lju. tasga sretia 5 lahko odstranit, i* T/df koi» oteklin. Mpo'- do s"ut*s !• >Ooznoljuh< stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 00 Din 1 .,),„■ , Prostor ene drobne vrstice v insehJriem delu šCe t nČ ~ 1'tH/J^0 ?redo t'