u HssssssssM ■■MH! iipiv mi yi .11 imi pii. jp nm. iii 260. SttVDlHL XULtttO. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: nelo leto.......K 24-— pol leta......., 12*— četrt leta ........ 6*— za mesec........ 2*— v upravnlitvtt prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........IV— četrt leta........550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica 5t. 5, (I. nadstropje na levo), telefon St. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. lnseratt veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 86. »Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogriko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— cclo leto.......K 28— pol leta........ 13 — četrt leta........650 na mesec........2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-- VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* UpravniStvo: Knaflova ulica $t. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 8& Krljn. , / Avstriji je vse v razsuhi« je bilo te dni citati v nekem uglednem inozemskem lisi m in če pogledamo politične in parlamentarne razmere na Dunaju in v Budimpešti, se res zdi, kakor da se vse podira. Parlamentarna kriza na Dunaju je, to se zdaj vidi, v najožji zvezi z ogrsko krizo. Načelnik poljskega kluba intervenira dan na dan, zdaj pri tej zdaj pri drugi stranki, a vse njegove intervencije so prazen nič. Xe samo da nimajo nič uspeha, vlada dela kar očitno na to, da bi nič uspeha ne imele. V ta namen postavlja take zahteve, ki jih slovanske -iranke na noben način ne morejo dovoliti. Kje na svem se je že zgodilo, da je vlada zahtevala od opozicije, naj brezpogojno kapitulira in naj dovoli ministrstvu vse, kar zahteva, sicer da si ministrstvo pomaga s tem, da prelomi ustavo. To se je zdaj zgodilo na Dunaju. »Mirovna pogajanja«, ki jih je po vladnem naročilu vodil načelnik poljskega kluba, so bila samo navidezna. Vlada sploh ni hotela, da bi ta pogajanja imela uspeh, zato je stavljala nesprejemljive pogoje. A da bi jej tudi ne bilo treba odstopiti, je pregovorila krono, da je napram poljskemu ministru izrekla zahtevo, naj Poljaki podpirajo vlado v njeni -edanji zahtevi. Namen vsemu temu je ta, omogočiti enostransko rešitev krize na ' )grskem. Tam se pripravlja nov pakt. Ministrstvo naj prevzemo Wekerle, Andrassv in Kossuth in da jim bo moproče vladati, dobe koncesije takega značaja, da bi se avstrijski parla- n*'iit gotovo uprl z vso silo — če bo -ploh zbran. Sedaj, ko se je Kos--ntliova stranka razbila in nima Kossuth več večine v ogrski zborni- i. ,ir mogoče na Ogrskem le koalicij->ko ministrstvo, ki se mora izkazati s pozitivnimi pridobitvami. Koncesije so obljubljene in ker bi naiUe v Oislitvanski viharen odpor, zato avstrijska vlada neče, da bi se dosegle) kako sporazum ljenje v dunajskem :>:*. rlamcntu. zato stavlja nesprejemljive zahteve, kajti prva njena skrb i", odkrižati se parlamenta. Ta vlaxla se parlamenta boji, ker je privolila, da dobe Madžari koncesije, ki jih bo dunajska zbornica odločno obsodila. Čim dlje ne bo parlamenta, toliko prej se poleže razburjenje, toliko manjši bo odpor proti koncesijam, dovoljenim Madžarom — tako kalkulira vlada in njeni računi so dobri — zanjo in za Madžare. Te dni je bilo v nemških listih mnogo vika in krika, da bo Slovanska* Enota kriva, če pojde državni zbor zopet na neprostovoljne počitnice. Nemški listi so s tem samo napeljevali vodo na vladni mlin. Naposled so pa Nemci le spoznali, da se hoče vlada sploh otresti parlamenta in da le išče, na koga bi mogla krivdo zvaliti ter so včeraj v ustavnem odseku vsi glasovali za resolucijo, ki se izreka zoper to, da bi vlada uporabila zloglasni § 14. Toda ta resolucija ima le aksdeinieen pomen. Taka vlada, kakor je Bienerthova, ki komaj čaka, da bo mogla porabiti ^ 14., se tega ne bo ustrašila zaradi resolucije ustavnega odseka. »Pogajauja se bodo nadaljevala« se nam danes poroča z Dunaja. Nadaljevala že, a samo navidezno, kajti Bienerthova vlada je vsak uspeli v naprej sama onemogočila in povrh še ustvarila konflikt med krono in med Čehi, ki zna postati za politične razmere v Avstriji največjega pomena* Ni dvoma: avstrijska vlada se z razpetimi jadri bliža absolutizmu v polni zavesti, da bo morala izginiti s površja, čim pr;de parlament zoper do moči. V Avstriji so se vedno brigali samo za sedanjost in nikdar za prihodnjost, zato pa so tudi že učaka-li toliko žalostnih presenečenj. Politični položaj. Poljski minister - rojak pri cesarju. Dunaj. 11. novembra. Korespondenca »Zentrum« javlja, da je komunike o avdijenci ministra. I)u-lembe v »Poljskem klubu« izzval vse drugačno razpoloženje, nego se je pričakovalo. Razvila se je debata, kakršne v »Poljskem klubu že davno ni bilo. Voditeljem oficijalne poljske politike so poslanci delali teške očitke, da so le pomaga«'i protislo-vanskih in proti poljski h nemških čet. Olombinskega so ta očitanja presenetila in skušal je popraviti neugodni utis komunikeja. Zastopniki * Slovanske Enote« so izjavili, da ta avdijenca ne bo prav nič spremenila politike in taktike »Slovanske Enote«; obvestila je tudi Olombinskega, da bo proti temu najnovejšemu iip- konstucijonalneinu koraku Bienerth-ovemu protestirala. Poljski poslanski krogi odločno tuje, da bi bil cesar sploh govoril o rekonstrukciji kabineta; izrazil je samo svojo popolno zadovoljnost s sedanjo vlado. Akcija Poljakov. Dunaj. 11. novembra. Posredovalna akcija Giombinskega se je popolnoma ponesrečila. Danes ali jutri bo Glombinski naznanil v parlamentarni komisiji svojega kluba svoj fiasko. S tem bo obenem najbrže tudi konec zasedanja parlamenta. — -Slovanska Enota« bo v svoji današnji seji kratkomalo odbila vse kompromisne predloge Giombinskega in izjavila, da ne misli opustiti obslruk-cije, dokler cel Bienerthov kabinet ne demisijonira. Vpliven član »Slov. Enote« je izjavil: »Mi ne bomo stavili nobenih predlogov, kot opozici-jonalna stranka ne bomo delali nobenega programa. To je stvar vladnih strank. Će pride nova vlada, smo pripravljeni z njo se pogajati; drugače ni mogoče.« Dunaj, 11. novembra. Parlamentarna komisija »Poljskega kluba« je imela danes popoldne sejo, na kateri so se posvetovali o situaciji in o vprašanju, ali naj se »Poljski klub« izjavi proti S> 14 ali ne. Kajti jasno je. da cesar ne želi demonstracije proti § 14. Seja se je za nekaj časa prekinila; ko se je zopet otvorila, so bili navzoči tudi ministrski predsednik, minister Bilnski in minister Dulemba. Po konferenci parlamentarne komisije je imelo predsedni-stvo kluba sejo z zastopniki »Slovanske Enote«, ki so poročilo poslanca Giombinskega vzeli na znanje. »Slovanska Enota« bo šklepeta jutri in bo svoje sklepe sporočila predsedni-štvn »Poljskega kluba«. »Slovanska Enota« vztraja na svojem znanem stališču. Dunaj, 11. novembra. Današnja seja parlamentarne komisije »Poljskega kluba« je bila strogo zaupna. Čuje se, da so skoro vsi govorniki nastopili proti protislovanskim tendencam predsedništvm. Poslanec Kozlowski je očital vladi, da vladarja napačno informira. Govorniki so po večini zahtevali, da se kabinet rekonstruira. V današnji seji so imeli privrženci Stapinskega večiuo. V jutrišnji plenarni seji posl. Glombhi-ski najbrže ne bo imel večine za seboj. LISTEK. Hejnnni Trst. (Dalj-., Tržaška tla so silno nevarna tla. V blatu tega mesta se je pogreznilo žo na tisoče in tisoče slovenskih deklet! Kakor je slika o tržaški nravnosti žalostna, tako je tudi žalostno po-- vje o pijančevanju. Alkoholizem je v Trstu silno razvit in se ta kuga čedalje huje širi. Dočim so premožnejši in olikanejši krogi razmeroma zelo trezni, so ostali krogi izredno dani pijančevanju. Zasti ob sobotah • n nedeljah dobiva pijančevanje uprav grozne dimenzije. Žal, da je "i»*d temi žit vam i demona alkohola tudi mnogo Slovencev. Mnogo je ljudi, ki ob sobotah in nedeljah zapi je jo ves svoj zaslužek. Sele take dni vesoljnega pijančevanja se vidi, koliko beznic in ;pelunk je v Trstu, V mnogih ulicah se kar vrste. Kaj škoduje tako pijančevanju v zdravstvenem, v nravnost-nem, v gospodarskem in v narodnem '»žiru, tega pač ni treba premlevati. Gostilniško in kavarniško življenje je v Trstu zelo razvito. Posebno v kavarnah posedajo ljudje jako radi. Kar pa se v teh lokalih občinstvu nudi, ni v nobenem razmerju s tem obiskom. Elegantnih restavracij je le malo, največ je gostiln, namenjenih »purgorjem« in pa navadnih oštarij. Te oštarije so za človeka, ki ni vajen italijanskih razmer, nekaj groznega. Hrana v gostilnah je v obče precej slaba. Le nekaj je renomiranih gostiln, kjer je dobra italijanska kuhinja. S hoteli je Trst slabo preskrbljen. Resnica pa zahteva omeniti, da je hotel »Balkan« brez dvoma naj-snažnejši in najboljši med vsemi in da dela izdatno konkurenco vsem drugim hotelom. Lahko se reče: samo v hotelu »Balkan« nimajo stenic, drugod jih imajo skoro povsod. Tudi restavracija v hotelu »Balkan« je izborna. (rostiluiško občinstvo vobče nima navade, da bi se posebno držalo kake gotove gostilne; nasprotno pa je kavarniško občinstvo že zelo razdeljeno in frekventujejo ljudje zlasti srednjega stanu najraje eno in isto kavarno. Glavno zbirališče Slovencev je kavarna »Balkan«, mnogo pa jih obiskuje tudi kavarni »Com-mercio« in »Stazione«. Zbirališče visokih uradnikov in višjih oficirjev je kavarna »Oriental« v »Uovdovi« palači, kamor zahajajo radi tudi nemški bogataši. Tudi po Slovenskem zelo znana kavarna »Speeeli« je glavno zbirališče tujcev. Središče iredentovcev sta kavarni »Munuci-pio« v mestni palači in razvpita kavarna »Chiozza«, kjer no se Slovenci in Italijani že večkrat hudo spopadli. Kdor izpregovori v teh dveh kavarnah kako slovensko besedo, pride lahko v smrtno nevarnost. Iz kavarne Chiozza so Italijani šele pred kratkim streljali iz revolverjev na Slovence. Kavarna »Union« je socijalistič-na, v »Stella Polare« so skoro sami židje, v novi in danes še jako elegantni kavarni New York se zbirajo Grki, pa se menda dolgo ne bodo, ker je obisk te kavarne jako slab. V kavarni »Fabris« je birališče seuzalov. Vse kavarne izvzemši le najboljše, ki pa niso strogo italijanske, se odlikujejo po večji ali manji nesnaž-nosti in izredno s? a bi postrežbi. Sploh je nesnažnost v Trstu uprav grozna in ko bi se burja ne oglašala tako pogostoma, bi morale grasirati v tein mestu najhuje epidemije. Zlasti staro mesto je tako umazano, tako zanemarjeno, tako neverjetno nečedno, da snažnosti vajenega človeka kar zona spreleti, če zaide v ta konglomerat razpadajočih hiš. Navzlic velikemu številu gostiln in kavarn vseh vrst ni v Trstu nič velikomestnega nočnega življenja. Samo topo pijančevanje in poulično tulenje, to je vse, kar imajo v Trstu nočnega življenja. Le v pred-pustnih dneh je drugače, ker tedaj nastopajo maskirani ljudje po kavarnah in gostilnah, ki prinese v enoličnost kavarniškega življenja veselo in zabavno premembo. Seveda teaL Odseki parlamenta. D u n a j, 11. novembra. Ustavni odsek je na predlog socijalnih demokratov sklenil izjaviti, da uporaba § 14. pri proračunskem provizoriju nasprotuje ustavi. Odsek za socijalno zavarovanje je danes nadaljeval svoja posvetovanja. Naročil je pododseku, naj skliče enketo poljedelcev, obrtnikov in industrijalcev o obliki zavarovalne dolžnosti. Danes dopoldne je imel tudi davčni odsek sejo, v kateri se je sprejel predlog, da se v slučaju elementarnih nezgod odpiše zemljiški davek. Vladna predloga glede hišne dohodarine v* Trstu se po referatu pos.. Ploja sprejme . Kriza na Ogrskem. Košut in Justli. Budimpešta, 11. novembra. Banketa, ki so ga pripravili Košu tovi privrženci, se je udeležilo okoli 80 poslauccv. Tudi J ust h je priredil banket, ki je bil jako dobro obiskan. Justh upa, da ga bodo podpirali Hrvatje; ti namreč od Justhove zmage pričakujejo AVekerlovega padca in padca sedanjega sistema na HrvaŠkem. Budimpešta, 11. novembra. Konferenca stranke neodvisnosti je imela danes zvečer ob G. sejo. Posl. Hollo je zahteval v dolgem govoru samostojno banko za leto 1911. predlagal je dalje, da se odkloni vsaka koalicija ali kooperacija, da se zahteva kabinet iz stranke neodvisnosti in da se v tem smislu odpošlje adresa na vladarja. Nato je odgovarjal Košut. Izjavil je. da obstaja na svojem stališču, da se za samostojno banko ne postavi nobenega termina. Če pride do razpora, bo z ouiiDi. ki bodo izstopili iz stranke, delal politiko razuma proti politiki sile. Nato je Justh odločno priporočal predlog, ki ga je stavil Hollo. Pri glasovanju je glasovalo za predlog 120 poslancev, proti predlogu 74. Ko je bilo glasovanje končano, je Košut naznanil svoj izstop iz stranke in zapustil s svojimi pristaši klubov lokal. Ostali so sejo nadaljevali. Slednjič je bil izvoljen Hollo predsednikom adresnega odseka. Jutri zvečer bo zopet seja. Košutovci so se takoj konstituirali v novo stranko, ki se imenuje 48 neodvisnost na Košutova stranka. I Predsednikom je bil izvoljen Košut, podpredsednikom Hoitsv. Apponv? je izvolitev odklonil. Prestolonaslednik v Berollna. B e r o 1 i n, 11. novembra. Prestolonaslednik Fran Ferdinand se je s svojo soprogo pripeljal sem. Na kolodvoru ga je pričakoval cesar Viljem z mnogimi dostojanstveniki. Cesar se je s prestolonaslednikom in Z njegovo soprogo v avtomobilu od-peijal v palačo. Dnevne vesti. -j- Somišljenike v poljanskem okraju opozarjamo še enkrat na današnje društveno zborovanje, ki bo v gostilniških prostori)! g. Turka v Streliški ulici. Na shodu bosta govorila dež. poslanec dr. Iv. Tavčar in dr. Karel T r i 1 1 e r. Ker je zborovanje posebno z gospodarskega stališča velike važnosti, pričakujemo, da se bo našemu vabilu odzvalo vse napredno prebivalstvo lega okraja. Odbor. r Hrvati o slovenskih klerikal* cih. Zagrebški »Pokret« piše: »Poročevalec »Pokreta« o slavnosti »Kola« v Ljubljani je prav dobro pripomnil, da napredni Slovenci drugače pojmujejo jugcslov., kakor njihovi klerikalni rojaki. Klerikalci tudi niso pristaši jugoslovanske ideje, ker spadajo med južne Slovane Tudi Srbi in Bolgari, ki so pravoslavne vere. Zato imajo slovenski klerikalci raje katoliške Nemce, kakor pravoslavne Srbe, Bolgare in Ruse. Toda Hrvati so katoliki in zato se klerikalci radi predstavljajo kakor veliki hrvato-fili, ako se gre za njihove brate frankovce in furtiinaše (klerikalce), sicer pa so jim Slovenci in Hrvati dva sosednja naroda, kakor je to povdar-jal na banketu v hotelu »Tivoli« deželni odbornik dr. Vladislav Pegan, ta slovenski Ivo Elegovič. Dr.Triller, ki je na tem banketu zastopal napreduj občinski t vet ljubljanski, pa je govoril o enem narodu in »Pokre-tov« poročevalec je storil dobro, ko je opozoril na to razlike«. Ta razlika v resnici obstoja. Napredni Slovenci stoje na stališču narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov ter to svoje pravilno in znanstveno dokazano stališče povsod i in konsekventno naglasa jo, dočim klerikalci dosledno povdarjajo, da so Slovenci etniško bližje Nemcem, kakor Srbom, a tu- ko je bil italijanski karneval intere-santen, so že davno minuli in se ne vrnejo nikdar več. V razmerju z velikim številom kavarn se v Trstu prav za prav ne igra mnogo na karte. Hazardiranje je seveda tudi v Trstu znano in kakor je pokazal letošnji veliki proces zaradi goljufij pri kartanju so tržaški »kozaki« na vrhuncu svoje umetnosti in se lahko merijo s svojimi dunajskimi in budimpeštanski mi tovariši. Iz tega, da v Trstu ni velikomestnega nočnega življenja, bi bilo jako napačno sklepati, da Trst nima svojih nočnih hijen, tistih sumljivih eksistenc, ki žive kakor ptice pod nebom — vsaj nekaj časa. Tržaška »mularija« je pojem, ki je znan precej daleč po svetu. To so tisti, v nižavah živeči elementi, ki so zmožni vsakega dejanja. Danes se živi z delom, jutri se da vzdrževati od kake prostitutke, danes revoltira, jutri krade. Zločinski element je to in šef tržaških detektivov je pač te ljudi imel v mislih, ko je dejal, da je v Trstu stotisoč tatov. Poleg »mularije« pa je v Trstu še znatno število drugih kriminalnih elementov in sicer v vseh slojih italijanskega prebivalstva, takih, ki pridejo slej ali prej vendarle pravici v roke in takih, ki se znajo ogniti vnem paragrafom kazenskega zakona, dani je njih eksistenčna podlaga zločinske« znaefeja, Kriminalna dejanja, ki se dogajajo med tržaškimi Italijani, se dajo grupirati na dve skupini: izobraže-nejši 1 jurlje se omejujejo na goljufijo v vseh njenih raznovrstnih oblikah. Nagnenje do goljufije je tako-rekoč prirojeno zvijačnemu italijanskemu plemenu. V nižjih slojih se dogajajo razen goljufije še vsa druga hudodelstva, kar jih le pozna zakon. Nož je takorekoč italijanski narodni instrument. O Čehu pravijo, da pride s piščalko na svet, o Italijanu bi se skoro moglo reči, da pride z nožem v roki na svet. To nagnenje, rabiti nož, je pa slabost, ki izvira po svedočenju uekaterih socijo-logoV iz temperamenta in ne iz kriminalnosti značaja, a na tako diferenciranje kriminalnih dejanj se tu pač ne kaže ozirati. Dejstvo je, da so uboji in teške poškodbe zločin, ki se v Trstu neverjetno pogostoma zgodi. Največkrat se zgode v Trstu tatvine, ulomi in posilstva. Ti zločini se dogajajo tako pogostoma, da se Tržačanje ne morejo prečuditi, če kako jutro »Piceolo« ne poroča o nobenem novem slučaju. V zadnjih letih so vzbudili izredno predrzni vlomi in umori kočijažev tudi izven Trsta velikansko senzacijo. Ti ulomi in umori so vsekako slabo spričevalo za tržaško policijo in kaj čudna ilustracija varnostnih razmer v Trata« (Daljo prikonnjIS.* đi Hrvati so jim »bratje« samo takrat, kadar je treba, da se vtihotapi na Hrvatsko klerikalizem, sicer pa so jim »sosedni narod« kakor na primer Nemci, Italijani itd. Dr. VI. Pegan gotovo ni našel med »Kolaši« niti enega furtimaša, zato se je neprijetno počutil v hotelu »Tivoli«, ki je vrhu tega še last napredne ljubljanske občine, in zato je tudi govoril o razmerju med dvema — «sosednima narodoma«. -:- Trgovinski sot rudnik i in obrtno sodišče. Na povabilo slov. trg. društva »Merkur« se je vršilo v četrtek v prostorih »Merkurja« posvetovanje vseh treh ljubljanskih organizacij trgovskih nastavijencev: pomočniškega zbora gremija trgovec, društva trgovskih sotrunikov in trgovskega društva »Merkur«. V imenu društva »Merkur« je pozdravil došle delegate g. dr. Fr. Windischer in izrekel željo, da bi bilo v stanovskih vprašanjih tudi v prihodnje mogoče kakor to pot sporazumno postopanje. Nato je dr. Windischer v jedrnatih besedah pojasnil vstroj obrtnega sodišča, ocenil pomen te naprave za trgovske uslužbence in pozval navzoče, da se z vnemo zavzamejo za kandidate, ki se bodo postavili. Vršilo se je na to posvetovanje o kandidatih in so se postavili kandidat je soglasno; pri tem se je zlasti oziralo na to, da bodo zastopane po možnosti vse stranke. Imena kandidatov prinašamo na drugem mestu. + Obrtno sodišče. Nemški kandidatke za obrtno sodišče so: Teodor Koru, Joh. Mathian (!), Emil, Gustav in Viljem Tonnies, Viljem Treo in Fr. Beber, dalje Fr. Szautner, Pavel Seemann. E. Schuppier in Alb. Maver ter končno Kamilo Pam-mer in Makso Samassa. -f- Škofova brošura v hrvatskem prevodu. V sredo je izšla v Zagrebu brošura pod naslovom: »Škof svojim vernikom. Ljubljanski škandal.« V brošuri so tiskani v hrvatskem prevodu odlomki iz knjižice škofa Antona Bonaventure »Ženinom in nevestam«. Brošura stane 30 vinarjev in se dobiva po vseh hrvatskih knjigarnah. Že v sredo je bila vsa naklada -000 izvodov razprodana. Včeraj je izšla druga izdaja* Kakor čujemo izide škofova knjižica tudi v češkem prevodu. Škof je torej s svojo zloglasno brošuro tako zaslovel, da prevajajo sedaj ta njegov »umotvor« že v najrazličnejše jezike. Odkrito povedano: nas je sram, da prevajajo škofovo pornografsko brošuro na tuje jezike. Kakšne pojme bodo dobili tuji narodi o nas Slovencih, ko bodo prečitali škofova spolna razmotri van ja, si lahko mislimo. »Če se že eden izmed višjih cerkvenih dosto-janstvenkov na Slov. valja tako v blatu poltenosii, kakšno mora biti šele ljudstvo, če^rar pastir in učitelj je ta mož«, tako bodo sedaj sodili tujci o nas Slovencih. Za res sram je nas. da imamo takšnega škofa! -f- »Antikristove bukvice«, tako je imenovala neka SOletna priprosta žena škofovo rdečo knjižico, tiskano v pobožni in čisti »Katoliški tiskarni«. »Takega škofa naj od vržejo, ki piše take svinjarije«, je dostavila, Tako sodi o svojem škofu poštena žena, rimski doktorji in drugi »Sloven-čevi« moralisti pa pravijo, da je škof napisai samo lepe in koristne stvari za srečen zakon in za srečno večnost zakoncev! -f- Deželnozhorska volitev v Celju, ki je bila v sredo, je prinesla po slanski mandat zdravniku dr. Evge-nu Negriju, ki je bil soglasno izvoljen, kajti Slovenci se volitve niso udeležili. Dr. Negri je dobil v Celju 289, v Laškem 33, v Brežicah 63, v Sevnici 13, v Vojniku 27 in v Vita-njih 13 glasov. -f- Kako si znajo pomagati klerikalci za občinske volitve. V Dorn-bergu na Goriškem se bodo vršile v kratkem občnske volitve. Županstvo je v klerikalnih rokah in župan je pravzaprav tamkajšnji župnik Lovro Juvančič, znan pod imenom Točo-bran. V občini je nastalo nekaj časa sem močno protiklerikalno gibanje, kar je spravilo Lovreta Točobrana v nemalo zadrego. Zbal se je, da bi pogorel on s svojimi kandidati tudi v I. razredu. Zvita buča si je znala pomagati. Dornberški župan Brce je moral na župnikovo zahtevo sklicati starešinstveno sejo, v kateri se je predlagalo za častne občane poslance dr. Gregorčiča, Berbu ča in Fona in vrhu tega še dva bivša dornberška kaplana Kejca, ki je sedaj katehet na goriški gimnaziji ter Kobala, ki je katehet na moškem učiteljišču ter stolni vikar v Gorici. Pet glasov je potreboval Točobran za prvi volilni razred, torej so izvolili pet častnih občanov, s katerimi morajo zmagati klerikalci pri voiitvi iz prvega razreda. Starešine so pokimali pa je bila izpolnjena zaupnikova volja. Novi »častni občani« bodo šli na dan volitve seveda z veseljem v Dorberg volit klerikalne kandidate. Častno občanstvo tlačijo klerikalci v politično blato kjer le morejo. -f Stroški zagrebškega »veleiz-dajnišketa« procesa* Sodni stroški zagrebškega procesa, proti Srbom, obtoženim »veleizdaje«, znašajo od lanskega leta do konca meseca septembra letos skupaj 342.719 kron. Od te svote odpade 60.000 kron na stenografe, 15.000 K pa na kronskega svedoka Nasti-ć a. Kakor se vidi, so zagrebški sodniki provokator j a Nastiča prav no-bel plačali. Tri tedne je bil na razpolago sodišču, pa je zaslužil lepo svotico 15.000 K! Je pač dober posel vohunski, za to se temu poslu posvečajo vsi taki individiji, ki bi radi nič ne delali, a vendar dobro živeli. — Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. V soboto se poje pod vodstvom gosp. kapelnika V a c 1 a -v a Talicha in pod režijo gosp. H. N u č i č a prvič elegantna moderna opereta »Umetniška kri«. Besedilo sta spisala libretista Stein in Lin-dau, uglasbil pa ga je Ed. E y s 1 e r, eden izmed redkih izvirnejših operetnih dunajskih skladateljev, ki piše zelo ljubke melodije, polne sanjavo-pikantne dražesti in lahkokrvne ognjevitosti ter v orkestraciji daleko nadkriljuje svoje sovrstnike - obrtnike. Dejanje operete se vrši v predigri pred gledališčem in sicer na prostoru pred zadnjim vhodom gledališča. Tovarnar Tobija Jasene je razburjen, ker se mu je sin edinec Alfred zaljubil v operetno subreto Ne-li. Sin naj bi vzel Mijo, hčerko kompanjona tovarne; ta kompanjon je sicer tepec, a ima denar. Podjetje se bo razbilo, ako Alfred ne vzame bogate Mije. Jasene zato naprosi komika Torellija, naj ga seznani s subreto Neli, da ji očetovsko potoži svoj obupni položaj. Torelli in Neli obljubita Jasencu, da se udeležita cvetlične veselice, ki jo priredi tovarnar v svoji hiši. Neli se bo na tej veselici vedla toli odurno, da bo idealni Alfred svoje zaljubljenosti do nje ozdravljen. Komik Torelli, ljubljenec vseh naivnih deklic mesta, ljubi natihem svojo pošteno tovaršico Neli, a ne upa se ji razodeti, ker se čuti zanjo že prestarega. Neli pa ljubi neznanca v loži št. 4, zato ji ni težko ugoditi želji Jasenca. Prvo dejanje se vrši pri tovarnarju Jasencu. Tu se razkrije, da je baš Alfred neznanec iz lože št. 4. Neli ga ljubi, vendar pa ga hoče odbiti od sebe ter se vede šiloma zelo nerodno, razuzdano in celo pijano. Toda Alfred čuti, da igra Neli samo komedijo in ne odneha. Tedaj pove Neli pred vso družbo, da ljubi Torellija. Alfred zdaj verjame in ji iz trme predstavi kot svojo nevesto Mijo, katero ljubi bojazljiv sodnik; a tudi od šampanjca vinjeni Torelli verjame, da ga ljubi Neli. Drugo dejanje se vrši pri Neli nem očetu, majorju, tri dni po cvetlični veselici. Alfred je svojo zaroko z Mijo raz-drl, Neli je to zvedela ter je srečna, ker zdaj je preverjena, da jo Alfred resnično ljubi. Tedaj pride Torelli, ki še vedno verjame, da ga tudi Neli ljubi, ter jo hoče pri očetu majorju zasnubiti. Prav ko hoče Torelli svojo snubitev izreči, mu Neli pove resnico, da ljubi Alfreda in ga pričakuje. Torelli je uničen, vendar se dela veselega, saj je življenje čudna komedija. Alfred pride in za njim razburjeni Jasene, tako da se končno najdeta prava parčka: Alfred in Neli ter Mia in bojazljivi sodnik, f i lavne vloge igrajo gdč. H a d r b o 1 č e v a (Neli), gdč. Thaierjeva iMija), g. P o v h e (Torelli), g. 11 i č i ć (Alfred), g. Nučič (sodnik), g. Mole k (Jasene), g. B o h u s 1 a v (kompanjon) in Betulija, resolutna Ksan-tipa ga. B u k š e k o v a. — Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani ima na sporedu zabavnega večera v nedeljo, dne 14. t. m. v hotelu »Štrukelj«*, sledeče točke: 1. Na klavirju igra br. V. Bizjak. 2. Dr. G. Ipavec: »Ilirija oživljena« moški zbor. 3. P. Cajkovskij: »Kaj mi prinese dan prihodnji«, arija Len-skega iz opere »Onjcgin«, poje brat »J. Počivalnik. 4. * • * »Šlapca Damjan«, komičen prizor poje brat D. Lušin. 5. H. Volarič: Pismo. Moški zbor. b*. J. P. a) Puščava, simfonična slika; b) Pevčeva kletev, prednaša br. J. Počivalnik 7. J. P.: »Starinar«, komičen prizor prednaša brat Lušin. S. Prosta zabava in šaljiva pošta. Začetek ob polu 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 v. — Akademija. V sredo 17. t. m. predava v »Mestnem domu« g. dr. Oton F r a n g e š , vseučiliški profesor v Zagrebu. Dne 29. t. m. pa predava g. dr. Bogumil V o š n j a k iz Gorice o predmetu »Napoleonova gospodarska politika v Iliriji«. — Klub ljubljanskih akademikov naznanja, da priredi svoj drugi plesni večer jutri, soboto, 13. t. m. kot običajno v mali dvorani »Narodnega doma«. Ples posetijo tudi g. prostovoljci. Začetek ob polu 9. Svira sekstet na lok. — Odobrena učna knjiga. Za srednje šole, na katerih se poučuje zemljepis in zgodovina v višjih razredih v slovenskem jeziku, se je odobrila učna knjiga: Pire Matija: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol. Založilo jo je »Društvo slovenskih profesorjev«. Cena knjigi je 2 K 20 v, vezani 2 K 60 v — Večin* ljaMjenealh trgo Je bila aadnji čas pozvana, da prijavi deželnemu pokojninskemu zavodu v Trstu vse svoje uslužbence, ki imajo K 600*— ali več plače in ne izvršujejo ročnih del, v svrho pokojninskega zavarovanja. Trgovci se v lastnem interesu opozarjajo na tolmačenja postavnih določil o pokojninskem zavarovanju uslužbencev; ta določila je izdala centralna zveza trgovcev na Dunaju in so bila svoj čas trgovcem doposlana v vpogled. Natančneje v trgovski gremijalni pisarni. — »Slavcev« Martinov večer v veliki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo, dne 14. novembra ima naslednji spored: I. Petje: a) A. Foer-ster: »Slavnostna himna »Slavca«, moški zbor s bariton-solo; b) Iv. pl. Zaje: »Crnogorac Crnogorki«, moški zbor; c) Jos. Kocijančič: »Oblač. ku«, moški zbor z bariton- in tenor-solo; d) Tonio Šestak: »Prosvjetom k slobodi«, moški zbor. II. Godba: Sodeluje pomnoženi sekstet. III. Komični prizori: a) »Veseli restantje«, šaloigra v 1 dejanji; b) »Modrovanje trnovskega meščana Koruznika«, solo - nastop s petjem. IV. Ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za ose ho. — Slovensko pevsko društvo »Lipa« naznanja, da se »Martinov večer« ne vrši v soboto, 13. novembra temveč šele prihodnjo soboto 20. novembra kot zabavni večer. — Letošnje stavbe. Stavbno gibanje je stalo letos v Ljubljani nad normalom. Za stavbnega kronista — seveda če ni kak židovsk bastard, — pridejo v poštev le stavbe večjega obsega, ne pa morda kake pritlikave in brezpomembne adaptacije. In tako je število stavb letos — v štirinajstem letu po potresu, doseglo višiuo dvaindvajset. Same moderne stavbe, ki bodo do zime vse pod streho. Cesta na Rožnik je oživela za tri uradniške vile, ki so dograjene; na oglu Hilšerjeve ulice in Gradišča so tri hiše stavbne zadruge za zgradbo uradniških stanovanj malodane pod streho. V Sodni ulici si gradita skupno hišo J. Barbič in J. Kosova; v Kolizejski ulici je pod streho vila Koze dr. Kavčičeve. Ob Martinovi cesti so zgrajena glavno in mala poslopja »Kolinske tovarne«. Ob Franca Jožefa cesti je nova hiša V. Ku-belke dograjena do višine tretjega nadstropja. Ob Prisojni ulici si je zgradil H. Privšek dvo]^ dvonadstropnih hiš; ob Tabor se gradi Spre i t zer jeva hiša, do : je Fr. Igličeva na vogiu Vrhov ave ulice pod streho. V Ciril Metodovi ulici je rlodelana vila dr.Tominška in hiša J. Kosove, obElizabetni cesti pa M. Ko-željeve. V Streliški ulici je vila Amalije Zerjavove dograjena do strehe in istotako vila Aleks. Gotzla ob Gruberjevem nabrežju. Ob Poljanski cesti je novi šolski trakt Ma-rijaničča dograjen in deloma že pokrit. Razen teh poslopij pa se je tudi ob periferiji zgradilo par poslopij in kapela na Friškovcu. Na Mirju pa se koplje temelj za stavbo državne obrtne šole s tremi trakti in postranskimi objekti. — Javna ulična razsvetljava. Tekom letošnjega poletja se je število plinovih svetilk z Aurovo lučjo zopet znatno pomnožilo. Tako so dobili ostali deli Sv. Petra ceste, Ko-menskeRa in Slomškove ulice plmo-vo razsvetljavo; zatem pa glavni drevored od Bleiweisove ceste do hotela Tivoli. Lattermanov drevored proti Šiški je nezadostno razsvetljen, notreba je torej tam število električnih žarnic za 8 do 12 pomnožiti. Pli-novo razsvetljavo so dobili slednjič: ^o^ačariev tre, Semeniška ulica in Šolski drevored. — Osuševalna dela v Gruberjevem kanalu napredujejo le počasi. Zadnji naliv je v strugi dovršenemu delu mnoco škodoval in podjetju razdrl. Marsikaj bodo morali zdai delavci spet skraja pričeti. Voda ki *o jo neavizirano spustili v Pmlah ^kozi za tvornice (menda so odprli kar vseh — šest!), je strahovito gospodarila. Odnesla je več lesenih vozičkov za odvažanje materijala, železne porivala po tiru dalje ali jih r»a preobračala in na več mestih tir ookvarila. Zdaj so se te pokvarbe nekoliko že popravile. Tir je speljan do bližine Dolenjskecra mostu. Betonske stene so tri v delu v strugi. Med Šter>an«kim in Poljanskim mostom ie struga znižana po sredini že za dva metra, a odvažanje materijala, kakor vsa druga dela ne napredujejo kakor bi bilo želeti, vsled — pomanjkanja težakov! Če bo suho, ugodno vreme, delalo se bo tudi med zimskim časom. Telovadno društvo »Sokol« VIČ priredi v nedeljo 14. t. m. zabavni večer z dramatično predstavo »Brat Sokol« burka v L dejanju, v novo-urejenem prostornem salonu g. J. Balja (prej Traun) na Glincah. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 40 vin. za osebo, otroci plačajo polovico. Po končani predstavi godba, šaljiva pošta, prodaja martinovih gosi, prosta zabava in ples. Ciati dobiček porabi se v društvene namene. Obenem pripomnimo tudi, da si je društvo ustanovilo tudi svoj pevski odsek in v svrho poučevanja petja kupilo lastni pianino ter se bode takoj, ko se priglasi zadostno število pevcev pričelo a poukom. Z ozirom, da je mlado društvo vsestransko podpore vredno in bode, ker je dotično gostilno prevzel g. Balja tudi postrežba točna in cene solidne se vsi prijatelji in podporniki omenjenega društva k udeležbi najuljudneje vabijo. Odbor. Razne nezgode. Krojaškega pomočnika žena Marija Verhovnik na Glincah je tako nesrečno padla na domačih stopnjicah, da se je težko poškodovala. Gregorju Arkotu je v domačem gozdu v Zamostecu pri Sodrašici padel težak hlod na nogo. France Rogel, posestnika sin v Suhi je v svoji vinjenosti na cesti na tla telebnil in si pohabil desno nogo. Andreju Stržinarju, kočarju na Hribu je pri sekanju drv odletela trska v levo oko. Moral je iti v bolnico pomoči iskati. Smolo je imel hlapec Jakob Ser jak. Držal je na Karlovski cesti vpreženega konja spredaj pri uzdi, na kar konj naprej skoči ter oje suni Šerjaka s tako silo v prsa, da je zadobil smrtno nevarno poškodbo. Albin Jemcek dva in pol leta stari kurjača sin je s steklenico v roki padel raz stolčeka in se na obrazu nevarno obrezah Kap zadela je dne 9. t. m. popoldne okoli 5. ure 36 let starega bajtarja Franceta Jenko iz Veštra pri Škof ji Loki. Jenko se je večkrat sporekel s svojo ženo, na to je vselej skušal v pijači zadušiti svojo jezo. A končno je bilo to zanj pogubonosno, našli so ga v prej omenjenem času mrtvega pred hišo ležati. Vinski semenj v Krškem, dne 10. t. m. je bil prav dobro obiskan. Posetilo ga je lepo število znanih vi-notržcev in gostilničarjev iz Ljubljane, Šiške in iz raznih gorenjskih krajev; samoumevno, da je bilo tudi vinogradnikov iz krškega okraja in sosednje Štajerske prav veliko, ki so prinesli na stotine vzorcev novega vina na poskušnjo, odnosno na prodaj. Ta semenj je pa imel bolj informativen značaj, da so se namreč na eni strani konzumenti seznanili z letošnjim vinskim pridelkom, na drugi strani pa, da se je mogla določit* približna cena letošnjim moštom, odnosno vinom. Mošti so bili v obče Še nekoliko premladi, da bi se mogla zanesljivo spoznati njihova prava vrednost. Radi tega ni bila kupčija posebno živahna, čeravno so bile cene precej nizke; a vkljub temu se je prodalo, glasom zapiska, čez 1200 hektolitrov. — Splošno nimajo letošnji mošti one karakteristične rezko-be, ker jim primankuje ogljikove kisline, vendar se mora priznati, da se dobi, kakor se je na tem semnju pokazalo, tudi med letošnjimi mošti mnogo prav dobrega blaga, ki ne zaostaja veliko za lanskim. — Prava dobrota letošnjega vina se bo spoznala šele čez kake dva do tri tedne, ko se namreč mošti, oziroma vina popolnoma umirijo in že precej očistijo. Zato pa priredi krška občina še en tak semenj v sredo pred sv. Miklavžem, t. j. dne 1. decembra t. L, na kar se cenjeni interesentje že sedaj opozarjajo. Urar in pek bi v Železnikih prav dobro izhajala. Dobro bi bilo, ko bi imel urar, ker daleč okoli niti enega ni, nekaj zaloge ur, prstanov,uhanov, verižic iz drugih primernih reči. Primerno stanovanje bi se prav lahko dobilo. Št. Lenart na Spod. Štajerskem postane v nekaj letih popolnoma nemškutarsko gnezdo, ako je res,daje v šulferajnski šoli 182 otrok, v stari šoli, v kateri se tudi slovensko poučuje, pa samo 36. Tako poročajo nemški listi. Dr. Ivan Omulec. V Ormožu je v starosti 62 let umrl velezaslužni slovenski rodoljub, odvetnik dr. Ivan Omulec. Blag mu spomin! Poročni dar družbi sv. Cirila in Metoda. O priliki poroke gospice Amalije Tumšekove iz Nazarij z g. Rudolfom Pevcem, trgovcem v Mozirju so darovali za sklad Ciril-Meto-dove družbe in sicer: R. Pevec, Anton Turnšek star. in mlajši in Viktor Turšek v Mariboru vsak po 200 K. Razen tega je daroval naši šolski družbi »Savinjski Sokol« mesto darila nevesti svojega staroste R. Pevca znesek 50 K. Naj bi se ob takih prilikah večkrat spominjalo naše prepotrebne šolske družbe. Slovensko gledališče v Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. novembra t. 1. v »Narodnem domu« veliko burlesko »Krasna Lida« s petjem in plesom, Dejanje se vrši na Kozjem brdu in v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vinogradniki na Goriškem posebno bridko občutijo nedelovanje goriškega deželnega zbora. Imeli bi dobivati brezobrestna posojila, a)i taka se morejo nakazati le, če deluje deželni zbor. Deželni zbor mora prispevati, potem da podporo tudi država. Se ni prvega, in od nikjer podpore, dasi je tako potrebujejo za obnovitev po trtni uši uničenih vino* 1 gradov. Dve leti ni deželnega zbora dve leti ni podpor. Kaj pa bo letos Nič ne kaže, da bi mogel začeti goriški deželni zbor redno delovati, mar več se vidi, kako se pripravljajo slo venski klerikalni in laški liberalni poslanci na to, da začnejo uganjati v novem deželnem zboru nove neum nosti, ki utegnejo onemogočiti take zaželjono redno delovanje deželnga zbora; potem bodo morali vinograd niki še dolgo čakati, da pridejo dc brezobrestnih posojil. Opatjeselo na Goriškem je dobi 10 svojo poŠto. V razglasu se nazna nja, da se pošta imenuje: Oppacchis. selia - Opatje Selo, torej za popolno ma slovenski kraj na prvem mestu kineska označba! A kad. društva »Slovenije« na Dunaju II. redni občni zbor bo v so boto 13. t. m. v IX. Zimmermanng 11 Zinners Gasthaus z običajnim spo* redom. Začetek ob polu 8. uri zvečer Slovenska predavanja na uni. verzi v Pragi. V torek dopoldne je bila inštalacija novega rektorja češke univerze prof. Krala. Odstopajo či rektor prof. Heyrovsky se je \ svojem govoru o dogodkih pretekle ga leta tudi dotaknil akcije za slovenska predavanja na češki uni ver zi. V tem oziru je povedal sledeče »Z ozirom na vedno naraščajoče šte vilo slovenskih akademikov v Pragi so prosila lansko leto slovenska aka-demična drušva »Adrija«, »Ilirija in »Klub sloven. tehnikov« akade-mični senat, naj bi v svrho priprav za bodočo slovensko univerzo v Ljub ljani na češki univerzi v Pragi pre davali slovenski docenti slovensko h pravne, državnoznanstvene in filozo-fične stroke. Akoravno si je bil aka demični senat v svesti, da je po § 1 zakona z dne 28. februarja 1882 na češki Karlo - Ferdinandovi univerzi v Pragi samo češčina učni jezik, je vendar mislil, da bi bilo mogoče potom naredbe upeljati začasno in sa mo v zvezi s češko univerzo na pravniški in na modroslovni fakultet posamezne kurze predmetov, ki bi predavali v slovenskem jeziku, seveda ne da bi bil s tem dotaknjen jezikovni značaj češke univerze. In aka-demični senat je poslal, ko je bil zaslišal profesorske zbore posameznih fakultet, prošnjo nauČnemu mini strstvu, naj potom naredbe omogoči da se vpeljejo dotična predavanja \ slovenskem jeziku. Ta prošnja ni bi la ugodno rešena. C. kr. ministrstvi je naznanilo z odlokom z dne 12. ju lija 1909., da z ozirom na to, da je po § 1. omenjenega zakona na češki uni verzi v Pragi češčina izključni učni jezik, ni mogoče ustreči predlogu akadem. senata.» Iz poročila odsto-pivšega rektorja posnemamo dalje, da je bilo koncem lanskega leta na češki univerzi 105 Slovencev (99 pravnikov, 3 filozofi in 3 medicinei) ter 115 in Hrvatov. Rednih slušate-lev in slušateljic sploh je bilo na češki univerzi koncem lanskega leta 3044, 578 izrednih in 104 farmacevti. Pišimo pravilno! Piše se nani: Opetovano čitam v slovenskih listih naravnost gorostasno sklanjavo čeških lastnih imen kakor Sladky, Hruby, Smichovskv, Sedlecky v 2. sklonu Sladkvja, Hrubvja, Smichov-skyja, Sedleckvja, ali pa celo Slad-kyta, Hrubyta itd. In tako pišejo celo ljudje, ki znajo, ali bi vsaj morali znati češko! Pravilno sklanjamo vendar Sladkega, Hrubega, Smichov-skega, Sedleckega. Saj tudi pišemo vedno le Komenskega, Palackega, Tolstega, Bilinskega, Stapinskega i. t. d. Opatijske novice. Paralelni cesta V o 1 o s k o - Opatija. Ta cesta, ki se je toliko let delala na papirju, dela se desaj v resnici in še precej pridno. Delavcev pri tem delu kar mrgoli, in če bo šlo vse po sreči, imeli bodemo v teku enega leta že to toli zaželjeno cesto gotovo.— Plesna šola v Opatiji. Hrvaško - slovenski fantje sklenili so pri svojem zadnjem sestanku odpreti letošnjo plesno šolo že sedaj. Ker je bil pa v Voloskem preveč velik naval krasnega spola, dvorana pa premajhna, prenesli so svojo šolo v Opatijo. Opozarja se krasni spol kakor tudi gospode, ki se žele vpisati med obiskovalce te šole, da se prijavijo plesnemu odboru v Opatiji. — A v -tomobilna vožnja Opatij a-T r s t. Kakor je bralcem »Slovenskega Naroda« znano, otvorila se jo vožnja z avtomobilom iz Opatije v Trst in obratno dne 7. novembra t L Odhod avtomobila iz Opatije je vsak delavni dan ob 8. uri zjutraj, iz Trsta ob 3. uri popoldne. Cena v Trst ali obratno znaša od osebe 12 K, a i* tja in nazaj pa samo 20 K. Mi nimamo sicer proti tej vožnji nič, dovolimo pa si vprašanje, za koga je ta vožnja pravzaprav otvorjena. Zf srednji stan ne, za nižji stan Še manj* a gospode, ki ima večkrat v Trstu ali v Opatiji kaj opraviti, pa ni toliko, da bi mogla vsak dan polniti avtomobile. Sicer je pa tudi bolj pripravno voziti se z vlakom II. razreda, kar stane samo 14 K. Vozovi so rss lepi, toda če bodo prazni, se ne bodo nikdar izplačali. Z eno besedo rečeno: na ta način iz te moke ne bo ni- koli kraha, — Tujci v Op atiji. Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 3. novembra 1909 37.480 oseb, od 28. oktobra do 3. novembra 1909 je prišlo 306 oseb. a na 3. novembra t. 1. so bile v Opatiji nastanjene 1902 osebi. Doživljaji petmesečnega otroka. Pred nekoliko meseci je prodala tržaška Italijanka svojo 5 mesecev staro hčerko nekemu zamorcu. Mati se je pa kmalo skesala, toda otroka ni bilo tako lahko dobiti nazaj, ker ni o zamorcu prav ničesar vedela. Policiji in italijanskemu konzulatu se je slednjič posrečilo, da so našli zamorca v Aleksandriji. Zamorec je jako bogat, ter je nameraval deklico pohčeriti, ker nima lastnih otrok. Te dni se je pripeljala iz Aleksandrije z otrokom neka Pavlina Cučič iz Vrtojbe, ki ga je izročila italijanskemu konzulu, ta pa materi. — Čudno je, da zamorec kupuje bele otroke, ko je vendar toliko zamorčkov na prodaj, da celo pri nas zbirajo denar za nakup črnih malčkov. Naj bi rajše kupil par zamorčkov, bi bilo bolj pametno. Strossmaverjev spomenik. Društvo hrvatskih umetnikov je imelo te dni sejo, na kateri je razpravljalo o oddaji del za Strossmaverjev spomenik. Po daljši debati je sklenilo priporočati, naj se javna konkurenca ne razpiše, marveč naj sc krat-k"m potom povabita zagrebška kiparja Franges in Valdec, naj napravita načrte za spomenik. Ako bi ti načrti ne ugajali, naj se pozove kipar Meštrovič, da predloži svoje nacrte. Istočasno je imel sejo tudi klub hrvatskih inženiijev in arhitektov, ki je razpravljal o istem vprašanju. Ta je sklenil, naj se razpiše javna, konkurenca, ki se je imajo pravico udeležiti vsi jugoslovanski umetniki, v prvi vrsti pa naj seveda pridejo v poštev hrvatki umetniki. V Bosni ponosni se z vsemi mo-cročimi sredstvi deluje na okrepitev privandranega nemštva. V to svrho so merodajni krogi uporabili tudi odkritje spomenika umrlemu cesarjevi-iu Rudolfu v Rudolfsthalu v Bosni. Vse bosanska nemštvo in ves vladen ;i parat je bil na nogah, da pokaže domačemu prebivalstvu velikansko moč nemštva in neznatnost srbo - hrvatskoga naroda. Pri odkritju in pri banketu so bili navdušeni nemški govori. Razni c. in kr. oficirji ter nemški agentje — pastorji so proslavljali nemško delo in nemško moč, kateri sc mora ukloniti ves slovanski Balkan. Oj Bosna ponosna, najmlajša nemška provincija, veseli se, saj te čaka najlepša bodočnost v varstvu mogočnega nemštva! Prijatelj fonografskih plošč. Pred kakimi 14 dnevi je prišel v gostilno na Dunajski cesti št. 52 leta 1870. v Ljubijani rojeni, že predka-; vani, brezposelni Jožef \Volbank, Med pogovorom se je sukal okoli fo-nografa in pripovedoval, da je gostilničar v Šiški ter da ima tudi on fonograf. Ko je šla gostilničarka nekoliko časa iz gostilne, je odšel tudi VTolbank, z njim pa je izginila tudi ! K vredna fonografska plošča. Ko > včeraj zopet prišel v navedeno go- i stilno in so ga spoznali, so obvestili stražnika, da ga je aretoval. Mož je bil pa vsled tega tako užaljen, da se je začel s stražnikom prepirati in nagajati toliko časa, da ga je vkle-nil in tako pritiral na magistrat, od koder se je danes preselil k sodniji po zasluženo kazen. Kobila ukradena je bila sinoči posestniku Mihaelu Kvedru iz Pre-voj pred neko osamljeno hišo za tovarno za lep. Kobila je rdečkasta ter je imela na čelu malo belo liso. Stara je 6 let, visoka pa 15 pesti. Na sebi je imela dve beli in dve rjavi odeji (koca). Kobila je vredna 600 K. Pred nakupom se svari. Razveljavljen pasji kontuinac. Okrajno glavarstvo v Kočevju je razveljavilo pasjo kontumaeijo za občino Sodražico. S tem je toraj razveljavljen pasji kontu mac po vseh občinah kočevskega okraja. Prijeli so v Idriji prisiljenea Jožefa Bergerja, kateri je dne 3. t. m. pobegnil od dela, ter so ga zopet privedli v hišo pokore. Zopet puran ukraden. Sinoči je bi] ge. Alojziji Tratnikovi iz kurniee na Sv. Petra cesti ukraden 8 K vreden puran. Tat je žival takoj na licu mesta zaklal in potem onesel. Razpisano je mesto višjega okrajnega zdravnika na Kranjskem z dohodki VIII. čin. razreda, ozir. mesto okrajnega zdravnika v IX. rin. razredu, ozir. mesto sanitetnega konci pista v X. čin. razredu. Uradne vesti. Dne 20. novembra t. 1. bo pri okrajni sodniji v Kranju dražba zemljišča vlož. št. 209 kat. obč. Babni vrt, cenjenega na 1210 K. Najmanjši ponudek znaša 806 K. — Dne 16. decembra t. 1. bo pri okrajni sodniji v Krškem dražba zemljišča vlož. št. 55 kat. obč. Drnovo, vložna št. 241 kat. obč. Veliki pudlog in vi. št. kat. obč. 498 kat. obč. Leskovec. Zemljišča so cenjena na 6591 K, 330 K in 1000 K, pritiklina pa na 321 K 70 vin. Najmanjši ponudki znašajo 4608 K 48 vin., 220 K i* 6*68 kron. VABILO na jam Mm mm ki ga priredi ..Pelititti onntinu H izatinan inalfi za lajajtiU tkraj jutri, v soboto, 13. novembra Mliloiikfk pmtoril i L Pilita ■• Marti*** Nrt št S«. I Dnevni redi 1. Poročilo • aaa|a. poroča g. det poslanec dr. Ivan O raž en. 2. Poročilo o politična* poloiafn, poroča g dr. Žerjav. 3. Slučajnosti. Vodnatanje. udeležite se tera valaega ibo-rovanja. Protestirati hoćemo troti vpeljati novih davkov po sedanji deželnozborski večini. o. lite zanesljive veit Odbor soi. umi Ii izilriL inttii n filiit. flmtm delavstvo! Za volitve v obrtno sodišče, ki se vrši v nedeljo, dne 14. novembra 1909, se vam priporočajo v izvolitev sledeči kandidati, in sicer: I. V skupini veleobrtov: (rumene glasovnice-^ kot prisedniki: L Banovec Alojzij, uslužbenec pri tvrdki Samassa. 2. Grošičar Matija, uslužbenec pri tvrdki Žabkar. :». Hribar Fran, tiskar v »Narodni tiskarni«. 4. Jaklič Ludovik, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. Jeras Egidij, uslužbenec pri tvrdki Krisper & Tomažič. Križaj Friderik, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. 7. Petrič Rudolf, uslužbenec pri tvrdki Rosner & Co. v Šiški. 8. Tonija Ivan, uslužbenec pri tvrd- ki Mikusch. kot namestniki: 1. Mehle Mihael, uslužbenec pri tvrdki Maver & Co. 2. Mihevc Matija, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. 3. Tomazin Ivan, uslužbenec pri tvrdki pivovarna »Union«. ■r. Trampuš Josip, uslužbenec pri tvrdki Zalaznik. Kot prisednika vzklienega sodišča: 1. Porenta Peter, uslužbenec pri tvrdki Vodnik v Šiški. 2. Mancini Anton, tiskar v »Narodni Tiskarni«. II. V skupini malih obrtov: (sive glasovnice.) kot prisedniki: 1. Carl Josip, plačilni natakar, Narodna kavarna. 2. Dereani Filip, stolar, tvrdka Boueon. 3. Frank Leopold, čevljar, tvrdka Zamljen. 4. Fritz Adolf, dimnikar, tvrdka Vrbovec. 5. Furlan Fran, ključavničar, tvrdka Fasching. 6. Gogala Andrej, kamnosek, tvrdka Toman. 7. Ham Valentin, mesar,, tvrdka Čeme. 8. Jakopič Ivan, knjigovez, tvrdka Breskvar. 9. Primožič Josip, mizar, tvrdka Primožič. 10. Sušnik Martin, tesar, tvrdka Hudnik. Kot namestniki: 1. J u van Aleksander, čevljar, tvr- ka Zamljen. 2. Mohar Dragotin, tiskar, tvrdka Hribar. 3. Sesek Fran, klepar, tvrka Ecker. 4. Ska rjanec Ivan, slikar, Spodnja Šiška 29. 5. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonač. 6. Winter Maks, mesar, tvrdka Ćerne. flelfeeai M- afaVana) eafnVeifaH VIURI f BlfO Supinu •MUH MlttfiL Kot prisedniki prizivnega sodišča. T 1. Korene Rado, tiskar, Učiteljska tiskarna. 2. Skubie Ivan, knjigovez, tvrdka Bonač. Narodni delavci! Poživljamo Vas, da se gotovo v polnem Številu udeležite teh volitev in oddaš te svoje glasove za zgoraj imenovana kanili* date, katerih imena že jamčijo, da hodo kot zastopniki delavstva storili vedno in vselej svojo dolžnost, kadar bo šlo za varstvo delavskih Interesov. — Narodno delavstvo! Val na krov! Za Vašo korist grel društvo« priporoča v sporazumu s izvrševal-uim odborom narodno - napredne stranke za volitve v n. skupino obrtnega sodišča, ki voli 10 prisednikov in 6 namestnikov ter dva prisednika vzklienega sodišča te-le gospode: 1. Tosti Ivan, gostilničar; 2. Škafar Fran, mizar; 3. Pust Ivan, ključavničar; 4. Lenček Alojzij, klepar; 5. Oblak Matej, čevljar; 6. Rojina Josip, krojač; 7. Toni Josip, mesar; 8. Pristao Filip, črkoslikar; 9. Kušar Fran, izvošček; 10. Breskvar Fran, knjigovez. Za namestnike prisednikov pa: 1. Valentie Mate, bri.ee; 2. Kenda Ivan, restavrater; 3. Krapež Milko, urar; 4. Zaje Ivan, tesar; 5. Pllko Fran, ključavničar; 6. Turna Ferdo, čevljar. Vskllcno sodišče: 1. Stare Fr. st., sobni slikar in posestnik ; 2. Rebek Josip, ključavničar. Pozivamo somišljenike, naj na dan volitve složno glasujejo za priporočene kandidate, katerih imena jamčijo, da bodo obrtniški interesi izročeni v prave roke. Volitve so v torek, dne 16. t. m. od 8.—12. dopoldne. (Volišča so: Šole na Ledini, Coj-zovi eesti, »Mestni dom« in telovadnica II. drž. gimnazije.) Častltlm st trttvcin! Za volitve prisednikov obrtnega sodišča, ki se vrže v torek, dne 16. novembra vam priporoča gremij trgovcev in odbor trgovskega društva »Merkur« za kandidate sledeče gospode ter vas prosi, da pri teh za trgovce tako važni 11 volitvah združite svoje glasove na sledeče gospode: I. Prisedniki: 1. Ćadež Gvidon, trgovec v Ljubljani. 2. Golob Valentin, trgovec v Ljubljani. 3. Koli man Robert, trgovec v Ljub. ljani. 4. Meglic Karol, trgovec v Ljubljani. 5. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, r 6. Samec Ivan, trgovski družabnik v Ljubljani. II. Namestniki: 1. Jerančič Alojzij, trgovec v Ljubljani. 2. Kessler Ignacij, trgovec v Ljubljani. 3. Pollak Josip, trgovec v Ljubljani. 4. Soklič Matej, trgovec v Ljubljani. III. Prisednika za vzklieno sodišče: 1. Lilleg Alojzij, trgovec v Ljubljani. 2. Sarabon Andrej, trgovec v Ljubljani. Gg. trgovinski uslužbenci vseh jtrok! Za volitve v obrtno sodišče, ki se vrše v nedeljo, dne 14. novembra t. 1. vam priporočajo združene organizacije »Slovensko trgovsko društvo Merkur«, »Društvo trgovskih so-trudnikov« in »Pomočniški odbor gremija trgovcev« niže navedene gospode tovariše za kandidate ter vas poživljajo, da oddaste v tej tako važni vol i t vi vsi složno svoje glasove za sledeče skupno določene kandidate: A. Obrtno sodišče. Prisedniki: 1. Josip Sekula, trg. poslovodja v Ljubljani. 2. Ivan Podlesnikar, trg. sotrudnik v Ljubljani. 3. Josip Drčar, trg. sotrudnik v Ljubljani. 4. Fran Kovač, trg. poslovodja v Ljubljani. 5. Frane Petan, knjigovodja v Ljubljani. 6. Frane Jane, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Namestniki: 1. Vinko Požar, trg. sotrudnik v Ljubljani. 2. Anton Potočnik, trgovinski poslovodja v Ljubljani. 3. Josip Cluha, trg. sotrudnik v Ljubljani. 4. Avgust Jagodic, trg. poslovodja v Ljubljani. R Vzklieno sodišče: 1. Frane Kavčič, knjigovodja v Ljubljani. 2. Frane Mulac ck, trg. poslovodja v Ljubljani. i JUprctAOlt Urno! taittl! MtNfe a Mamil 3 ZESL O 3D narodno-napredne stranke ki bode f nedeljo, 14. t. n. ob 4. popoldne v Cerknici pri »tamni1. l) taložni stranka. Ono val rodi ooUtienl aeložaf. Poročata dri. poslanec in župan Ivan »ar in dr. Oton fotttaa-rraaanataa. Seazlillaeild, val na aha* I Olkor uprctiefi Bflitifacga ii gosp. triih* u solni okraj Cerknici. Razne stvori. * Nedostatek slovanskih šol v Istri. V Istri je Hrvatov in Sloven-oev 55 in pol odstotka celega prebivalstva, pa imajo samo 93 šol in 146 učiteljev. Italijanov je v Istri samo 30*5%, pa imajo 74 šol z 258 učnimi močmi. V letih 1903/04 je bilo 12*921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km, in od teh je bilo slovanske dece 10.929. Ti torej niso mogli v šolo. Zopet dokaz, da skrbi avstrijska vlada bolj za albanske katoličane, kakor pa za svoje jugoslovanske podanike. * Splošni kongres vseh ljudskih plemen se pripravlja v Londonu, kjer se ima vršiti meseca julija 1911. Sklicatelji kongresa imajo namen, odstraniti vso nezaupnost, ki vlada med različnimi plemeni ter jih sprijazniti med seboj. Razpravljalo se bo tudi o tem, kako bi se mogla uvesti zlasti med azijskimi rodovi modernejša oblika vladanja. * Vojaški samomori v Budimpešti. Prejšnji teden so se izvršili v Budimpešti trije vojaški samomori. Artiljerist Laszlo se je obesil, ker mu je stotnik ukazal, da mora izpiti, kar je v pljuvalniku, ki bi ga bil moral izprazniti. Novinec Weselly se je ustrelil, ker ga je neki podčastnik vedno mučil. Poročnik Bassinak se je ustrelil, ker se je bal kazni radi mučenja vojakov. * Društvo »čednostnih« so si ustanovile baletke pri pariški Veliki operi. V to društvo vstopi lahko vsaka baletka, ki dokaže da je v zadnjih šestih mesecih živela popolnoma »čednostno«. (Zahtevati daljši termin bi bilo pač zelo težko.) Dozdaj ima društvo že okoli 200 članic, ampak vse že tako v letih, da se njih »čednostnemu« življenju lahko brez skrbi verjame. * Protestni shod v Newyorku so pred kakimi 14 dnevi sklicali vzhod-nje amerški slovanski svobodomisle-ci. Narodna Budova je bila nabito polna slovanskega, zlasti jugoslovanskega občinstva. Govorila sta A. K. Zicha o razmerah na Španskem in E. Švehla o razmerah v Avstriji, zlasti o »hrvatski justici«. Sprejeti sta bili ostri resoluciji proti avstrijskemu sistemu. * Strup v slaščicah. V St. Loui-zu v Zed. državah so vsled zahteve časnikarje ve soproge Nanette Lillar-dove zaprli zelo ugledno vdovo Rid-ley, ki je poslala Lillardovi košaro slaščic, namešanih s strihninom. Zaljubljena vdova je hotela napravit! Lillarda vdovca, da bi se ga mogla sama polastiti. * Oče • 23 otroki. Mlinar Josip Warga se je bil naselil pred 30 leti v Popovcu na Hrvatskem. Ko je bil prišel tja, je prinesel seboj 1 gld. 30 krajcarjev in to mu je bilo premično in nepremično imetje. Oženil se je trikrat; s prvo ženo je imel 7, z drugo 8 otrok, a s tretjo zopet 8, skupaj 23, katerih je 17 moških in 8 ženskih. Sedaj jih pa živi samo še 14 in sicer jih je 6 že obskrbljenih. Prva in druga žena mu ni prinesla ni počenega groša, a z zadnjo je dobil 40 gld Sedaj je 79 let star in najmlajši njegov otrok še ni dovršil prvega leta. Warga je zdrav ko riba, bolan ni bil nikoli in pijače, ki jo je v mladosti ljubil, se je popolnoma odpovedal. Za svojo deeo je mnogo potrosil, enemu sinu je kupil tudi mlin, ali kljub temu ima sedaj se 11.000 K premoženja in trdi, da še ni bil nikoli tako zadovoljen, kakor baš sedaj. * Mnley Hafid in usmrtitev Fer. rerja. Muley Hafid je barbar, tip afriškega despoti. Ko je izbruhnila letos proti njemu ustaja, jo je s silo zatrl; voditelja ustaje Roghija je dal zapreti v železno kletko in mnogo drugih jo dal usmrtiti. Evropske velevlasti so takrat proti temu protestirale. Par tednov pozneje je izbruhnila vstaja na Španskem, kjer vlada »najbolj krščanski« kralj Alfonz XIII. Tudi tu so vstajo zatrli in na* to usmrtili več ljudi, med njimi popolnoma nedolžnega Fejrerja,'mnogo so jih pa poaaprli v jada, ki niso nič boljšo od MoJoy Hafidove Mes- ne kletke. Toda to pot evropsko velevlasti niso protestirale. In Muley Hafid tega ni mogel razumeti ter je dejal: Proti meni so evropsko velevlasti protestirale. Zdaj pa ko so na Španskem umorili nedolžnega človeka niso protestirala. Zakaj tot Videti je, da protest proti meni ni izšel iz nravnih, temveč iz političnih motivov. Telefonsko in Brzojavno poročila. Nemci in cesarjeva izjava. Dunaj, 12. novembra. Voditelji krščanskih socialcev in nemških svobodomiselnih strank so imeli danes skupno sejo, v kateri so razpravljali o izjavi cesarjevi napram ministru Dulembi. Sklenili so poslati posebno deputacijo k ministrskemu predsedniku Bienerthu. Iz seje »Poljskega kluba«. Dunaj, 12. novembra. O seji »Poljskega kluba«, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik baron Bienerth, se javljajo še te-le podrobnosti: Poslanec Kozlowski je vehementno napadal Bienertha ter mu v obraz zal učil očitanje, da vara cesarja. Poslanec Stapinski je dolžil krščanske socijalce, da ne podpirajo akcije dr. Glombinskega, marveč da celo intrigirajo proti vladi. Komunike o izjavi ministra Du-lembe. Dunaj, 12. novembra. O izjavi poljskega ministra - rojaka dr. Du-lembe, tičoči se njegove avdijence pri vladarju, izide poseben uradni komunike. Bienerth ni proti rekonstrukciji ka« bineta. Dunaj. 12. novembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je izjavil, da ni nasproten rt konstrukcij i kabineta, vendar pa želi, da bi se v tem oziru Poljaki dogovorili z Nemci. Dr. Gessmann — obrabljen. Dunaj, 12. novembra. V poslanskih krogi b govore: Dr. Gessmann je sprožil misel, da bi se sešli na skupen dogovor vsi nemški poslanci. Dalo se mu je razumeti, da od njega nihče ne potrebuje predlogov, ker politično docela obrabljen. Minister dr. Dulemba o svoji avdi jenci pri cesarju. Dunaj 12. novembra. Ministei rojak dr. Dulembra je v današnji seji »Poljskega kluba« izpopolnil v dveb točkah uradni komunike o svoji av-dijenci pri cesarju. Naglašal je: 1. da se je cesar zelo pohvalno izrazil o akciji dr. Glombinskega za redno delovanje državnega zbora in 2. da je vladar odločno zanikal, da bi vlada zavzemala sovražno stališče napram Slovanom, ter naglašal, da vživajo vsi narodi v državi v enaki meri njegovo naklonjenost in da on ne bo nikdar pripustil, da bi kakšna vlada vodila protislovansko politiko. — »Poljski klub« je sklenil o tem pojasnilu ministra dr. Dulembe uradno obvestiti »Slovansko Enoto«. Seja »Poljskega kluba«. Dunaj, 12. novembra. Na danes napovedana seja »Poljskega kluba« se je odgodila na prihodnji teden in sicer z ozirom na ugodnejše šanse, ki so nastale za akcijo dr. Glombinskega. Konference dr. Glombinskega. Dunaj, 12. novembra. Predsednik »Poljskega kluba« dr. Glombinski je imel danes dopoldne dolgotrajno posvetovanje z dr. Kramafem in dr. Šusteršičem. »Slovanska Enota.« Dunaj, 12. novembra. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je imela danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljala o političnem položaju. Seja je bila prekinjena ob 2. popoldne in se bo nadaljevala ob 4. Kakor se Čuje, namerava »Slovanska Enota« izdati z ozirom na vladarjevo izjavo napram ministru Dulembi deklaracijo, v kateri očita vladi, da vara cesarja in ne postopa po njegovih intencija h. Nova akcija za razplet krize. Dunaj, 12. novembra. »Austria« javlja: V parlamentarnih krogih govore, da se bo dr. Glombinski po naročilu »Poljskega kluba« obrnil na Nemce, da dovole rekonstrukcijo kabineta, da bi nova vlada mogla spraviti pod streho vsaj proračunski provizorij. Splošno se sodi, da bo imela ta akcija uspeh. Ogrska kriz— Budimpešta, 12. novembra. Predsednik poslanske zbornice Justb in oba podpredsednika so podali svojo demisijo. Novo zbornično predsedstvo volijo v jutrišnji seji. Med kandidati, ki se imenujejo, imata največ nade poslanca Hoitsy in Gal. Nadvojvoda Fran Ferdinand t Be* rolinu. Berolin, 12. novembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je danes od« peljal a prestoIona61ednikom Viljemom na lov H oferravaHo* i eleznato Klna-VIno ■W«ni6n» rantevt na DnasJn 180«: Đntnio odlikovanj« ln &*atnl dinlom m k sUtikolsjai Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = ~ in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izborni okua. Večkrat odlikovano. Nad «000 BdravriiaklA spričeval. J. SERRAVALLO, c ■ kr. Hint aMM • - TRST-Barkovlj«. - I f^rz ^SK ^S^ I i I i i i Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. novembra 1909. Termin. Pšenica za april Pšenica „ oktober Rž Koruza Oves april maj april 1910 za 50 kg K 14 12 „ za 50 kg K 1180 . za 50 kg K 1022 . za 50 kg K 6 80 . za 50 kg K 7t?2 Efektiv. 5 vin. ceneje. Meteorologično porotno. tišina nad morjem 306-2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. 11. 2 pop 733 1 40 si. vzhod pol.oblač. 9. zv 733 7 —0 5 si. svzhod jasno 12. 7. zj. 733 0 -3 7 brezvetr. megla Srednja včerajšnja temperatura —*— norm. 46 . Padavina v 24 urah 00 mm. Marija Kos roj. Šumi javlja v svojem in v imenu svojih otok Stan-kota in Pepeta žalostno vest, da je njen blagi soprog, oziroma dobri oče, gospod Josip Kos po kratki in mučni bolezni danes pre minil. 4205 Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 12. novembra 1909. (Venci se na željo rajnika hvaležno odklanjajo.) (Brez vsakega posebnega obvestila.) Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo občinsKesa tajnih; z letno plačo 1400 kron. Prosilci vložijo naj svoje prošnje opremljene s spričevalom o vedenju, o popolnem znanju občinskih poslov in dosedanjem službovanju do 1. decembra 1909 pri podpisanem županstvu. Županstvo mestne obOne Metlika. dne 7. novembra 1909. 3153 Franc Jutraž, župan. Ivan Bizovičar umetni in trg. vrtnar Ijubljana, JColezijske nI. 16 se priporoča za nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira : cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujocih cvetlic 5 (perene), krasna cvetlična c grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete < za razne prilike. Delo umetniško okusno in po j solidnih cenah. 1542 i Trgovina s ivetliiami itd. Naročila na deielo hitro In vestno. KovornoM' UibOni, Rtirtvmtt sta 22 : Je sak dan : vso noč odprta tur m topi* prhtoNta itovanra okdiastvu. 3008 75.000 ur! 1 ura samo 2 kroni. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šiezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-uruo precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Pruako-slealjska raaposiljevalnica F. Windisch, Krakov U 30. 2 lepi hiši Naslov pove upravo iS t vo »Slovenskega Naroda«. 4192 Zaradi pozne sezone prod si a moderne damske klobuke, trakove, svilo, nakit za klobuke, cvetlice, avbe za gledališče, sploh vse blago po znatno zniiani oval I Mnogobrojnega obiska prosi Minka Horvat NB. Za neugajajoče denar nazaj. 4181 I St. JallOb. trg 3, Bahovčeva hiša. Samo 6 dni Iiik-Iii Ifirk Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine aar samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18 v novi hlsl „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Hgovcu". 2049 Ponudbeni razpis 3 Pri zgradbi uradniške hiše „Ljubljanske občekoristne zadrugo za zgradbo stanovanj" v LJubljani, (Gradišče) se s tem razpišejo mizarska, kl§učarska, pleskarska, steklarska, pedarska in slikarska dela, potem dobava žalazi] in okenfskib zagrinjal, vodovodna dela in naprava kopeli ter klozetov. Ponudbe naj se vlagajo na omenjeno zadrugo na roke ravnatelja dr. Svsna IRupnska v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. ■ najpozneje ^W do 20. novembra 1909 opoldne. Ravnotam se lahko vpo^ledajo načrti in ponudbeni pogoji od 15. do 19. novembra od 11. do 12. ure dopol dne. Obrazec za ponudbo in cenik enotnih cen, ki je hkratu izkaz del, se na željo tudi vroč i. Zapečateni in s 5% vadijem skupne ponuđene vsote opremljene ponudbe se vlagajo za vse, ali pa tudi za posamezne vrste del. Zadruga si pridrži pravico, da svobodno voli izmed ponudb, ne glede na višino ponuđene svote. Na pogojne ponudbe se ne bo oziralo. V Ljubljani, dne 10. novembra 1909. 4167 Načelstvo. &BF~ Samo malo časa! Od petka, 12. do nedelje 21. novembra 1.1. se bo kazala v prodajalniškem prostora v Ljubljani, v Šelenbnrgovih ulicah 6 MI7HARMA najslovitejša futrovska lepotica, favo-ritinja orionta. Samo aa odraalel Samo si odrasle! Tisoč tristo petinosemdeset plastičnih umetnin pokriva to lepo telo. — Ena najlepših ženskih postav vsega sveta. Model znamenitih slikarjev in kiparjev. 100.000 K vrednosti po atestu in izpričevali!. L prostor 60 h, — II. prostor 40 k. MISS - ČARIMA živa umetnina. Oblikovani na mnogih razstavah a ttiski ima. i. pr. ? Uodona. Parizu, strlin. St. Pstirsbtrfs. DBseUirtu. y Dunaja, v listanja iN. Umetnine je z električnim strojem prav posebne konstrukcije izdelal znameniti profesor dr. Rhvli v Londonu, za kar je rabil štiri in pol leta. To je najnovejši napredek na torišča ananoati in antropologije. Začetek predstav: ob delavnikih od 4. popoldne do 10. zvečer, v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in od 3. popoldne do 10. zvečer. Med tem časom so predatavo neprestano in neprekinjeno. 4195 Vljudno vabi SO ne daleč od sredine mesta g lokal obstoječ iz 1 večje in 1 manjše sobe, s posebnim vhodom, v pritličju ali v I. nadstropju, ki bi bil pripraven za pisarno. Ponudbe z navedeno letno najem-ščino pod „pisama" na upravni-štvo »Slov. Naroda«. 4184 IMO 80 pod zelo ugodnimi pogoji Izurjen manulakturist kot vodilna moč, v manufakturni stroki res prav dobi o izvežban. — Nastop službe najpozneje 1. Januarja 1910. Naslov pove upTiivništvo »Slovenskega Naroda«. 4188 n Slovenski elektrotehnik f r. Sax fjubljana, gradišče 17. Uvaja vsakojakc elektroslgnslue naprave, kot zvonila, telefone« elekt. ključavnice zs blag*lne in navadna vrata, preskuse-ran Je strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe. Izven Ljubljane se priporoča za uvajanje |esr; toč r*in clekt. naprav za luč in moč. Na razpolago dobro in zanesljivo blago. PokliCite me. oks je M električni obrat moten. 1 27950 pomočnik špecerijske ali mešane stroko, star čez 24 let, ki ima tudi sposobnost za potovalca, ao sprejme z ugodno plačo z novim lotom. Pismene ponudbe pod „zanoslji* ▼OSt11 na uprav. »Slov. Naroda«. 4192 izprašani optik Drago tin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2. St. 34.433. 4158 Ustanove za onemoole oDrtnike. Po sklepu občinskega sveta ljubljanskega z dne 19. maja 1908 je podeliti pri mestnem magistratu vsako leto dvajset povodom praznovanja 60 letnice vladanja Njegovega Veli- čanstva Franca Jožefa I. osnovanih ustanov po 100 K. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli obrtniki ljubljanski. S potrebnimi dokazili opremljent prošnje 'za podelitev teh ustanov je vlagati pri mestnem magistratu do 24. t. m. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. novembra 1909. Vončica I. r. županov namestnik C, kr. avstrijske *2| državne železnice Izvleček iz voznega red VeMawrn od a. oktobra 1909.j Odkod Is LJubljane (fni. tel.) 7-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podroščico), Celovec. 7»2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straio-Toplicc, Kočevje. 9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. it"40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podroščico), Celovec I'32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovc, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez PodroŽico), Celovec. 0'23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*40 zvedo r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak, juž. žel,, (čez Podroščico) Prago, Draždane, Berlin. Odhod Is LJubljane (driavae železnice): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. •70 zvečer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod v LJubljano dnine železnice 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice, Trsta, Tržiča. 8aS2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Ila23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina,. Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel. čez Podroščico in Trbiž, Gorice, drž. zel. Jesenic, Tržiča. 2*89 popoldne: Osebni vlak iz Kočev.c Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. •V15 popoldno: Osebni vlak iz Beljaka, jni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez PodroŽico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. 6-49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. dri, žel., Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v LJubljano (državne železnice) 6-46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjf evropejskem času. C. kr. -železniško ravnateljstvo v Trstn. Jplošno kreditno društvo 2430 v Gosposki ulici št. 7 sprejema hranilno vlogo in vlogo na tekoči račun In lih obrestuje s 1. talijem 1909 po 4W0 brez odbitka rentnega davka; eskomptirs montoo in dalo posolila na osebni kredit po 3V2% do S1 /«•/.. Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih K 179 765 56 Skupna aktiva............. 1242 166 77 Denarni promet v letu 1908........ 6 296 087 46 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. 12 f f - - • viajemno m Bos. fmM 449437.t89-91 K. Po velikosti druga v II arovalna banka v Pragi. - -oiikodnlno in kapltalijo 98,323.480-39 jontna zavarovalnica nafte države Vaa ■usieaslae ■ IkaUlasi Čigar pisarne so ■ fataetkik Z«VM VUVP* t lasfcej bančnej hiši 1 NeflUlI Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje« Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik Raste P u s t o s 1 c m iek. Lastnina ln tisk »Nerodne tiskarne«. 64 0645 9LF 85