130. »nllka.
I llUljiil. i torti, 10. julji 1913.
XLVI. ItlO.

.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24 —
pol leta . ••••.• . 12 -četrt leta •••••. . 6 — sa mesec    .•••••    -   2*—
v upravuiitvu prejeman:
ćelo leto .   .».,.•   K  22*—
pol leta   .,♦•••.    .   11*—
Četrt leta-   ••••••    .     550
na mesec    ••••••    .     190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrtđnMtros Knaflova nllea tt. 5 (v pritllčju levo,) telefon št 34.
fakata vsak šmm ivecer lxTxeaOl medei|* te praznike.
Inserati veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin.t za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjili Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insemti L t <U
to je administrativne stvari.
———   Posasteina šievllk* veifa 10 vlstar|ev.   _—
Na pismena naročila brez istodobne vpeslatve naročnine se ne ozira.
„Jfaređns tlak ama" telefon £t 35.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                        za Nemčljo:
ćelo leto . pol leta  . četrt leta na mesec
K 25--. 13— . 650 «    2-30
ćelo leto ...            .   •   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Cpravaištva (spedaj, dvorišče levo). Knaflova ulica *t 5, telefon št 85*
Tisze.
Rešitev ogrske krize.
2a ogrskega ministrskega J>red-sednika je imenovan grof Štefan Tisza, doslej predsednik poslanskć zbornice.
Spričo tega imenovanja ni dvoma, da bodo nemadžarski narodi na Ogrskem napravili hvaležen poklon proti Dunajii in vsi demokratični eie-menti na Ogrskem se bodo spominjali ginljive historije o tistem zgodo-vinskem državnem zboru v Požunu, na katerem so ogrski magnatje pri-segali Mariji Tereziji, da gredo za-njo v smrt. Zakaj grof Stefan Tisza je srdit sovražnik nemadžarskih narodnosti na Ogrskem in zlasti ogr-skih Slovanov in »tot nem ember« (Slovan ni človek) je vodilno načelo njegove politike. In nič mani zagrizen je grof Štetan Tisza tuđi kot sovražnik demokratične ideje in v največji meri ima on zaslugo. da slovesna obljuba krone o uvedbi splošne in ena-ke volilne pravice na Ogrskem ni postala kri in meso, marveč je bil sklenjen voliini red, ki bije pravici in pravičnosti v obraz.
Štefan Tisza je sin stare madžarske plemiške rodbine. Njegov stric Koloman Tisza je bil skoro dvajset let ministrski predsednik na Ogrskem, njegov oče, Lajos Tisza, je bil politik in predsednik ali upravni svetnik pri vseh mogočih bankali. Koloman je pripravlja! svojemu net-jaku tla v javnem življenju, Lajoš mu je preskrbel mnogomilijonsko premoženje in grofovski naslov. 1311 je rojen pod srečno zvezdo — ta Tisza Pista.
Danes je Štefan Tisza 53 let star, a je že 26 let državni poslanec. Že pred desetimi leti je bil imenovan za ministrskega predsednika, a vzdr-žal se je le malo časa: pri novih vo-litvah je bil popolnoma poražen in je moral izginiti s povrsja.
Sele lansko leto je prišel zopet v ospredje. Lukacs in Hedervarv sta s prisleparjenim denarjem ustvarila novo većino v državnem zboru. 7<rodovina postanka in zmage većine j^ bila prav sedaj pojašnjena v pio-cesu Desy-Lukacs. Eden voditeijev te nove većine je bil Tisza in ko je po padcu Khuena-Hedervarvja prišel Lukacs na krmilo, je postal Tisza
predsednik poslanske zbornice in pravi zapovednik vlade in njene vt-čine.
Z brutalno nasilnostjo in brez-stidnim postavolomstvom je lisza zadušil v uržavnem zboru opozicijo. Ni se menil za noben zakon in za nobeno prisego. Segnai je opozicijo s policijsko silo iz parlamenta, ji z vojaškimi bajoneti zaprl pot v državni zbor in s svojo z ukradenim denarjem ustvarjeno većino rešii v parlamentu ne samo nove vojaške postave, nego tuđi nov voliini red, ki je prava ironija slovesno obljubljene splosne in enake volilne pravice in pravi atentat na pravice nemadžarskih narodov na Ogrskem.
Tisza je nositelj ideje, da mora na Ogrskem gospodovati madžarsko agrarno plemstvo v zvezi z židovsko financo in da nemadžarske narodnosti nimajo nobenih pravio, pač pa dožnest, da se pusie zlepa ali zgrda poiruidžariti.
Ni se popolnoma razvidno, kako stališče zavzemo madžarske opc-zicijonalne stranke proti Tiszi. Sicer pomeni ime Tisza popoln program ali madžarske stranke so vse tako korumpirane, da pridejo pri njih programi sele v zadnji vrsti v poštev. Nemadžarske narodnosti bodo seve-da ostale v opoziciji proti Tiszi, ali to ne priđe v poštev, ker nimajo nič moči.
Z imenovanjem grofa Štefar.a Tisze za ogrskega ministrskega predsednika je zagotovijeno, da ostane v veljavi sedanji sistem le se v brutal-neiši obliki. Zakaj samovoljna brutalnost je poglavitna lastnost tega moža. Vladal bo s parlamentarno većino, ki je bila ustvarjena s silo in z ukradenim denarjem. Z većino, ki se ji lahko reče, da je roparska družba in katere eksistenca je že sama po sebi razžaljenje pravnega čuta vsa-kega najprimitivnejšega človcka.
V časih, ko je monarhija nad vse potrebna notranje konsolidacije, v časih. ko se nahaia ta držnva v jako kritičnem položaju in je v »snodar-sko propadanje rapidno, bi bil vsal:-co pričakoval, da priđe na Ogrskem na krmilo prehodno ministrrvo, ki razpusti parlament, izvede ^iste vo-litve in pusti novi zbornici, da revidira voliini red. To se ni zgodilo, marveč prisel je na krmilo - Tisza. Domovini Lukacsev in Redlov pač ni pomagati!
Mm zbor „Inu nsrodnili drustep".
V Celju, 9. junija.
Včeraj dopoldne se je vršil v mali dvorani Narodnega doma obćni zbor »Zveze narodnih društev«. Članice so bile prav dobro zastopane po odposlancih, osobito so se postavila tuđi letos trboveljska narodna društva z velikim Številom došlih dele-gatov. Med gosti je mogel predsednik dr. Lev B r u n č k o pozdraviti znano marljivo trboveljsko društveno de-iavko, »slovensko mater« Dimni-kovo, dalje prof. dr. 11 e š i č a iz Ljubljane in dež. posl. dr. V. Kuko v c a.
O delu »Zveze narodnih dru-štev« v preteklem letu in o njenih bodočih ciljih je obširno razpravljal podpredsednik Janko L e š n i č a r. Iz njegovega govora moremo pedati tu le nekaj misli.
Uvodoma se je govornik bavil z društvenim življenjem na Malein Štajerju v 60. in 70. letih. Takrat de-lujoče čitalnice so bile že navzlic svojemu navidezno le zabavnemu in izobraževalnemu značaju obrambne organizacije proti 'razširjaioči se nemškutariji, bile so središče vsega političnega in kulturnega stremljenja slovenskega. In tak značaj so si narodna društva ohranila do danes, le da so dobila še eno težavno dele, da skušajo varovati narod pred pogub-nimi ali vsaj prav gotovo škodljivimi vplivi klerikalizma. Klerikalci so ustanovili proti narodnim društvom na Sp. Štajerskem dolgo vrsto svojih, kakor jhn pravijo, kršćanskih izobraževalnih društev in so vse njihovo delo potom centralne organizacije osredotočili v eno smer: boj proti Narodni stranki, boj proti vsakomur, kdor ni klerikalnega pelitičnega miš-ijenja. Politična društva pri nas ne uspevajo posebno, v klerikalni kakor Narodni stranki se doslej še ni posrećilo osnovati kake tesneiše organizacije v tej obliki. Zato pa se skušajo klerikalci med ljudstvom ugnjezditi potom raznovrstnih nepolitičnih društev. Razvili so v tem oziru mnogo, mnogo dela in postali tako samoza-vestni, da hočejo kulturno delo in vrednost narodnih društev sploh že popolnoma zanikati.
Ali tuđi narodnjaki smo se pod pritiskom teh razmer odločili za centralno organizacijo svojih društev, ki bi naj skrbela za notranji njihov procvit in ki bi naj tuđi njihovo delo napeliala v narodno-napredno politično in kulturno   smer.    Ustanovila
se je 1. 1908 »Zveza narodnih društev, ki šteje danes 101 članico, za polnih 29 već ko lani. Bilo je seveda pri ustanovitvi in tuđi še kasneje treba premagati velike ovire; naši ljud-je so bolj separatisti, včasi krajevni patrijotje, ki jim je malo mar za interese skupnosti, so včasi samoljubni in trmasti, sploh vsaki trdni organizaciji nenaklonjeni. Ali item: šio je in 101 članica, ki jo šteje danes naša osrednja kulturna organizacija, ni samo na papiriu!
Izvedli smo tekom letošnje spomladi za svoje članice društveno statistiko za lansko društveno leto. In pokazalo se je na podlagi številk in podatkov, ki so nam jih z malimi izjemami poslala vsa v Zvezi včla-njena društva, da štejejo Zvezne članice 5306 društvejiic in društveni-kov; priredile so lani 276 gledaliških predstav, konecrtov, veselic, preda-vanj; ako prištejemo tu še 54 preda-vanj in shodov, ki jih je priredila 1. 1912/13 Zveza sama po društvih, dobimo lepo števiio 330 prireditev, katerih pa glede njihove resnosti, notranje vrednosti in obsega ni primer-jati z enakimi klerikalnimi. Stevilo časopisov, revij in zabavnih listov po
Zvezinih članicah znaša 448, knjig po knjižničari 27.664, ki so se izposodile 30.736krat; to kaže, da je po nekod mnogo stare, nečitane šare. Denarni promet društev je znašal 152.127 K 26 v, premoženja je 137.750 K 74 v. K tem števiikam pripominjamo, da bi se jih dalo zdatno zvišati, ako bi pristopila k Zvezi že vsa spednje-štajerska narodna nepolitična društva. Kaže pa ta statistika, da na-prednjaki ne držimo rok križem, da delamo marljivo na kulturnem pelju,
kajti kdor kulturno ni sejal, ne bo ni-koli politično žel. Dasi včasi s političnim elelom naše inteligence nismo zadovoljni, moramo vendar s hvalež-nostjo in pohvalo priznati, da so njene žrtve za naše nepoiitično delo ve-iike in da dobro umeva pomen kulturnega društvenega dela za bodoče politične preobrate v katerikoli smeri.
Nato se je govornik bavil s skušnjami Zveze v minulem letu. Najhuje se čuti pomanjkanje preda-vateljev in ljudskih govornikov. V tem oziru je premalo zanimanja med izobraženstvom, zlasti pa med aka-demičnim naraščajem. Izrabiti bi morali vsako, tuđi najmanjšo veselico, da se pove ljudstvu kaj gospodar-skega ali političnega, da se ga z živo besedo pridobiva za naše narodne in strankarskopolitične ideale. Dobra beseda gre vselej k srcu in izda več ko najlepsi časopisni članek in naj-boljša knjiga. Porabiti bi morali veselice vselej tuđi v podučne in agi-tatorične svrhe, ne samo za polnjenje želodcev in podpiranje vinoreje. Zveza je poskusila lani s skioptični-mi predavanji; za sedaj se je rabilo večinoma le slike z Balkana in iz so-kolskega življenja,v bodoče pa pridejo tuđi druge zabavne in znanstvene reci na vrsto; poskusili boderno tuđi z bajkami za otroke. Skioptikon je važno nazorno izobraževalno sredstvo.
Društva delajo zlasti na deželi tu in tam z velikimi težkočami. Du-hovniki principijelno odvračajo ljudi od njih; s pridigami, grožnjami, obre-kovanjem in ovaduštvom se skuša uničiti narodna društva ali vsaj oškodovati njih člane. Po tem še pridejo težave glede tajnikov, in sploh glede uprave, tako, da je bilo in še bo treba marsikje zdatne pomoći in vspodbude od centrale.
Vprašanje glede oživljenja mla-dinskih organizacij studira odbor prav marljivo in ga bode vsekakor že ietošnjo jesen rešil. Nujno pa je priporočati vsem društvenim članom in funkcijonarjem, da mladino obojega spola pritegujejo k našim društvom in jo tam zaposlijo.
Glede dramatičnega dela, ure-ditve knjižnic in abstinenčnega gibanja caka Zvezo obilo starega in no-vega posla, l reba nam le pri vsem marljivosti in vstrajnosti in ni dvoma, da bi naše ideje ne zmagale.
Tajnik A. K u n e j je podal lepo zaokroženo poročilo, v katerem je navedel specificirano že omenjeno števiio Zvezinih članic in prireditev; tajništvo Zveze je odposlalo lani 955 pišem in okoli 500 okrožnic. Blagajnik B. K u ne j je podaj blagajniško poročilo; glasom istega je imela Zveza /56 K 50 v dohodkov in 420 K iz-datkov. Na predlog računskih pregle-
LISTEK
Hotarjesa sablja.
Sponi ini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Poklekni! sem poleg njega, blažen od bolesti, ga vzel v naročje ter mu kričal v uho: »Kaj ti je, moj Bog, dragi Bucherv, stari moj tovariš? (iovori! Kaj naj storim?«
Izraz silne bolečine se je zrcahl v njegovih potezah, po celem telesu
so ga vili krči.
—  Umri bom, mi je odgovoru s presekanim     glasom.    Ne    jokaj... Umrem sabljo ob  levici...  zadovoljen ...  dal  sem  svoje  življenje    za življenje Napoleona... steklenica ... bil je strup... nisem imel časa vsega popiti... ko bi me bil videl... bi bil...  poiskal  kaj   drugega ...  Spo-roči doktorju Ivanu.
Strašna kriza mu je odrezala besedo. Ruval sem si kar po ćele pesti las.
—  Poslušaj, je povzel   zopet   s tišjim glasom, ti si bil moj rekrut... vri dečko... in... zelo rad sem te
imel. Vzemi moj častni križec, to je vse, kar imam... In Če se vrneš še Kdaj r.a teren, je jecljal z mežika-njem, ki sem je tako dobro poznal, zapri oči in istegni roko.
Nevarnosti  ni!
To je bila njegova zadnja beseda. Krvave pene so mu stopile na ustne, zadnjič ga je zvilo, in padel je mrtev na zemljo. Skušajoč mu pomagati, sem strgal zapone njegovega naprsnika, in ko sem odstranil službeno srajeo, sem videl na pleme-nitem srcu, ki je nehalo biti, tetovirane sledeče besede, obsegajoče v kratkem ćelo njegovo življenje, pol-no udanosti in požrtvovalnosti: *2i-vela Francija! 2ivel cesar!«
Epilog.
Pred gospodom   Bourdonnoizem, kraljevskem notarjem.
Dve leti pozneje, ravno istega dne, 11. aprila 1816 sem sedel v svo- ; ji pisarni. Moje življenje je bilo postalo že davno zopet mirno in redno. Vrnivši se k svojem ognjišču po abdikaciji cesarja v Fontainebleauu, sem se, kakor si lahko mislite, pač varoval ga znova zapustiti med ta-kozvanimi sto dnevi.
Dobil sem zopet trebušček in vrnila se mi je prejšnja dobra volja. Moja žena, izučena od prestanih ne-prijetnosti, ni več mislila na to, da bi me preoblekla v vojščaka, Našel sem
zopet svojo klientelo in partnerje pri bostonu. Ploskal sem. kakor prej, goslanju svojega bratranca Pitheux-Bourdonnoiza, smelim pesmim mi-rovnega sodnika Castelminoiza in irnpromptujem vidama des Chopine-tes. ki je bil edini nositelj žezla ele-gance, odkar je bil izginil ubogi go-^pod Malancel. o čigar koncu bi bil jaz edini lahko povedal podrobnosti, česar sem se pa skrbno čuval, ker rišem rad govoril o času, ki sem ga prebil  pod  zastavami.
Ker so bili vsi ljrudje moje stot-niie, kar jih je bilo iz Noisy-le-Bara doma, popadati tekom vojske, raz-\en prebrisanega Blaimisseta, sem ustvaril glede svojih namišljenih ju-nastev molk s tem, da sem zagrozil svojemu prvemu pisarju, da ga vr-žeiTi na mestu na cesto, ako črhne besedico o tem.
To priporoČilo je bilo pa sicer spioh nepotrebno. Blaimisset namreč ni bil mož, ki manjša slavo svojih lastnHi velikih del s tem, da poveli-čuje  one,  koga  drugega;   nasprotno.
Cez nekaj časa sem se prepriča! da je veljal spričo svojih fantastičnih pripovedk v celem Noisy-le-Baru in okolici za silnega junaka, jaz pa za več kot previdno za voja-ško  službo nesposobno  osebo.
To sem opazil vsled namigava-nja vidama des Chopinettes,    Zdelo
se mi je sicer zelo smešno, toda bilo m. je prav, kajti nič bi ne bilo moglo moji praksi bolj škoditi nego glas krvožrca.
Vendar pa sem obesil v svoji pisarni nad svojo častniško sabljo zaslužni križec ubogega Buchervja. in tupatam, če sem ga ogledoval, se me je polastila Čudna nervoznost.
Med kratko vojsko pri \Vater-loo sem čital vojna poročila z zanimanjem, ki me je samega preseneti-lo. Posebno me je Ranilo uničenje ce-sarske garde na Ženapski cesti, in 'Vlonsenžanski planjavi. Spomnil sem se, kako ljuba je bila mojemu poroč-niku — instruktorju samo prevara ob pogledu na naše kožuhovinaste čepiće, ko si je predstavljal, da se nahaja še vedno v tem elitnem koru.
Zavezniške čete so imele še vedno Pariz zaseden, in skrbno sem se varoval stopiti v to mesto, kajti pogled na tujo uniformo mi je bil skrajno zopern. Sicer pa sem čital v javnih listih poročila o neprestanih prepirih med Častniki bonapartisti in zavezniki! Kaj naj bi bii imel iskati pri teh kravalih?
Bil sem torej 11. aprila 1816, na dan obletnice smrti mojega ubogega Buthervja, zatopljen v take žalostne misli, ko odpre Blaimisset vrata moje pisarne ter mi naznani obisk vidama des Chopinetes, ki me je pri-
šel prosit, da mu sestavim notarski akt.
Onemel sem začudenja, ko sem videl vstopiti za petami mojega kli-enta velikega pruskega Častnika, na čigar spremstvo je bil bedasti vida-me očividno silno ponosen.
—    Gospod   baron   Otto   von Sctnveinskopf, mi reče   des  Chopi-nttes bahavo.
Predstavljanje je bilo nepotrebno. Na prvi pogled sem spoznal pruskega Častnika od Etožkega presene-čenja, onega, čigar stotnijo sem v Bellevillski cesti tako temeljito po-paril.
On me ni spoznal, to sem dobro opazil, v civilni obleki, dobro reje-nega, sveže obritega, za pisalno mi-zo sedečega. Površno sem pozdra-vil, ili ko je končal vidame informacijo, sem začel sestavljati notarski akt.
Trudil sem se na vse pretege, da sem ga skončah Vsak trenotek so me prekinjale predrzne šale, ki si jih je dovoljeval prekorenski selski plemić glede vojakov cesarskih armad, ki jih je imenoval predrzno »Loar-ske brigante«.
Ko je zagledal mojo sabljo, obe-šeno nad pisalno mizo, je vskliknil;
— Ah! ah! čuden okrasek za no-tarsko pisarno. To je nedvomno rodbinski spomin?
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
1 30 štev.
dovalcev se Je na to dal odboru ab-solutorij.
Na predlog dr. A. Božica se je izvolil za bodoče društveno leto sledeČi odbor: predseđnik Janko Lešničar, podpredsednik dr. Lev Brunčko (Ptuj) in A. Gnus (Dol); tajnik A. Kunej, blagajnik Benjamin Kunej, odborniki dr. V. Kukovec, dr. Ernest Kalan, A. Trstenjak, dr. Karei Laz-nik, Franjo Voglar, Jakob Za-dravec (Središče), Franjo Biz-j a k (Bočna), Franc J a m š e k (Rajhenburg) in dr. Lj. Pivko (Maribor). Pregedovalci računov so M. Stibler, Čulek Josip (Št. Jur ob J. ž.) in K o c b e k Franc (Gornji grad).
Po krakti debati o predlogu tajnika K u n e j a glede podpornega sklada za ponesrečene prireditve in Zvezinega občevanja s člantcami je povzel besedo profesor dr. 11 e š i £ in razpravljal o stikih med jugoslo-vanskimi kulturnimi društvi. Razpravljal je najpreje o kulturnih stikih med Srbi in Hrvati, ki so se razvili tekom zadnjega desetletja na vseh poljih lepih umetnosti in znanosti tako povoljno, kakor bi tega nikdo ne pričakoval. Omenil je na to pričetek kulturnih stikov med Slovenci in Srbi in se bavil na to obširno o zvezah med našimi in hrvaškimi kulturnimi ter stanovskimi društvi. Navidezne in domišljave težave glede jezika gi-nejo vsaj pri izobraženstvu in ćela vrsta stanov, kakor profesoni. zdrav-niki, inženirji, pravniki, ima ali skupna glasila s Hrvati in zasleduje skupno z njimi kulturne ter stanov-ske cilje ali pa preureja svoja glasila v slovensko-hrvaška in narobe. K vsemu temu priđe ozka zveza med Slovensko in Hrvaško Matico, predavanja, prirejanje koncenov, odno-šaji med umetniki in pa med gledali-šči — tako da se more dandanes govoriti o živih in plodovitih kulturnih stikih med Slovenci in Srbohrvati, ali vsaj prav gotovo med Slovenci in katoliškim delom srbohrvaškega naroda. Predavanje, ki ga tu žal zaradi njegove obsežnosti ne moremo podati v celoti. bi zaslužilo objavo v kakem leposlovnem listu ali reviji. Kajti pregled in spoznanje tega. kar je in kar že imamo, vzbuja nedvom-no k nadaljnemu delu. Razume se samoobsebi, da je predavatelj. nam vedno dobro došel in Ijub gost. žel za svoja izvajanja bučno pohvalo.
Dan se je zaključi! z lepim koncertom, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo pod geslom Dr. A. Schvvabov večer« v veliki dvorani celjskega Narodnega doma.
Proračunski odsek.
Včeraj popoldne so se vršila po-gatanja med večinskimi strankami proračunskega odseka in vlado, zaradi predlogov Diamanda in Tomschi-ka. Glede Diamandovega predloga ni prišlo do sporazuma; vlada stoji namreč na stališču, da mora biti fi-nančni nacrt rešen, če hoče zbornica končno resiti uradniško vprasanje.
V zadevi predloga poslanca Tomschika, naj se izplača še ostalih 17 milijonov za železniške nastav-ljence, so se zedinili, in sicer v tej smeri, da se, kakor v poračunskem provizoriju prvega polletja, sprejme v proračun klavzula glede zboljšanja plač železniškim nastavljencem, ki involvira etapno izvedbo zahtev že-lezniških nastavljencev. Železniški minister, dr. pl. Forster. bo že danes podal v železniškem odseku toza-devno izjavo.
Finančni minister se bo v pro-računskem odseku iziavil proti predlogu Diamandovemu, naj se postavijo oni zneski, ki so potrebni, da postane službena pragmatika zakon. Vsled teh delnih rezultatov se zopet bavijo z mislijo, naj se mesca iulija sestane državni zbor; vendar pa so mnenja, da se mora prej počakati, kako bodo izpadle gališke deželnozborske vo-litve. Če se bo po teh še moglo vršiti zasedanje državnega zbora, je veliko vprašnje.
Sekcijski šef dr. Riedl je podal pojasnila o stanju pristaniščnih del v Dalmaciji in o uredbi južnoameriške paroplovbe. Poslanec Gostinčar je zahteval, naj se popravi cesta Loga-tec-Idrija in naj se zgradi y Ljubljani centralni kolodvor. Govoril je tuđi o razmerah v vevški tovarni. Končno pa je zahteval, naj se ustanove nove telefonske zveze na Kranjskem. Poslanec Delugan se je pritoževal, da se predloga o ustanovitvi italijanskega vseučilišča tako zavlačuje.
Dogodili na Balkanu.
Konflikt med zavezniki.
Angleški kralj Juri se je napram mirovnim delegatom na zelo energi-Čen način izjavil o možnosti nove balkanske vojne: Nova vojna, vojna
med zavezniki, bi bila zločin nad člo-veštvom, in vsled tega se mora vse storiti, da se prepreci izbruh vojne. V zadnjih dneh so bila poročila z Balkana precej pomirljiva, toda v zadnjem času se je situacija zopet zelo pooštrila. In skoraj gotovo je pe-simizem angleškega kralja preče] opravičen.
Nekateri srbski listi poročajo, da so se ministrski predsenik PašiC in voditelji strank sporazumeli v tem zmislu, da bo Srbija od Bolgarske zahtevala v obvezni obliki odgovor na srbsko noto glede revizije srbsko-bolgarske zavezniške pogodbe. Će bi Bolgarska odklonila revizijo, tedaj bi Srbija proklamirala aneksijo osvoje* nega ozemlja.
Po mnenju gotovih srbskih političnih krogov je postalo skoraj popol-noma brezupno, da bi se bolgarsko-srbski konflikt rešil mirnim potom. V vojaških krogih že računajo s tem, da je vojna neizogibna, in pripravljajo vse potrebno. Ce bi Srbija proklamirala aneksijo osvojenega ozemlja, tedaj bi Bolgarska to smatrala za povod k vojni. Vendar pa izjavljajo, aa bi te odredbe ne značile izzivanja, temveč neizogibno obrambno odredbo. — V Skoplju, Bitolju in Prilepu so se ustanovili meščanski zbori, ki naj nabirajo muzelmanske prosto-voljce za Srbijo v slučaju vojne z Bolgarsko. Srbski vojaški krogi tr-dijo, da je ta konskripcija dosegla že izborne uspehe, ker so se priglasili Turki iz celega osvojenega ozemlja.
Bolgarske čete so prišle v Va-landovo v dojranskem okraju, kjer se nahajajo tuđi srbske čete. Bolgar-ski poveljnik je prosil srbskega po-veljnika, naj mu dovoli, da srne tam prenočevati. kar mu je srbski poveljnik dovolil. Ponoči pa je prišlo še na-daljnih sedem bataljonov s tremi ba-terijami, na kar so se Srbi umaknili na nasproti ležeče visine. Misli se, da nameravajo Bolgari prodirati proti železniški progi med Geogelijem in Strumico in da nameravajo to odrezati.
V črnogorskem zunanjem mini-strstvu so mnenja, da se je sestanek štirih balkanskih ministrskih pred-sednikov odgodil edinole zaradi mi-nistrske krize v Sofiji, in upajo, da se bodo vsa sporna vprašanja, tuđi srbsko-bolgarsko, resila mirnim potom.
Ministrska kriza v Srbiji?
Kakor poroča pariški list »Li-berte , je ruska vlada v vseh glavnih rnestih balkanskih držav energično nastopila. da doseže kolikor mogoče popolne demobilizacije vojnih moči. Grška in Srbija sta tozadevne pred-loge Rusije ugodno sprejeli ter izjavili, da bosta obdržali pod orožjem le 70.000 do 80.000 mož, ki so potrebni v osvojenem ozemlju. Izjava Bolgarske na ta predlog ni določna. Ob-enem s tem korakom Rusije so tuđi zastopniki ostalih velevlasti ponovili v Atenah, Belgradu in Sofiji svoje na-svete v pomirljivem zmislu.
Kakor je izvedela Neue Freie Presse« iz diplomatičnih krogov, je precej negotovo postalo stališče Pa-šićevo, ker je sestanek štirih balkanskih ministrskih predsednikov odgođen. Ćelo v njegovi lastni, staro-radikalni stranki je nastalo rrnenje, ki se ne sklada z njegovo doscdanjo neodločnostjo napram Bolgarski. Ce bi Pašić demisijoniral, tedaj priđe na krmilo najbrže ministrstvo N^vako-vić. Novaković je bil prvi miro ni delegat v Londonu, je voditelj napredne stranke in je bil neposredno pred Pašićem ministrski predseđnik. Ni-kolić je bil že poklican v Belgrad. Govori se tuđi o ministrstvu radikal-cev, ali pod vodstvom predsednika skupščine. Nikolića, ali pa pod vodstvom sedanjega notranjega ministra Protića.
Albanija.
Albanska korespondenca vidi in .sliši stvari, ki se nikdar prigodile nišo in ki imajo predvsem namen po-trditi ono mnenje, ki se je izreklo o literarnem biroju našega zunanjega ministra in o njeni enakovredni hčer-ki — albanski korespondenci. Tako poroča ta korespondenca, da je pred par dnevi odredila mednarodna komisija aretacijo nekega sumljivega črnogorskega popa, ki je v zadnjem času večkrat prišel v avstro-ogrski generalni konzulat, v frančiškanski samostan in v hišo nadškofa, ter sku-šal tja s silo vdreti. Pri njem so dobili seznam raznih uglednih oseb in revolver. Istega dne so aretirali nekega Crnogorca, naslednjega dne pa štiri Srbe in Crnogorce, pri katerih so tuđi našli orožje in zelo obreme-nilna pisma.
Iz Korice poroča ista korespondenca, da so častniki ondotne grške posadke poslale poslaniški reuniji y London v imenu ondotnega prebi-valstva izjavo, da so prebivala Korice in okolice ogorčeni, ker ne bodo pripadti Grški. S to izjavo pa se pre-bivalstvo ne strinja. Sicer. se te vršil
v Korici shod, ki je sklemil podobno resolucijo. Tega shoda pa se je ude-ležilo komaj deset (?) ondotnih pre-bivalcev in tuđi ti le, ker so bili z orožjem k temu prisiljeni* Na enak način so tuđi v drugih krajih priredili shode. V Oparju so grški vojaki ustrelili dva Četaška voditelja.
Provizorična albanska vlada v Valoni je izgnala več Italijanov, ker so ti poskušali z domaćini ustanoviti tajen komite, imenovan >črna roka«.
Mirovna konferenca.
Mirovna konferenca je imela včeraj svojo zadnjo sejo- Turki so za-htevali klavzulo v razsodišču glede spornih vprašanje,kako naj se razlaga protokol. Rešitev tega vprašanja so rezervirali za pozneje. Nato je prišlo na vrsto šest člankov, ki so jih formulirali zavezniki:
1.      Vojni vjetniki se vzamejo v zamenjavo. To točko so za pozneje rezervirali.
2.  Splošna amnestija za vse zločine in prestopke, ki so v zvezi z vojno. Je bilo sprejeto.
3.  Pravica prebivalcev anektiranih provinc, da v teku treh let opti-rajo za svoje državljanstvo in da se svobodno izselijo. Je bilo sprejeto.
4.   Vprasanje vakuf-posestev se bo uredilo s poznejšo konvencijo.
5.    Glede    narodno-pravnih po-godb posameznih zaveznikov s Tur-čijo ostane pri statusu quo aute bel-lum. Je bilo sprejeto.
6.  Sprejeto je tuđi bilo, da se zopet ustvarijo   poštne   in   brzojavne zveze.
Nato je predlagal predseđnik Skuludos, naj se vse materije, o katerih se nišo sporazumeli, sprejmeio v protokol, ostale pa naj se rezervi-rajo za rešitev v posebnih protokolih. To pa so Turki odklonili ter predlagali, naj se vse to resi v posameznih protokolih s posameznimi zavezniki. Proti temu so ugovarjali Srbi,
Slike iz vojne.
Napisal Mile Pavlović.
III. Srbsko srce.
Štab konjeniške divizije je pre-nočil v vaši Trojacih ob vznožju Pletvara. Planina in vsa okolica je bila pokrita s snegom. Mraz je bil.
Četniki s konjeniško patruljo so prodrli že kaka dva, tri kilometre naprej. Tu so naleteli na sovražno patruljo. Pričel se je boj.
Sovražnik je takoj uvidel, da se ne more dolgo upirati. Nekoliko turskih vojakov je padlo. drugi so se razbežali. V borbi jih je ostalo samo še četvorica. Ti so takoj ponudili predajo: položili so puške na zemljo, dvignili roke k višku in klicali: »Teslim!« (Udajamo se.)
Toda četniki, katere je sovražnik že tolikokrat prevari! na ta način, nišo hoteli verjeti, marveč so izprožili puške na zaostale turske vojake in vsi štirje so telebnili na tla. Slučaj je hotel, da so bili vsi štirje ranjeni.
Četniki so se jim približali. Ra-njenci, misleč, da jih bodo pomorili, so sklenili roke, obupno proseč: >Aman, aman!«  (Milost, milost.)
Četniki so jim darovali življenje in jih pozvali, na gredo ž njimi. Trije izmed njih so se dvignili ter jeli, zibajoč se, stopati za četniki. Toda eden izmed njih se ni mogel ge-niti z mesta.
Bil je težko ranjen: strel mu je prebil obe nogi, a kroglja mu je razdrobila bočno kost. Treba bi ga bilo ubiti, da se dalje ne muči, ali pa ga vzeti sabo.
Konjeniku iz predstraže, ki je bil na rekognosciranju, se je zasmilil ta ranjenec in rekel je četnikom:
»Nikar ga ne ubijte, možje, vze-mimo tuđi njega sabo.«
Četniki nišo bili nasprotni, toda nihče ni hotel ranjenca nositi.
Toda konjenik se je spomnil na nekaj: odhitel je v bližnjo vas. Pre-iskal je nekaj hiš in končno našel oslička. Dve polni uri je ležal ranjenec v snegu. predno se je konjenik pojavil z osličkom. Med tem so četniki z ostalimi ranjenci že zdavna odšli.
Pozno ponoči je konjenik prispel k svojemu štabu. Na osličku je nosil težko   ranjenega   sovražnika.
Poveljnik in Častniki so takoj napravili prostor pri ognju: da se ranjenec malo ogreje, ker je bil narav-nost otrpel od mraza. Položili so ga na slamo kraj ognja.
»Zakaj ga nisi, brate, ustrelil?« je vprašal poveljnik konjenika, ki je ranjenca pripeljal sabo.
»»SmiliI se mi je, gospod stot-nik, da bi mu končal življenje. Mor-da je dober človek ♦ • .««
»Morda pa tuđi ni ♦ . .« »»Kdo na] to ve! Toda ju nisem hotel ubijati ranjenca!««
>A zakaj ne, brate?«
»»Zakaj ne? On je bil naš sovražnik, dokler je bil v bojni vrsti. Dokler ima puško v roki, on ubija mene, jaz ubijam njega: kdor koga zadene. Sovražnik je, dokler se more boriti, napadati in braniti se. čim j» strt na tla, ni več za borbo, čim je ranjen, je on zopet človek, ni več bo-rec, ni več sovražnik . . . In ustrelil ga nisem za to, ker imam srbsko srce,. • .««
Poveljnik ga je potapljal po ra-mi:
»Desetnik, prav in dobro si sto-ril.c                         ,     *"
Poveljniku je ugajalo taksno pojmovanje vojaške dolžnosti.
A Stambolija, poveljnikov sluga, je prinesel od nekod, videc, da so ranjenci gladni, krožnik sira in ga razdelil med nje.
Štajersko.
Iz Dola pri Hrastniku. Kakor že enkrat poročano, obhaja letos »Bral-no društvo« na Dolu dvajsetletnico svojega obstanka. Da se ta jubilej društva čimbolj proslavi, sklenil je odbor istega prirediti veselico v več-jem obsegu. Natančni spored se na-znani potoni časopisov pravočasno. Veselica se vrsi ob vsakem vremenu in nepreklieno v nedeljo, dne 13. ju-lija 1913. Najvljudneje se prosi vsa sosednja slovenska društva, da bi se na to blagohotno ozirala ter ne pri-rejala svojih veselic na ta dan.
Iz Brežic. V nedeljo, dne 15. ju-nija 1913 popoldne ob pol 5. priredi Čitalnica v Brežicah koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Posamez-ne koncertne točke proizvajata salonski orkester iz Krškega in čitalni-ški mešani pevski zbor. Krški salonski orkester, ki obstoji iz 16 članov, se je vkljub kratkemu času svojega obstanka pod neumornim vodstvom g. Joškota Pfeiferja povspel do lepe umetniške visine, brežiški mešani pevski zbor pa je itak že od nekdaj dobro znan, tako da se nam obeta prijetna zabava.
Iz Slovenske Bistrice poročajo, da je prevzel že vladni komisar ba-ron Štefan Neugebauer posle okraj-nega zastopa.
Iz Gaberja pri Celju. Za poletni čas se uredi na vrtu Sokolskega doma strelišče. Streljalo se bo na tarčo ob Četrtkih od 6. zvečer in ob nede-Ijah od 8. do poldneva. Tekmovalo se bo pri streljanju v treh razredih in so za zmagovalce določena lepa da-rila.
Iz Maribora. Čitali smo že več poročil, da priredijo mariborske Ci-ril-Metodove podružnice v nedeljo, 15. juni ja veliko slavnost. 2e več kakor 14 dni opazujemo v Narodnem domu veliko gibanje, enkrat sejo samih dam, drugokrat velikega odbora, vsak trenutek pa posvetovanje kakih treh ali štirih gospodov, ki na-pravljajo resne in važne obraze, kakor kaki generalni štab, ko je treba mobilizirati ćelo armado. Veliko go-vorjenja, veliko vetra in skoraj neho-te smo dvomili, ali sledijo temu tuđi primerna dejanja. In danes, nekaj dni pred slavnostjo, kaki preobrati Zdi se nam, kakor da bi se nameraval demolirati stari Narodni dom, da se napravi novi tabor. Na dvorišču ni več prostora za goste. Tu kup desk in raznega lesovja, tam izkladajo iz voza smrekove mladike; na eni strani pripravljajo delavci veliki oder za godbo, dočim si drugi belijo glave, da bi uredili različne šotore. Keglji-šče počiva, tam se baje pripravlja velikanski muzej. Če greš v klet, moraš paziti, da ne trčiš ob kakega že-lezničarja, vse polno jih je, pripravljajo plesalnico, pivnico in če se ne varamo, tuđi neki labirint. Ti nek-danji prostori »Bralnega društva«, napravijo že danes neki čarobni vtisk, zdi se nam, da se popeljemo z lokomotivo v neko luknjo, iz katere ni več izhoda. V veliki dvorani je ravnokar vaja za otroško predstavo, ki bo pravi simbol ćele prireditve. iMajhna dvorana je namenjena za neki veliki bazar. Za danes tam še ni drugega, kakor vse polno zabojev in dva gospoda računata ravnokar s trgovsko premetenostjo, kako bi se dalo več zaslužiti — pardon, kako bi se dalo lepŠe urediti. Edino v či-talniških prostorih, kjer bo kavama in razna ponoćna podjetja. je še vse pri starem in nismo opazili nič drugega, kakor krog naših rednih čita-teljev, ki so burno protestirali, da se jih povodom slavnosti za 4 dni ven vrže. Kje bo urad za civilni zakon, turski dom in veliko drugih šaljivih oddelkov, ni se dalo izvedeti. Vse kaže, da bo ta slavnost impozantno podjetje in vredno,   da si ga ogleda
vsakdo.   Torej, na veselo svidenje!
__gl__
Iz Maribora. Slovensko dijaštvo pokaži, da si vneto za družbo sv. Cirila m Metoda.   Prav žalostno je
bilo v zadnjem »Slov. Braniku« čitati o slov. dijaštvu, da se ne zanima več tako za družbo. Da, to je res. Najbolj so še vneti dijaki na meji: slovensko-nemški, a tuđi slov.-itali-janski v Mariboru, Gorici itd., a v slovensih mestih, kakor Ljubljana itd., pa ni nič pravega zanimanja. To pa zaradi tega, ker ne zasledujejo nemško-narodnega gibanja. Zato dragi tovariši dijaki čitajte »Slovenski Branik«, ker on vam pove o po-žrtvovalnosti Nemcev. In mi Slovenci naj bi zaostali? Pojdimo v boj za naše pravice in ponosni borno lahko dijaki z zavestjo, da smo krepka opora družbi sv. Cirila in Metoda. God sv. Cirila in Metoda se približu-je. Zato slov. dijaki ne pozabimo slo-vanska apostolja in počastimo ju z majhnim darom, ki ga denemo na al-tar družbi sv. Cirila in Metoda. Po-birajmo že 4., 5., 6. julija med domaćini, saj ni treba veliko, po 2, 4, 6, 10 v in nastale bodo lepe vsote, ki bodo pričale o zvestobi dijakov Ciril-Me-todovi družbi. Dne 7. julija pa pošlji-mo denar glavnemu vodstvu družbi Ciril-Metodovi v Ljubljano, Narodni dom. Torej tovariši dijaki ne dajmo se osramotiti in napnimo naše mlade moči, da borno vredni slovenski sinovi. Na zdar! — Dijak s slovensko-nemške meje.
Iz Gradca. Nekateri prenapete-ži med nemškim učitejstvom bi radi razbili skupno organizacijo štajer-skega učiteljstva »Lehrerbund«. Sku-šali so že pri »bundovih« sejah ponovno zanesti med slovenske in nemške odbornike razpor, ali ti po-skusi se nišo obnesli, ker se je veči-na jasno zavedala koristi, ki jih ima vse štajersko učiteljstvo od skupne stanovske organizacije. Dne 5. t. m. je zborovalo v Veitschu na Zg. Šta-jerskem učiteljsko društvo za okraja Kindberg in Miirzzuschlag. Sklenilo je na predlog nekaterih šovinistov predlagati pri zvezi nemških učiteljev in učiteljic, naj izstopi iz »Lehrer-bunda«, kratkomalo, naj se razbije skupna, nepolitična stanovska organizacija štajerskega učiteljstva.Pred-log so ti šovinisti utemeljevali z ne-opravičenimi napadi na slovenske učitelje, češ, da ničesar ne store za regulacijo učiteljskih plač in vedno le brez truda in dela uživajo to, kar so njihovi nemski tovariši dosegli. Po-tem pa da ničesar ne store proti de-želnozborski obstrukciji »svojih« de-želnih poslancev. Nočemo segati v besedo zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic, dalo pa bi se take ugovore nemških šovinistov jako uspešno pobiti, saj njihove akcije za regulacijo učiteljskih plac nišo bogvekako plo-dovite. Pri Lehrerbundu bo treba nemškim prenapetežem temeljito zmiti glave.
Za slovenskega sedlarja je ugodna naselitev v Ljutomeru. Več pove Klub slovenskih obrtnikov v Ljutomeru. — Tuđi v Slov. Gradcu bi sedlar dobro izhajal. Več se izve pri g. Lov. V a v p o t u, uradniku ondotne posojilnice.
»lielio, 15. jijavini!
Velika Ciril-JKetodova slavnost.
Spominjajte  se  narodne  meje!
Ropoško.
Na Dunaju v hotelu Germania so aretirali 18letnega mizarskega po-močnika Franca Tillicha, ki je pri-znal, da je pokradel po Koroškem več posestnikom, posebno gostilni-čarjem večje vsote denarja in tuđi drugo blago. Tilicha pripeljejo te dni v Celovec.
Mrtvega so našli v domaćem stranišcu v Zgornji Beli službujoČega hlapca Slletnega Ivana KobaČa. Kobac je imel epileptične napade in je umri po izreku zdravnika naravne smrti.
Španski golfrifi. Posestnik in strojar v Labudu Franc Salberger je dobil od nekega I. pl. M. iz Barcelone pismo, v katerem mu ta naznanja, da je zaradi kride v zaporu, da pa ima v nekem kovčegu, ki je deponiran na nekem inozemskem kolodvoru, v skrivnem predalu 800.000 fran-kov. Pisec pozivlja Salbergerja, da naj priđe v Barcelono, kjer naj plača sodne stroške in globo, v skupnem znesku 2500 frankov, nakar bosta dvignila skrit zaklad 800000 frankov. Od tega zaklada dobi Salberger tretjino, po odbitku skupnih stro-škov. Salberger naj, če je zadovoljen, brzojavi v Barcelono.
Primorsko.
Tržaške občinske volltve. — Bilanca. Izid tržaških občinskhi voli-tev smo priobčili že včeraj natanč-no. K temu dodajamo še sledeče: Po vsem velikanskem naporu in z vsemi
130. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran o.
silami, z vporabo vseh sredstev, do-voljenih in nedovoljenih, s pretnjo, rrožnjo in z denarjem zasigurala si e laško-liberalna kamora, in se to s
Ipomočjo Nemcev, edino le drugi in peti mestni votflni okraj. Vsled tega ,> zavladala namesto pripravijalnih ;^n zmagoslavja v kamori klavrna pobitost. Povzročil jo je deloma ne-:speh, deloma pa reakcija po naj-skrajnejšem naporu vseh sii. Se manj iego laska kamora se more veseliti zida socijal - demokratična stranka pred štirimi leti so prišli socijalni de-
Imokrati v ožjo volitev v 5 okrajih z 12 mandati, letos pa samo   v   dveh okrajih s 5 mandati, ki pa so odvisni c-d slovenskih glasov. — Po volitvi se je zbrala v Narodnem domu števil-na množica slovenskega ljudstva, ka-:eri je poročal o iziđu volitve držav-i poslanec dr. Otokar Rybar, ki e izvajal približno sledeče: V prime-r z volitvami v letu 1909. so Slovenci lahko ponosni na izid. Slovenci so lajveč napredovali   v   I. okraj u   in uspeh   ožjih   volitev je odvisen od Slovencev. V II. okraju se ie pokazal velik   nazadck   socijalnih demokra-:ov.    V III. okraju so prišli Slovenci lera 1909. v ožjo volitev samo z enim kandidatom, letos pa so prišli v ožjo volitev z obema kandidatoma. Ste-viio slovenskih volilcevr je sicer letos nanjše, toda razmerje med Slovenci n laškimi liberalci je boljše.     V IV. okraju so enake razmere kot v III. in se bo vršila ožja volitev. V V. okraju so Slovenci nekoliko nazadovali, to-:a nazadovali so vsi, posebno pa socijalni demokrati (ca. 300 glasov). V :em okraju se nam nudi drastičen in >sebno za socijalne demokrate zelo oucljiv slučaj, ki kaže, kaj povzroči ::znarodovanje. Temu okraju je pri-opljen tuđi Kjadin, ki je bil pred leti ^polnoma slovenski in je sedaj laki.    Izvoljeni so bili  laški  liberalci, ocijalni demokrati so padli. kar bi se e zgodilo, če bi bil Kjadin se sloven-■\i. Prišli bi bili v ožjo volitev. V V. •kraju so ostali Slovenci na    istem, ot so bili.     Nazadovali so socijalni iernokrati v prid laškim liberalcem. Pri ožji volitvi  odločujejo Slovenci. V splošnem so napredovali Slo-enci od zadnjih volitev od 24 ^c na
Tuđi z uspehom v okoliških krajih smejo biti Slovenci zadovolj-i. V L volil. okraju so dobili skup-: nasprotniki vkljub raznim občin-kim napravam in tovarnam komaj V»n glasov vec kot zadnjič.      V    II.
r> kraj u so ostali Slovenci približno na ^tem mestu.     Prišlo je do ožje vo-:ve med slovenskim in soeijalno-de-mokratičnim kandidatom.  Prirastek 'aško-liberalnih glasov gre na račun ; »vopriseljenega italijanskega   življa 1 na račun pritiska magistratnih pri-..anjačev. Posebno se ie odlikoval v ::m okraju Lonjer. Pri ožji volitvi se ;r>ra napeti vse sile. da prodre slo-enski kandidat dr. Just Pertot.     V IH. okraju je uspeh Slovencev tuđi < udovoljiv.     Vendar pa bi bil uspeh ovencev pri malo večji narodni za--.L-dnosti lahko boljši, posebno v Ro-anu. v Trebčah, v Sv. Križu in zlati na narodnem Prošeku,    oziroma ntovelju. — Socijalni    demokrati majo tište moči, s katero so se ba-a i. V mestu imajo 5 kandidatov v tn volitvi, v okolici pa enega. SIo-cnei pa imajo v okolici tri izvoljene ■: enega v ožji volitvi, v mestu pa 5 ožjih volitvah.      Govornik je nato ""zival vse Slovence, da naj z vsemi a mi delujejo za ožje volitve,    ki se ^rše v četrtek, 12. t. m. Nato je mno-ca. odšla iz dvorane,    zapela    raz--,:ava pred Narodnim domom himno Hej Slovani« in se nato popolnoma no razšla.
Izgredi laških Hberalcev in soci-Inih demokratov. Po volitvi so rali zvečer laški kamoraši par sto adi iz Starega mesta, moških in ensk, katerim se je priklopilo še kaj drugega občinstva in cei ta <~>r je šel kričaje: »Vive Trieste Jiana!« po mestu. Šla je ta čudna ipina razgrajačev pozdravi jat ve-ega nemškega Italiiana dr. Gasser-in župana, in prišla končno pred jlavski dom. Kamoristični kričači i začeli silno psovati, nakar so jih zdravili iz Delavskega doma s vrn. da so jih začeli obmetavati z aznimi stvarmi. Kamoraši so odgo-arjali s kamenjem in opeko, pri če-rur je bilo več oseb lahko ranjenih, 'adel je tuđi en strel in ranjen je bil >aie policijski uradnik. V Delavskem v>mu so bili oboroženi skoraj vsi z tvolverji, ker so pricakovali napad arnorašev, ki bi se bil tuđi v veliki eri izvršil, da ni policija pravočasno dzgnala kamoraške tolpe- Ce prište-■mo k temu še par svečic na oknih Starem mestu na čast županu dr. aieriu, lahko rečemo, da je bilo to :k> slavje laških kamorašev in soc. ::mokratov za njihove klaverne zrnage.
Potovalc! okoli sveta. V Trst ■a prišla zakonska Bonev iz Sofije, potujeta že od 31. marca f. 1901. Z iima gre tuđi njihov 81etni sinček. 'ružina bode potovala še več let, redno dovrši zacrtano turo.
Velika tat vina. Neznani tatovi so vlomili v vilo trgovca Cassaba v Trstu in odnesli iz nekega kovčega, ki je bil v kopalni sobi. za 1000 kron raznih vrednosti.
Marogasti legar. Do včeraj ziu-traj se stanje za marogastim legar-jem obolelih mornarjev še ni prav nič zboljšalo. Parnik > Dubrovnik«, katerega so poslali v lazaret, ker se ie peljal na njem skrivaj en mornar parnika »Vorvvarts«, je dobil včeraj libero pratico in odplul iz Trsta z novim moštvom, ker so staro moštvo obdržali pod zdravniŠkim nadzor-stvom. Včeraj pa sta umrla dva bol-nika in sicer v lazaretu nakladatelj premoga, Matevž Vukov, in v Mag-dalenski bolnici kurjač Blažica, oba uslužbenca parnika   >Vorwarts«.
Pelagra v Furlaniji. Koncem leta 1909. kaže statistika, da je obolelo v Furlaniji 1290 oseb za to strašno bo-leznijo. Ustanovila se je posebna komisija, ki ima nalogo, da kolikor mo-goče omeji razsirjanje te bolezni. Komisija je dosegla s pomocjo drugih merodajnih faktorjev lep uspeh, kajti koncem leta 1912. se izkazuje v letni statistiki samo še 593 slučajev obo-lenja. Največ slučajev priđe na obči-no Červinjan. kateri slede občine Kortnin, Gradišće in Tržič.
Dnevne vesti.
- Ali bo mogla uspevati dežel-na električna centrala? Kierikalci z -deželnim finančnim ministrom« dn Lampetom na čelu pravijo, da, strokovnjaki pa zatrjujejo, da ne. Tuđi naš list je že opetovano izražal svoje dvoine, da-li bo deželna električna centrala ob Završnici za de-želo plodonosno podjetje, ter je pri tem zlasti opozarjal na okolnost, da električna centrala ne bo imela za-dostnega števila odjemalcev v krogu industrije, kar pomenja toliko, kakor da ne bo mogla uspevati, ker ji z cdjemalci med kmetskim ljudstvom ni mnogo pomagano. In da je to naše mnenje pravilno, dokazuje poročilo, ki ga je podal Emil Honigmann po nalogu -Elektrotehničnega društva« nižjeavstrijski trgovski zbornici in ki ga priobčuje strokovno glasilo »Eiektrotechnik and Maschinen-bau« \" svoji 22. šievilki. \ tein po-ročilu čitamo med drugim: »Uvedba elektrike v kmetijstvo povzroča velike težkoče. ne samo z ozirom na visoke nabavne stroške priključkov in naprav. ki jih morejo tvegati ven-darle večinoma samo veleposestniki, ne pa kmetje, kakor zlasti zategadelj, ker kmetijstvo nima tako kakor industrija v celoti popolnoma enako-merne potrebe na elektriki. Kmetij-stvo potrebuje vse leto le malo elektrike, samo ob času žetve pa je rabi velike množine. Zaradi tega so agrar-ski obrati vobče najslabši odjemalci deželnih električnih centra!, k i se ne morejo rentirati, ako še poleg teh nimajo rednih odjemalcev v industrijskih k r o g i h.« — Će je to mnenje strokovnjaka pravilno, vzroka pač nirnamo, da bi o tem dvomili, potem je usoda deželne električne naprave ob Završnici vnaprej zapečatena!
Italijani so proglasili ah-u-nenco. X drugem okoličanskcin okraju v Trstu se ima, kakor je znano, vršiti prihodnji četrtek ožja volitev med slovenskim narodnim kandidatom dr. Justom P e r t ot o ni in socijalnim demokratom Kopačem. Pri volitvi bi odločevali Italijani, ka-terih kandidat Pirich je dobil 356 glasov. Ker so pa Italijani za svoje vo-lilce glasom »Piccola«, ki piše »per II. distretto de! II. corpo elettorale del Territorio, dove il ballottaggio e fra due slavi (lo slavo socialista e lo slavo nazionalista) fu naturalmente proclamata I' astensione«, proglasili abstinenco, je zmaga narodnega kandidata zagotovljena, ker je slovenski kandidat dr. Pertot dobil pri prvotni volitvi 1068 glasov, socijalni demokrat Kopač pa samo 654 glasov. Vrhu tega je treba še uvaževati, da je bilo pri prvi volitvi neveljavnih 213 glasov, ki so po pretežni večini odpadle slovenski narodni stranki. Će se torej poskrbi, da bodo oni vo-Hlci, katerih glas je bil zadnjič razve-Ijavlien, oddali veljavne glasovnice, bo slovenski kandidat prodrl ćelo v slučaju, ako glasujejo s socijalisti tuđi Italijani.
i- Vzoren katoličan. Omenili smo že, da je bil generalski špijon Redi zelo pobožen gospod. Zdaj so prišle na svetio prav značilne stvari o pobožnosti tega velikanskega iz-daialca. Ta Redi ni samo hodil vsako nedeljo in dostikrat tuđi med tednom z velikim molitvenikom k maši, nego je tuđi sovražil in preganjal raz-lične oficirje, ki so mislili, da za vest-no in dobro izpolnjevanje vojaških dolžnosti pobožnjakarstvo ni ravno potrebno. Redi je bil eden glavnih provzročitcljev duhovnih vaj za oficirje in je močno delal. da so vojake
vse bolj silili k spovedi. Zgodilo se je ćelo, da je Redi denunciral več oficirjev, ker nišo bili prijatelji duhovnih vaj in jim je za vse življenje škodoval. Sploh je bil zelo goreč in fanatičen v verskem oziru in bil de-ležen največjih simpatij visokih cerkvenih krogov. In ta velepobožni vzorni katoličan je bil eden največjih izdajalcev in »gaunerjev«, kar jih je svet kdaj videl. Tu se je zopet pokazalo, koliko je vredna pobožnost in vernost tistih ljudi, ki imajo vero vedno na Jeziku. Na vzornega katoli-čana Redla so pač lahko ponosni vsi cerkveni krogi in pa tuđi vsi tišti vojaški krogi, ki so duhovne vaje za oficirje propagirali, da bi ž njimi utrdili zanesljivost, zvestobo, vnemo in požrtvovanost oficirskega zbora. Na Redlu se je uspeh pokazal!
-r Zaradi članka g. Theimerjeve psuje snočni ^Siovenec« narodno-napredno stranko in časopisje z naj-izdatnejšimi psovkami. Na polje zmerjanja se mi ne podamo, prepu-ščaino to popolnoma ^Slovencu«, pribijamo pa, da je pravi odgovor na obdolžitve g. Theimerjeve samo tož-ba in nič drugega kakor tožba.
i Avstrijski sodniki in albanske sole. Avstrijska vlada je sodnikom v obee gorka, ker jih nima v rokah in jim ne more ukazovati, kako naj so-dijo. Zato se niti ne gane, da bi kaj storila za sodnike zdaj, ko je vsled glupe njene politike v vsej državi skoraj neznosna draginja. Njena dolžnost bi bila. da pomaga v prvi vrsti sodnikom izined vseh državnih uslužbencev, ker sodniki trpijo pod pritiskom draginje največ. Sodnik namreč ne srne imeti nobenega po-stranskega zaslužka. ražen če si kaj zasluži z literarnim delom, literarne-ga zaslužka pa pri nas Slovencih gotovo ni. Državni zdravniki izvršuje-jo poleg svoje službe še zdravniško prakso, zaslužijo kot sodni izveden-ci, kot železniški. tovarniški ali okrajno - bolniški zdravniki; — živi-nozdravniki imajo nebroj komisij, pregledujejo meso in živali, kar jim vse precej nese, in imajo še privatno prakso; — državni uradniki stavbe-ne stroke delajo stavbne nacrte in proračune, zaslužijo, če jih kličejo za sodne izvedence za titso pot, za katero ima sodnik le 7 K dijete, po 80 do 150 K in imajo še svoje komisije, kakor oglede, kolavdacije itd., računski uradniki pomagajo pri hranilni-eah ali drugih denarnih in zasebnih zavodili in zaslužijo tam kaj, — le ubogi sodniki ne zastužijo ničesar. Opetovano so prosili državo porno-či, zaman. Država ima pač denar za turske ubežnike in albanske sole, za avstrijskega uradnika nima denarja. Gospodarski polom, ki ga je država sama zakrivila, so začeli na svoji koži izmed vseh uradnikov prvi čutiti — avstrijski sodniki. — To dokazuje sledeči za državo zelo sramotni slučaj. Na Dunaju je živel tiho in skromno okrajni sodnik. Brez lastne krivde je zašel v dolgove in težkoče, tako da mu je ostajalo za življenje mesećno Ie 51) K. Ker s tem ni mogel izhajati, otrokom pa je moral dati jesti, je prišel pred kratkim v neko dunajsko odvetniško pisarno in pro-sil odvetnika, kateremu se je bil po-prej kot okrajni sodnik tainta predstavi!, za posojilo. Odvetnik pa pro-silcu ni verjel, da je res okrajni sodnik v skrajni bedi, ternveč je misli!, da ima opraviti s sleparjem. Zato mu ni dal posojila, pač pa je skrivaj po-klical policijo, ki je odvedla prosilca na urad. kier so dognali, da je prosi-lec res aktiven okrajni sodnik. Seve-da so ga takoj izpustili in poročali o zadevi njegovemu predstojništvu. Clovek bi mislil, da ga bodo pač pre-mestili h kakemu drugemu sodišču in mu dali podpore. Toda to se na-vadno pri nas ne zgodi. Vpokoiili so ga nenadoma. Pa mislite, da so mu uali penzijo svetnika? Kaj še, kot okrajni sodnik ie šel v penzijo, ki je za več nego 2500 K manisa nego plača. Zdaj pa naj izhaja, če more! Će priđe pisarniški uradnik v dolgove, hitro napreduje, samo da se izko-baca iz dolgov. Sodnika pa v takem slučaju na lastne stroške prestavijo in kake 3 ali 5 let preskakujejo v napredovanju. Na ta način mora zlesti še bolj v dolgove. Z dunajskim okraj-nim sodnikom se je pričelo, na vrsto pa priđe še marsikdo drug, če država v naglici ne pomore. Za okrajne-ga sodnika ni sramotno, pač pa se v inozemju in doma smatra za sramoto države, ki plača sodnika tako slabo, da mora — beračiti.
-i- Deželni odbor »prijatelj« obrtnikov. Iz Novega mesta: V No-vem mestu obstoji takozvana obrtna nadaljevalna šoia za obrtniške vajence. Ta šoia se vzdržuje s pod-poro države, deželnega odbora, no-vomeške in šmihelske občine in pod-pira jo tuđi trgovska in obrtna zbornica. Dočim so vsi drugi faktorji svoje obveznosti napram soli točno izpolnjevali, Je deželni odbor že za 1. 1912. ostavll vsako podporo in čud-
no — v istem letu je tuđi kandijanski župan Zure ustavil podporo svoje občine. Ker nekateri učitelji niti za 1. 1911. nišo dobili več remuneracije, in je deželni odbor vkljub izrecni izjavi deželne vlade za 1. 1913. zopet vstavil podporo, je v zadnjem času prišlo do tega, da se ima šoia kratko-malo opustiti. To je posebno značil-no, ker kierikalci: Jare, Kregar, Remc in drugi ravno letos opetovano prodajajo svoje zlate obljube no-vomeškim obrtnikom in pri vsakem obisku in shodu poudarjajo, kako jim srce gorko bije za povzdigo in izobrazbo obrtniškega stanu. Naš župan je na poziv šolskega vodstva za to nedeljo sklical vse zastopnike obrtnikov k posebnemu zborovanjuv inestno dvorano. Povabil je tuđi gimnazijskega ravnatelja Brežnika ter s posebnim povabilom tuđi za obrtni stan tako vnetega posianca Jarca. Ali na splošno začudenje — koga ni bilo? Jarca! Župan Rosman je na zborovanju omenil, da ima ta šoia sedaj že 3166 K primanjkljaja. Učencev je v tej soli vedno več, stro-ški so vedno večji, a dohodki in pri-spevki vedno manjši.Dež. odbor je za 1. 1912. ustavil podporo, češ, da je dotični kredit že — pošel. Vendar pa se je sklenilo, da bo deželni odbor zato pa za 1. 1913. v to svrho določil prinierno večjo podporo. Šolsko leto 1913. gre h koncu, a obljubljene vpnmerne večje«, ali sploh kakšne podpore od strani deželnega odbora ni in je ni. Šolsko vodstvo vsled tega javi, da pod takimi razmerami sole ne more več vzdržavati, šoia se bo morala zapreti. 2e 1. 1912. je bilo 1757 K primanjkljaja. Učitelj Lapajne niti za 1. 1911. in 1912. ni dobil reniu-neracije. Za preteklo leto pa sploh še nobeden ni dobil plačila. Kdo naj za-stonj uči in se trudi? Občina Šmihel, ki pošilja v solo čez 30 vajencev, tuđi ne plača svojega prispevka. Če se hoče solo še vzdrževati, bo treba vse prispevke povišati. Občina Šmihel od 90 na 300 K, novomeška občina od 300 na 500 do 800 K, deželni odbor bi moral prispevati najmanj 12OO K. Le od trgovske - obrtne zbornice se ne more več zahtevati. Govornik je poudarjal, da je jako ža-lostno, če se dobi v deželi stranka, ki se boji ljudske izobrazbe. Ali vsaj pri obrtniškem stanu naj bi stranka delaia izjemo ter sama gledala na to, da se obrtniški naraščaj izobrazuje. Po dališem precej burnem zaupnem zborovanju se je začelo zopet oficijelno zborovanje. Oglasil se je kandijanski župan Zure, ki je izjavil, da se sicer strinja z županom Ros-nianom glede potrebe šolske naobrazbe obrtniških vajencev, da pa on odbora ne bo pripravil do kakšne-ga povišanja podpore; k večjem do 1W K, več pa ne. Glede dosedanjega postanka pa je Zure izjavil. da je denar — pripravljen (aha!) naj le pri-dejo ponj. — Načelnik zastopstva obrtnikov Jevšek je izjavil, da obrt-niki sami ne morejo za solo prav nič prispevati. Župan Rosman je z ozirom na priporočilo nekega zboroval-ca, naj bi se šolsko vodstvo obrnilo ludi na hranilnice, izjavil, da bi bila taka prošnja, kar se tiče katoliške posojilnice v Kandiji, brezuspešna, ker isti krščanski zavod niti za dija-sko kuhinjo noče ničesar prispevati. Mizar Šali iz Bršljina je mnenja, da sole ni potreba, češ, moj brat je tuđi hodil v solo, pa je-------župan Rosman ga posvari, naj pusti take ne-okusne osebnosti pri miru, če ne ve kaj bolj pametnega svetovati. — Ma-lovič se huduje, zakaj bi samo mestni vajenci hodili v solo in ne tuđi vna-nii. Šoia naj se da — frančiškanom (Medklic: Maloviča pa za direktor-ia). Mož se zavzema za splošne učne tečaje, ne pove pa, kje vzeti denar, da bi se vsaj zaostala plača učiteljem izplačala. — Končno je predlagal župan Rosman, naj se šoia premesti na deželno kmetijsko solo na Grm ter izroči v oskrbo slavni občini Šmihel - Stopiče. Zure tega predloga se-veda ni vesel. Rosman: Torej naj se gg. načelniki vseh tukajsnjih obrtnih zadrug obrnejo s prošnjo na visoki deželni odbor za podporo. Zure: In, če bi deželni odbor res kaj dovolii? Rosman: Če ima visoki deželni odbor pri raznih prilikah tako vneto srce do slovenskih obrtnikov, bo ja ta svoje dobro srce v tem slučaju tuđi dejansko pokazal. Zure: Kaj pa, če bi šli vsi načelniki zadrug osebno k deželnemu odboru? Rosman: Najbrže bi bilo to brez uspeha. Vsaj g. Jare, ki toliko govori o povzdigi našega obrtniškega stanu, niti blizo ne priđe, ko se gre za tako važno obrtno vprašanje. — Sedlar: Načelniki ne morejo zastonj hoditi v Ljubljano, potovanje stane denar. — Rosman: Tega tuđi ni potreba. Jare ie vsako nedei|o tuka]; če imate v drugih stvareh toliko se pomeniti ž njim, pa se pomenite še v tem, kar je najbolj važno za sedaj. — Malovič: Kaj pa, če bi se g. Jarca še posebej povabi-lo na zborovanje? — Rosman: Pro-
sim gospoda, to se je tuđi že storilo. (Čita prepis vabila, ki se je Jarcu odposlalo priporočeno že 2. junija. V vabilu se mu je obrazložil važni in nujni nainen tega zborovanja, a g. posi. Jare je imel tako gorko srce za novomeške obrtnike, da na to vabilo niti — odgovoril ni.) — Po raznih nadaljnih nasvetih je predlagal župan Rosman: Načelniki vseh tukajsnjih obrtnih zadrug naj se obrnejo pisme* no na deželni odbor v svrho obljubljene podpore, obenem pa naj se tuđi pove, da če visokemu deželnemu odboru na obstoju te sole ni nič ležeče, se šoia kratkomalo zapre. — Klerikalni udeležniki se nekako boje pred tem korakom (že vedo zakaj) potem je bil ta predlog soglasno sprejet. Tako torej izgledajo »pravi prijatelji« malih naših obrtnikov.
i Pričetek občinskih volilnih sleparij na Dol. Toplicah. Poroča se nam: Po odredbi deželne vlade bi se moralo začetkom tega meseca na Dol. Toplicah začeti s pripravami za nove obč. volitve, oziroma bi moralo biti delo za obč. volitve že konča-no. To delo še ni in tuđi še ne bo kmalu končano in vsled razdelitve občine tuđi ne more biti, a z volilno agitacijo so kierikalci že pričeli. Faro vški nacrt je: Še predno se volitve razpišejo, naj prične skrivna agitacija po sosednjih občinah, med ljudmi, ki imajo volilno pravico v Toplicah. Najprej se poberejo pooblastila iz-ven občine, potem se pa polagoma >dela« tuđi v mejah občine same. Tako bodo imeli kierikalci večinoma že vsa pooblastila v rokah, ko se volitve razpišejo. Ta nacrt se pa v na-sprotju z znano razsodbo najvišjega sodišča (v slučaju stopiškega kapla-na Funtka) tako prakticira. Preteče-ni teden je topliški župnik hodil po šmihelski občini v vaseh okoli gore Ljubno ter si, ker sam vseh volilcem ne pozna, od svojega tovariša v Šmihelu izposodil šmihelskega mež-. narja, da je z njim hodil od hiše do hiše ter pooblastila pobiral. Kako malo se župnik briga za zakon,ozirc-ma za ukaz, izdan na najvišjem mestu, dokazuje sledeči slučaj: V Birč-ni vaši župnik pri svoji agitaciji ni dobil doma nekega volilca. NaroČil pa je, da se dotičnik mora v nedeljo zglasiti v Šmihelu, kjer da bo nekaj podpisal. Dotičnik se je tega povelja vstrašil, šel v Šmihel in podpisal po-oblastilo, ne da bi vedel zakaj in kako. Ker to ni prvi in zadnji slučaj te vrste, opozarjamo naše pristaše, da nam vsak tak slučaj javijo, oziroma še boije, da ga takoj naznanijo bližnji orožniški postaji. Opozarjamo pa tuđi na vse te slučaje naše volilce na Toplicah, in naj ne čakajo, kdaj bo župnik, ki zdaj ćelo občino vodi, raz~ pisal volitve. Treba ie iti že zdaj na podrobno agitacijsko delo!
-- Zamaknjena Johanca v Vo-dicah še vedno »trpi« svoje trpljenje! O tem so sedaj prepričane tuđi one neverjetne dame iz Kranja, katere so pretečeni petek napravile (za nje) te-žavno in dolgo pešpot, romanje v —-Vodice, pod vodstvom usmiljenke, katera jih uči ročna — dela! O tem romanju pripoveduje se sledeče: Hodile smo ćele štiri ure; mislila sem, da borno med potjo pele in govorile, kakor smo to delale kakor šo-larice na šolskih izletih! Usmiljenka, ki je šla z nami, začela je moliti rožni venec, me smo morale samo ob sebi umevno za njo moliti, to je trajalo ćelo pot — 4 ure — bila je prava božja pot v — novi Lurd! išle smo v Vodicah takoj k maši! Po maši spre-jel nas je dekan iz Kranja, ki je bil slučajno v bližnji vaši Zapoge, kjer se je vršila birma! — Kljub temu, da ljudstvo takorekoč oblega župnišče, kjer prebiva »zamaknjena Johanca«, posrečilo se nam je po zaslugi v tej zadevi vplivnega g. dekana priti v sobo, kjer se gode čudeži. — Johanca je bila dopoldne birmanska botra, dela je imela ta dan še dovolj, kajti ta dan, ker je bil petek, morala je še »trpeti«! — Kmalu po našem prihodu preoblekla se je v belo perilo ter se vlegla na posteljo, katera je bila pogrnjena z rjuho, zaznamovano s črkami »IHS«!! — »Trpljenje« se je pričelo! Johanca začela je zavijati oči, ter klicati neke nerazumljive be-sede v laškem jeziku! Čudna tišina je nastala v sobi, kjer vlada neznan-si smrad, mrzel pot je šel po meni, ko sem na lastne oči videla, da teče Jo-hanci kri iz čela, rok, prsi in rame! Na to smo šle v prepričanju iz sobe, da je to čudež. Slišale smo tuđi, da Ijudje dotične rjuhe perejo in umaza-* ne vode ne izlivajo proČ, temveč isto spravljajo, ter rabijo za izmivanje — ran! — Ker smo popolnoma tuđi mi prepričani, da si soudeleženka tega ni izmislila, čudimo se, da se temu početju, ki je v zadnjem času pripe-Ijalo ubogo ljudstvo tako daleč, da sj je v svoji slepoti začelo z umazano vodo izmivati rane, ter si zastrup-jati kri — ni že enkrat storilo konca!
— Ciril-Metodov dan v Ljubljani. . 2mske oodružnice družbe sv. Orila .

Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
130. štev.
In Metoda v Ljubljani so skfotlto prirediti 5. julija popoldne in 6. JuHJa do-poidne Ciril-Metodov dan. Ob te) priliki se bode pobiralo z nabiralnlki po vseh l|ubljanskih ulicah in javnih lokaKh darove v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
—  Obletnica    Aškerčeve   smrti. Jjanes je preteklo eno leto, odkar je #a vedno zoprl svoje oči  naš veliki pesnik Anton Aškerc* Upamo, da ne bo preteklo se enkrat eno leto, da se pe  spomni  slovenski  narod  svojega velikega sina ter mu postavi na ta ali friačin primeren spomenik.
—  Rojak, ki nam dela  čast.   G.
Martin Zmavc, okrajni orožniški fctražmešter v čajničah v Bosni, doma od Sv. Jurja ob Ščavnici (brat g. prof. dr. Jak. Žmavca v Ljubljani) je đobil zlati zaslužni križec s krono. Sele predlanskim je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Odliko-vanec je zelo značajen rodoljub, naš naročrtik ter se sploh pri vsaki priliki spominja naših narodno - dobro-njelnih društev, posebno D. C. M. Zato mu iskreno čestitamo.
—  Velik vojaški koncert, ki   ga Jutri, v sredo, ob N uri    zvečer    na korist mestnem   ubožnemu    zakladu povodom    tekmovalnega    streljanja castnikov 3. voja priredi z izbranim sporedom c. in kr. pešpolk kralj Bel-gijcev št. 27, se vrši na vrtu hotela >Union« ob pogrnjenih mizah. V slučaju neugodnega vremena    se    vrši Koncert v veliki dvorani hotela. Posebna vabila k temu koncertu se nišo razpošiljala: z ozirom na izredni povod ter dobrodelni namen te prire-ditve pa je želeti in pričakovati, kar rajmnogoštevilnejcga obiska.
—   Čudno   postopanje   državne policije. Ljubljanska državna policija zelo oštro postopa proti voznikom in kolesarjem, ki se natančno ne   drže cestnega policijskcga reda. Vsakega voznika, oziroma kolesarja, ki ne vozi na levi strani ceste, ustavi straž-nik in ga navadno policija tuđi kaz-nuje. Čudno pa se nam   zđi,   da   ti rredpisi ne veljajo za častnike.  Tako se je snoči ob osmih peljal   neki čostnik z neko damo mimo občinske fciše v Spodnji Siški na desni strani ceste. Stražnik, ki je stal pred obč. hišo, ni opozoril častnika, da ne vozi na pravi strani, temveč ga je ćelo pokorno pozdravil. Prav tako pa se je tuđi že zgodilo, da je častnik    jahal skozi Latermanov drevored, ne    da bi ga stražnik opozoril, da je to ne-dovolieno.    Ljudje se    zgražalo    na tem, da veljajo za vojake drugi cest-no - policijski predpisi nego za civi-liste. Upamo, da se bo ta nezakonita nepristranost    prav    kmalu   odstranila.
—  Svarilo. Tuie trgovske tvrdke in večia obrtna podjetja    dopošiljaio zasebnikom  različno  blago    (katero nišo naročili) ter poravnajo priloženi račun po čeku. Politične oblasti opo-zariajo    potom    občinskih      u rado v ljudstvo,    da oni. katerim se dopoš-Ijeio tako  pošiljatve,    nišo zavezani dotično blago plaćati, nazaj  pošiljati ali tvrdko obveščati,    prevzameio li blago ali ne.   Tuđi nišo dolžni blago plaćati, ako bi tvrdka pripomnila, da bi se smatralo, ako bi se blago v do-ločenem času ne vrnilo, da je adresat blago v plačilo prevz^l. — Na-slovljenec   zavezan   je   blago   plačati se !e tedaj, ako bi blago porabil  ali prodal naprej. Ako adresat hoče, la-hko v svojo večjo varnost tvrdko ob-vesti. svoje  blago    zopet    prevzeti. Zupanstva imaio nalog, ljudstvo svariti pred neprevidnostjo pri podpisa-nju naročil.     Prevečkrat se namreč dogodi, da podpišejo naročilo na take množine blaga, kojih nikdar porabiti ne morejo, ali da se naročilo glasi na nižjo kakovost, kakor pa da je bilo pogojeno in kakor so bili vzorci itd. Ako bi trgovski potniki ponujali blago, ne da bi jih kdo izrecno poklical, naj   se   to   naznani pristojni obrtni oblasti, če tuđi je tvrdka preje obve-stila stranko, da jo poseti njen potnik.
—  Razpisana srednješolska me-sta,   __   Od 9. aprila do 6. junija so bili sledeči razpisi: Ravnateljsko me-sto: Graslitz (rlg. 10. junija). — Klasična filologija: Dunaj XIV. (g. L. O. 20. maja), Dunaj XII.   (g. L. G. d. 21. maja), Ljubljana (I. g. L. G. d. 10. junija). —   Moderna filologija:    Ustje nad   Labo   (g. D. 1. g. event. se Ph. 11. maja),   Modling (g. D. F. 25. maja),   Stockerau   (g. D.   F. 25. maja), ,Waidhofen   a. d. Ybbs    (r. D. E. 25. daja), Ljubljana (II. g. D. L g. ali D. SI. 10. junija). — Historična skupina: Dunaj I. (r. H. 31. maja). Prirodopis-na skupina: Stockerau (r. Ch. m. nL 25. maja),  Dunajsko Novomesto  (r. Ch. m. ni. 25. maja), Celje (g. Ng. m. ni. 14, junija). —   Matematična skupina:    Modling (r. Ge. M. 25. maja), Elbogen    (r. Ge.    M. 18. junija).   — Prostoročno risanje: Stockerau (r. Z. Ge. 25. maja). — Telovadba: Karlovi vari (rlg. T. 11. maja),   Krems (r. T. 25. maja). — Supleature: Laa ob Diji (r. D. F.),    (r. Ng. T.),   (r. NI.), (r. ZJ 5* julija. Vse iliri suptentiur«
se spremenijo tekom prihodnjega šol-skega leta v stalna mesta. — Kratice in znaki kakor navadno.
PcMkttten samomor v Spodofl šlikl. Danes ponoći okoli V«12. si je pognal brivski pomoćnik Ivan Ribić iz revolverja dve kroglji v levo stran prs. Prišel je okoli pol dvanaj-stih ponoći zelo pijan domov, da ga je moral njegov gospodar KovaĆević ćelo sleći. Kmalu na to je šel iz kuhinje v vežo ter si tam pognal dve kroglji v prsa. Njegov gospodar se je prestrašil ter hitel v vežo, kjer je na-šel svojega pomoćnika v krvi ležati. G. Kovaćević je hitro telefoniral po rešilni voz ter obvestil policijo. Pre-ueljali so ga v deželno bolnišnico. šamomorilski kandidat pa je še baje medpotoma zahteval, naj mu dajo revolver, da si konca življenje. Najbrže je izvršil dejanje v veliki pija-nosti.
Šolskl svet za kranjski šoiski okraj ustanovil se je na novo ter ob-stoji iz. naslednjih članov: Predsed-nik: Okrajui glavar, od knezoškofij-skega ordinarijata imenovan: Anton K o b 1 a r, dekan v Kranju, njegov namestnik: Alojzu Šarec, župnik v Smartnem pri Kranju; veščaka-uči-telja: Franc L u z n a r, nadučitelj na Primskovem pri Kranju, in Vilibald Rus, ućitelj v Kranju; njihova na-mestnika: Karol Završnik, ućitelj v Dupljah, in Lovro P e r k o, nadučitelj v Poljanah: zastopniki ob-čin: Za sodni okraj Škofja Loka: Ma-tija Mrak, dekan v Stari Loki; njegov namestnik Franc U r š i č, župan na Trati; za sodni okraj Kranj: Blaž Z a b r e t, župan v Predosljih, njegov namestnik: Anton K o r i t n i k, župan v Cerkljah; za sodni okraj Tr-žič: Jožef P o t o k a r, župnik v Tr-žiču, njegov namestnik J. A h a -č i č iz Slemiča Št. 6; zastopnika de-želnega odbora: dr. Ivan H u b a d, okrožni zdravnik v Škofji Loki, Ja-nez Brodar, posestnik v Hrastih; njihova namestnika: Avguštin Š i n -kove c, župnik v $kofji Loki, in Ivan K u m e r, gostilničar iz Kranja. Okrajna šolska nadzornika: Karei S i m o n v Kranju in dr. Henrik S v o b o d a iz Ljubljane.
Rokovnjać. Kakor se je že poro-čalo v listih, je pred par meseci ne-kdo napadel in pobil neko ženo z na-menom jo oropati v Kladju, obcina Oselica v Poljanski dolini. Morilec in ropar Franc K r ž i Š n i k, tedaj v veri, da je ženo do smrti potolkel, živi zdaj v Poljanski dolini po hribih kot pravi rokovnjač. Zdaj se pojavi v tem kraju, zdaj zopet drugod, kakor so mu orožniki, ki mu slede noć in dan za petami. Največ se klati po gozdih. Priđe tuđi v hiše, ki so boli v šamoti in zahteva ali kruha in žganja in druzega. Ce ne daste, pravi, že veste, kaj se bo zgodilo. Ljudje. ševe na šamoti, se ga tuđi boje in mu dajo, kar zahteva. da pa le odpravijn od hiše. Od tod tuđi izhaja. ker se ljudje boje. da bi jim ne zažgal ali kaj dru-gega še hujšega ne napravih da se ga ne upajo izdati. Med drugim tuđi domnevajo. da mora biti oborožen, da se mu ni varno bližati. Prarvi rokovnjač v najslabšem pomenu bese-de, saj je že presedel, dasi jedva star nekaj nad 25 let, že več let v ječi. 2e smo omenili, da so mu nrožniki neprestano na sledu. a dobiri ga ne morejo. To tuđi ni nič čudr ga. Trije crožniki in tako veliko < ^rožje, skoro ćela Poljanska dolina.Kaj pomaga. če tuđi se ti trudijo noč h dan. da bi spravili na varno tega, življenju in imetju skraino nevarnega človeka. Zgodi se, da so orožniki kar dva do tri dni in še več neprestano v službi. Ti spolnjujejo svojo dolžnost v polni meri čez svoje naravne moči. Ce se pa hoče imeti uspeh in dobiti tega nevarnega ptića, bo treba, da pristojne oblasti odpošljejo takoj nekaj orožnikov v dolino, da mu ne bodo dali preje miru, da ga nekje zalotijo. To tuđi zahteva javna varnost, ker lahko slišimo, če se ne bo kmalu to zgodilo, da stori lahko zopet kaj hu-dega, ker tak izmeček postaja vedno krutejši in nevarnejši. Ona žena k sreći ni umrla, ampak je ozdravela.
Zgradba novega pokopališča v Novem mestu. Ob Ločenski cesti na svoječasnem Hočevarjevem svetu so začeli graditi novo pokopališče, na katerem bodo začeli pokopavati že v jeseni. Zdaj postavljajo skozi ob cesti visoke stebre iz betona, med njimi pa prilično 1 m visok pod-zidek, na katerega priđe železna ograja. Skrajni čas je že, da priđe pokopališče   ven iz mesta.
Trojke na DoJenjskem. To pa nišo take trojke,katerih se boje dijaki na Dolenjskem ravnotako kakor po-vsod drugod, marveč to so tro-vprežni vozovi. Trojke so danes od Novega mesta pa do Metlike vsak-danja prikazen. Mladini »o trojke nekaj novega, ker jih popreje ni videk). Pod kianci so par dobili priprego in so vpregli pred par živine še enega ali dva konja. Toda pri trojki so vpreženi vsi trije konji vštric. Tuđi ne pomaga tretji koiil, kakor pri pri-
pregah, samo po klancih, marveć vo-1 zijo tovorno blago, osobito tračnice, j ves čas vsi trije konji. Starejšim Do-lenjcem pa trojke nišo nove. Predno je stekla dolenjska železnica do Novega mesta, si lahko srečaval na državni cesti proti Ljubljani trojko za trojko.    Izvažali so posebno mlinske izdelke.
Tatvina. Dne 7. t. m. je bila blizu državne ceste med Postojno in Sv. Petrom najdena velika siva ruta (ogrinjalo) že nekoliko ponošena, 1 rjav, ponošen, defekten delavski suknjič ter 9 cm visok in 6 cm Širok vezen zaznamek F. U., katerega je storilec iz ukradene suknje odstranil, jo oblekel, svojo slekel in tam ležati pustil. Oškodovani naj se obrne na orožniško postajo v Postojni.
Novomeščan — slepanl v Zagrebu. V soboto in v nedeljo so v Zagrebu prijeli nekega zvitega slepar-ja. V petek popoldne je prišel namreč v Zagreb neki mlad mož ter se je predstavil v ondotni bolnišnici usmi-ljenih bratov kot dr. Boris Šlajmer, sin vladnega svetnika iz Ljubljane. Mlađega »doktorja« so sprejeli zelo ljubeznjivo in so ugodili tuđi njegovi želji, da si srne ogledati bolnišnico. Pri tem ga je spremljal neki zagreb-ški zdravnik. Ko si je »doktor^ ogle-dal vso bolnišnico, se je poslovil ter pripomnil, da bo ostal še par dni v Zagrebu, vsled česar bo imel še priliko, gospode posetiti. Navzlic tej ofi-cijalnt poslovitvi, je »gospod doktor« pozneje zopet prišel v bolnišnico in se je posebno dolgo mudil pri bolni-kih prvega in drugega razreda. Ko je vse do dohrega prerekognosciral, si je izbral kot žrtev nekega gospoda B., ki je že 14 dni na opazovalnici bolnišnice. Predstavil se mu je kot zdravnik ter se natančno informiral o njegovih rodbinskih razmerah. V nedeljo zjutraj je šel >gospod doktor« k soprogi gospoda B. v njeno stanovanje na Mažuranićev trg, se ji predstavil kot zdravnik bolnišnice, ji opisal zdravstveno stanje njenega so-proga ter ji končno nasvetoval. naj da svojemu bolnemu soprogu vbriz-Rati neki serum. Za to je zahteval 35 kron, kar mu je ona radevolje izpla-čala. Še isto popodne je šla v bolnišnico, da obišče svojega soproga ter se informira, kako je učinkovala injekcija. Tam pa je takoj spoznala, da je sedla sleparju na limanice. Tako] je vse naznanila upravi holnišnice. ki je tuđi takoj spoznala, s kakim »dok-toriern« je imela opraviti. Aviziralt so policijo, vendar pa je slepar še isto popoldne sam zašel v past. Prišel je v lekarno. da kupi pvramidon - pra-šek. Vratar mu je sporočil, da ga išče neki tovariš. Ko je bil slepar v veži, so hitro zaklenili vrata, ter so hoteli prijeti sleparja. Ta pa je takoj spo-znal situacijo, zbežal čez dvorisče, skozi zakristijo in cerkev na cesto. Osobje bolnišnice mu je sledilo. In kmalu se je razvil pravi lov po Ilici, ulici barona Jelačića, Bogovićevi ulici, Preradovićevi in Samostanski ulici, dokler ga nišo končno pasanti prijeli. Oddali so ga policiji. Slepar se piše Friderik Zore in je bil leta 1896. rojen v Novem mestu. Zore je brezposelni lekarniški  laborant. Dne
5.  junija  se je naselil v hotelu »Ro-val« ter se vpisal kot dr. Boris Šlaj-mer.  V  bolnišnici  usmiljenih  bratov se je seznanil tuđi s nrimarijein,    ki mu je med drugim dal tuđi svojo vi-zitko s priporočilom na dr. Jokovića, ker si je hotel »dr. Šlaimer« ogledati tuđi zagrebški sanatorij. Pri preiska-vi so našli pri njem tuđi pismo s fin-giranim podpisom nekega njegovega prijatelja Jožkota Rusa, v katerem ta sporoča Ijubljanskemu    dnevniku »Dan«, da je Friderik Zore i/.vršil v Zagrebu  satnomor.    Pismo je  Zore sam napisa!. Nadalje so našli pri njem zdravniško izpričevalo. ki je je napi-sal    Zore in s katerim    predpisuje otrokom gospe B. dieto, nadalje   recept, napisan na društvenem    listku obrtnoga    pomočniškesra   društva, s katerim je predpisal g. B. neko kri či-stilno sredstvo. Pri njem pa so našli tuđi vozni listek Ljubljana - Zagreb. Sleparja iščejo tuđi kranjske oblasti zaradi tatvine in goljufije. Pred časom je nekje okoli Škofje Loke ušel pri transportu orožnikom.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 10., sredo 11. in četrtek 12. junija: 1. Dubrovnik. (Potovalni film.) 2. Bubi in njegov prijatelj slon. (Komična učinkovitost s 31/« letnim Bubijem.) 3. 2urnal Pathe. (Najno-vejše, šport, moda itd.) 4. Zakrinka-na Ijubezen. (Velika senzacijska drama v treh dejanjih s priljubljeno umetnico Henny Porten.) — Pri vseh predstavah. 5. Cinesino dela kokošim konkurenco. (Komična učinkovitost.)
6.  Bilo bi lepo. (Veseloigra.) — Samo    pri zadnji    večerni    predstavi.
7.  Hudič,   ki postane puščavnik. — (Ital. veseloigra.)   Samo   pri zadnji predstavi. — Samo štiri dni!   Petek 13. do ponedeljka 16. Dantejev »Pe-kel«.    (Največji    in    najzanimivejši umotvor v treh dejanjih.) Predstave vsaki dan od 3. do 41/*., 47* do 6„
6. do 7V2., 7x/2. do 9., 9. do \0*l2. ure. »Dantefev Pekel« v kinematografa »Ideal«. »Reichspost« od 21. marca 1913 piše: V navzočnosti ele-gantnega povabljenega občinstva proizvajal se je včeraj popoldne v Elitekino, »Kleine Btihne«, film Dan-tejeva krasna, fantazije polna pesni-tev »Nebeska komedija«. Izvršitev tega orjaškega filma, ki je brez-dvomno eno največjih del kinematografske umetnosti je trajala nad 2 leti in je stala ogromno denarja. — V glavnih vlogah so sodelovali največji italijanski umetniki, režiserji in igralci. Vsaka posamezna slika je bajnokrasna. Grozne muke in trpin-čenja, ki jih Dante opisuje v svojem potovanju po peklu se vidijo v pre-tresljivi realistiki na filmu in so v vsej krasoti neprekosljivi. Prvo predvajanje tega filma na Dunaju je doseglo velikanski uspeh in vlada med občinstvom kar najvecje zanimanje zanj. — V Ljubljani se bo predvajal ta film v kinematografu > Ideal« od petka 13. do 16. t. m. pri vseh predstavah, ki se vrše vsaki dan od 3.—472., 472—6., 6.—7V2, 772.—9., in od 9.—1072. Cene se radi ogromnih nabavnih stroškov malenkostno zvišajo.
V mestni klavnici se je zaklalo od 25. maja do 1. junija t. 1. 58 volov, 2 bika, 10 krav, 125 prašičev, 156 te-let, 28 koštrunov in 55 kozličev. Vpe-!ialo pa 133 kg mesa, 1 zaklan prašič, 65 zaklanih telet in 26 zaklanih kozličev.
Oče mesto sina. PredvčerajŠ-pjem je prišel na dopust k svojim siaršem, ki bivajo v Ljubljani neki vojak ter se oblekel v civilno obleko in šel na sprehod. Pri tem so se pa očetu obudili spomini na njegova mladostna leta in sicer tako Ijubki spomini, da ga je premagala Ijubezen do vojaške uniforme. Ko je sin odšel, se oče obleče v njegovo uniformo in odide na ulico. Naposled se je stari vojak podal v neko gostilno, kjer se je privoščil požirek vina. Ker se je gostom zdel le prestar za vojaka prostaka, so ga začeli popraševati, kdo je in CKlkod prihaja. Natvezovai jim je, da je star 38 let, da je sedaj prišel iz Amerike, pa mora delati orožno vajo. A tuđi tega mu nišo hoteli verjeti, marveč so ga posvarili, češ, naj se pazi, kajti, Če ga zasači policija, bode gotovo aretovan. In res kemaj je bilo to izgovorjeno, že vstopi v lokal mož postave in stare-ga vojaka pozove s seboj.
S trga. Danes so pripeljali na trg 1 voz vipavskih česenj, katerih je biio 70 škatulj. — Na trg so danes pripeljali — prvič letos — precej ma-relic, katere so bile zelo slane, namreč 1 kg po 1 K 60 v.
Najdene stvari: 1 crna denarni-ca z malo vsoto, 1 zavitek, 1 crna denarnica, 1 zapestnica, 1 knjiga, 1 ženska ura, 1 ščipalnik, 1 moška palica. Izgubljene stvari: 1 ročno delo, 18 m dolga železna veriga, 1 plava čepića, 1 denarnica z 20 K bankov-cem, 1 crna ženska denarnica z malo vsoto, 1 zlata vratna verižica, 1 10-kronski bankovec, 1 crna denarnica s 50 K, 1 nožek in nekaj cigaret, 1 bankovec za 50 K, 1 ženska ura srebrna in dolga verižica, 1 plet, 1 srebrni naprstnik, znotraj pozlaćen, 1 ročna torbica z denarnico z malo vsoto, 1 denarnica z usnja. z 10 K hankovcem, nekaj računov in en križec od rožnega venca in ena srebrna kronca.
Narodno obramba.
Narodni gostilničarji naj bi sami skrbeli. da so pri hiši vedno računski listki CirtI - Metodove družbe. Saj je treba le dopisnico pisati, ali se obrniti na domačo podružnico. Zde se nam prazni izgovori, da ne vedo gostilničarji, kje se dobe taki listki. In tako si upajo izgovarjati se ćelo pred pragom Ljubljane!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Schelesnikar v Slov. Gradcu 20 K, katere je daroval g. Ferdinand Kac v Šmartnem pri Slo-venjem Gradcu ob priliki svojega godovanja. Pri občnem zboru ž. C. M. podružnice v Krškem se je nabra-lo 14 K v spomin na umrlo gospo Marijo dr. Janovo, vsoto je poslala družbi g. Pavla Zirerjeva. G. Makso Zaloker v Ljubljani je daroval po pogrebu svoje ljubljene hčerke Berte 5 K 76 v. Hvala!
G. Franica Mikluš, blagajničarka podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Pevmi je poslala 78 K 14 v čistega dohodka od cvetličnega dne, prirejenega 25. maja t. 1. Ta marljiva podružnica nas je prehitela in nam dala vzgled, da jo posnemamo. To se bode tuđi zgodilo. Združena odbora C. M. podružnic šentpeterskih v Ljubljani sta sklenila prirediti C. M. dan v svojem okolišu v nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda. Temu sklepu se pridružijo tuđi vse ljubljanske podružnice, prihajajo pa gla-
sovi iz raznih krajev, naj bo ome-njene dan določen leto za letom za delovanje v korist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. S tem poročilom opozarjamo vse zavedne Slovence, posebno vse C. M. podružnice, naj store potrebne priprave za naš slovenski dan 6. julija.
Društveno naznanila.
VI. javna telovadba »Sokola I.«
se vrši letos dne 6. julija. Priprave za to prireditev so v polnem teku, nudilo se bo posetnikom kar največ užitka in zabave, zlasti pa bo vsakega obiskovalca razveselit napredek tega agilnega društva na telovadnem po~ Iju. Bratska društva se naprošajo, da se ozirajo na ta dan, ki bodi posvećen »Sokolu L«.
Društvo   zdravnikov   na Kranj-skera. Prihodnje redno mesečno zbn-rovanje se vrši v četrtek, dne 12. ]l nija 1913 ob 6. zvečer na dermatok-škem oddelku deželne bolnišnice.
Ljubljansko prostovoljno gasilno In rese valno društvo je imelo v »Mestnem domu« v soboto svoj redi letni občni zbor. Zborovanje je otvo-ril in vodil društveni blagajnik gosp. B a r 1 e, ker je načelnik gosp. L. S t r i c e 1 j pred kratkim umri, pod-načelnik pa je med letom odstopil. V svojem nagovoru je poudarjal   gos;.
B a r 1 e, da je v minolem letu z iz« redno silo posegla smrt v gasilske vrste. Umrli so: pobočnik Fr. Čude n, zvezni tajnik T r 0 š t, ki je bil z društvom v najožjem stiku, društveni varuh Breskvar, društveni soustanovitelj in največji dobrotnik ces. svetnik M urni k in najstarejši izvršujoči član in Hletni načelnik Ludovik S t r i c e I j. Ludovika Stric-Ija je označil predsednik kot najmar-ljivejšega in kot vzorgasilca. V znak sožalja so se dvignili zborovalci s se-dežev. — O društvenem delovanju je poročal društveni tapik g. A n d 10-v e c. Društvo im 75 izvršujočih in 204 podpornih članov. Odbor je imel 8 sej in društvo dve službeni zboro-vanji. Blagajna izkazuje 9911 K 34 v dohodkov in ravno toliko stroškov. Dolg blagajne znaša 3930 K 96 v. — Proračun za tekoče leto pa izkazuje 2930 K primanjkljaja. — Poročila je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje in predsednik je izrekel poro-čevalcem posebno zahvalo. — Pri dopolnilni volitvi v odbor sta bila iz-voljena za načelnika soglasno gosp. Josip T u r k, za podnačelnika pa g. D i n t e r. Novoizvoljeni načelnik je takoi nato prevzel vodstvo zborova-nja. Zahvalil se je v nagovoru za iz-kazano mu zaupanje in poudarjal, da bo z vso vnemo in strogostjo delal za red in disciplino v društvu, in da bo željam in pritožbam članov rade volje ustrezal, če se mu sporoče po odboru ali neposredno, zahrbtnemu delovanju pa je napovedal neizprosen boj. Poudarjal je končno tuđi, da na; se v društvo ne zanaša političnega strankarstva, ker to v takem društvu gotovo ni na mestu. — O nadalj-nem delovanju društva se je še poro-čalo, da je sodelovalo društvo pri 17 požarih, reševalni oddelek društva pa se je uporabil 712krat. Od obstoja do danes je bil poklican reševalni oddelek 6600krat na ponteč. Za gasil-sko stražo v gledališčih in družili prireditvah je skrbelo društvo pri 271 predstavah. Vaj je imelo društvo 7?, med temi straža v »Mestnem domu in novinci 33. Med letom sta prazno vala 301etnico svojega delovanja člana Furlan in Pritekel, 251etni-co pa član C o r i a r y. Prvima dve-ma je podarilo društvo v znak priznanja v trajen spomin zlati uri, Co-riaryju pa je dal deželni predsednik gasilsko kolajno. — Nato je sledil poročilo o bolnlški blagajni, poroce-valec blagajnik gosp. L e u t g e b. Blagajna je imela 1129 K 98 vin. dohodkov in 1735 K 32 vin. stroškov. Skupno premoženje blagajne znaša 27.750 K 83 vin. O podpornem skladu je poročal blagajnikov namestnik ?. K a v č i č. Podporni sklad je ime! 776 K 51 vin. dohodkov in 130 kron stroškov. Premoženje te blagajne znaša 8826 K 72 vin- S tem je bi dnevni red zborovanja izčrpan in predsednik je z zahvalnim končnim govorom zaključil zborovanje.
Zveza jugoslovanskih železničar jev priredi v nedeljo, dne 15. junij ob 10. dopoldne v vrtnem salonu re stavracije pri »Levu« na Marije Te režije cesti društven shod. Dnevn red: 1. Položaj železničarjev in or ganizacija. 2. Raznoterosti. — Vabi mo slovenske železničarje, da se sho da polnoštevilno udeleže, elane Z. J. 2. pa prosimo, da agitirajo za mnogobrojno udeležbo.
Shod v Litiji priredita skupno »Narodna socijal. zveza« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« v nedeljo, dne 15. junija ob 4. popoldne. Ker bo to prvi večji shod teh narodnih organizacij v Litiji, upamo, da se ga Litijčani, posebno pa delavstvo in železničarji polnoštevilno udeleže Natančneje Še Doročamo.
130. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Klub slovenskih kotosarfev »Ilirija«, Ustanovni občni zbor se je vr-šil dne 2. junija v hotelu »Ilirija«. 2e udeležba sama je pokazala, da zanimanje za organizacijo kolesarjev še ni popolnoma zamrlo. Zadnji čas je pa že tuđi, da se je pri nas osnovalo društvo, ki ima namen ta lepi šport dvigniti na enako stopinjo sorodnik društev sosednih mest. Za primer, le zadnja velika cestna dirka po Krasu, pri kateri so se dosegli kljub neugod-nemu vremenu kaj lepi uspehi. Bilo je pa zanimanje za to prireditev tuđi spiošno, saj je vojaška uprava poslala v konkurenco svoje moštvo. Mlado društvo se pogaja tuđi že z trža-škimi društvi radi velike dvodnevne dirke, ki se ima vršiti še letos in sicer je nameravana proga Trst-Ljubljana-Zagreb. Samoobsebi umevno je, da smejo biti Člani ne le dirkači, temveč rudi taki, ki so za polahno vožnjo. Na programu ima odbor že za to se-zijo veČ izletov v ljubljansko okolico. Vstreženo bode tako vsestransko. V odbor so bili izvoijeni sledeČi gg.: Stopar Davorin, predsednik, pod-predsednik Gore, Stopar Fran, Kramar, Bahovec, Šimenc, Potokar, Ogrin, Mohar, reditelja: Škoda in Nosan, preglednika: Delakorda in Huber.
Zveza škontistov, uslužbencev bank. hranilnic, posojilnic itd. podružnica Ljubljana je imela pri No-vem svetu sestanek, katerega se je udeležil tuđi predsednik centrale g. A n g e 1 i z Dunaja. Gosta z Dunaja je pozdravil predsednik g. Jos. K u -r e n t, ki je posebno poudarjal njegove zasluge in neumorno delo v prid tovarišem. Nato je govoril g. A n g e 1 i, ki je po pozdravu poudar-jal posebno razvoj organizacije med tovariši, uspeh, ki so ga dosegli v zadnjih 7 letih. Omenja zavetišče za bolne na otoku Rabu v Dalmaciji. Govornik je prišel od tam in pove-dal. da je sedaj tam 11 tovarišev, eden izmed teh iz Ljubljane. Nato se je dotaknil plačilnih razmer, posebno v Ljubljani in poudarjal nujno potrebo ureditve. Veliko važnost je pola-gal govornik na snaženje uradnih prostorov, ker to de!o v današnjem času pač ni već primerno stanu, na občevanje z uradniki. ki naj bode vljudno, sicer pa odločno. Nadalje postane z 1. 1914. obvezen skiep obč-nega zbora, da dobi vdova umrlega člana 100 kron posmrtnine. Gledalo se bode tuđi na to. da si preskrbi za oboJele elane v zavetišču na Rabu popolnoma brezplačna oskrba. Po nonovnem pozivu na skupno delo se je Angeli še enkrat zahvalil za tako nrijazen sprejem v lepi beli Ljubljani in živahno odobravan končal svoj govor. Govorniku se je zahvalil predsednik g. Kurent za njegove dobre nasvete in za podporo centrale, ka-tero prosi tuđi v bodoče. Nato se je razvi! prosti razgovor o raznih internih zadevah. ki ]e trajal skoro do poinoči, nakar so se udeleženci razšli.
Izpred sadišča.
Mati v moški obleki. Pred za-srebškim sodiščem se je pripetil v soboto zelo zanimiv slučaj. Kmetica Katarina Stubic iz Kraljevca pri Zagrebu je bila obtožena zaradi zanikr-nega nadzorstva svojega petletnega otroka, ki je utoniL Ko je poklical sodnik Stubicevo v dvorano je stopil >red sodnika neki moški. Sodnik: Zakaj pa ni prišla žena Katra? Mo-ški odgovori: »Katra Stubic sern ?az!< V pojasnilo svojega nastopa je "ovedala žena sledeče: Pred nekaj leti mi je umri mož, ki me je zapusti! v silni bedi z dvema otrokoma. En otrok je kmalo po moževi smrti umri. Da bi ohranila ostalega otroka obleka sem si mozevo obleko, moćna sem. in kmalo sem dobila delo kot zelezniški delavec na progi. Od začetka so me vaseani dražili in so me zasramovali, toda jaz se nisem za to nič zmenila. ker mi je bilo već ležeče na tem, da ohranim sebe in otroka. Končno pa je to zasramovanje pone-haio, Ijudje so se me privadili in ži-vela sem kot železniški delavec mirno pri svojem delu in skrbela za otmka, dokler se mi ni pripetila ta nesreća. Sodnik je nato preloži! ob-ravnavo in prosil za informacijo ob-ćinski urad. Občinski urad je izpo-vedbe obtoženke potrdilo in je posebno poudarjalo njeno materinsko ijubezen. Sodišče bo bržkotne obtož-bo urnaknilo.
Bazne stvari.
♦  Stavka na Dunaju- Slikarski in rleskarski pomočniki  pri već   nego 20 gospodarjih so    pričeli    stavkati. Vsled tega je sklenila zveza slikarjev in pleskarjev na Nižje - Avstrijskem spiošno izprtje vseh delavcev, kate-ro izprtje se je že skoro po vseh de-lavnicah izvršilo.
♦  Konierenca za sestavo vozne-ZM rada.   V Budimpešti se je   se^a
včeraj letošnja mednarodna konfe-renca za sestavo voznega reda. Kon-ference se je udeležilo ćez 300 dele-gatov iz inozemstva. Zastopane so vse evropske države razun Turčije, ki se konference noče udeležiti. Konierenca se bo bavila pretežno z vprašanjem mednarodnega voznega reda in mednarodnih voznih zvez.
*   Žena ćastnika ustrelila  raoža in sebe. V častniškem paviljonu ka-detne sole    v Velikem Varadinu    je ustrelila soproga nadporočnika Karla Preissa svojega moža, ki je pade! smrtno ranjen, in nato še sebe. Pre-nesli so jih umirajoča   v  bolnišnico. Zločin je izvršila žena iz ljubosum-nosti. Preissova sta že delj časa po-ročena in imata 3 otroke.
*     Iz    draždanske    mrtvačnice. Tehnik   Meinel  je   umoril,    bržkotne vsled ljubosumnosti, 191etno Elo Bie-dermanovo. Morilec je pobegnil, njegovo žrtev pa so položili na mrtva-ški oder v nirtvašnici. PonoČi je vlo-mil  Meinel v    mrtvašnieo,    kjer    je ostal delj časa, se od ljubice poslovil in ji vtaknil    med    prste    poslovilno pismo, z željo, da naj ga denejo ž njo v grob. Na begu iz mrtvašnice ga je opazil neki mrliški stražnik, poklical je policijo, ki je beguncu sledila in ga proti jutru ujela.
*  Vohunstvo med laškimi   čast« niki.   V iModeni so zaprli   301etnega bivšega poročnika   Carlo    Cassona, sina majorja Cassone zaradi vohun-stva v prid Francoski. Sum je nastal vsled tega, ker je Cassona   v    zadnjem času zelo potratno živel in ker se je večkrat vozil v Pariz. Na ob-mejni pošti so zaplenili zaboj, katerega je poslal na Franeosko in sicer v Pariz. V zaboju so našli zelo važne vojaške tajnosti in pismo, v kate-rem zahteva Cassona veliko denarja. Milanski list »Secolo« piše, da je iz-dal Cassona tuđi mobilizacijski nacrt in da je stal v ozki, zaupni   zvezi   z več laškimi štabnimi častniki.
*  Zeppeiin na Dunaju. Včeraj ob V42. popodne je priplul   Zeppeiin   z balonom   -Sachsen«  nad  Dunaj.    V mestu so se zbrale ogromne množice prebivalstva, ki so čakale    prihoda. Prihod balona do mestne meje je na-znanil strel iz topa.    Balon se je pe-Ijal nato proii Schonbrunu, kjer ga je čakal na balkonu cesar v spremstvu grofa Paara in kneza    Montenuovo. Pozdravil je balon cesarja s tem, da se je približa! skoro na 100 m raz-dalje in se nekoliko nagnil. Od tod je odplul balon na letališče pri Asper-nu, kjer je s   pomočjo   avstrijskega vojaštva srečno pristal. Na letališću so sprejeli Zeppelina zastopniki av-strijske zračne flotile, zastopnik voj-nega ministra Tertain, zastopnik cesarske hiše nadvojvoda    Evgen in veČ drugih zastopnikov raznih oblasti. IzSchonbruna je poslal cesar r.a letalno polje brzojavko,    ki    čestita Zeppelinu na njegovem uspehu.    Po raznih  pozdravnih  nagovorih  se    je odpeljal Zeppeiin z dvornim avtomo-bilom v hotel  »Imperial-, kjer se je nastanil kot cesarjev gost. Grof Zeppeiin bo sprejet danes ob 12. uri od cesarja v avdijenci, nakar    se    vrši dejeuner katerega se udeleži 26 oseb med  temi tuđi Zeppelinovo    sprem-stvo  in  člani  nemškega poslaništva.
Telefonsko in brzojavna poručila.
Poštanska zbornica.
Dunaj, 10. junija. Posia.i^ka zbornica je danes nadaljevala debato o finančni reformi. Govorila sta češka poslanca Viškofci in Funk, na-k.ir je bila seja zaključena, da se da p^oračunskemu odseku možnost, da nadaljuje razpravo o proračunskem prezizoriju. Dopoldne je v odseku žeiezniški minister Forstner našteval one koncesije, ki jih namerava dati vlada železničarjem. Vlada je že predložila naknadno kreditno predio-go, v kateri zahteva nove tri miiijo-ne za pokritje izdatkov za železni-čarje.
Panika na borzl.
Dunaj, 10. junija. Vsled skrajno neugodnih poročil z Balkana so na današnji dopoldanski borzi kurri znatno padli. Alpinke so padle za 24 kron, praške železarne za 48 K, krc-ditke za 5 K, delnice državnih žeiez-nic za 12 K in delnice Škodove to-varne za 25 K.
Zeppeiin pri cesar ju.
Dunai, 10. junija. Cesar je spre-jel v posebni avdijenci grofa Zeppelina, čegar zračna ladja se je danes povrnila na Nemško. Vladar je po-delil Zeppelinu medaljo za znanost in umetnost. Popoldne je bil na čast nemŠkemu  zrakoplovcu banket.
Zeppeiin na povratku. Dunaj, 10. junija. Grof Zeppeiin je svojo zračno ladjo danes ob 2. uri 55 min. zjutraj odplul iz Asperna in se ob 8. zjutraj pojavil pri Subenu na avstrijsko bavarski meji.
OogoJfcl im Balkanii.
Nova vojna nevarnost  na   Balkanu.
Duna), 10. junija. Po poročilih iz Belgrada, je sklenil srbski ministrski svet v včerajšnji seji, naj se obrne srbska vlada s posebno noto na bol-garsko vlado, ter v obvezni obliki zahteva, da li je Bolgarska pripravljena, sklicati sestanek balkanskih ministrskih predsednikov najkasneje v enem tednu. Ako bo odgovor na to noto negativen, bo Srbija reagirala na ta odgovor s takojšnjo proglasit-vijo aneksije vseh, po srbski armadl zavzetih pokrajin. Vse vesti, da bo Srbija zahtevala odgovor o Bolgar-ske v obliki ultimatuma, so neresnič-ne. PasiĆ je imel včeraj konferenco z načelniki posameznih političnih strank. Te konference se danes nada-Uujejo. Prihajajo vesti o novih spo-padih med bolgarskimi in srbskimi četami. Zvečer je prišla vest o krva-vem spopadu pri vaši Makrcš. V boju je baje padlo na srbski strani 100 mož. Potrjuje se vest, da so Bolgari napadli vas Valandovo in da je bol-garski poveljnik odklonil zahtevo srbskega generala, naj se Bolgari umaknejo v svoje prvotne pozicije. Včeraj so Bolgari v Caribrodu ustavili vlak iz Sofije, ki se je imel odpe-ljati proti Nišu in Belgradu.
Sofija, 10. junija. V političnih krogih se širi vest, da si bo ministrski predsednik Gešov Še premislil in preklical svojo demisijo. Polslužbeni list »Mir« oštro napada srbskega pre-stolonaslednika kraljevića Aleksandra, ker je v nekem razgovoru, ki so ga priobčili listi, naglašal potrebo revizije srbsko - bolgarske pogodbe.
Sofija, 10. junija. Car Ferdinand je sprejel predsednika narodnega so-branja dr. Daneva. Ministrska kriza se resi sele koncem tega tedna. Pri-hodnje dni bodo zastopniki velesil izvršili v Sofiji demaršo glede bol-garsko - srbskega in bolgarsko - gr-škega spora. Istočasno bodo velesile intervenirale v prilog miru tuđi v Belgradu in v Atenah.
Petrograd, 10. junija. Ruska vlada je svoj nasvet glede demobilizacije ponovila tako v Belgradu, kakor v Sofiji. Srbija je na rusko intervencijo odgovorila, da je pripravljena, odpustiti vse vojaštvo, razun onega, ki ga potrebuje v okupiranih pokraji-nah. Takisto ugodno je odgovorila tuđi Orška. Bolgarska ni dala točne-ga odgovora, marveč je izjavila, da si odgovor pridržuje za pozneje.
Napetost med Bolgarsko  in   Srbijo. — Srbski poslanik odpotoval iz Sofije. — Srbija je poklicala pod orožje vse rezerviste.
Bčlgrad, 10. junija. (Uradno.) Danes zjutraj so vojaške oblasti iz Pirota poslale poročilo, da je Bolgarska pravkar prepovedala onim pose-stnikom, ki imajo posestva na srb-skem in na bolgarskem ozemlju. prekoračiti bolgarsko mejo. Tuđi srb-skim obmejnim stražam so bolgarske oblasti prepovedale prekoračiti me-jo.
Belgrad, 10. junija. V mestu so razširjene vesti, da je dala bolgarska vlada vse mejte proti Srbiji zapreti,
London, 10. junija. »Dailv Mail < javlja iz Sofije, da je srbski poslanik dr. Spalajković, ki se je sele te dni vrnil v Sofijo, nenadoma z vso svojo rodbino odpotoval. 2 njim je baje od-potovala većina poslaniškega osobja.
London, 10. junija. »Dailv Tele-graph" javlja iz Belgrada: Srbska vlada je poklicala pod orožje vse rezerviste, tuđi one, ki se nahajajo v inozemstvu.
Belgrad, 10. junija. Včeraj je prispel semkaj vojvoda Putnik, ki je bil sprejet od kralja v posebni avdijenci. Popoldne se je udeležil izredne seje ministrskega sveta.
Dunaj, 10. junija. Listi javljajo iz Sofije, da se je nad Sofijo proglasilo obsedno stanje. Na smodnišnico je bil snoči izvršen atentat, storilci so ušli.
Srbsko - grški vojni nacrt.
Atene, 10. junija. Zatrjuje se, da je srbsko - grški vojni nacrt proti Bolgariji že do zadnjih podrobnosti izgotovljen. Srbsko - grška armadar bo prodirala proti Bolgarski na crti Kumanovo, Gesgeli in Pangeios. — Srbska armada bo tvorila center in levo krilo, grška pa desno krilo.
Poslanca konferenca v Londonu. Longon, 10. junija. Na veleposia-niški konferenci, ki se je vršila včeraj so razpravljali o vprašanju, kako si naj Srbiji zajamči Jadransko trgovinsko pristanisče. Do taksnega sklepa v konferenci še ni prišlo.
Bolgarsko - romunski spor. — Romanska ne ostane nevtralna.
BukarešU, 10. junija. Romun-ska vlada je pred enim tednom spo-ročila bolgarski svojo želio, naj bi mešana komisija pričela ugotavljati novo romunsko - bolgarsko mejo, kakor je bilo to dogovorjeno na po-slaniški konferenci v Petrogradu. — Bolgarska na to romuasko noto sp4oh ni odgovorila. Romunska sedaj grozi, da bo na svojo   pest   zasedla vse
ozemlje, ki ji je prisođiia veleposla-niška konferenca v Petrogradu. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da Romunska ne bo ostala nevtralna, ako priđe do bolgarsko-srb-ske vojne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. junija: Vincenc Kosirnik, ključavničarski pomoćnik, 22 let, Tr-žaška cesta 24. — Marija Leben, liči paznika v prisilni delavnici, 5 mese-cev, Hradeckega vas 64.
V deželni bolnici:
Dne 6. junija: Franc Baiic, baj-tar, 39 let. — Stanko Brnndič, prc-mogarjev sin, 3 leta.
Dne 7. junija: Tomaž Dolenc, bajtar, 54 let.
Dne 8. junija: Ivan Uderman, drvar, 77 let, Slovenski trg 1.
Dne 9. junija: Cecilija Sadar roj. Krek, žena mestnega učitelja, 47 iet, Vrhovčeva ulica 12.
Današnji list obscga 6 strani
Izdajatel.i   in   ođ^OTorni   nrednik:
Valentin Kopitar. Lastiiina in  tisk  »Narodne tiskarne -.
Najpomemb-
nejši tuzemski
in inozemski
__              zdravniki    pri-
7^ ntrnkP PoročaJ°   wKu"
in odrasle boljše živilopri
____                               bljevanju, dri-
ski, črevesnem kataru itd.
Nef eoroIoSKno poroiito.
ViStiii oađ morjetn 300*2                 SrHa)! iračnt tlak 7M um
j   fr%    Stanje'  te ■=•   opazo-   b"°"    S.^    Vetrovl       Nebo c      v»n!»      metra      E 2 .2.    vanja    ¥ mm   (22   ; 9.  2.pop.! 735*2 i    27-3    sr. jug    đel.oblaČ. „   9. zv. i 737*2 |    17*9 p.m.szah.   nevihta
Srednja   vCerajSnja temperatura 19 7%
nnrm.   17 0°    PaHavina   v   9.4.    urah l.'^*£»   mm.
Iskrena zahvala
vsem, ki so ob smrti naše ljubljene hčerke, oziroma  sestre, gospodične
jozice janezic
nam izrazili svoje ođkritosrčno so-čutje, ali ji ćelo darovali prekrasno cvetje kot zadnji pozdrav.
Zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno duhovSCini, učiteljstvu vseh tukajšnjih dekliških in deških šol, raznim gg. uradni-kom in njih družinam.
Prav lepa hvala pa gospej Kle-čevi, naši sosedi za ljubko postrež-ljivost in naklonjenost v teh težkih dneh.                                           2060
Ljubljana,  dne 9. junija  1913. Žalufoči ostali.
NeoeuEsnje los s Pixnunnom
na znanstveni podlagi.
Resnično nafboljši  način za Ja-čenfe kože na glavi in hreptte? las.
Steklenica  stane K 2-50. Zadosti za več mesecev.
Serravallo^
ieleznato Kina-vino
Higijenićna razstava na Dunaja 1906; Državno odlikovanje  in  častni   diplem k zlati  kolajni.
Povzroča ?oljo đo jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo  priporočeno  od   zdrav-niških avtoritet
:i Izborni okus.   si
VeČkrat  odlikovano. »Nad 8000 idravnlžkih sprićevaL a J. SERRAVALLO, c. in kr. dvem dobarifeJj
TEST-Barkovlle.                87
Borzna   poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Hridi! kini donijske Mrze 10. janija 1913
|«I«»MI paplrll.           Đta*ni  | BIaf"a Vn ma'eva renta     ....       82:01     8240 4*26/„ srebrn« rentu .    .    .    .       85-—!     85 20 4C/. avstr. kronska renta   .   .      82 55 1     82 75 4"0 opr.        „          h       •    •      8ll5      81-35 4% kran|«ko deželno posojllo      —*—      94 50 4#/t ko- Ce8kc dcž- bflnkc    •       87*—       88~ Sr*6ka. SrcCkc Iz !. 1P60 </■     •    •          457—     469 — „     ..   „ 1864.....660—       —-"     Hike......235--    295-"     zemdjske I.irdaje   .    277-    287-"             %t        H.     „       .     24110     25110 J,      ogrske hlpotečne  .    .     230 —     240 — _     dan. komunalne     .         475*—     485*— "     ivttr. kreditne  .   .    .    475—    485 — IJublJanjk';   ....       6450       6950 1'     ivitr.rdeč. križa    .    .      54—      58 — <*r.      „       M       .    .      32-      36-H     barfUka    .   .   :   .   .      25 50      2950 2    tttlke......2';375    22675 Ljubljanske kreditne banke  .     U0 —     415 — Avitr. kredltnega zavoda .    .     620—    621 •— Dunajfke baačne dražbe .   .    508-    50*— Južne želeinlce.....120 90;   12190 Državne želeinicc   ....    709*25    71025 Alptae-MontiJi.....93750    93850 Cefkc tlidkorne đružb«   .   .    343—    346 — Zlvnoftentke banke.   .   .   .    264-25    265 25 Cekini    .  "TT .   1   :   .      H42       11-47 Mark«........117Q0f   118*20 Frtnirf........       9565'     55 80 Li«........           93-25!     9345 RubljL........253H   25375
Zitn« oone v Budimpešti.
Dne 10. junija 1913 Termin.
Pšenica za oktooer iyiđ.   .   za >u Kg no/ R2 za oktobei 1913       ..   za 50 kg   9-37 Ove«; za oktuber  1913   .   .   za 50 kg   8'54 Koruza za junij 1&13.   .   .   za 50 kg   7 98 Komu xa |uUj VM ...   sa 60 kg   808
Pri oovili bišah Kranjske liranilnice v Gradištu
se odda ražen            2066
Povpraša   se   na  siavbišču«
Gospodična (vrtnaricaj
išče bPBzplašne počitnice.
Ponudbe pod „Vrtnarica" upravi »SI. Nar.«
2C65
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček z jamstvenim pismom  1 krono. —
taeni, Košiće (Kascbaii) L Postfacb 1Z/64, Ggrsko.
616
Spreten in vojaščine prost
Jr  i i     •  i ntiiiiHuiisi
(samo s prima referencami),
se pod ugodnim! pogoji sprejme
pri tvrdki                      2061
s:    R. Sfermecki v Celju,    ss
Odda se vožnja
3000   kubičnih   metrov   okroglega   in
tesanega   lesa   iz   gozda   na  kolodvor,
po  dobrih potih.              1967
Vprašanja na upravništvo »SU Naroda«.
Ki potuie v Primorje.
naj obišče           345
Haiel Bristol. Reka
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                 Zmerne cene,
Edini  slovenski  hotel na BeU
Spoštovanjem            Pero Trpinac.    ;
G. skrbit
Zagreb. Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492-
Ceniki in troškovnik^ ntzaliteTobrezpUčno.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
130 štev.
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
rasni
:: Konfekcija :: 1
za dame in deklice,
blnze,  modno  blago,  snkno, platno,  I
garniture, preproge, šerpe, rate, pletL I
i                                                                      J
KraDinsRe toplice
CHrvaško) zdravilo iirofin.n!Yiiiati2eiĐ Ishias.
Prospekte    in   pojasnila   daje    zastonj ravnateljstvo.
Od c. kl*, deželnega solskega sveta konces. nadaljevalna iola in
I*r* dekliški penziona! ~mi
Kristina Joanowits, Đunaj VIII., Pfeilgasse 5 (vhod Lorchengasae).
Vestna vzgoja in pouk. Poučujejo srednješolski profesorji. Velik vrt RazkoSno opravljeno.                                 1982                                    Izvrstne leference.
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusill kavo z ka vini m________           _
pridatkom : Franck: ?   Dobite na mizo ćvr-    |
stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz   |
zagrebške   tovarne   je   le   pravi   z   kavinim    I
mlinčkom.                             I
PRVU UMU MEĐIOHALIiA IIKUI
oarfumeriia, fotosrafična manufaktura itd.
Otestone RontesIIoĐirana prodala sfrusov.
Ustanovljena leta 1897.
Ljeta!* asa, Židovska dica 1.
Ceniki na razpoiago.             Ceniki na razpolago.
Greh in sitaeii -. ■ !
Zabeljene in osoljene kratkočasnce.     I
Brez   dovoljenja   knezo&kottjs^ega   ordinarijata   izdal
Tinček   Hudaklin. m     Gena 1  krono,   s pošto 1  krono 10 vinarjev.     *s         '
jarosna knjigama v £]ubijani9 prešernova ul 7.
i
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št II : (KolizeJ). :
pi        %m
Ljubljana,
Marije Ter. cesta St. U : (Eolizei). :
Zaloga poiiislvo in tapetnlškego blaga.
Zaloga spalnib ter iedilnils sali
:: v različnih najnovejŠih slogih. ::
Honntoe drugo ukinu
Priznano solidno    blago ten na jnjžje cene«
Zajamčeno   trpeini   izdelki.
Otomane, divani in zimnice
=====   različne kakovosti.    — Velika izbira    34Od
otroških vozičkov,
vsakavntDih slile, ogledal itd.
Sir * la Trappe od 1—1 /2 kg.
* kg. K 1-90 SuJiU grojsU sir od 4—5 kg.
a kg. E 1-80
la tajno prešao maslo k§> K 2-&0 I« maslo (Butterschmalz) m n 1*40 1894                  razpoŠilja
miekarna Vranešić, Sanja*
spreime takoj  f^rdfca 2046
RuiL Rus ¥ Ereisjii«,
Pristen dober
■         ■       B
se dobi  pri                    41
L. SEBEflIKU V Spo*. aiHL Gostam, Su dohajajo u Trst,
1351                  se nriporoća
S«     1     II*     1        II         *v
Trst, uiica Carradori št. 15,
5 minut oddaljen od južne^a kolodvora. Ftestavraclja
ulica  Carr?d-vi   18 i'vo£jal ulice Ghe^a),
11               1  «vt         1533
f LflifOS la uiiži?« %
Fran MM y Liijal
I franciskanska ulica S i |
I priporoča pebžitvo vsai&e vrste I !
■                                                         li
B solidne izvršitve in po nizki ceni.  3
5                                                         f
I          moderno nakitene,          !
I        prodaja najceneje        j
Ljubliano, Stari tro 21.
i                                       i
I  Popravila točna in cesia.
hpojoč prve vrste ^
Ljubljana,    2092^
Đunalska tesla 120 ^
(nasproti kavanie ,Earopa')
s: se priporoča. ::
Zaloga sogleškega blago. I
Sezija od 1.   maja do 1.  oktobra.
Postaja doleojške železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30C00 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiii (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirae kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje Gozdnata okolica Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie.   Prospekt«   in  poiasnila  daje brezplačno kopališka Uprava.      1178
ikUitt Hl ii&plOHU iilllluKlL
Povest.   —   SpisaJ   Blaž   Pohlin.
Cena broš. 1 K 60 vin , vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinariev  več
: Opafov praporci :
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. I
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K  j 70 vin., s posto 20 vinariev več.  I
Ti    najnovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    priporoča    najtopleje  j
Marodna knjigama v £jubljam.j
]   ;:   Ure ja prebavo._t:
Pri gorećici, moteniiii prebave, pom^Eikaaju slasti
ne zamudite uživati po jedi lekarnarja
Sdiaumarina hhuno soij
ali pastiife ielodćne soli. Ti domači zdravili sta se 2e I več nego 40 let z zanesljivim in točnim učinkom najbolje I obnašali in jih tuđi zdravniki najtopleje priporočajo. — I Ponaredbe zavračajte in zahtevajte izrecno Sctaacmsnna i telodčao sol po K 1*50. — Razpošilja jo vsak dan po = pošti od 2 škatljic naprej edin! izdelotalec ==
JUL. SCHAUMANN, lekarnar,  Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se tndf po vsefc lekarnah.                                             Dobiva se tuđi po vseh lekarnah.
I   ia   Po>pešuje tek,   n
Uradniško hranilno društvo v gradcu
R.   Z.   SE   4».   Z.
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejSih pogojih. Nič predstroškov.                                                 Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po

od zneskov nad fOOO kron ob 60-dnevni   odpovedi a
51    0 4   0
od zneskov nad 2OOO kron ob 90-dnevni odpovedi a
5   2   0
Obrcsti se polletno prištevajo   glavnici.   Nič rentneora   davka.   Vložne knjižice se spreje-
majo v shrambo.  — ilaividi in poiožnice   brezplačno.  Stanje vlog:  K 5,200.000.
* Jamstvo zadružnih deleicv: R 6,150.000. Reservni fondi in vrednostnl papirfl:
£i 575.900. — Pojasnila daje brezplačno:
Josip Košem v Ljubljana, Krakovski nasip štev. 22,
::     vsak ponedeljek, sredo in petek med   V2 3. in   '/24. uro popoldne.     ::
Krasna  umetniška   reprodukcija  w  we6  barvah
PPTMA 7 £ TPTTR fi P T A
1 IliiilUZiA 1AU DiUiun
=    USTANOVITELJA  SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    =
Visoka 66 cm in široka 55 cm fe nai-lepži okras vsake slovenske hiie. Ta reprodukcija je sploh najlepsa in naj-do¥rsene|sa kar jih imamo  Slovenci.
Cena  s pošto  kron 3-20
HAROBHA KHJ10ŽRHA
V LJUBLJANI, PRE-SERNOVA DL. ST. 7
Sprcjema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejSih kombina-cijata pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalniou
Zlasti je ugodno zavarovanjc na doživetje in smrt z manjiajočimi se 12                    vpiačilL
„sr* a vi ja"
.". - .".   vzaiemno   zavarovalna   banka  v   Pragi.    .«.  •  .-.
m«m«rvBl Ioa4i K lS,4tt.432*56  —  IspUćan« odakotfaiaa in  kapitali?« K 12^,257.695-77 Po Tclikosti druga Tiajemoa zivarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—————      Vm   polaaalla   daj«i       _—_-_^_—^
taidn nffltfn i Ljtfjni
Cigar pisarne so v lastnei bančnej hi5i
i finposli Đlid m. \l
Zavaruje postopja in premiCnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako} in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves. koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!