... Kupujte XSJ^NE BONDEI r r Najstarejil slovenski dnevnik T Ohio aMBSB Oglati v tem iiitu »o utpeini 12^: LETO XXVII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 18, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 24: ofenziva Rdeče vojske proti Vzhodni Prusiji na vidiku 1EM»I NAPADI lA AACHEN SO PHENEHAU strani hitita s ^'"jpravami za novo borbo London, ^3,1)65 . . jg jjj. J® minil prvi dan, odkar ^ach^ nemška linija pii I da bi bili Nemci j ška P'^Ptinapad, toda nem-; zapečatena v i odsek"^^^ ®estu, je še vedno! sreda, 18. oktobra. | ! anem trpw^'^^ Podoornih sil in po-! '^oscin. - de j.vrhovne koman-1 hoteli potrditi, pa mnenje, da so šijo A ^%ubili upanje, da re-ki oziroma, da so tež- i^oi odpadi na Duisburg in P'^^^ogocili nadaljne P°^zkiise za rešitev gar- \ J ^ Aaehenu. i sovražnih pozicij | sile ameriške in britske j ^''ažne oprezno tipale so- Oiilj ^ postojanke ob vsej 85 faigjjjo jo ^ holandsko-nemško me- bojni črti, ki leži pa- A Aac iiena v Nemčiji do Na Holandskem. : Se jg straneh bojne črte ^ skozi dan m I sta gg ^ zaloge, medtem ko ' Pihod • pripravljali na i ločila bitke, ki bo od- PARTfZANSKI ZBOR "SREČKO KOSOVEL;" KAJ FIŠE O NJEM AMERIŠKI VOJAK IZ ITALIJE Iz gl. urada SANSa nam pošilja tajnik Mirko G. Kuhel naslednji zanimivo poročilo; V Italiji se nahaja partizanski moški pevski zbor po imenu "Srečko Kosovel," ki šteje do 40 izvežbanih pevcev. Sestoji po večini iz Slovencev, ki so priključeni kulturni skupini X. ljubljanske udarne brigade. Dirigira mu profesor zagrebške univerze Rado Simoniti, ki je komponiral mnogo sodobnih slovenskih klasičnih pesmi, med njimi "Talcem," "Mesečina," "Bolan mi leži," "Tito" itd. Ta zbor je velikanska senzacija ter vzbuja zlasti med ameriškirrii vojaki in civilisti veliko navdušenja. Ameriška igralska skupina, v nji umetnica-igralka Katherine Cornell, ter Briant Ahern, Elaine Perry, Guthrie McCIintic in drugi, skoraj ne morejo verjeti, da zamorejo ljudje pod takimi težkimi okoliščinami kot partizani kaj tako veličastnega in umetniškega gojiti. Naš poročevalec (ameriški vojak neslovan-skega izvora) meni, da bi ta zbor moral priti na turo v Ameriko ter pravi: "When I say that it is the greatest choral singing I have ever heard in my life, I am not exaggerating one bit. The Don Cossacks sound like rusty gates in comparison. To us, who have never heard these songs or this type of singing, the impact of their work is overpowering. I am certain that they would sweep the population off its feet. You cannot resist the beauty of their songs and voices ..." V slovenskem prevodu: "Ko pravim, da j e to najsijajnejše zborovo petje, ki sem ga kdaj slišal v življenju, niti malo ne pretiravam. V primeri s temi pevci, zveni zbor donskih kozakov kot stara škripava vrata. Za nas, ki nismo nikdar prej čuli teh pesmi in take vrste petje, je to nekaj silnega. Gotov sem, da bi Amerikanci kar strmeli, če bi slišali te pevce. Človek se ne more zoperstavljati lepoti njihovim pesmi in glasov . . Ni še dolgo nazaj, ko smo čitali v nekaterih listih, kakšni divjaki in razbojniki so ti partizanski "komunisti," ki delajo sramoto slovenskemu narodu! Pač! Na konferenci v Moskvi se razpravlja o vojaških in političnih problemih Nova baza zavzeta na Karolinških otokih Novi grobovi HA OEIU JOSEPH DEDEK Admiral Nimitz je snoči poročal, da so ameriške sile izvr-i Po pet-tedenski bolezni je sno-.'W A BšfB \t DEE šile novo invazijo v zapadnih :i umrl Joseph Dedek, star 70:/A MPI |Wj U!JA|C V iji"! IjICJ^|/lj Karolinških otokov, medtem ko, let, stanujoč na 4911 E. 84 St. ^ mornariška letala, ki operirajo Doma je bil iz fare Slavina na IP ^ M A ffe 4 U A iTI ICW ■j krova matičnih ladij, nadalju- Notranjskem, odkoder je prišel J|^ m AUl W W 4* V v V W ! jejo • z bombardiranjem japon- v Ameriko pred 42. leti. Bil je ' skih instalacij na Filipinskih o- član društva Slava št. 173 S. N. tokih. p. J. Tukaj zapušča žalujočo so- LONDON, Sieda, 18. oktobia. - Nemške ladijske Izkrcanje na zapadnih Karo-' I^ano, rojeno Stradiole, postaje SO včeraj V tonu skrajne vznemirjenosti poročale, liinskih otokih je bilo vprizorje- -^'^^^" J^^epha, Pfc. Franka, j da se Rdeča vojska pripravlja za ogromno novo ofenzivno že koncem septembra, am-^!'^ nahaja nekje na Pacifikuki je naperjena naravnost proti srcu Vzhodne Prusi- pak se je držalo tajno do vee-!'" i^anciji, hče-ij^-jef^i^em ko je polnočni komunikej, ki je bil objavljen ,.o; ¥ Tvr;rv,u. ... - | re Mrs. Josephme Penko, Mrs.r , . . , . . , ■SviLn r sepetauc, Mrs. Frances i' Moskvi opisoval sjne napade, ki Jih vpnzaija ruska lo, ^ ua so AmeriKanci; jennie Kamme-: zračna Sila na postojanke in mesta globoko v notranjosti brez opozicije mvadirali otočje i . i • ■ i * i m • i • lUlithi, 100 milj zapadno od L '^r, vnuke, m v Chicago, 111., se-.nemške province, ki je dom pruskih junkerjev: toka Jap, kjer se nahaja ena ^*^'® Tomazic, v starem Med kraji, ki so bih tarča ve-f najboljših hik v zupachiem Pa- i brata in sestro. Po- lij-jh napadov od strani ruske sifiku, ki so jo Jajmnci v prvi' bo vršil v petek ob 8:30 mračne sile, je mesto Isterburg, fazi vojne rabili kot eno svojih; zjutraj iz Louis L. Ferfolia i jg^i 37 milj globoko v notra-^ manjših baz. pogrebnega zavoda, 9116 Union j i^jjosti Vzhodne Prusije. Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob j R,uEi niso direktno potrdili, ,g Calvary poko-'tretja beloruska Vesti z bojišč pališče. irmada bilo objavljeno v Moskvi danes zjutraj, se javlja, da je bilo v bojih zadnjih dveh dni v Bel-'jradu ubitih nad 4,000 Nemcev, in da so Nemci jugoslovansko rjlavno mesto spremenili v "mo- Umrli - ranjeni - ujeti in Mrs. ipfep Starman, ; 20931 N. Vine St. v Euclidu, ' gen. Černijakovskega že stopila ; v ofenzivo, ampak dvoma ni, da MARKO ZIVKOVIČ je veliki naval že v razmahu, Snoči je preminil Marko • Ziv-; kar se more sklepati iz nazna-kovič, stanujoč na 19556 Ty- j nila, da so sovjetski bombniki v rone Ave. P o g re b oskrbuje; ponedeljek ponoči in v torek Svetkov pogrebni zavod. Po-; zjutraj udarili Isterburg in že-drobnosti bomo poročali jutri, j lezniška križišča v Gumbinno- nu in Stalluponenu, ki ležijo točno na poti, po kateri vzne- MARY PRAZNIK Kot smo včeraj poročali, je mirjeni Nemci poročajo, da se umrla Mary Prlznikrrojei^ R;:!^^^^^ Rdeče voj-j par, stara 57 let. Stanovala je gočen obrambni center." Maršal Tito je za partizansko vojsko objavil komunikej, ki pravi, da je z izjemo dveh o-krožij ves Belgrad osvobojen iz rok nemških okupatorjev. Partizani pred Zagrebom Alžirski radio pa iz nekega neobjavljenega vira poioča vest, da so Titovi partizani na pohodu proti Zagrebu, glavnemu ' mestu Hrvaške, od katerega da na 1422 E. 63 St. Doma je bila: Poročilo iz Moskve javlja na-; io samo še dve milji oddaljeni. Polo Usodo zavezniški Neki"~ funkcijonar • ---- obsf • P'^^'^erjal z onim, ki stojal " V juliju, predno so •"otn sile z mogočnim uda- obrambo v Vli P*"®prečenje stavke !eli ^(Jni oi"gani so včeraj pri-prepreči-P delavcev pri električ-I Clevelandu, ki se i- V Soboto. Ako priza- ________ bodo uspela, ni dvo ^ bo vlada Co. T ' da h - vlada prevzela obrat LONDON, 10. oktobra — (O. N.A.) — Zavezniški opazovalci v Londonu izražajo mnenje, da je najbrže pripisati dvema vzrokoma, da sta se Churchill in Eden tako kmalu po konfe-I renči v Quebecu podala v Mo-skvp na nova posvetovanja. Pr-; vi vzrok je to, da utegne vojna ; trajati še skozi vso zimo, drugi pa, da je nastalo nekaj političnih problemov, katere je treba takoj rešiti. Ako se podaljša vojna preko zime, bo najbrže postalo potrebno, izdelati nekatere nove načrte. Široki načrt, ki je bil izdelan v Teheranu, bo najbrže !e Edward in Mary dne 10. oktobra zgla ^1% f in jo obdarile z ^ it) ^ težko deklico. De-L ^ nahajata v Glen-."hišnici. Dekliško i m e Ravnohrib, in je 'Iborta, Minn. Oče pa Mrs. Anne Žele, z dfi Av, C 'Se čen še predno je prišlo do rednega premirja, je povzročil na tem kraju tako posebno situacijo, da je postalo neobhodno potrebno, da jo veliki zavezniki prouče v skupnih dogovoiih. Poljski problem pa je morda i še mnogo bolj nujen. Churchill se je pred kratkim razgovarjal s predsednikom Mikolajczykom, ter je dobil v roke ob tej priliki obširno zbirko dokumentov glede pogajanj z Rusijo in izmeno dopisov, tičočih se nesrečnega upora v Varšavi. Znano je tudi, da je britansko javno mnenje j a k o neugodno reagiralo na sprejem, katerega je dobilo ime- stap,;ejela poročilo od vojnegai'^Gr je prišla v Ameriko pred iz vasi Maček, fara Rob, odko-1 daljevai.je čistilnih Q^racij juž j položaja na Madžar-..... - - > - = no od latvijske prestohce Rige, i - _ _ . departmenta, da je bil v bojih v Burmi 20. junija ranjen njun sin Pvt. Anthony Starman, od katerega nista že dolgo časa prejela nobenega poročila. Anthony je pred odhodom k vojakom v februarju 1942 delal p r i Marquette Metal Products Co., preko morja pa je bil 35. leti. Bila je članica društva "Carniola Hive" št. 493 T. M. Tukaj zapušča sina Josepha m tri pastorke: Louisa, Edwarda in Franka, ter sestro Frances Klančar, na 1000 E. 64 St. Soprog Math je umrl pred 20. leti. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajško-' tekom katerih so bili ostanki,-nemških sil v Baltiku stisnjeni in . ;kem je nemška ufadna časni- V kot med Riškim zalivom Baltiškim morjem. karska agencija D.N.B. včeraj poročala, da so visoki madžar- ; ski armadni oficirji, med kate- ^ rimi sta bila tudi dva armadna Ena zadniih luk v Ventsipisu,: ... , , ^ poveljnika, prestopih na rusko ki bi 10 Nemci se mogli rabiti,, , ,, , . . . , ^ T ^ , , J. 3tran, medtem k of si Nemci sre-le bila tudi težko bombardira- ^ di rastoče konfuzije na vse 1 kriplje prizadevalo, da bi ob-Rusi tudi poročajo o nadalj- , -i j« , ^ držali Madžarsko v vojni na ostal nespremenjen, toda po- novanje generala Bora pri poljskem Komitetu in vladi v Lubli-nu. Poljski problem drobnosti utegnejo bili drugačne v marsičem. I Vprašanja, glede politične ureditve na Balkanu i . . . , . I Cesto se je ze pojavilo vpra- Vojaški problemi pa so tudi v šanje, dali moskovska vlada podpira in krije držanje lublin-,;ke vlade ali ne. Naj si bo to kakorkoli, vsakdo ima tu občutek, da je treba razrešiti ta ozki zvezi s političnimi vprašanji na Balkanu. Britanske in ruske armade se bodo morda kmalu sestale nekje sredi Bal- pogrebnega zavoda, 6016; j,,; ^jrani. poslan preteklega aprila. Star- i Clair Ave., v cerkev sv. Vi-' Juzni meji kaipatsko-ukra-manovi imajo p r i vojakih še | in nato na Calvary pokopa- • W^kega ozemlja, m o manj- Vsa znamenja kažejo, da je dva druga sina. Franka in Louisa, ki se oba nahajata v Franciji. ★ ★ Mr. in Mrs. Frank Placar, 984 E. 67 St., sta prejela obvestilo od vojnega departmenta, da je njiju sin Pvt. Frank Placar, pogrešan izza 10. septembra v Franciji, kjer se je nahajal na fronti. Pvt. Frank Placar je 20 let star. K vojakom je odšel tt. septembra 1943, preko morja lišče. FRANK ZiVvKAJŠEK j Pogreb pokojnega Frank Za-1 krajška, starega 34 let, se bo; vršil v četrtek ob 2. uri popol-1 dne iz Zakrajškovega pogreb-! nega zavoda. Rojen je bil v Cle- f velandu. Tu zapušča očeta Mat-1 hev/, in dva brata Mathew j po]VL\NJKANJE CIGAKEi j š e m napredovanju južnozapad- j revolta v madžarski vojski v i no od Niša v Jugoslaviji. - polnem razmahu, česar meša- I niča poročil, apelov, prošenj in j groženj, ki jih objavljajo radlj-j .ike postaje v Berlinu in Bu-V posebnem poročilu, ki je {dimpešti, ne more zakriti. Težke nemške izgube v Belgradu KRATKE VESTI Michaela. Stanoval je na 795 E. 88 St. * * v POGREB JOHN MAGLICIČA BO TRAJALO DO 1945 kana, a mnoga vprašanja glede; poljski problem, ker bi mogel : siv. ' Euclid, O., katere 1 ... • , l . ^ . ., ^'fiovi nje ameriške zunanje politike. : - goče pa je, trde govorice, da od-1 --I stopi vojni minister, general; ^ DVE SEJI ! Marjan Kukiel, ter da bo sto- Članice Slovenskega demo-i pil na njegovo mesto general; kratskega kluba 32. varde . so j WILLKIEJEV PRISTAŠ NA j PACIFIKU ZA ROOSEVELTA V ZADNJE SLOVO Članice društva "Carniola S AN. FRANCISCO, 17. okto-lHive" št. 493 T. M. so prošene. Tabor, eden pomočnikov gene-j prošene, da se udeležijo važne i bra. — Hartley C. Cruili, odlič- da se nocoj ob 8. uri zberejo v rala Bora (Komorowskega), ki!seje, ki se vrši nocoj in jutri veje nedavno prispel sem v Bri-1 čer, ob 7:30 uri v Turkovi dvo-tanijo. i rani, Waterloo Rd. ni odvetnik, ki je bil vodja gi-'Zakrajškovem pogrebnem zavohan ja za pokojnega Wendellaldu, da izkažejo zadnjo čast u-Willkieja v Čaliforniji, je na-'mrli članici Mary Praznik. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 18. oktobra, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsy Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po p<^tl izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)......................................................................$B.50 Por Half Year — (Za pol leta)..................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)......................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: U'J pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Fur One Year — (Za celo leto) _______________________________________________$7.50 Kiir Half Year — (Za pol leta)____________________________________________4.00 For 3 Month# — (Za g mesece)__________________________________2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________________________________$8.00 Pur Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................4.50 Eiitered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. STARI IN NOVI SVET ' -X . A ' II. Pokazalo se je spoznanje, da gospodarske organizacije ni mogoče ločiti od vprašanj mednarodne politike. Pokazalo se je, da Zveza narodov ne more učinkovito izvrševati svojih nalog brez izvršne oblasti; Še več se je pokazalo, da se namreč ta izvršna oblast ne sme in ne moie omejiti zgolj na vojaško organizacijo, ki je takrat sploh ni bilo. Mednarodna policija bi sicer lahko preteče vplivala na tiste države, ki jim napadalna žilica ne bi dala miru. Ta armada bi lahko tudi mednarodnemu pravu čuvala potrebno siioštovanje, ali potrebno je tudi mednarodno gospodarsko in delovno sodelovanje. Mednarodna gospodarska in delovna organizacija bi sicer ne mogla sama po sebi preprečiti vseh vzrokov oboroženih konfliktov med narodi in državami, ali bi narode zbližala, da bi se medsebojno spoznali, spoštovali, cenili in če je treba tudi bali. Spoznanje, da bo potrebno po tej vojni organizacijo miru postaviti na trdnejše noge, kakor pa so bili lončeni podstavki Zveze narodov iz 1. 1919, je gotovo predi lo tudi že v pamet najbolj nazadnjaških raziskovalcev "novega sveta po tej vojni. Pripravljenost, da bi" posamezne države svoje državne piedpravice žrtvovale v korist neke naddržavne organizacije, ta pripravljenost pa je še marsikje zelo šibka, posebno med vodilnimi državami. Glede Evrope bo pokazala strahotna bilanca prusijaškega izro-panja Evrope, da so samo skupni načrt obnove, skupna organizacija ip skupno delo tista poživila, ki bi mogla Evropo rešiti iz strašnega siiomaštva po vojni. Vsi osnutki o obnovi Evi'ope gotovo vpoštevajo to činjenico. Mnogi se seveda sprašujejo, a:i bi se mogel evropski mir ohraniti, če bi takozvano državno sebičnost zamenjala celinska sebičnost. V kompleksu svetovnih vprašanj, ki jih sedanja vojna prinaša, je seveda eviopsko vprašanje samo en del svetovnih problemov. Evropi bi gotovo ne bilo mnogo po-magano, če bodoči graditelji svetovnega miru obračajo poglede samo ua evropsko celino. Celine so v današnjih časih razvitega letalstva tako tesno medseboj povezane, da ne morejo ostati izolirane niti politično*niti gospodarsko, še najmanj pa socialno. Pioblem evropske skupnosti, nekake Panevrope je samo de>povojne ureditve sveta. Obe zadnji svetovni vojni sta dokazan, da se plameni sovražnih nasprotij ne omejujejo zgolj na eno samo celino, pač pa da z neverjetno hitrostjo hlastajo dalje, dokler ne zajamejo vsega sveta. Preprečiti novo svetovno vojno pa se pravi ohraniti svetovni mii. Ta svetovni mir pa je mogoče ohraniti le s pomočjo svetovne mirovne organizacije. Jasno je, da bo Evi opa morala imeti veliko besedo v tej svetovni organizaciji že zato, kei' je Evropa voditeljica svetovne kulture in civilizacije. Kljub temu pa bo težišče te svetovne oiganizacije že zaradi razmeroma majhnega števila evropskega prebivalstva in razmeroma skopih prirodnih zakladov, ležalo nekje na periferiji Evrope, ali pa mogoče celo v prekooceanski celini. Vsekakor želimo prerojenje Evrope, ker smo prepričani, da stari svet še ni izpolnil svoje življenjske misije in ker verujemo, da bi svet strahovito obubožal brez Evrope. Ker pa so časi že davno za nami, v katerih je mogla neka majhna država sama s pomočjo svojih duhovnih in moralnih sil igrati vodilno vlogo, tako ne mot e tudi majhna svetovna celina obvladati ostalih delovjsveta, ker ni mogoče ločiti politike od gospodarstva. Da je Evropa gospodarsko odvisna od ostalega sv^ta se no pomeni, da bi mifaUi biti privesek ene ali diuge svetovne sile, če se evrop;- ;i n^irodi in njihovi zastopniki od})ovedo ne-Icateiih tradicio^ 'nih suverenih pravic, ki so tako in tako samo oblika bi ez vsebine. V nasprotju z zavestno evropsko celinsko sebičnostjo se pojavlja na drugi strani 'V-flanholična odpoved, ki je ])riprayljena pomiriti se z evroji. ko detronizacijo in ))ri-pij-. Jjciia jadrali v tuje iiilcie.^: f ue. l^;^kdd iiikaj podobnega, kar je zajelo severne evropske države po prvi svetovni vojni. Prva svetovna vojna pa je narode poučila, da svet ne more biti brez Evrope, kakor ne more biti Evrope brez sveta. Nekateri preroki so svoječasno napovedovali, da bo vključenje tihooceanskih področij izpodrinilo atlantsko podiočje tako kakor je odkritje Amerike potisnilo ob stran Sredozemlje. To se ni zgodilo. Ravno sedanji čas dokazuje, da so vsi oceani med seboj tesno povezani in drug od drugega odvisni ravno tako kakor so drug od drugega odvisni kontinenti. Državniki Zdiuženih "držav bodo imeli priliko, da ta dejstva in posledice, ki iz njih izhajajo, primerno tudi vpoštevajo. Izgleda sicer pogostokrat, kakor da se Amerika vsega tega še ni polno zavedla in da išče še novih dokazov, ki naj bi jih prinesel čas. Gospodarska dejstva in gospodarske potrebe je mogoče za kratek čas medsebojno ločiti, ali gospodaiske nujnosti se mnogo hitrejše znajdejo, kakor pa politična modrovanja in politične težnje. Vsekakor je danes vsakemu treznemu gospodarstveniku in državniku znano, da se v sedanji vojni svet mnogo bolj ukvarja z gospodarskimi težnjami kakor pa s političnimi modrovanji. Vojni cilj vseh narodov v vojni je socialna varnost in ta misel in ta volja ne bosta izginili več iz človeške zavesti, že samo to dejstvo nujno zahteva, da bo potrebno v novi svetovni red vključiti brezpogojno gospodarske zasnove, ki bodo temu redu dale šele pravo vsebino. Gospodarsko-socialnim nalogam se ne bo mogla odreči nobena država, najmanj pa tiste narodne države, ki so tako zelo ponosne na svoje suverene pravice. Te države bodo morale prostovoljno ali pa prisiljeno prevzeti gospodarske naloge in izvajati vse sodobne gospodarsko-socialne funkcije. Mogoče bo šele na ta način nastala prava moderna demokracija, taka demokracija, pri kateri država ne bo več nevtralni opazovalec v tekmovanju gospodarskih sil, pač pa bo država primorana podvzeti vse, da se bo misel socialne pravičnosti uveljavljala na vseh propriščih dižavnega življenja. To so bodoče naloge graditeljev novega svetovnega :reda, ki pa ne smejo ostati samo na papirju želja in naporov tistih odgovornih činiteljev, ki jim je bodočnost sveta pri srcu. UREDNIKOVA POSTA Pomoč partizanom Cleveland, Ohio. — Kakor je Ž2 bilo objavljeno, nabirajo Progresivne Slovenke od vseh krožkov staro obleko za partizansko Jugoslavijo. Glavni stan postojank je: za krožek št. 2 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., za krožek št. 1 pa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo v prostorih bivše trgovine A. Ogrina. Za collinwood-sko okrožje so ljudje že prinesli zelo veliko obleke do sedaj; pri nabiranju so jako pridne članico na&ega krožka, imena vseh darovalcev bodo priobčena v E-mikopravnosti kakor hitro bo vso delo v popolnem redu. Zp enkrat vsem darovalcem tisočkiatna vam hvala, da ste se odzvali k temu samaritanskemu klicu v pomoč našim hrabrim partizanom. Še sp dobra srca med ameriškimi Slovenci, ni se treba bati hudobnih jezikov, ki pravijo: "ne dajte tem babam, ki nabirajo za komuniste". Ako vam kdo poda slični izraz, mu liar " odprtim srcem nazaj za-Ijrusite, da jc narodni izdajalec, kvizling, naci-fašist, garje-vec svojega lastnega imroda. •Časi so preresni, naš ubogi na? cd trpi ne samo pod brutalnostjo Ncmcov pač pa tudi po-radi "narodnih belogardistov", petoliznikov nacijev. Kdo so v vrstah Narodne osvobodilne vojske, 'to ste imeli ž: več prilik či-tati iz pi.-em, ki so že pričela prihajati od slovenskih partizanov '!! med temi so duhovniki, : ('rav.iiki, ; lofcsorji, kmetje in ti ff vsi pod eno zastavo z o nim [poslom "Smrt fa.šizniu — Svobod i narodu". Ali ni v tem vse povedano? D:i, to so partizani, ali naj jih %ato psujemo z komunisti, ker KC bijejo za svobodo slovenskega naroda brez verske razlike, ali za to ker so giadni, raztrgani in bosi, brez strehe, ker domove uiu jfc puZ^al odtau-jLi iU cij in fašist. Vsak pošten Slovenec s poštenim slovenskim srcem bi se moral tem velikim junakom odkriti, dati jim pomoči. Da, danes naš narod v stari, domovini strada, potika se po hostah brez gorkih sob, z praznim .želodcem, morda pa ni več "daleko, ko bit' če dana" in tedaj bo la jinaški narod gotovo imel svoj obračun z narodnimi izdajicami. Slovenci in Slovenke, ako čutite z vašimi i-starši, sorodniki, brati in sestrami ter njihovimi ninovi in hčerami, na dan danes, takoj, ker pomoč jim je: nujno potrebna, prebrskajte ponošeno obleko, počistite jo in prinesite za collinwoodsko o-krožje v Slovenski delavski dom, kjei^ jo bodo članice našega krožka uredile in odposlale takoj, ko se iste nabere zadosti za odpošiljatev v New York na glavni urad organizacije "War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent". Partizanska ladja je že na poti, po-j a udimo se vsi; da jo bomo ame-' riški Slovenci napolnili z obleko in zdi a vili za naše brate in se-slie ter njihove otroke. Prostori za nabiranje obleke v Slovenskem delavskem domu so :)dprti vsak večer med tednom od 7. do 9. urd zvečer. Da, nešteto naših nedolžnih ljudi je v raznih nacijskih tabo-liščih zaprtih, kjer stradajo kolikor je pač še živih. Nedolžn" so, žrtve nemške brutalne ko-, h or te. Edini njih greh jc, da .so Slovc.ici. Med temi žrtvami jc: l.iidi ena izmed mojih sester možem in dvema odraslima hčerkama. Vos njihov greh je bi', da je bil mož, oziroma oče, ilovcnski učitelj in navdušen narodnjak, voditelj slovenske .liamatike in petja, pa so prišli pred tremi leti nacijski pobali-ni ter celo dru/ino odpeljali —: kam še danes nihče ne ve. UluvcuLc in olo'tuLd, morda se je tvoji sestri ali bratu, morda očetu in materi tudi nekaj tako groznega pripetilo v stari domovini. Ali bi jim ne želel pomagati po vseh svojih močeh, da bi jim omilil njihovo gorje? Tu imaš priliko, daj po svojih močeh -"v pomoč partizanom", sedaj ko je nam dana prva prilika. Obleke in zdravila, katera bo partizanska ladja peljala v kratkem času v staro domovino, bodo morda rešila življenje enemu izmed tvojih bližnjih sorodni-kov-partizanov brez razhke verskega prepričanja, ker v gladu in uboštvu ni razlike kakega prepričanja je siromak. Mnogo izmed ameriških Slovencev bo morda razočaranih, ko bo te vojne konec, ko se bodo Slovenci povrnili na svoje domove iz partizanskih gozdov. Kaj mislite bo čutil tak ameriški Slovenec, ki danes ostudno pljuje po vseh hrabrih delih in činih Narodne osvobodilne vojske, ko bo morda dobil obvestilo, da je bil med partizani, morda njegov oče, brat, sestra in mati in ko bo obveščen, da mu je oče ali brat poginil od gladu v nacijskem koncentracijskem taboiišču. Kaj vi mislite, kaj naj bi počel tak človek, ki z velikim veseljem danes udriha in zaničuje ter osramoča gigantski boj jugoslovanskih borcev za narodno svobodo? Ali ne mislile, ko bi o tem zvedel njegov brat, da bi mu ponudil vrv z namigom tja v gozd pojdi in si izberi močno drevo, tam je tvoj prostor ?! Rojaki in rojakinje, ponovno apeliramo na vas, zberite doma Dbleko, katere morda sami ne potrebujete več, prinesite jo in %e v naprej v imenu vaših narodnih bratov in sester v stari domovini, se vam "Progresivne Slovenke" najprisrčneje zahvaljujejo. Eva Coff. Srebrni jubilej Slov. doma na Holmes Ave. Cleveland, Ohio. — Slovenski dom na Holmes Ave. obhaja 25-letnico obstanka v soboto, dne 21. oktobra. V ta namen bo prirejen ples in pristna domača zabava v zgornji dvorani. Priče-tek bo ob 7:30 uri zvečer. Članice Gospodinjskega kluba bodo skrbele za telesne dobrote v obliki okusnih "r#ast-beef" sendvičev, domačih šunk in dobrega kofetka. Direktorij pa bo skrbel, da se bodo vse te dobrote poplaknile z dobro kapljico. Za plesaželjne bo na razpolago najboljša godba, namreč Vad-nal orkester, ki bo podajal lepe polke in valčke za stare in mlade. Vstopnina je zelo malenkostna, le 50c. Umestno bi seveda bilo, da bi se 25-letnico obhajalo na bolj slovesen način, toda razmere, v katerih se danes nahajamo, nam ne dovolijo napraviti kaj izrednega. Da bi pa kar šli mimo te pomembne obletnice brez vsakršne prireditve, bi pa tudi ne bilo lepo, kajti ta Dom je bil prvi slovenski dom, ki je bil ^ Clevelandu zgrajen z namenoBii* da se v njemu goji kulturo iD družabni sestanki. Vkljub kritičnim časom J® dom lepo napredoval, in smo lahko ponpsni na to stav bo, ki bo kmalu popolnoma plačana, zato skrbimo, da se to čimpreje uresniči. Pomagaj®" kar je v naši moči. Prav vljudno vabimo splošno občinstvo, da se v velikem šte vilu odzove našemu vabilu, posebno pa vabimo delničarje, direktorje in članice Gospodinj skega kluba, ki ste se trudili, o rali ste ledino in nosili opeko ta dom. Pridite sedaj, da boste videli uspeh vašega dela. V p" jetni družbi boste za par _ pozabili tudi na svoje teškoc® in žalost, ki nas vse tare. Torej, vsa pota naj držijo ^ soboto le v Slovenski dom Holmes Ave. na proslavo 25- e nice! Na svidenje! Frances Sušel, zapisDikaOca- Spencer D. Irwin V Cleveland "Piain Dealer" piše gori imenovani dopisnik članke pod naslovom "Behind the foreign news". Velikokrat 3em sledil njegovim člankom v najboljši veri, da je gotovo izčrpno informiran, predno izda iavnosti svoje mnenje. Ne samo enkrat, ampak večkrat sem že opazil na mojo in našo žalost, da je slabo infor-m i r a n o resnični situaciji v vzhodni Evropi, posebno kar se tiče odnosajev med Jugoslavijo in Italijo, ali n. pr. današnje razmere v Jugoslaviji sami. Prav do časa n. pr. ko je sam Churchill oznanil, da je Tito v resnici pravi vodnik ljudstva, ter do časa, ko je celo mladi kralj Peter piiznal oficijelno o-blast maršala Tita, je Mr. Spencer še trdil, da ima gen. Miha j-lovič še tisoče četnikov. Slepo drveti ter oznanjati neresnico ni etično. Borba za svobodo tiska ima ognjišče v Zed. dižavah; s to borbo je na ščitu lilicrarnih borcev znamenje resnice, katere včasih nooitelji no vidijo, ker držijo ščit proti drugim. Vojna se danes razvija proti Sloveniji. V kratkem bomo brali najbolj smešna poročila o naši zemlji, katere zgodovino in narodnostno lego poznamo skoraj do zadnje vasi. Poznamo tuli žalostne čase našega Primor-ia od začetka in še prej, jja do jcdanjc vojne. Loteval bi sc nas lahko obup, !{() beremo imena grofa Sforza, ki je danes svetovalec italijanske vlade in ki je sodeloval že po prvi svetovni vojni, da se jc naše Primorje % pol milijona Slovencev pahnilo fašistom v področje. Bonami, ki je predsednik današnje italijanske vlade, ie bil tudi eden med tistimi dr-jtivnilJ. Za njim pridu UalvLmi- ni in še drugi, ki že čakajo, da ponovno izvršijo gnusno operacijo nad našim narodom. To sp imena samo treh diplomatov staroevropskega kopita, katerim Amerika in zavezniki menda zaupajo. Mr. S. Irwin ima močno vero, da bodo ti državniki vodili Itahjo po pravih potih demokracije. Mi pa vemo, da bo nekoč presenečen. Vemo tudi, da| imajo vpreženo vso svojo diplomatsko možnost, da obdrii=. jo jugoslovansko Primorje. In končno verujemo, da vse te diplomatske zvijače ne bodo pomagale, dokler imamo maršala rita v Jugoslaviji in maršala Stalina v Moskvi. Junaki jugoslovanske osvobodilne vojne, na kratko Partizani, v te mi verujemo. Vse druge junake prepuščamo žurnalistom, da jim pojejo nesmrtno slavo. Kdor namenoma drugače piše, imamo pomisleke o njegovi iskrenosti. Ako hoče vedeti les-nico naj nas vprvša pa bašta. M. I. Lah. več sami, sčistite in pokrpaj . . J ap bo ter pnnesite k nam, da ° poslalo trpečemu ljudstvu ^ ® ro domovino, kjer neobho n potrebujejo to. Mary S ter, tajm*^ j Prinesite staro obleko i Euclid, Ohio. — Tem potoni ' naznanjam vsem članicam krož-! ka št. 3 Progresivnih Slovenk, ' kakor tudi ostalim Slovencem, I da bomo sprejemale staro oble-j ko za moške, ženske in otroke. I Kdor ima kaj take obleke, je ■ prošen, da jo prinese v Sloven-1 ski društveni dom na Recher i Ave., kjer se jo bo pobiralo I vsak ponedeljek od 7. ure zve-' čer naprej. I Torej, poiščite kar ne rabite Zdravi otroško para- Lepo so se odzvali Cleveland, Ohio, —-nedeljo, 8. oktobra na 25. obletnice obstanka skega zbora "Ivan Cankar , se je priredilo igro jg, brat", je bila zelo povoljna u ležba od zavednega občinstva' nitatw z zanimanjem vam ch" sporočam o prostovoljnih spevkih od strani sočutnin rovateljev za trpeči narod ^ movini. Priliko na tej pi''' •, sem izrabil prav povoljno v r ^ zidku za mizo, kjer so n" i.arčki leteli iz usmiljenih da je bilo veselje slišati ^ ^ nekaterih, da so že in št darovali revnemu narodu. . , . . • ■ cn Ob steni pri omizju su zavedne Slovenke pele lep® rodne pesmi, katere te v tužnih mislih nazaj v ^ domovino, katero se ue da ■labiti. Namiselno vprašal« selo omizje žensk za pro9t(^^|^ ne prispevke v pomoč P'' nim v domovini. Po nekaj nut časa so na moj gio nabrale pri njih omizj*^ g, $11.50. Darovale so: Flaišman, Mrs. Frank r. Legat, Mrs. Erbežnik, ^ ^ Petrich, Mrs. P. Lah, Božeglav, Mrs. Kern, bar, Mrs. Likozar, Mrs. ^ in Ch. Wick. Vsega dena^J^ tej priredbi sem prejel > za kai' se vsem darovale®'^ ,,11 iskreneje zahvaljujem v ^ g. trpečega naroda v stari vini. jjopi Kadar sc zopet oglas"^, poročal skuDiio vsoto, Sestra Elizubeth Kenncif dc-inonslrira v bolnišnici v San Francisco svoj čudežni način zdravljenja otroške /laralize. Denionslracijo s o opazovali zdravniki in bolničarke, fiest-letni Robert Tioeedie pripenja na njena prša šopek cvetja, ki fja ji jc podaril dečkov oče v hi u(' -ndjli -u o~di m i(ci. jcm že nabral od 9. sept-' vi KI ^ do prihodnjega poročilih-zopet ob prUiki podam- ^ druga imena darovateU®^ poročal rojak J. Okorn. "T brat! Daj sestra! Lakota manjkanje drugih potreb® nobena šala. H e r m Uradniki društvo venski dom, št. 6 1'rcdsednik Luuis predsednik Andrew 1'ezd'^' niča Albina Vesel, 877 %pti St., KE. 5135; blagajnik ^ Mah; zapisnikaricu rich; nadzorniki: John vich, John Ivančič hi Sajovic. Seje se vršijo ji petek v mesecu v Slo^'-vcnem domu nii llcch^' ub Li. mi ^'Vtču'. oktobri ■a, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN i GOZDOVNIK Povest iz ameriškega življenja Spisal KAROL MAY ^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ naš Tehanec, dasi tudi je bil slišal, da oirjalec ni konj,-ampak da je duh travane, ki se po stepi razhaja ljudi v blodnjo. A on je mislil na mošnjič s 1000 pijastri ter jahal dalje. Tako je šlo od jutra do večera. Daljava je bila manjša, vendar pa lovec ni prišel tako blizu, da bi bil mogel uporabiti svoj laso. Nastopila je noč, konj je bil kavp. " najboljšega te- .....,„V, (Nadaljevanje) Priš!r^ nekaterimi leti je bil p.ež angleški poseb- lew kakor ta sennor Wal-sti~_y^'p' je celo sam ti- ponujal je naj-kov lovcu 5000 fran- Pr^e belega dirjal- »udhTi^" -j® sprejel po- foj. ogkrbel si je konja iz- lavca v* Ka poznali, ter po-„ tja v savano." J y našel dirjalca?" ' '"ton^ K-P govorim, ietiiH-' ° samo slučajno, bila "■J ''^^^^^^išana sreča." je šel za njim?" Prega ^'^eva samo ob sebi! ^a je z visoko vzdignili utrujen.. In vendar ga je dalje preganjal." j "A kako je mogel v temni noči pehati se za dirjalcem?" I "Prvič je dirjalec belec, bel , ko mleko, ki ga tudi v tmini tah-;ko spozna dobro oko, in drugič so kresala njegova v galopu to-! potajoča kopita po kamenitih lasom" oi" i'"T"" "u"" :tleh ognjene iskre, katere so la Lt T skakal cez brez-, ,, ■ , . ' . „ ' letel PP7 „1____, !razsvetljevale nočno tmmo. "Per dios, jaz še nisem slišal da bi rog dajal ogenj na kame- nu." "Jaz tudi ne; zato pa dirjalec ni žival, zato je duh travane! — Moglo je biti okoli polnoči, ko malo, s e nn o r lovec naposled dohiti. Za-i mu še vrgel zan- vihti las«, in ko ga je mogel vre- j I skale, plaval čez Wi'širnih poljanah; ? "lirjal in%r^ bil'hiter kakor ve-vsaiji,. ^ je izgubljal "Ho svoje daljave." ''■la, to slišim rad!" L^ceako. okoli S'^rjalec ni ^1'atu. Ako rečem, da či, ni imel nič v rokah, celo še r dalja- gumb pri sedlu je bil proč. In ob enem je brcnil dirjalec Te-j« n,,.i je le zato, da se hančevega konja tako zelo v pr- Ozrl -f tla k' 'sr r)., ^ preganjalcu da se je mrtev zgrudil na ote'j-n i ^''^'S'el pogled, iz, tla. Na to je slišal, kako je du- "Konja vam sedlati? O tem ne stoji nič v pogodbi. Jaz sem vaš stražnik, a ne vaš hlapeč!" "Well, potemtakem si sam o-sedlam!" Sedaj zajaha in odjezdi spremljan od dobro oboroženega Wilsona tja v gozd. Prideta do nekakega pretoka, po katerem Bivoljezero pošilja svoje vode v Rdečoreko. Tu je stala velikanska cedra, katero je Anglež pregledoval od vseh strani. "Ma,ster Wilson! Postaviva tukaj poljski stolec! Drevo hočem prerisati v svojo mapo." "Le dajte! Med tem pregledam okolico, da vidim, če ste varni!" Čez nekoliko časa se vrne ter leže v travo zraven stolca. Anglež je risal, ležeči je sanjal in pri tem mu ni ušel niti naj- Obrne konja k pretoku, da pride do jereza. "Sir Wallerstone! Apači nas hočejo napasti." "Ne briga me nič! "V pogodbi pa ne stoji, da morate risati to cedro." "No, moram se vam pokoriti." Zloži stol in postavilo, sede na konja, pa se vrača na jezero. Diaz je bil tam,že pred njim. Pena je stal pred uhodom v svoj šotor ter ga zagledal, ko je bil stopil izmed dreves. "Sennor Diaz! Pri vseh svetnikih, ali ste vi, ali je vaš duh?" kliče prestrašen, ker jasno mu je bilo vse, ko je videl samo njega. "Sam sem; ali smem povrniti se k vam?" "Da, stopite, pridite! — Ro-zalita, Roza!" kliče Pena, zaman j ši šum, ki bi dal slutiti na stor pred njenim šotorom odpi- FRT niRGIC I ? INTO OIEIC fiCIO (GiaHaaOz '1. T» _ ®^jala smrt iii pogu- hovita žival žvižgaje bežala sko-je hitel za njim noč. Jezdec ostane pri svojem mrtvem konju, da se zdani, in zjutraj vidi v svoje prestraše-nje, da je bival kraj prepada, ki je bil 100 čevljev globok. Dirjalec je bil skočil doli v prepad, ne da bi se kaj pokvaril, ter se pasel na obzorju v visoki travi. To je tista zgodba, katero mi je Tehanec pripovedoval, ko se je vrnil od tega lova peš in do sijirti izmučen." Zdaj se odpre šotor Angležev, ki je iz njega stopil ter šel na tratino pri gozdu, kjer so se pasli trije konji. "Master Wilson!" "Sir Wallerstone!" j "Rad bi preiskal in premotril I okolico, ne bi li našel sledov be-Ileniu dirjalcu; osedljajte mi i konja." sovražno bitje. * Hipoma vstane ter stopi s po-merjeno puško pred risarja, za-ščitujoč ga s svojim truplom: "Sir Wallerstone!" "Master Wilson!" "Jezdec prihaja." "Ne briga me nič." "Pa je belec." "To je vaša stvar. Tako stoji v pogodbi." "Stoj! Kdo si?" kliče Wilson s kazalcem na petelinu. Prihajalec obstoji, ter p obesi puško. "Dober prijatelj. Odstavite puško. Sam sem!" Wilson odloži puško, tujec pride bližje. "Kdo ste?" ponovi prvi vprašanje. "Ime mi je Petro Diaz. AU mi morete povedati, če je don Avguštin Pena na Bivoljezeru?" rajoč, "pridi ven; sennor Diaz se je vrnil z odprave!" Rozalita pride in tudi ona prebledi, videča njega samega. "Stopite noter," vabi sennor Pena, "pripovedovati nam morate, sennor Diaz!" porinivši ga v šotor, kjer ti trije sedejo. "Kako je z odpravo?" "Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel." "Santa Madonna!" klikne don ■ Avguštin Pena prebledev-ši. janski, ta živi. Pustil sem ga v hudem položaju: razbojnika travane sta ga oblegla z Apači; a ima pri sebi Velikegaorla in Treskavca, in Sokoljeoko, naj-hrabriši Komančev, ta mu bo tudi pomogel. Naročil mi je, naj vas pozdravim, pa tudi vas sennorita." "Njegov stričnik, mladi grof Medijanski. Tega ne poznam; ne vem nič o njem." "Poznate ga j ako dobro; saj je — Tiburcio Areljanos!" "Tiburcio?" vpraša ves v čudu don Avguštin. "Tiburcio?" vpraša tudi Rozalita ter pobesi roke. "Rekel sem vam že, da je!" "Povejte, pripovedujte!" sili haziendero, "Goditi so se morale grozne in neslišane reči." Začne. — Poslušala sta tiho-ma njegove besede, s katerimi je risal vse nevarnosti in doživljaje. Nobeden ga ni prekinil in ko je že vse povedal, ostalo je še dolgo časa vse tiho v majhnem prostoru. Haziendero gre naposled po sapo. — "Božja pota so čudovita, Rozalita, ubogi rastreador je zdaj moj gospod in tvoj." To je bila vsebina, ki jo je pod pritiskom slišanega povzel don Pena. Zdaj se čujejo zunaj mnogo-glasni kriki strahu, katere so Rozalita krikne, pa si z lOČi- izgjaševali vsi vakveri. Don Av- cama zakrije obraz. "In Tiburcio Areljanos?" "Ta- ni pripadal k odpravi, temveč jo je preganjal ko sovražnik. Mladi grof de Mediana je še živel, ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel bržčas sreč- "Tam je. Od kod prihajate?" no dospeti v domačijo. 'Grof de Mediana? Hočete ji; don Estevan je mrtev." e suknje Naročite si fini FUR COAT ali Sterling suknjo iz čisto "Varug volnenega blaga, direktno P" veliko nižjiii ccnali kakor Ivje drugje, na WILL CALL pri (nt .BENNO b. leustig 3426 1034 ADDISON RD. CLAIR in bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. East" COLLINWOODSKI URAD: 152nd Street Tel.: KEnmorc HI IK ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD AVE. ENdicott 0583 "Od Meglenogorja." "A, sir Wallerstone, ta sennor prihaja istotako od Meglenogorja." I "Vsekako. Don Estevan de "Ne briga me nič!" ^ Arečiza, ki je bil kakor ste vede-"Kaj ste delali tamkaj, sen-1li samo vi, grof Medijanski in nor?" I vojvoda Medinski, ta je mrtev; "Hodili smo z odpravo, ki je | umrl je po travanski-Soclbi ket bila pa po Apačih uničena. Jaz morilec in detoropar. Ali nje-edini sem jo odnesel." i gov stričnik, mladi grof Medi- "Razun treh belih lovcev, ki; so še tamkaj." | "Je li ste jih videli?" "Ne, slišal sem o njih. Torej vi ste gore poprej opustili nego mi!" "Verjetno. Jaz sem bil zadrževan, ker mi je konj šepal, ter sem si moral boljšega ujeti. Kaj ste čuli o treh lovcih? Je-li so ušli Apačem?" ' "Ne vem, Komanč, Sokolje-*oko je hitel k njim." I "Sokoljeoko? Tedaj so reše-'ni? Ali je bil sam?" t "Da; imel pa je na Bivoljezeru četo ljudi, ki so imeli čakati njega in treh lovcev." "Hvala Bogu! Potem bi bili zavarovani! Sennor, ne hodite predaleč odtodi! Apači so za menoj, da napadejo Bivoljezero." giištin in Diaz hitita vunkaj. Vsi navzoči ljudje so prijeli za orožje, gledajoč na dolenji breg jezera, od koder se je bližal na konju do glave oboroženi Indijanec. Konj mu je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljički okovano puško. Pride blizu, da je spoznati slikarine po njegovem obrazu. "Komanč je," dene Diaz sennor Avguštinu. "Sokoljeoko, moj Bog, ni drugi ko Sokoljeoko," tolmači glas. - G1 a« je bil Encepeaov, ki se je preril in hitel nasproti svojemu znancu. "Sibolero !"■ kliče ta. "Hoče-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoličnik, ki nosi ime Avguštin Pena?" ■ "Tam, črnobradi mož, pri velikem šotoru." Sokoljeoko prihaja, ustavi konja, pobesi puško. "Sokoljeoko, Komanč, prihaja, da pozdravi svoje bele prijatelje. Beli sennor se zove Avguštin Pena?" "Da," odgovori haziendero. "Ni li prišel na Bivoljezero Petro Diaz, indijanomorec?" "Ta sem jaz," reče Diaz. Nato se obrne k hazienderu: "Sennor Avguštin, indijanomorec in montanec naj gredo s Sokoljimočesom na posvet!" Ne čakajoč posebnega povabila, stopi pred njimi v šotor. "Tolovaja savan ska sta se pridružila psom Apačev. Leže v Rdeči reki, tam, kjer ona pije valove Bivol jezera. Ali za njim se drže Komančev vojniki z Velikimorlom, Treskavcem, velikim Sledonajdnikom. Tiburcio je hotel iti k bledoličnikom, svarit jih, toda Veliorel ga ne pusti stran od sebe." Don Avguštin se prestraši — zaradi svoje hčere, ker nevarnosti si ni mislil tako blizu. "Ne smemo jim pustiti, da bi semkaj prišli; moramo jih prestreči," meni haziendero. "Nas je z mojimi vakveri sedemnajst mož. Koliko Komančev ima pri sebi moj rdeči brat?" "Deset trdih glav." "Potem nas je vseh skupaj 31 mož. In koliko jih štejejo Apači?" (Dalje prihodnjič) Kupujte vojne bonde! Jack Dempsey Refereeing Bout Coast Guard Comdr. Jack Dempsey, former ring champ, gives an added punch to a shipboard boxing show when he steps into the roped arena as referee. Dempsey is called upon almost daily to referee bouts in addition to his work as physical instructor. He has been busy developing a new string of world contenders. German Cities Show Results of Allied Might ""ITtD NATIONS LANE CRAIHED/ ^00,000,000 TRANOS "fRt BURIED DURING DFST'RucflON and , COVERED BY U.S.^ULlDOZErts/ If'FCiRMA riON OFflCf ('lost sabotage and were back in jail bv MORk:Ni»^/ _ h'.n fifth *vt,vllt ntf lofk n v, :%/ Shelled and bombed .buildings in the city of Ktolbeig, Germany, grive some idea of the severity of the battle that took place between the Germans and Americans. (Left) German cities are beginning to show the results of war in the same way that other EJuropcan countries have. (Right) Germans leave, their homes ': which were shelled by the Nazis in an attempt to dislodge the strong foothold gained by American troops. The , Americans v. ou, but the city was laid in ruins. , | SjHlAKJb YOUR M-145 CAR POOL, MILDRED! I SAID CAR POOL!!" JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor jiižnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBQRU JUŽNOSLOVANSKIH , AMERIKANCEV. I Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Conunittee^of South-Slavic Americans 1010 Park Avc::uc, New York 28, N. Y. prilagam g........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 BTRAR # DAROVANA Češki napisal Alojzij Dostal Zgodovinska povest iz dobe Slovanskih apostolov (Nadaljevanje ) V skorjo so bili vrezani slovanski bogovi-maliki. Podobe so se v teku časa mnogo izpreme-nile. Lipa je rastla, rane so se zalivale s smolo in zaraščale, ljudje so jih pa od časa do časa zopet obnavljali. Ni čuda, da so se obrazi podaljšali in dobili čudne poteze. Duhovnik Dub je [)a zato razlagal ljudem, da se bogovi jeze, da pridejo težki, hudi časi. Poslušal je tudi šumenje listja in prorokoval in oznanoval božjo voljo, tolažil ljudstvo ali mu grozil z vojsko, kugo, lakoto... se boljše videla svetla nnrnmni-ca na levem ramenu. ' Ko priloži na ogenj drv, stopi I k oknu in pogleda v črno noč. i Drevesa so se majala, listje se »i je osipalo in mesec je slabotno svetil. "Morda se danes zopet ne vrne!" govori sama s seboj skrbno dekle. "Cvetano pusti samo. kakor bi že nastajal kruti | Toda zase se ne bojim. Lahko boj za nebo in zemljo. Na eni'®™ ^ "»m "e za,de IS. oktobra, 1944 str ani en Bog — nad rugi .slovanski bogovi v polnem števi lu. "Mi zmagamo!" Starec poskoči radosti, lasje človeška noga. V tako samoto . . . Kje pa? Ali oče, dragi o-če!" Cvetana se nasloni na okno in gleda na . vrt, kjer prav svoje- „ . . . . ' voljno gospodari Meluzina. se mu vsuieio po vratu m oblic- . Drugekrati sem sla ob taki burji s polnima rokama bele moke' ven in sipala dar razdraženi Meluzini, a danes? Kako se more človek motiti! Veter ni je zadovoljno zažari. Stari čarovnik Dub, davni služabnik po-gan^lRh bogov, se je zatekel k 3veti lipi, da bi potožil bogovom, da se krščanstvo širi po zemlji od vseh strani, da ljudstvo tru-moma prestopa k novi veri, da 30 zapuščeni gaji in svetišča, da ljudje ne prinašajo več daritev ... In glej, bogovi so pomirje- T\idi T/alčki i)otoku so mul "i 9° "JCiSovi proSnji,'np:i se je ozrianjeifali voljo božjo. , F^Polnorna utešila in o-kričečih (Se so pa prileteli celo kragni- i kra&uljih ni več-cluha. SSleteli so [ji ui kljuvali ,30 stcdetnili dure-1 ^rugarn na rop. I)ub odhaja za-vesih, teckij pa n%i ni bilo treba l^k^^^djen, cki je jezo laožjo jpoto-čarovniku razlagati sklepa bo-' žje volje. Saj so ljudje že §ami | ii. vedeli, da pomenja to nekaj sla- bejga; slalba letina, se je olbetala: tihi niirni noči je Icot bi bi-v najlsoljšeni slučaji,. i ^ vse izumrlo. Tf fKBČi i/eselo In ljucistvo je psidalo na kole-lPlapola ogenj, skozi okna galena in se trkdo na m bbdirm-lo bogove, da se jih mirnilijo, da|seb» bq^ijo poswbid. ()-junq»t%uMS%io9srmMbjo; daruj S^nj zapradkita in rwkoliko jim pomagajo s svojo mogočno roko. Čarovnik Dub je bil danes sam. V vasi so mu rekli, da se ne marajo več klanjati drevesu brez duše. "Drevesu brez duše! O bogovi, kje je vaša roka, roka maščevanja. Zakaj takoj ne kaznujete takega predrzneža? Zakaj odlašaš, mogočni Perun?" Čarovnik se ustavi pri lipi, poklekne pred izrezljanimi podobami in se ponižno trka v prša. Lipa je šumela, ker je lahen ve-' trič stresal njeno krono, valče-1 ki v potoku so nekako ječali in ker odleti iz smolnatega polena ter razsvetli sobo. Sobna oprava je kaj preprosta. Tlaka ni, miza je iz debelih desk in klopi so neotesane. Niti. skorja ni bila olupljena, niti ogli odbiti. V prednjem kotu stoji majhna o-mara, po stenah vidiš nekoliko barvanih črt in blizu vrat z drvmi obloženo ognjišče. Poste- razdražen bog? Človeška domišljija si res ustvarja najrazno-vrstnejše shke. Tudi jaz sem se motila, a sedaj so se mi oči odprle. Ali oče ... ?" Deklica se usede na stol iz neobdelanega lesa, podpre glavo z desnico ter se zamish. Misli ji begajo kakor jate ptic, kadar se selijo na jug. "Oče? On se ne izpreobrne, to vem gotovo. In če se ne izpreobrne, kaj naj počnem?" Tedaj si zakrije obličje z rokama in skoro glasno zaplaka. Prsa se ji močno dvigajo in lasje se ji usipljajo na obraz. "Ta luč, ki sem jo spoznala, je obvladala vse moje misli in strla vero v bogove. Ta Vodnik človeških potov, ki mi je enkrat podal roko, me bo vodil varno in me bo vedno čuval. Sveta Devica, h kateri sem se zatekla, me bo držala v naročju in me bo varovala vsega hudega. Ne, ne morem drugače. Prejela sem sveti krst in vsa moja duša je izpremenjena. Kako težko mi Ija stoji poleg ognjišča. Pre-1 de, ko moram vse skrivati prost človek je pač tudi z majhnim zadovoljen. j Veter je močneje zapihal na I okence. Ogenj je iznova zapla-polal, da se je posvetilo po vsej hiši. Lahko bi videl prah na j tleh ali pajčevine na stenah, ko ; bi jih kaj bilo. Sobica je priča- nad gozdom le kričala truma,. . , . , , , . • , , la o vzorni roki gospodinje. Vse kraguljev, kakor bi jim kdo | . , pobiral mladiče iz gnezda. "Slaba znamenja! Vi svojem srcu, in vse pred drugimi tajiti. Kolikokrat sem že segla na čelo, ko sem ustajala ali šla k počitku, da bi se zaznamovala z znamenjem sv. križa, a nisem' si upala. Omahnila mi je roka, zaprla sem oči in bila s čelom ob tla pred bogovi . . . pred bogovi . . . brez duše in življenja." Cvetana prestrašeno pogle- i je v najlepšem redu. i Ne daleč od ognjišča se pre-znamenja: Vi se je-! ^^^^e senca — v resnici senca.' da v kot, kjer je bila mala skri-zite, VI se srdite. Dobro poznam j Ogenj zaplapola močneje in kot | njica pritrjena nad mizo. Zazdi vaso nevoljo. Toda usmilite se I razsvetli dekliški obraz.: se ji, da se vrata odpirajo, da iz- nas, prizanesite nam! Zopet bo- '^^opajo ... o groza! očetje, hiš- mo vqm prinašali darove in zo-, ni bogovi — predniki' pet bomo vas šlušali kakor nek- i Senca vstane s svojega mesta' daj. Samo ne maščujte se nikar, in vrže nekoliko polen na o- genj. Jesenski večeri so navad- Mnogo ljudi vas še časti, in oni, ki so vas zapustili, se bodo zo sever. V žarkih obnovljenega ognja se je pokazala deklica vitke rasti z dolgimi kitami svetlih las. Jasni, modri očesi ji obdajajo dolge, svilnate trepalnice pod belim, visokih čelom. Dolga o-bleka pokriva njeno svežo, lepo telo od,nežnega vratu do tal. Samo roki sta goli, morda, da pet povrnili k vam, zopet bodo 1 belkasti sneg ali če brije ostri prihajali sem do gaja. , . Duhovnik Dub je pretakal solze žalosti. "Jaz jih hočem pripeljati nazaj, jaz, vaš najzvestejši, naj-vdanejši služabnik." Nad gozdom so zakričali kragulji, lipa je še vedno šumela, valčki v potoku so se pa komaj vini zibali. "Milost?" Duhovnik Dub poskoči na noge in tlesne z rokama. Obličje se mu smehlja samega veselja. "O bogovi, delitelji dobrot in naša rešitev," govori veseli sta-j rec, "dobro vem, da ste mogoč- j ni, da premagate vsako na-1 sprotstvo in da premagate tudi i ta boj, ki vam sedaj preti." ! Starec se zasmeja, da je od-j mevalo po gozdu. ! "En sam je, pa vas hoče pre-' magati vse, kar vas je: Trigla-' va, Peruna, Svatovita, Crnobo-: ga z Belbogom, Živo z Devano,; Lado z Rusalkami, vse bese in' vile in druga neštevilna božan-: stva! In en sam si drzne, da se' tolikim zoperstavlja! Ali se ne smeješ, Perun ? Smej se. smej!! Ti si že drugačne stvari napravil in ti Svatovit si premagal že | druge zapreke. In vi ostali bo- i govi boste morda molčali ? O ne-' besa se bodo razburkala, besi | se bodo postavili v bojno vrsto, Perun bo metal strele in potem — potem, kdo zmaga?" ; Odmev v -gozd« je ponovil s j tihim glasom: "Kdo zmaga?"] Roke pritisne na oči in glavo sklone, kakor jo je pripogi- , , , . , > , ^ , bala pred bogovi, dokler še ni no hladni, posebno ce naletuie . , w . . , ^ I bila krščena. V glavi jI je vrelo. Nova vera, vera v križanega Od-rešenika se je borila s staro po očetih podedovano vero. Cvetani se zdi, da se je silno pregrešila, da je zbudila jezo o-četov, katerih telesa so že davno strohnela, in katerih glinaste podobe je oče položil v omarico med hišne bogove. "Oh, pregrešila sem se zoper vas dragi očetje! — Ah, nisem ne! Sivj je oni mož v dolgi halji z Ijiibeznjivim obličjem, z očesom polnim ljubezni, dejal, da ne grešimo, ako prejemamo nove nauke, novo vero v edinega Boga in da nas stari očetje zato še v grobu blagoslavljajo. In ta sveti mož ni lagal. Toda te neštevilne misli, to hrepenenje srca! Zakaj se tako bojim, toliko strašim?" — Poor Weeping Adolf I Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Za delavce Knjigovodkinja zmožna, da prevzame vso odgovornost, dobi izvrstno službo za polni ali delni čas. Dobra in izvrstna prilika za povojno bodočnost. Katero zanima, H&J pišp na: Box 185, c/o Enakopravnost, 62%] St'. Clair Ave., (Jlleveland 3, Ohio. Members of the Belgian "White army" laughingly point to a poster of a weeping Adolf Hitler which is displayed in the window of their headquarters in the now liberated city of Liege, Belgium. Needless to say the poster was not there during German occupancy. Mall oglasi Cleveland orkestra Vladimir Golschmann, dirigent severance dvorana četrtek, 19. okt., 8:30 zvečer sobota, 21. okt., 8:30 zvečer V Severance dvorani CE. 7300 Pridite in oglejte si našo zalog/ Stanovanje v stanovanje s 5 v"''' 1 %p od" v' spodaj, m garažo, se y > jem mirni odrasli K®' haja se na Grovewood naslov se poizve v kopravnosti. Dodatna Tem i)otom se iskre'"'® G tiče za krasno, v src^ j.gjie-, ,. . i/ l.iu.iemo pevcem potjo ob krsti naše 1.)^' ])roge in drage , Yager. . „ Libiji' Drviži'^ V naj eni gOl RECAPPING & VULCANIZING 12 urna posluga 3. VRSTE RECAPS 1. VRSTE GOODYEAR Wholesale — Retail Miles Ave. TIre Co. 8830 Broadway I DL 8660 -....... DI. 7313, se odda stanovanje ^ in kopalnico. Garaža-na 6424 Spilker Av& ddtišče P ijK Priletna žena, dobila pri domačih K za opravljanje hišnili ^ . nje, pranje itd. ^ 6218 St. Clair Ave., stropje, Suite KupUjte vojn0 "ini ^0] Jej, M fit s "(k \ % s, tlet