Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjemh d. žavah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "i? 4 List Slovenskih delavcev v c>4meriki. \ The first Skjvcr.ic X>aUy in the United States. Issued every* except Sundays and Holidays. 4 tBJEFOV FTlAtlfB: l«7f MCTO% •w Tone. W T. ear Hi« Act of of Mmrr* TELEFON PISARNE: 187« KO. 250. — ŠTEV. 250. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 30, 1907. — V SREDO, 30. VI NOTOKA, 1907. VOLUME XV. — LETU IK XV. Naročnikom. B tem opozorimo tiste naročnike, kteri so prejeli nedavno račun za na-Točnino, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo navedene zneske, ker jim bode m o sicer list ustavili. Nekteri parijo premalo na svoje dolžnosti. Ko •e jim list ustavi, je pa zamera. Da ne bode torej nepotrebnega razburjenja in dela, prosimo, naj vrši vsak svojo dolžnost kot jo vršimo mi. UPRAVNIŠTVO. Za finančno krizo: gospodarska kriza. FINANČNO KRIZO SO SREČNO KONČALI, TODA CENE SO ŽE PRIČELE PADATI. Pričakovati je, da bodo mnogo tovarn zaprli. SEDANJI POLOŽAJ. -o- Ves teden je trajala ravnokar končana finančna kriza, o kterej bodo kasnejša leta brezdvomno ravno tako po^osloma govorili, kakor govore o prejšnjih krizah. ktere s > se pripetile v letih 1S73, 1SJ44, lSi>3 in tudi v maju leta 1901. Sedanja kriza se je srečno končala, ker je tajnik svežine-ga zaklada hiiro naložil v newyorških bankah $25 000,000 vladinega denarja in tako preprečil, da deuarno trgovi-šče ni popolnoma propadlo. To bi se prav gotovo zgodilo, kajti prestrašeni vlagatelji so navalili na bančne za--v. de, dasiruvno so bili popolnoma zdravi. VsIjmI navala na banke so bili vsi denarni zavodi prisiljeni vzeti predujme na delnice, kterih cena je naravno vsled krize i adla in ako bi ne bilo od vlade pomoči, bi imele banke velikanske izgube, ako bi hotele izplačati vse vloge, ktere so vlagatelji zahtevali. Zvezini zakladni tajnik je denarno trgovišče podprl t zgoraj imenovano svoto in ist< časno so tudi J. Pierpont Morgan in drugi milijonarji ustanovili bankarski sindikat, kteri je se bolj pomagal denarnemu trgovišču, tako da je bilo za najhujše skrbljeno. l'oleg tega je tudi Clearing Hons? Associate n mi-nolo soboto sklenila uves-.i za promet med bankami eeriiiikate mesto gotovine in s tem so bile banke rešene propada. Vsled tega se je jelo vračati zopet zaupanje do denarnih zavodov in vsi sledeči navali na banke in trustne družbe »o bili le še lokalnega p mena. Denarna in bančna kriza je bila s tem končana in denarno trgovišče za dobi t kratkem zopet normalno lire. Pomanjkanje jrotoveira denarja se pred koncem razvoza žita sieer še ne bode končalo, toda kak r hitro se razvozi bombaž in pšenica, bode denar zopet prost in razmere postanejo zopet normalne, oziroma take, kakor-šnje so bile preje. Kaznn tega se je našim bankam tudi posrečili nabaviti v inozemstvu za $25.000,000 zlata. ktero se v najkrajšem času uvozi v New York. Denarna kriza je torej za sedaj končana, oziroma ni več akutna, kakor je bila dosedaj. Kakor je pa znano, so denarne krize običajno znamenje za bližajoče se gosp. darske krize, ktere smo omenili zgoraj in ktere se č est o krat napačno pripisujejo političnim vzrokom. Republikanci sicer ne bodo priznali, da je sedanjo krizo pripisati tudi političnim vzrokom, dasiravn- je imela tudi •edan ja kriza svoje politične vzroke. Radi napadov na truste in na želez-nične družbe je predsednik Roosevelt zelo omajal zaupanje do denarnih zavodov. Toda kriza bi tudi inače ne izostala. Žalostno pri vsem tem je le to, da b< do sedaj mnogo tovarn in druzih podjetij zaprli, vsled česar bode mnogo delavcev zgubilo svoj vsakdanji kruh. I V spomin prihoda William Penna. V New Castle, Del., so proslavili 2251etnieo prihoda prvega pennsyl-vanskega naselnika William Penna s odkritjem marin orn as te plošče, k t era j« nridpr-* v is toč ni zid sodnega popri hoda $37,000 poneveril. Goljuf prijet. KNJIGOVODJO TVEDKE AVTOMOBILOV SO PRIJP,Til V BANKI. Goljufijo je hotel izvršiti s pomočjo ponarejene nakaznice. PRIZNAL. Včeraj popoludne so v prostorih newyorske Produce Exchange banke na 03. ulici in Columbus Ave., prijeli 201etne Umor so izvršili, ker so se bali, da bi jih umorjeni ne izdal BOMBA REVOLVER IN LETTO. STI- Na Nole St., med Central in Evergreen Ave., Brooklyn Borough v New Yorku, so našli včeraj zjutraj na nekem praznem stavbišču 281etnega Italijana Vito Grinaldija. alis Pizzarato, umorjenega. Pokojnikovo truplo ima devet smrtnih ran, prizadejanih z bodalom. Grinaldi je bil brezdvomno član organizacije italijanskih zavratnih morilcev "La mano nera" in policija domneva, da so ga umorili njegovi lastni tovariši. Pri njem so namreč našli bombo, nabit revolver in bodalo. Z bodalom se je hotel gotovo braniti, toda njegovi tovariši so ga hitro umorili. Grinaldi je stanoval v hiši 118 Central Ave., kjer je v zadnjem času do-bil vse polno pisem, ki so imela razna imena. Pri njem so našli tudi vstopnico za italijansko gledišče v Brook-lynu. Bomba je bila dolga štiri in ši-roka dva palea. Tehtala je tri funte. Umorjeni je bil že več mesecev na sumu. da je član "La mano nere", toda polieija ga ni nadlegovala, ker ga ni mogla obdolžiti kaoega zločina. Glede vzroka umora ima polieija dve teoriji. Prva je ta, da se Grinaldi ni upal izvršiti zločin, kterega so mu drugi zločinci naročili. Na to so ga tovariši pozvali. naj pride na ono mesto, da dobi nadaljna naročila. Grinaldi ni mislil, da jra bodo radi nepokorščine kaznovali in ko je prišel tje, so ga jedno-stavno umorili. Po drugej teoriji so ga pa tovariši umorili, ker so se bali, da bi jih ne izdal. Morilce iščejo sedaj italijanski detektivi. VOJNI TAJNIK T AFT IN NJEGO- GOVA ŽENA V NEVARNOSTI. Njnn avtomobil je bil v velikej nevarnosti pred mulami. Baguio, Filipini, 29. okt. Vojni tajnik Taft in njegova žena sta včeraj le v s kraj ne j sili izognila nevarnim poškodbam, ko sta se z generalom Woo dom in generalom Blissom vozila v velikem avtomobilu, kajti le malo je manjkalo, da ni zavozil v eedo u-beglih mul. Šofer, kteri je zelo hitro vozil, je ušel, kakor hitro je bil Taft re^gn. Včeraj popoludne je Taft prisostvoval slavnostim, ktere so domačini priredili njemu na čast. — Tem povodom so Igorotje priredili lepe domače plese. Taft je tudi obiskal razne važne kraje in vladina poslopja. Washington, 29. okt. Vojni oddelek naše vlade pričakuje vsaki dan brzojavnega poročila od vojnega tajnika Tafta glede predloga, da se zaliv v Subig utrdi. Uradniki bi namreč radi v kratkem izdelali tozadevne načrte za utrditev imenovane Inke. Najhitrejši torpednl čoln. Norfolk, Va., 28. okt. Včeraj so tukaj presknsili novo kurivo na torpe-dovki Biddle. Novo kurivo, čegar izdelovanje je 5e tajnost, jes^napravilo tako močno paro, da je torpeoovka dosegla mnogo večjo hitrost, nego, ako se kuri z navadnim premogom. Jediaa napaka novega kuriva je ta, da ima mnogo več dima, nego trdi premog', kar se bode dalo pa sčasoma gotovo popraviti. Inženerji trdijo, da je bilo pri prvem poskusu radi tega toliko dima, ker kurilci Se niso privajeni novemu kurilu. Brezplačno 'pošljemo lepo sliko parnika, klen ppa* da k naj ti progi «a S Americana Mew Y« im ce. Pilite na Austio-WkitahaU B eliding* Finančni položaji v zapadnih državah. RADI POMANJKANJA GOTOVINE JE GOVERNER V ORE-GONU PROGLASU. 5-DNEVNI * 'PRAZNIK". Pittsburška borza je še zaprta; to velja tudi o New Orleanr^. 6000 DELAVCEV ODSLOVILI. Proti socialistom ;Ve&. iz Rusijo. Razne novosti Portland, Oregon, 30. okt. *Ker radi pomanjkanja gotovine tukajšnja Clearing House ne more poslovati, je governer Chamberlain proglasi! za prihodnjih pet dni državni praznik, vsled česar ostanejo ves ta čas vse banke v državi zaprte. Tukajšnje banke so v dobrem položaju in do sedaj ni prišlo nikjer do navala. Pittsburg, Pa., 30. okt. Vsled jednoglasnega sklepa ravnateljev je ostala tudi včeraj tukajšnja borza zaprta in dvomljivo je, bode li danes pričela s poslovanjem. Finančni položaj je mirein, le gotovine še vedno pomanjkuje. Westinghouse Manufacturing and Electric Company naznanja, da se bode v njenih tovarnah tudi v nadalje delalo. New Orleans, La., 30. okt. Obe tukajšnji borzi sta bili včeraj zaprti in poslovanje bode počivalo do 4. novembra. Omaha, Neb., 30. okt. Union Paei-fie železnica je> odslovila 6000 delav-eev, kteri. so delali v njenem konstrukcijskem oddelku. Vse gradnje na vsej progi so ustavljene, dasiravno bi -bile že v 15 dnevih dogotovljene. Prom&tni oddelek dosedaj še ni pričel z odslavljanjem delavcev. STRAJK TELEGRAFISTOV PO JEMA. Št raj kar j i bo v raznih velikih mestih pričeli z delom. Chicago, 111., 29. oktobra. Western Union Telegraph Co. je včeraj v prvič po pricetku velicega štrajka telegra fistov o tvorila večje število svojih velikih podružnic. Tekom zadnjih dveh dni je tukaj pričelo 29 telegrafistov zopet delati in sicer pod pogoji, ka koršnje je stavila brzojavna družba- Nashville, Tenn., 29. okt. Vsi tukajšnji telegrafisti Postal Telegraph Co., kteri so Štrajkali, so včeraj pričeli zopet z deloma in eicer pod. starimi po- goji- St. Louis, Mo., 29. okt. Uradniki Western Union Telegraph Co. naznanjajo. da se je tekom včerajšnjega dne nilo 21 štrajknjoeih telegrafistov delo, tako, da je do sedaj od pričetka štrajka nadalje pričelo z delom že nad osemdeset telegrafistov. Vse brzojavne podružniee v tukajšnjem mestu so sedaj zopet odprte. Nezgoda na železnici. Pri Genovi, N. Y., je nek tovorni vlak zavozil v železniško draisino in pri tem sta bila ubita dva italijanska delavca. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker se italijanski delavci ni=o zmenili za navodila, ktera so dobili na kolodvoru, predno so odšli na delo. Znižane cene. velja sedaj vožnja v Ham-burg. velja sedaj vožnja v Antwer-pea. velja sedaj vožnjo v Rotterdam. v Havre 8 francoskimi brze-paraiki. ▼ Havre 8 francoskimi poštnimi parni ki. v Havre "s francoskimi navadnimi parni ki. v Bremen z navadnimi par-nikL v Bremen z ekspresnimi par-niki. ▼ Trat ali Reko na parnikili Anstro- Americana Line. T> cene veljajo do prek lira. Originelni listki se dobe pri $21 $23 $27 $33 $25 $23 $21 $33 $21 ^ Seattle, Wash. V IMENOVANEM MESTU SO ZAPRLI VEČ SOCIJAJLISTOV RADI ULIČNIH ZBOROV. Zborovanja na prostem so v nadalje strogo zabranjena. VSAKDANJA ZBODOVANJA Seattle, Wash., 30. okt. Včeraj so tukaj zaprli osem socijalistov in ravno toliko njihovih pristašev, ker so na ulicah prirejali javna zbori vanja. Mayor Moore je izjavil, da taeih zborovanj pod milim nebom na nikak način ne bode trpel, toda kljub temu so socijalisti zbrali kacih 40 goyor-nikov in so sklenili, da bodo na ulicah prirejali zborovanja, dokler ne bodo vsi zaprti. Včeraj zvečer so takoj po prvih besedah govornike zaprli in jih odvedli z vozovi v ječo, kjer morajo ostati, ker niso hoteli položiti varščine. Med aretovanci je tudi Ilattie E. Titus; va, žena tukajšnjega vodje socijalistov. NESREČE NA LOVTJ. V šestih dnevih so bili trije lovci ubiti Burlington, 29. okt. Lov na jelene v državi Vermont traja sele šest dni in to je zadostovalo, da so bili trije lovei ubiti, dočim je bil jeden tako nevarno ranjen v nogo, da so mu jo morali odrezati. Sezona lova na jelene traja tukaj 1« šest dni in v tem času so lovei ustrelili 125 jelenov. Razstrelba kovine v Pittsburgu. V Pittsburgu. Pa.f se je v tamoš-njih Homestead Steel Works pripetila razstrelba tekoče kovine in pri tem so biLi trije delavci tako težko ranjeni, da so jih morali odnesti v bolnico. Razstrelba je bila tako jaka, da so v bližnjih hišah popokale vse šipe. 8i. New Tiri. It ,,r : -- KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Noordam 29. okt. iz Rotterdama z 811 potniki. Kroonland 29. okt. iz Antwerpena s 1728 potniki. Cevie 29. okt. iz Liverpoola. Dospeti imajo: Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Alice iz Trsta. Carmania iz Liverpoola. Saratov iz Libave. Adriatic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Christiania iz Hamburga. St. Laurent iz Havre. Cretic iz Genove. Hamburg iz Genove. Cedric iz Liverpoola. La Provence iz Havre. Lueania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. La Gaseogne iz Havre. Alberta iz Trsta. Rvndam iz Rotterdama. Kron pri nzessin Cecilie iz Bremena. Samland iz Antwerpena. Furnessia 4» Glasgowa. odphdi so: Majestic 30. okt. v Liverpool. Bulgaria 30. okt. v Genovo. Statendam 30. okt. v Rotterdam. Estonia 30. okt. v Libavo. Odphdi bodo: i La Savoie 31. okt- v Havre. Kaiserin Anguste Victoria SL okt v Hamburg. Baltic 31. okt. ▼ LiverpooL Grosser Kurfuerst 3L okt. v V litve v dumo. PRVI DEL V DUMO IZVOLJENIH Poslancev je večinoma KONSERVATIVEN. Finci so sklenili plačevati ruskej vladi po $1,000,000 na pol leta za oprostitev. Fincev „od vojaške službe. PROTI CITUTOM. « -o- Petrograd, 29. okt. Do današnjega dne je bilo v tretjo gosudarstveno dumo izvoljenih 78 poslancev. Med temi je 44 k nservativccv, 21 oktobri-stov, 9 .ustavnih demokratov in 3 člani levice. Iz tega je sklepati, da bo prišlo v novo dumo še vse polno konservativcev, kteri bodo imeli v novej dumi odločilno besedo. Čudno pri vsem tem je, da listi sedaj novi parlament ne nazivljajo več "gosudar-stvena duma", temveč 1 'gospod^kaja duma", kjer so njeni novi člani večinoma bogati zemljiški posestniki. Le malo kmetov, oziroma kmetskih zastopnikov je bilo izvoljenih v novo dumo, kajti novi volilni za k n predpisuje, da mora vsaka provincija poslati v dumo le po jednega kmetske-ga zastopnika. Med dosedaj izvoljenimi poslanci je> sedem princev, sedem grofov in sedem baronov, doeim so tudi ostali poslanci več ali manj Kijev, 29. < kt. Tukaj so zaprli M. Ivvosta, bivšega poslanca ruske dume, ker je obdolžen. da je bil vodja neke roparske tolpe revolucijonarjrv in da je organizoval razne revoluci-jonarne skupinje. kterih namen je bil odpraviti sedanjo vlado. Helsingfors, 30. okt. Finski deželni zbor je včeraj sprejel predlog, vsled kterega se plača ruskej vladi vsakega p 1 leta po £4.000.000 za oprostitev Fincev od vojaške službe. Zajedno tudi se je izjavila želja, da bi car kot veliki knrz Finske ustanovil posebno finsko vojsko. • Ta nastop finskesra deželnega zbora je agitaciji ruskih reakcijonnrjev, kateri agiti^ajo proti finskej avtonomiji, zelo d b rod osel. Petrograd, 30. okt. Iz Odese se brzojavlja. da so tam zopet pričeli preganjati čifute. Včeraj je prišlo na ulicah do streljanja. Tukajšnja policija je baje prišla na sled novej zaroti proti carju. Tu so zaprli nekega višjega uradnika, toda polieija izjavlja, da o tem ničesar ne ve. Te vesti so najbrže nastale vsled mnozih aretacij v zvezi z umorom generala Maksim^1 vskega. Petrograd, 30. okt. Gospodično Ragoznikovo, ktera je dne 28. t. m. ustrelila generala Maksimovskega. so odvedli v pet ropa vlovsko trdnjavo, kjer jo je vojno s dišče obsodilo v smrt. Odesa, 30. okt. Včeraj so tu obesili šest možkih. kteri so bili obsojeni v smrt radi ustanovitve zveze anarhistov in komunistov. Petrograd, 30. okt. Velika knegi-nja Marija Pavlovna se v aprilu poroči s švedskim princom Viljemom. Princ, ki je bil nedavno v Zjedinjenih državah, je sedaj v Moskvi, da obišče svojo nevesto, ki je hči velikega kneza Pavla Aleksandmviča. iz inozemstva. AVSTRIJSKI CESAR JE POPOLNOMA OKREVAL IN VČERAJ JE ŽE ŠETAL PO PARKU. Upor bataljona ruskih saperjev v Via-divostoku: več mrtvih in ranjenih. ŠPANSKI KRALJ V NEVAKNO-f5 T I. Raznoterosti. New York 2. nov. ▼ Southampton. Campania 2. nov. v LiverpooL Friedrich der Grass 1 nov. v Ck Nezgoda z avtomobilom. y Chicago, 111., 28. okt. Pri Libertv-ville je bil včeraj v svojem lastnem avtomobilu ubit James Reddick, predsednik republikanskega odbora county j a Cook. Njegova žena in dva gosta so bili le lahko ranjeni. Nesreča se je pripetila vsled spolz-le poti, radi česar avtomobila ni bilo mogoče pravočasno ustaviti, tako, da je zavozil v brzojavni drog in se prevrnil. Mr. Reddicku je zlomilo vrat, ker je avtomobil padel nanj. Požar v Butte. V Butte, Mont., zgorelo je največje zabavišče tamošnjega mesta, velikanski paviljon v Columbia Gardeuu, ki je bil last senatorja Clarka. Škoda znaša najmanj $50,000. velja drugi razred za parnike Bed Star, Hamburg America, IJjsd, Holland America Dunaj. 30. okt. Ce>ar Fran .F^s-p, ki je moral biti radi bolezni ?iiri tedne v sobi, je včeraj v prv ir j•< šetal v schoenbrun^kem parku. Vladivostok. 30. okt. X . no sem kaj došli bataljon saperjev je včeraj uprl, toda upornike <'vt* niji strelcev z r»rz"-tr<-;> • : puškami hitro ukrotili. Uporniki - ^ku^ali nasesti neko vojašnico. Jlmi^- vve-l za izvoz vsakovrstne živinske klaje. Berolin. 28. okt. Dr. K. LiebknechL, vtxlja nemSkih soeijalnib demokratov, je bil zaradi poskušene veleizdaje obsojen v poldrugo leto ječe. Lvov, avstr. Poljska, 2S. okt. V hotelu "Krakow" v Lvovu je grašeak Kazimir Wolinski streljal na svojegs brata Tadeja ter ga smrtno zadel. Nato je streljal nase ter se smrtno ranii- Dunaj. 30. okt. Ministerski predsednik je konferiral z v. ditelji parlamentarnih strank. Ministerski predsednik je izjavil, da se nagodba predloži parlamentoma, ako bode cesarjo dopustila bolezen, da podeli pred-sankcij.i. Glede preosnove minister-stva sta poslanec dr. Kramar in načelnik poljskega kluba poslanec Abra-hamowicz izjavila, da se za sedaj kaj taeega ne namerava t^r se sploh še v ministerstvu ni razpravljalo o tem vprašanju. Ker vzame najbrž do konca leta parlamentu ves čas o nagodbi ter se vsled tejra ne bode mojrlo razpravljati o proračunu, predloži vlada kmalu šestmesečni proračunski pro-vizorij. O vsem dmsrem. kar se je razpravljalo pri teh konferencah, so obljubili poslanci molčečnost. Trgovinska pogajanja s Srbijo so se zopet pričela. Osem vasi bode zginolo. Ker bodo v kratkem pričeli graditi novi osem milj dolgi in tri milje široki rezervoar za novi vodovod mesta New York, bodo morali tirove železnice Ulster & Delaware za šest milj premakniti in osem vasi raz de jati. Te vasi so: Glenford, Ash ton, West Hurley, Brown's Station, Olive, Olive Bridge, Shokan in West Shokan. Prebivalci imenovanih vaai so pri mestnih oblastih že vložili prošnje za odSkodnine. Mesto bode plačalo za potrebna zemljišča 34 milijone dolarjev. S SsauK J? mMc "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation». FRANK SAKSER, president. VICTOR VAUAVEO, Secretary. LOUIS BENKUiK, Treasurer. Place of business of the corporation and addresee-s of above otli«-ers: 1U9 Greenwich Street, Borough of ilanimtUn, New York City, N. Y. _" Cerkev sv. Danijela v Volčah. i Zgodovinska črtica. Spisal X. l.oO -».00 2.00 . 4.50 2.50 . 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. Za leto vetja licit za Ameriko . „ pol leta....... „ leto za mesto New York . pol letu za rnwto New York „ Evropo za vse leto . . . „ „ .t p«« • * • ,, četrt leta 1 HiLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-£ vzem.ši nedelj in praznikov. "GLAS INARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. ^Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Domini brez poilpisa in osobnosti He ne natisnejo. L»enar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri' spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naiuaai, da hitreje naj iemo naslovnika. Dopisom ta pošiljatvam naredite naslov : «Glas Naroda'* "" 109 Greenwich Street. New York City. Teleton : lz>7vJ Rector. i Petdeseto leto. Theodore Ko sevelt, ki je ravnokar nastopil petdeseto leto svoje starosti, je predsednik Zjedinjenih držav od 14. septembra 1901 nadalje, oziroma od svojega 43. leta. Roosevelt je bil tedaj najmlajši izmed vseh naših predsednikov in le štirje, Franklin Pierce, Ulysses Simpson Grant, James A. Garfi?ld in G rover Cleve-land, so bili inaugurirani, predno so postali pol stoletja si ari. V februarju 1731 je George Washington slavil svoj 49. rojstni dan na. bojnem polju, baš predno sta se združili naša in francoska vojska za napad na Yorktown. V svojem petdesetem letu, 1792, je Jefferson kot državni tajnik v Washington-'vem kabinetu izdelal znano pogodbo s Špan-ako. Monroe je bil si ar 49 let v letu 1807, toda v tem letu ni bil predsednik. — Jaeksono\o petdeseto leto, 1816, je failo zelo mirno v primeru z njegovim burnim življenjem. Tedaj so se pri-ecli «c.-lušaii prvi znaki <_> bližajoeej se vojni s Seminole-lndijanci in tedaj brsko mesto drla ve Illinois. Douglas je bil izvoljen, toda tri leta kasneje je postal Ah rati a m Lincoln predsednik Zjed. držav. S tem smo navedli delovanje ne-kterih naših predsednikov v njihovem 50. letu. in sicer v svrho primerjanja a 50. letom starosti sedanjega predsednika. Potovanje naših oklopnic Brodi v je naših oklopnic bode dne 16. decembra ocbplnlo na Pacifik. Ko v Wasliintrtonu sklenili, da inora mase -vojno brodovje odpluti na našo ca pad no obalo, je vsakdo želel, da •dpluje kakor mog. če hitro, kajti inaee bri nastala nevarnost, da bi rusk domnevanja in pisanje o namenit le^a potovanja napravila mnogo zle- Državni tajnik Root je izdal o namenu tega potovanja naslednjo izja-▼o: '4 Med Zjedinjenimi državami in Japonsko ni tacih. razmer, ktere bi sahtevale, da se nase vojno brodovje brezpogojno pošlje na Pacifik. Ako bi bilo temu tako, potem bi tudi razmere med Zjedinjenimi državami in Anglijo ter Zjedinjenimi državami in Vrancijo prepovedovale, da vzdržujemo brodovje na Atlantiku." Ta izjava je dovolj jasna in tudi mozolj vljudna, tako da ne more ni-kofrar žaliti. ' Te besede ni treba nikomur tolmačiti tako, da bi iz njih dobili mnenje, 4a smatrajo ▼ Washington^ odposla-■je -brodovja na Pacifik neobhodno potrebnim, oziroma kot strategično pred vidnost. S tem Se nikakor ni reda je pričakovati kako nevar-oci ročna, da kakemu soseda ne Tea dar eo «e pa politične mi druge j strani Pacifik* tako menile, da je neobhodno potrebno vzdrževati vojno mornarieo tudi o« Pacifiku, to tem bolj, ker i m smo tem vtjlike poeeeti (Filipine is Hawaii) b ker we smemo pripustiti, da bi dobila Japonska prvenstvo tta Pacifiku. Aria* aI^^IT^M?"* Cerkev sv. Danijela navol čanskem pokopališču je najstarejša v Soški dolini, obrnjena vzhod, kakor so le eer-ave iz prvih Časov krščanstva. Po njenem slogu in legi ravnali so se tudi pri zidanju farne cerkve sv. Lenarta v Voleah, tolminske p družniee sv. Urha, farne cerkve v Tolminu ter cerkve na svetolueijskem po Kopališču, ktere so vse obrnjene proti vzhodu. Voice so sploh že od nekdaj najznamenitejša točka vse soške doline, ker se je J-am do zidanja bosinjske železnice osred. toče val vse promet. Tudi pokopališče v Volčah je najstarejše vse okolice; v prejšnjih časih nosili so tje pokopavat mrliče iz naj-odilaljenejših krajev Soške doline in njenih postranskih dolin, še celo iz Cerknega, ker drugih pokopališč ni bilo nikjer. X: ko ustmeno sporočilo trdi, da je bila cerkev sv. Danijela v davno mi-nolih časih dvorna cerkev goriških grofov; zob stoletij jo je mnogo spremenil; če je bila tudi le primitivna, se še sedaj lahko opaža, da je apsid-uo skoneala (Apsisabschluss). Na nje razpad vplivalo je, kakor na vsako stavbo, vremenje, v« da, zanemar-jenje in razni drugi vzroki. V začetku je imela tudi nekoliko romanskega sloga, o čemur priča še sedaj zvonik, na kterem se nahajajo posamične romanske poteze. Kasneje se je sezidal presbiterij v gotiškem slogu na ostankih prejšnjega zidovja. kteri se je, kakor pripoveduje letnica 1505, vklesana na kamenitem ogelni-ku presbiterij evega < spred j a, dozidal tega .leta. Znotraj na severni steni presbite-rija v podložni preseke našle so se opresno slikane podobe pred kelihom klečečih angeljev. Okoli teh slik se l>oznajo še ostanki nekdanje slikarije in nad njo, levo od gledalca, stoji opresno siikana letnica 1424, iz česar >e sme sklepati, da je ta stena vsekakor iz mn go starejše dobe. Tudi stena za oltarjem je vsa poslikana, a mnnjrokrat prebeljena, tako da se -eilaj. dokler se belivo ne odstrani, spoznavajo le posamične slikarske poteze. I)a je bila ta cerkev še pred letom 14*24 v dobrem stanu in z znatnimi dohodki, dokazuje listina v čedad--kem arhivu z leta 1306, po kteri se je tudi v čedadskih cerkvah pobirala za nj miloščina. Voice, Bovec in š:. Viškagora so najstarejše ž.upnije v Soški dolini. Vsled bule papeža Celestina III. iz leta 1192 morale so nektere svojih pravic, ki so jih bile leležne že nad 40 let, omenjenega leta odstopiti svojim podružnicam. Xa severni strani presbiterija so zazidana vrata z gotskim oblokom, obrobljenim z apnencem, ki s ; vodile v nekdanjo zakristijo, kar se lahko sklepa iz podnožja. Tudi oblok po -■=teni. ki ločuje srednji cerkveni čoln {Triumphbogen) od prevčnega, to je pred vhodom v sanktuarij, je obrobljen z apnencem. Kapiteli, ki nosijo rebra oboka, so skrašeni z angeljski-mi glavami in doprsnimi podobami svetnikov iz apnenca, ravno tako tudi križališča oboka. Podobe na kapitelih predstavljajo: 1. Eece homo; 2. ni mogoče dol eiti; 3. an gel j Gabrijel; 4. angelj Rafael; 5. 1n 6. se ne da določiti; 7. angelj Gabrijel; 8. angelj Rafael; 9. nepoznana; 10. sv. Veronika. Podobe na oboku pa: 11. sv. Mihael; 12. sv. Urhi ilržeč model cerkve v roki; 13. sv. Peter; 14. sv. Henrik^ držeč model zvonika v roki; 15. sv. Joahim; 16— 19. evangelisti Marko, Janez, Luka in Matevž; 20. Katarina; 21. sv. Andrej; 22. sv. Jurij; 23. nepoznana; 24. zidar cerkve kot umetnik; 25. sv. Nikolaj barski; 26. sv. Danijel; 27. Kristova irlava; 28. Mati božja z Jezusom. Vse podobe imajo bolj omamentalsko obliko s trdimi potezami, vendar so napravljene po zmožnosti dotičnega u-metnika v gotiškem sl( gn. Na steni za presbiterijem so v treh razdelkih poloktogona tri okna v smislu gotiškega sloga obrobljena s tr-lim kamenjem; nasproti je pa na juž-li steni štirikotno okno, ktero so napravili pozneje z namenom, da "bi dobil glavni oltar več ^vetlobe; to pa radi tega, ker stoji za njim lesena -tena, ktera zadržuje vstop svetlobi -kozi zadnja tri gotiška okna, od kteri h sta dve še zazidani. Veliki oltar odgovarja v slogu :n obliki drugim* delom presbiterija, ver je navadna omara s stopnicami *n lesenim < zadnjem. Zunanjost prešli terija je v razmerju z bogatejšo notranjo arhitekturo, s podnožjem in ezanimi ogel ni ki iz apnenca, glavni kraje k iz peščenca, kteri je bil svo-•ečasno barvan 3C rdečimi programih Presbiterij je najzanimivejši del erkve in je mnetno-zgodovinske vred-iosti. Ostali del cerkve je navadna t a vb a s horizontalnim podstreijerp. \fid glavnim vbodom: je prav ""' * ivfta galerije z orgijami v — betn stanu, ktera nI vredne nego da se jo podere. Lice stavbe s preprostim slemenom nima nifr zanimivega. Glavna vrata so pokvarili, ■ ko so -v jih popravljali pred davnim J I časom. Stranske stene so preproste, j le južna ima vrata z gotskim oblokom i in postranska obrobo, ktera je najpo-1 prej del drugih stavb. Nad temi »-rati, desno od opazovalca, je okno z gotiškimi uložki, napravljeno tje * v en dan. ki ni v nobeni zvezi z vsem slogom. Zvonik stoji na samem pred pročeljem cerkve, oddaljen od te 4 metre 37 centimetrov, stavba je prosta s p dnožjem iz konglozneratnega kamenja, -polokrožna vrata z enakim obrobljem. Okna, obrobek, stebri in line kažejo primitiven romanski slog. V linah sta dva zvona, eden nov, drugi star in zanimiv. Ta ima sloko obliko in umetno vrednost; glas mu je vsled počenja slab. Taki zvonovi niso več v rabi in se dobe le še v muzeju. Zvon je italijansko delo iz L 1516, kar spričuje njegov napis z velikimi črkami: + McceCcxvi -f- xps + hex VENIT + IN PACE + ET DEUS + HOMO 4- FATUR EST -j- -f- OPUS LORENCII PATAVINL Dekoraeije na zvonu predstavljajo Kristovo rojstvo in križanje. Opresne slikarije je priznani strokovnjak, lanskega leta umrli vseuei-liščni profesor dr. Riegl tako-le t pisal : '' Preske v cerkvi sv. Danijela v Voleah imajo posebno umetno-zgo-dovinsko vrednost, ker nudijo nekak upogled v umetno zgodovinske odno-šaje Soške, na Benečansko odprte doline. Na levi steni kora nahajajo se slike z letnico 1520, izdelane v popolnoma srednjeveškem duhu, in to v času, ko sta bila v Benetkah in njenih dependencah že Tizian in Gior-gione v modi. Ne glede na to, je pa tudi umetniški karakter nekaj posebnega; ta je precej robat v preživem kmetskem običaju, torej nemško-pla-ninskega (deutsch-alpenlaendiseh) izvira. Takih slikarij se ne dobiva nikjer več v vsej soški dilini." Kakor že prej rečeno, bila je cela cerkev poslikana. Slikarije so pa gotovo pobledele ali se drugače kaj poškodovale, kar je upravitelje cerkve dovedlo do tega, da so vse pobelili. Pozna se, da so bile stene najmanje devetkrat različno prebarvane. Ker so- cerkev in slikarije v njej velike um^tno-zgodovinske vrednosti, dosegel je c. kr. konservator po centralni komisiji za odkritje in vzdrža-vanje umetno-zgodovinskih spomenikov, da j? prevzelo ministerstvo, za tik in bogočastje stroške za popravo cerkve in zvonika ter odkritje in, poprave slikarij; stroški so preračunje-ni na 10,000 kron. Letos se je popravila streha in zunanjost cerkve z zvonikom, drugo leto pa notranjnost cerkve in slikarije. Natakarica. DOPISI. Brooklyn, N. Y. V soboto dne 26. oktobra je priredilo tukajšnje društvo sv. Jožefa, spadajoče h K. S. K. J., velik "Ribniški semen j", kterega je počastilo slovensko občinstvo z mnogoštevilno u-deležbo. Društveni odbor je vsestransko poskrbel, da so bili ljudje, ki so prišli na "semenj", zadovoljni. Tržilo se je s suho ribniško robo kakor nuhavniki, lesenimi žlicami, ri-bežni itd., kar je šlo vse prav dobro v kup brez glihanja, ket je lepa navada na semnjih. Imel sem erečo, da sem sam nakupil nekaj robe, pa so mi prebrisane Ribnieanke počasi vse zrnu zale iz roke. Domov sem prišel le s polomljenim "ribežnom". Na "semnju" si dobil tndi vedeže-valko iz Jutrovega, ki je za dva prosa natvezla vso človeško prihodnost. Pozabiti ne smem županskega ženi tbe nega urada. Sivolas "purgr-majster" je pri zeleni mizi poročal zakonaželjne pare; za tri graše si lahko dobil ženo in pri obhajanju "svatbe" je igrala "harmonika"; 66 parov je skočilo na semenj ski večer v zakonsko življenje. Precej brhkih Kranjie in mladih fantov je bilo oblečenih v narodno nošo; za najlepše k ost um irane so bila razpisana tri darila. Zabava je 'bila izvrstna; le škoda, da je priredilo slovensko društvo veselico v čifutski dvorani. Na razpolago je vendar več Čeških dvoran, ki se z opremo lahko kosajo z vsako drugo. Pa brez zamere! L P. KJE BO? IVAN KNES, prišel v Ameriko pred 2. leti ter se nastanil v Stoneboro, Pa. JAKOB KNES, brat prvega, prišel je pred 3. meseci v Stoneboro, Pa. MARTIN POTNIK, prišel t Ameriko pred 2. leti ter se nastanil nekje v Ohio. Kdor izmed rojakov ve za kteregm izmed teh, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. P. O. —'£t£fi Terelo, Gol, Colo. (30-16—4-11) Prva natakarica je-bila Heba. Bila je draestna punca, ko je v Olimpa toila nektar, in bogovi so imeli tako dopadajenje nad njo, da so marsikako kupico izpraznili ez žejo. Te kupe so bile v onih časih, ko še nihče ni vedel, kaj so antialkoholiki in abstinenti, vsaj tako velike, kakor slavonske kupe, iz kterih se pije slavno-znani "bilikum,,. Heba je hitro spoznala, da vino kaj močno vzpodbuja možka nagnenja k ženskam. Celo bogovi so postali včasih skrajno nadležni. Razodevali so ji svojo ljubezen in celo sveti zakon so ji obljubo vali, če jih uslišL Toda Heba je bila krepostna in nepristopna vsem tem zapeljivostim. Opravljala je zvesto svoje posle kot nebeška natakarica, drugače pa z bogovi ni hotela imeti opravkov. Divjega Baka je to nekoč tako razljutilo, da ji je, pozabivši na svojo nebeško dostojan stvo, hotel silo storiti. Heba se mu je iztrgala iz rok in je bežala, Bak pa se je v svoji ljubezenski obsedenosti zapodil za njo. Pri tem begu je Heba padla. Ker je imela po takratni nebeški modi na sebi eno samo krilo in je še to bilo na straneh cdprto — dadldanes nosijo taka krila samo še predstavljilke "Lepe Helene" — se je pri tem padcu zgodilo, da se je krilo odmaknilo čez dopustno mero in da se je razbila kupa, v kteri je Heba nosila pijančujocim bogovom nektar na mizo. Zen je « to. O svete BarDa Kje sta MIHA in ANTON ŠER-CELNT Doma sta iz Čel št. 12 pri Ilirski Bistrici. Za njun naslovni rad zvedel brat Jakob Šereeln, R. P. D. 1, Box 125, Pittsburg1 (Wil-kinsburg Sta.), Pa. (26-30—10) Iščem IVANA UMEK. Pred dvema in pol leti sva bila skupaj v Clintona, Ind., odkoder je on odšel Sopris, Colo. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Joseph Cecosh, Bear Creek, Mont. (26-31—10) HAZNAMLO. ~ Rojakom v Braddockn, Fa, in okolici naznanjamo, da je za tamožnjo okolico naš zastopnik Mr. IVAN VAROGA, 1005 Wood Alley, Braddock, Pa. Dotičnik je pooblaičen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi, vsled česar ga toplo priporočamo. Company. POZOR* -ROJAKI! Ogibajte se JOSIPA STRUKEL, kteri se sna eelo prilizovati ter pozneje prepir delati. Kjer jo na steno, povsod zapusti dolg. Josip Begal, (30-31—10) Seilwood, Pa. . stara 26 Tet, lepe postave; faai tako} vstopIti V skdlbo. Doma je iz VfpaVe ter zna dobro knhatL Za podrobnosti pišite jilt: 060 10th Ave., South Lorain, Ohio. ie države Sevo.-ni Sedeži Forest City- Pa. ODBOR MK1: Predsednik: ALOJZIJ ZA VER L. P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Bo* 51, West Mineral. L tajnik: IVAN TKLBAH, Box oU7, Forest City, Pa» IL tajnik: ANTON OŠTLR, 114 1 E. 6(>tb St.. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P O Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Hr^ dock, Pa. « FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOK: PAVEL OBRFGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kal JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95. Willock, Pa IVAN TORNIČ, H. porotnik. P. O. Box 622. For«*t City. P«. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box HOT. ¥ rest City, Pa. N Društveno glasilo je "GLAS NARODA" ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slo- _ vene j kaj radi danil rt svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih dr v zgolj gotov denar; to n«j= bolje, ajcenejd in najhitreje preskrbi r FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW-YORK. N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO. S* - ItHS*- •.h'Ji. 4-« - i - i*t ■ fc - -ir rp3 Velika zaloga vinn STft ^ f- ^ S -T i n zganja. I'rotlaj:ii l>i-!<> vino y»o. ____.TOc, gal'on ,, < i n«» vino po.____.">«Jc. Drožnik 4 v alio »f* yn .........-511 Ilrinjovi st. kTon.c >n..... ali 4 1. (so.h'ek) z.l. ...... .^lC.OO Za obilno naročilo se priporoča 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Okio. Gompagnie Generale Transatiantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANL Poštni p a. miki so: na dva vijaka.............. "La Provence "La Savoje" "La Lorrainje'* „ . "La Touraine" , , "La Bretagne" "La Gasgogne"---- . . 14,200 ton, 30.000 konjskt'h mcA ............12,000 „ 25,000 „ w ___:........12,000 ,, 25,000 ,, n ............10,000 „ 12,000 „ „ ............ 8,000 ,, 9,000 „ „ ............ 8,oOO 9,OOO „ " ,a Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki adplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dop^ladne iz pristanišča št. 42 Norih. Si ver, ob Horton St., N. T. SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE 3L oku 7. now. 14. nov. 2L nov. lilo. itnr. 1007 liwr 5. 12. 19. 26. dee. ItfOV dee. 1007. dee. 1907. dee. 1907. 2. j an- 1908. •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE La Bretagne 28. dot. 1907 *LA PROVENCE POSEBNA FLOVTTBA: La Gaseogne 9. nov. ob 3. uri po po! Samo aa IL in HL razred. Painika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iVl. Kozminski, generalni agent za z a pad 71 Deaoorn St.. Chicago, lin najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno ix najboljšega »mportiranega (t lit v l.n^^Ia. I udi ttfa naj nt kdo ne zaniudi poskusiti ga v svojo b;toc kenst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n d regiji. , r . Leley pivo je najbolj pni j ubij eno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti *ve»ie pri Geo. TravaOtar-je «102 Si. Clair Ave. N ^ kteri Vam dt sgevolte^vse pojaanu f ■■ THE 1SMC LE1SY BREWING COMPANY v ^ CLEVEUAND, (>• / mmlm? Jugoslovanska Katci. Jednota. (nkotporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Med oŠ, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, £itts-fl»urg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Broži6, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 32fi, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. jorain, Ohio. Ivan Primožič, 111. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, ve drwW T Gorici ata izvabili od od neke soproge državnega uradnika 2000 K in od služabnice 300 K, žuga-j« jima, da v nasprotnem slučaju u-mrjeta tekom treh mesecev. Enaki v»odi da je določen tudi soprog. Boje* i se za lastno iivljenje, izročili sta ^»veitjeno avoto v treh obrokih premetenima cigankama. Dne 4. oktobra odnesli zadnji obrok — in iele pe-a je doza al sop roj o pre van, t. j. Štajerske novice. Petnajstleten morilec svojega očeta. V Okiču pri Ptuju se je dogodil grozen zločin. KoČijaž Krajnc, ki je s svojo ženo zelo surovo postopal, jo je 11. oktobra zopet obdela val s pestmi, jo vrgel na tla in jo davil. Tu je pa priskočil njegov petnajstletni sin in | ga tolkel s težko motiko. Zadal mu je ' grozne poškodbe. Velik požar je nastal 12. oktobra v j ptujski Pirchovi tvornici. Požarni brambi in pijonirjem se je posrečilo, da so omejili požar. Požar je uničil pri Sv. Lovrencu 10. oktobra zvečer gospodarsko poslopje Mihaela Wiltuschnigga. Le s težavo so omejili polar. Zgorelo je več kuncev, kokoši in golobov. Zažgali so otroci, ki so kadili cigarete. Tepež. Pri Št. Lenartu so našli nekega fanta težko ranjenega na glavi iu drugod. Dvomijo, da okreva. Poškodoval ga je najbrže neki tovariš, s kterim sta prej pijančevala. Umrl je v Mariboru skladiščni mojster Franc Prassl, star 49 let. Samomor zaradi rubežni. Terezija Kolar v Mariboru se je hotela usmrtiti, ker se je bala rubežni. Izpila jc četrt litra oetove esence. čudna kuratelna zadeva. Razne oblasti zdaj poizvedujejo o kuratelni zadevi tvorničarja Stockerja v Št. Pavlu pri Celju. Stocker bi bil moral poročiti dne 15. septembra neko Schmid. Poroko so pa preprečili Stoekerjevi sorodniki, ki so ga spravili dne 12. septembra v zasebno norišnieo pri Gradcu, ker ga je nekaj dni prej postavilo celjsko sodišče pod kuratelo. Št. pavelski občinski svet je poveril dvema občinskima svetnikoma nalogo, naj preiskujeta vzroEe kuratele. Schmidova in njpn brat izjavljata, da je bil Stocker pod kuratelo neopravičeno. Nekemu dunajskemu odvetniku so naročili, naj dela na odpravo kuratele. Odvetnik Je vložil na justično ministerstvo vlogo, ki zahteva, naj se prekliče kura tela. Stoekerjevi sorodniki so hoteli preprečiti Stoekerjevo poroko s Schmidovo. Nekaj dni pred poroko je obiskal Stockerja zdravni Prej so pa Stockerja tako vpija n da ni bil sa družb«. Zdravnik je izdal neto izpričevalo, ki je bilo mero daj eo za celjsko sodišče, da je izdalo o Stockerja razsodbo o knrateli Vloga trdi, da Stocker ni zmešan Navaja se eela vrsta prič iz vseh slojev, ki naj po-trde, da je Stocker pameten. Glede na to, da je Stocker Švicarsk njegova nevesta pa nemška državljanka, sta že nastopili poslaništvi navedeni h držav, ki prosita, naj se ju obvesti o vzrokih kuratele. Treščilo je v Slivnici pri Celju v gospodarsko poslopje posestnika Frana Završka. Pogorelo je do tal. Pogorel je posestnik Mavrič na Presiki blizu Ljutomer^ Uboj. V Dražji vasi pri Konjicah so se stepli fantje. Kmečki sin Jožef Sattler je napadel fanta Vrhovška z nožem in mu zadjal težko rano. Nato se še ranjeni Vrhovšek obrne in svojega napadalca s tako močjo udari po glavi z nožem, da mu črepinjo preseka. Sattler je vsled te poškodbe umrl. Nezgoda. V Košnici pri Celju, je nesrečno padel s kozolca tamošnji posestnik Fran jo Dolenc ter si pri tem hudo okvaril obe roki ter nevarno ranil čeljusti. Težko poškodovanega so izročili deželni bolnišnici v Celju. koroške novice. Pogreša se od 22. februarja v Celovcu llletni Alojzij Felsberger. Sodijo, da služi, za pastirja v Rožni dolini ali pa v okolici Železne Kaplje. Na legarju je umrla v Weissenstri-nu J.71etr a Elizabeta Schaller. "Proč od Rima" je* šla v Celovcu lekarnarjeva žena Marija Gutt. hrvatske novice. Hrvatska in Ogrska. Budimpešta, 14. oktobra. Hrvatski ban Rakodczay je danes prišel v Budimpešto ter imel daljše konference z ministerskim predsednikom dr. Wekerlejem o položaju na Hrvatskem. Potem je prišel prvič k seji magnatske zbornice. Svojega novorojenega otroka je raz-sekala in sežgala. Dekla Marija Gr-denič v Zagrebu je povila dete. Grde-nič je dete s sekiro razsekala na kose in potem kose vrgla v ogenj. Z revolverjem je streljal v Zagreba neki mož na lastnika fijakarskega ob rta Vlašiča, ki je lahko ranjen. Po Zagreba se je vsled tega razširila vest, da je bil izvršen atentat na bana. balkanske novice. Italija in Turčija. Carigrad, 14. oktobra. Turški časopisi razglašajo, da je sultan podelil italijanskemu kralju i*ed "Hanedani al Osman". Ofieijoz-no se k temu pripominja, da to izredno odlikovanje dokazuje odkritosrčno prijateljstko razmerje med Turčijo in Italijo. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 14. oktobra. Oficijalno se razglaša imenovanje justič-nih nadzornikov za tri macedonske vilajete, in sicer je imenovan za Bitolj Mustafa Nedim paša, za. Solun Avramaki efendi in za Kosovo Mikhail Latif efenli. Zadnja dva sta kristjana. — Sofija, 14. okt. Predsednik balkanskega o dbora v Londonu, Noll Burton, je odpotoval v spremstvu dveh angleških časnikarjev v Solun. — Belgrad, 14. okt. Turška vlada je sporočila zastopnikom velesil, da sta zadnje dni zipet dve bolgarski četi prišli čez turško mejo. Šestnajstletni umetnik. Profesor petrogradske akademije, arhitekt in stvoritelj veličastnega hrama Sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji, N. A. Po-meraneov, je bil nedavno v Sofiji in si je ogledal v tamošnji risarski šoli izložbo učencev, ki je bila prirejena v čast ruskim gostom. Isti je na izložbi kupil za 2500 rubljev za petrogradsko akademijo kopij staro bolgarskih or-namentov in dve sliki z oljnatimi barvami, ki ju je izdelal Boris Mitov, 16-letni deček, učenec sofijske risarske šole. RAZNOTEROSTI. Kralj Leopold v denarni nepriliki- Kralj Leopold se je pogodil z nekim bruseljskim graditeljem, da zgradi na račun kronskih posestev več krasnih zgradb. Dalje je vladar sklenil dogovor, da mu graditelj v Ostende zgradi več zgradb, za kar mu bo on vsako leto izplačal v obrokih 1,200,00 frankov. Ko je bH graditelj napol gotov, je dobil nalog, da prestane z zgradbami. To je bil silen udaree za njega, uradništvo in delavstvo, ki je bilo zaposleno pri tem delu. Tedaj je zgradi-telj tirjal od kralja za odškodnino šest milijonov frankov. Ali pravijo, da kralj ni vstanu plačati te svote. Ustavil je vse gradnje, ker je v veliki denarni zadregi. Lastnega sina ubila. v vasi Frahols na Spodnjem Bavarskem sta se dva kmečka sina, Wolfgang in Fran Winter, že dalj časa prepirala vsled nepravilne razdelitve očetovskega premoženja. Naenkrat je umrl brat Fran in govorili so, da se je obesil. Zdravnik pa, ki je mrtvo truplo preiskal, je našel razen znaka zadrgnjenja, na vratu tudi žebelj v glavi. ^Co je poklical bližnje ljudi na razedvor. mn' je rekla mati ubitega: "Za božjo voljo, ne povejte ničesar, gospod doktor." in mu je obljubila več tisoč mark, Če bi molčal. S tem se je Sena izdala in preiskav« je dognala, da je bil sin zadavljen. Zločin sta zakrivila njegov j brat Wolfgang, in mati. Oba »ta ključem. Od obeh bratov bi dobiti posestvo, a drugi 18,000 kron premoženja, a ker je oče volil posestvo Francu, sta se mati in brat tema uprla in Franca ubila. Kinematografična industrija - aa Francoskem. V kratkem časa svojega obstanka je kinematografična obrt čudovito napredovala. Francoska ima posebno v svoji "Compagnie Generale des Cinematographes** v Join-ville velikansko ^podjetje. Ono zavzema okrog 10,000 kvadratnih metrov zemljišča, ima gledališče, rekvizite, dekoracije, igralce, velike prostore za dobavljanje filma, električne delavnice in umetniške atelijeje. Društvo ima okrog 30,000 kg celuloida v šotoru in dobavi na dan okrog 30 km filma. Na Francoskem imajo pri tej obrti tisoči delavcev posla, ki pred-stavljag lavnico 80 milijonov frankov. OPOMIN. Prosim vse one, ki mi dolgujejo na hrani ali pa na čem drugem v Milwaukee, Wis., da poravnajo svoj dolg, inače bodem vsakega objavil po Časopisih s popolnim imenom in s krajem, od kje je doma. Moj naslov je: Pran Leskovic, Box 412, West Mineral, Kansas. (29-10—2-11) Kje je JOSIP SENIČART Doma je v Sevnici na Štajerskem. Pred dvemi in pol leta bival je v Pleasant Plain, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov pravi brat: Aloysius Seničar, P. O. Box 324, West Mineral, Kansas. Prcsim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznanitL (26-31—10) ] ] 3 -ni The Collins New York Mediani Institute. y tem mnogo let obstoječem zdravriškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKlfi ŽENSKIH IN OTROČJIH. I-* vseb krajev *irne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mr:c -^obrojnimi pismenimi zahvalami. Rs»di tega pozicij?, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere dragi niso mogli ozdraviti. Kakor h itro "Vašo bolezen natanko pripozna - takoj se Vam v obširnem pismu v materinem ieziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim prej popolncrna ozdravite, — r.ko je potrebno - poLle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. Ozdravljen od xnnaro!clnc£a renin at i sina. bolečin v kosteh in živčne bolezni. Kje je ANTON KOSELt Pred ne-dolgo je bival nekje v Pennsylvani-ji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Kosel, 201 Sage St., South Lorain, Ohio. (28-10—1-11) NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima sioje redne seje vsako druer-nedeljo v mesecu. Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaŠali svoje mesečne prispevke. Nekteri ndje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnimi na ndkterega izmed izvršujoč i h uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljaj o. Pri zadnji seji dne 13. okt. izvoljeni so bili sledeči uradniki Predsednik T van Borštnar, 53 Water Alley, Allegheny. Podpredsednik Gašper Pelko, 101 Villa St., Allegheny, Tajnik Josip Mnška, 57 Villa St., Allegheny. Blag. tajnik Fran Strniša, 101 "Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan A_rh, 79 High St., Allegheny. Odbor: Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny. Dom. Strniša, 4 Ruckenbach St., A llegheny. Ivan Kašček, 80 Water Street, Allegheny. Fran Hrovat, ^103 Butler Street, Pittsburg, Zastavonoša Fran Golo'j, 1011 Congress St., Allegheny. Delegat Ferdinand Yolk. 122 42d St., Pittsburg. POZIV. Kupec voznega listka xa JOHANO FELC naj m izvoli »glasiti v podrni-niški pisarni Frank Sakaerja v Cleve-landu, Ohio, 6104 St. Clair Avenue, N. S. Naslov tega kupca nam je na nerazumljiv način Sfinol, vsled česar prodno, da m nemudoma »glasi, da xaznoremo vse potrebno urediti in vos-ni listek Alike Novak 1258 Mohlen Ave. Pneblo, Colo. SO Washington Ave. Coluir.btis O. ]lnoma dobro ^ii^im. kakor da ne bi L>il nikdar gluh. Priporočam Vas veem rojakom širne Amerike kot najboljšega, zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Sikonija Box 2S5 Ti imountaiu. Mich. Vatn naznanim, da stm popolnoma ozdravila po V..-",h. ^.druviiih da ne čutiin ni b<. icč u •• v i_č, z a l.ar seVain f: l-čiio zahvaljuje; . Cc bodem S-? ked.j hi i! i na. >e hode: i že vedela ka*n obrniti in t»i-: i drugim Va» pripročam.—Vas pozdr**!-jam Vaša. do Kroba \ hvaleiua Mar'a Mfr'4. 1 if»S Wc^tti 11 Ave. Ci. ca«o II!'-. Ozdravljen bolezni na očeh. vobola ia £urae'::;a v oA-^sih. John PoJenc. llox 151 KockSprlnC-- Wyo. Rojaki Slovenci l ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj žt limo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste ^tari V Koliko časa traja bolezen ? in vse dru<:e podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : v HE COLLINS NEW 140 W. 34th St., Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako osebno pridete, javite se v offrsu našega zdravniškega, zavoda, -niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne. Ol od 10 dopoludne do 1 popoludne. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA' \ NAJVEČJI HI NAJCENEJŠI DNEVNIKI ~ | Išče se JOSIP KUŠAR, doma iz Mravelj. Za njegov naslov bi rad zvedel neki njegov sorodnik. Naslov naj se blagovoli naznaniti upravni-štvn *'Glasa Naroda", 109 Greenwich Street, New York, N. Y. (26-10—2-11) JOHN VENZI2L, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemfikih HARM O N I K. Delo napravim na za.hteva.nje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. "Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80. Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. E. Thompson, ravnatelj.E Neovrgljiv« resnica je, da je le isti zdravnik naj-boljii, kateri se ne hvali sam. temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikega zdravišča hvalijo tudi naii rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja; Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratanLo po Vašen. predpisu porabil, ter sem danes « p« t fffolm n a zciav, * sit d če^-ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in pripore čal Vas bodem vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar cbljubite. — V nojem zadovoljstvu Vas pozdravljanj \ an ^ edno hvalt Jri Mike Miller, 1020 AVatroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki ! Ne dajte se torij n dnl.e □ Mili i g L £ t ih t hoj ji v h ken p nI) ali institutov, temveč idile ali pi£ite v slučaju bolezni !e na to idia\Uit. kjer bodete sigurno najboljše postrežem. Bolezen morate natanko opisat!, a puma pa tal-o nasloniti : SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAV IŠČE RavnHtelj: Or- J. E- THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, "V- . Kdor* pošlje svoj naslov, dobi lep spomin zagori]. Rojaki, naročajte se na "Glas Na-1 Bcjaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik. I roda'največji in najcenejši dnevnik. SE NIKDAR V VA q $ 26 vredna ura, veri-j žica in privesek samo zlata, verižica s priveskom vredna $ lO OO Zastonj! Tlje OLIVET* TypeWrHftr The Standard Visible Writer Un i vernal- Keyboard. * The winner of awHrdn ev* ry where. Art Catalogue f\ee, — Ask for it. The Oliver Typewriter Go. 3tO BROADWAY, | NEW YORK CITY, N.Y. ......... . Ura je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s t rimi plošče k i. Stroj je poznan Ameri kanski El^in ali Walt ham na sedem kamnov. Ta dvojna verižfca je is napolnjenega zlata Solid gold filled garautirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografi i je. Vi sami-najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za enaKO uro 916.00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je o«'evidno Via dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15*90. Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro vt^čje veli kosti 18 ali m an je 12. $ 13*50 vredna ura, {h j verižica a. pri- k.,j veskom samo ^ $8.00 vredna ura s tr mi ploš-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim AmerikanHkim T* x e e 1-81 or strojem; $4 O j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena l)ic >cn-sova verižica, ki se deli v ilva d« la dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spra-\ite dve fotografije — z napolnjenega zlata Solid gold fi led garantiran 5 L-1, sam o $ -i-OO. Ploiceki ure kot priveski so izdelani v stoterih nagkrasnejiih vzorcih, VI bodete dobili uro m privesek, Id Vas popolnoma zadovolji. ' v » Sf Ako ste sf kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to priliko, ker tako realne in solidne ponudbe ne botlt-te dočakali, Karočite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro pošteno ime »'Slsvia" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodan.m predmetotii. I^OVtflTlP tlflTfll t Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-I/CIIIU, IIIfcMy • bite za m en j eno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite j pismeno garanci o. Kako naroCevatl ? PoAljite $1-00 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po poAti ,priporočeno (registered) poštnine prosto. T. O igt J Ifjri ; _t£ t I A • * 1.__ l r WATCH & JEWELRY CO. ... ' Rodbina Polaneških. , pol j« k i spisal BL poslovenil PodnmkL (Nadaljevanje.) Sieer pa, za kolikor se je čutil Maszek to pot boljši in za kolikor je tudi res bil boljši v tem okraju svojega življenja, nego navadno, za toliko je duševna ravan Maričina padla od tega Ča&a, kar sta se Plawicka nastanila v Varšavi. Prodaja kremenskega posestva ji je bila vzela delo in nravstveni temelj življenja. Bila je brez nekakega višjega namena. Poleg tega ee je zbog raznih dogodkov nakopičilo v njej dokaj bridkosti in odpornosti, ki zmerom kazi sree. Gospodična Marica je to izve^tno čutila sama, in nekoliko ilni po onem večeru, ki se ga Polaneški ni bil udeležil, je prva zajela govoriti o tem z gospo Emilijo, ko sta bili slučajno za trenutek sani: v salona tesno poleg I.itkine sobice. Kakor vidim," je dejala. "nisva več tako iskreni dru^a proti drugi ka kor prej. Hotela sem govoriti s tebo. odkritosrčno, toda nisem se mogla od ločiti, zakaj zdelo se mi je, da nisen ▼eč vredna tvoje prijaznosti." A gospa Emilija je približala nežn« lice h g.avi gospodične Marice in ji j< jela poljubljati sence. **Oh, ti Marica, Marica! Kaj govo riš ti. ki si bila zmerom tako razsodni in mirna?" Imela sem v Kremenu večjo cen-nego tukaj. Niti ne verjameš, kak« sem ljubila ta kotiček. Imela sem del. vsak dan in gojila sem neko čudn- nad< da pri .ta sča?oma nekaj zel- •rečneera. Danes je vse to prešlo, i: niti same sebe ne morem spoznati \ tej Varšavi in, kar je še huje, nit svoje prej-nje poštenosti. Videla sem kako si se čudila, ko sem koketirala i gospodom Maszkom. Ne govori mi, d; nisi zapazila tt ^ra. A misliš si, da sa zna vem, zakaj sem delala tako T Sa mo radi tejra. ker sem malovrednejša zgolj iz jeze nase, nanj in na ves svet j Ne ljubim ga, niti ga ne vzamem; to rej ne ravnam prav in s sramoto no licu priznavam to; vendar pa mi časil pride trenutek, ko bi hotela komu na laSč delati krivico. Lahko pretrga: staro prijateljstvo do mene, ker sem res druTacna, nego sem bila." Zdajci so se gospodični Mariei ulile solze; zato jo je gospa Emilija jela še bolj gladiti in tolažiti. Naposled je dejala: 4'Gospod Maszek se poteza zate kor javno; m pr~z:iavan:. /e ~em si mislila, da ga r.amerja> vzeti. Pa ti tudi pravim. da me je to užalostilo, zakaj to ni mož zate. T<»«'.a ker sem vedela, kako i-i ljubila Kremen, sem si domišljala. da »a hočeš na ta način pridobiti izitora. ..." "Izpočetka, seveda! Imela sem take misli.... Hotela sem pregovoriti samo sebe. da mi gospod Maszek ugaja; nisero pa hotela zavreči.... Bilo m i je tudi do nekaj drugega. toda bilo mi je takisto do Kremena. Ali nisem mogla prisiliti temu. Za to ceno nečem niti Kremena, in prav v tem tiči zlo. Vendar zakaj potem zavajam go-sp^fla Ma>rka, zakaj sra varam? Le iz nepoštenosti. ... " "Ni dobro, da ga varaš, in meni se zdi, da umejem, odkod prihaja to. Iz odpornosti in nenaklonjenosti do ne-koira drugesra — ali ni tako? Toda potolaži se, da se da ta napaka še popra viti, zakaj svoje vedenje proti gospodu Maszku utegneš izpremeniti, če treba že jutri.... Pa tudi treba ga je izpremeniti, Marica, dokler je še čas, dokler še ni bilo nič obljubljenega." "Vem, Emilija, in priznavam to; samo tedaj, ko sem pri tebi ter čutim kakor prej, kot odkritosrčna in poštena deklica umejem, da vodi ne le govorjenje, nego tudi ravnanje do obve-zanosti. Tudi on mi lahko reče tako.*' "Na to mu odgovoriš, da si se ga hotela navaditi, da se ga pa nisi mogla. To je vsekakor edina pot...." Nastal je za trenutek molk, toda Marica in gospa Emilija sta čutili, da še nista začeli govoriti o tem, do česar je bilo največ obema, zlasti še gospe Emiliji. Frijemši Marico za roko, je dejala: Sedaj pa mi priznaj, Marica, da si koketirala z Maszkom le zato, ker se jeziš na gospoda Stanislava " In ona ji odgovori tiho: "Sem." "Ali ne pomeni to, da oni utisk prvega njegovega poseta v Kremenu in prvega vajinega, razgovora še ni bil izbrisan?" "Bilo bi bolje, da je izbrisan." Gospa Emilija jo jame gladiti po črnih laseh. "Ne verjameš, kako je dober, požrtvovalen in plemenit. Do na ji čuti nekoliko prijateljstva; zlasti Litko je imel zmerom rad; za to sem mu hvaležna iz vse duše. Znano pa ti je, kakšno je prijateljstvo, ki je le malokdaj vroče ali toplo, nego le vlažno. On pa je bil tudi v tem o zim izjema. Glej, ko je Litka zbolela v Reichen-hallu, je poklical iz Mnihova sloveče-ga zdravnika; ker pa nas ni hotel prestrašiti, nam je rekel, da je dospel zdravnik k dragemu bolnika in da je to priliko. Po- kakšna*skrb in dobmotnoet je to. .'o je Jako zanesljiv Človek, na ktere-ga se je moči zanašati, in ob tem odlo- "en in odkritosrčen. Drugi mo aieer odločni, toda brezsrčni. V njem pa je združeno eno z drugim. Pozabila sem ti povedati: Ko je bilo imetje moje Litke v nevarnosti in ko je brat mojega moža ukrepal, kar je bilo treba, da ga ohrani, je dobil najboljšo pomoč pri Polaneškem. Ko bi bila Litka že odrasla, ne bi je dala nikomur na svetu tako zaupno kakor njemu. Ne morem ti povedati, koliko dobrot sva že prejeli od njega." "Če jih je toliko, kolikor je storil slabega, jih je res mnogo." *4 Marica, učinil je to nehote. Ko bi vedela, koliko trpi zaradi svoje nepremišljenost in kako se kesa krivice, tebi storjene!" "Sam mi je povedal," odgovori Marica. "Emilija moja, mnogo sem premišljala o tem, in ako naj povem resnico, nisem mislila na nič drugega ter niti sedaj ne mislim, da bi mi bil kaj zakrivil. V Kremenu mi je bil tako dobroten, da se mi je zdelo. .. . Samo tebi govorim tako, zakaj o drugem sem ti že pisala: Ko sem šla spat zvečer ono nedeljo, ki jo je prebil pri nas, sta mi bili glava in srce tako prenapolnjeni, da se danes kar sramujem govoriti o tem. Čutila sem: Še en dan dalje, še ena prijateljska beseda več, in zaljubim se vanj za vse žive dni.... Zdelo se mi je, da tudi on.... Drugi dan pa je odšel jezen.... Temu pa je bil kriv oče, bila sem kriva tudi jaz, to sem umela, in ali se še spominjaš,' kakšno pismo sem ti napisala v Rei-chenhall ? Vidiš, popolnoma takšno zaupanje, kakršno imaš ti do njega, sem imela jaz.... Toda odšel je. Sama ne vem, zakaj sem si mislila, da se vrne, ali da vsaj kaj napiše. A ni se vrnil in pisal ni. Nekaj mi je reklo, da mi ne vzame Kremena, — a vzel ga je. Tn pa. . . . Vem. da je govoril gospod Maszek z njim odkritosrčno, toda on ga je izpodbujal in mu zagotovil. da sam ne misli na nič.... Oh, Emilija moja. . . . ! Ako le hočeš tako, pa rečem, da ni storil krivice, toda koliko zla mi je provzročil! Po njem sem izgubila ne le priljubljen kotiček, k^jer sem bila delala, netro še nekaj več: vero v življenje.... v to, da bi boljša in plemenita stvar na svetu presezala zlobo in podlost. .. . Pa tudi sama sem se pohujšala. Pravim ti odkritosrčno, da ne morem poznati same sehn. Ali je bil upravičen ravnati tak* . kakor je ravnal? — Dobro. Sama >i pravim tako ter ne dolžim nje-<_ru. Toda glej. utrgal je v meni neko struno življenja. A zoper to ni pomoči, to se ne da popraviti. Kako tu- Defavci na prostem izpostavljeni mrazu m vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu boleh an j n za. ream atizmom m neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let. * I i V vseh lekarnah, 25 ^^^^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. In položivši glavico materi na ramo, se je razjokala. Bila je res žalostna, ker je bila zvedela, da je "gospod Stanko*' še nesrečnejši, nego je bil v Reichenhallu, in da ima Marico stokrat rajši nego njo. Tega večera, ko je šla spat, ko je bila že v sami srajci, se je še vzpela k ušesu svoje matere ter šepnila: "Mati, velik greh imam na vesti___" "Ubožica, kaj te muči?" A ona je šepnila še tise: "Nimam več rada gospodične Marice. '' (.TkJfe prih.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABOB A", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIE3 francoske družbe, severonemškega Idoyda in Hamburg-ameriške proge. kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje dne 7. novembra ob 10. dopol. LA TOURAJNE odplnje 14. novembra ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 21. novembra ob 10. uri <^op. LA SAVOIB odpluje 28. novembra ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop. LA TOURAINE di? Ka.i imam od tesra. da seje v njem , , , „ . . ... ' , , , .t odpluje 12. decembra ob 10. un dop. izvršila premena, da se kesa tesra, kar * _____ je storil, in da bi me naposled celo hotel vzeti za ženo? Kaj imam od tega. da fra. ko sem ga že skoro ljubila, sedaj ne samo ne ljubim več, nego se moram cc premagovati, da mu ne kažem svoj, nejevolje. To je še huje, nego bi bilo, ako bi kar nič ne marala zanj. Vem, kaj želiš doseči, toda življenje se mora graditi vendarle na ljubezen. ne pa na nenaklonjenost. Kako bi mu podala roko s tem odporom v duši in s to žalostjo, da se mi je po njem — najsi po njegovi krivici ali ne — izpridilo tolikanj? Ali si morda misliš, da ne vidim njegovih vrlin? Toda kaj mi pomagajo, ko me te vrline, čim bolje jih vidim, odganjajo tem huje od njega? Ko bi si morala izbirati, bi vzela rajša gospoda Masz-ka, dasi je slabši. Vsemu, kar mi pripoveduješ dobrega o njem, rada pritegnem, toda na vse ti odgovarjam sa-I mo eno: Ne ljubim ga- in ga ne bom nikdar ljubila. . . . " Gospe Emiliji se zalijejo oči s solzami. "Ubogi gospod Stanko!" je dejala kakor sama sebi Pomolčala je nekoliko, potem pa je vprašala : "Ali sra ne pomiluješ?" "Poneilujem ga, kadar mislim nanj na takega, kakršen je bil t Kremsnu; pomilujem ga takisto, kadar ga ne vidim, toda kadar ga ugledam, začutim do njega zgolj odpor." "Ne veš, kako nesrečen je bil v Reichenhallu, a zdaj je še nesreenejši. Nima na svetu nikogar.... " "Ima tvoje prijateljstvo, ima to, da ljubi Litko____" "Draga moja Marica, to je kaj drugega ! Iz vse duše sem mu hvaležna za to udanost do Litke, teda to je povsem kaj drugega, in sama veš, da te ljubi drugače in stokrat močneje nego Litko____" V sobi je bilo že popolnoma temno in trenutek kesneje je služabnik prinesel svetilnico, jo postavil na mizo in odšel. V njeni luči je zapazila gospa Emilija zdajci nekaj belkastega, kar je bilo sključeno na zofi pri vratih, držečih v otroško sobo. "Kdo je tam? Ali si ti, Litka?" "Jaz, mati." Iz njenega glasu je zvenelo nekaj nenavadnega. Gospa Emilija je vstala in stopila k njej. "Kdaj si prišla semkaj t Kaj ti je?* "Žalostna sem in ni mi dobro." Gospa Emilija sede na zofo. Ko objame deklico, zapazi solze v njenih očeh. "Litka, zakaj se jočeš? Kaj ti jof" sem, jako žalostna!" J,- LA LORRAINE odpluje 26. deeembra ob 10. ari dop. LA PROVENCE odpluje 2. januarja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje 9. januarja ob 10. ari dop. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda): KRONPRINZ WILHELM idpluje dne 5. novembra ob 2- uri popoludne. KRONPRINZESSIN CECTLTE sdpluje 12. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odplnje 19. novembra ob 10. ari dop. KAISER WILHELM IL odpluje 2Qt novembra ob 10. ni dop KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. ari popoL KRONPRINZE SSIN CECILIE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop. Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o pet»va*£c v Dalje so ie krasni pottni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERPEN: KROONLAND odplnje 6. novembra ob 5:30 zjatraj. SAMLAND odpluje 13. novembra opoludne. ZEE LAND odpluje 20. novembra ob 6. »jutraj. FINLAND odplnje 4. decembra ob 3. ari popol. VADERLAND odplnje IL decembra ob 10:30 dopoL SAMLAND odpluje 18. deeembra ob 3. uri popol. KROONLAND odpluje 25. deeembra ob 9. ari dopol. ▼ HAVRE: LA GASCOGNE odplnje 0. novembra ob 3. vri popol. LA BRETAGNE odplnje 23. novembra ob 3. ari "popol. LA GASCOGNE odpluje 7. deeembra ob 3. ari popol. gb068eb kurfuerst 33- oktobra ob 10. uri dop« princess irene odpluje 7. novembra ob 10. ari do pot GNEISENAU odpluje 14. novembra ob 10. ari dop MAIN odpluje 21- novembra ob 10. uri dop BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. uri dop GROSSER KURFUERST odpluje 5. decembra ob 10. uri dopol RHEIN odpluje 12. decembra ob 10. uri dop GNEISENAU odplnje 19. decembra ob 10. uri dop MAIN odplnje 26. deeembra ob 1( sri dof V HAMBURG: KAISERIN AUGUSTE VICTORIA fwiptuj« 31 oktobra ob 12. nri o po I OH AT W^IJDERSEE odpluje 2. novembra ob 2. uri popol ; BLUECHER odpluje 7. novembra ob 6. zjutraj PENNSYLVANIA odpluje 8. wembn cb 7:30 zjutraj AMERIKA odpluje 14. novembra ob 12:30 popol PRESIDENT GRANT odpluje 16. novembra ob 2. uri popol PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri zjutT KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. novembra ob IL uri dop PATRICIA odpluje 30. novembra ob 12:30 popol BLUECHER odpluje 7. decembra ob 6. uri zjutraj AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. ari dop GRAF WALDERSEE odpluje 14. deeembra ob L nri popol. PENN SYLVANIA odplnje 21. deeembra ob 6. zjutraj PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra cb 10:30 dopol KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob IL uri dopol V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) NEW YORK odpluje dne 2. novembru ST. LOUIS odpluje dne 9. novembra. PHILADELPHIA odpluje dne 16. novembra. ST. PAUL odpluje dne 23. novembra. NEW YORK odpluje dne 30. novembra. ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra. PHILADELPHIA odpluje dne 14. decembra- V ROTTERDAM (nizozemsko-ameriška proga): STATENDAM odpluje 30. oktobra ob 10. uri dopol NOORDAM odplnje 6. novembra ob 5. rri zjatraj. RYNDAM odpluje 13. novembra ob XL nri dop- POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr. NTEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri. dopol Ako kedo želi pojasnila še o dragih, ns tukaj naznanjenih parnikih naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in po strežen bods vsakdo vestno is hitro. Kdor naznsni svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai uslužbenec ns postaji, dovede k nam v pisarno in spremi ns parnik brezplačno. Ako pa do-•pete v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po Številki 1279 Reetor in takoj po obvestila po&ljemc našega uslužbenca po Vsa. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni anglešketra jezika, iz- t New lurto. prodajamo po isti eeni, kakor ▼ glav-uih pisarn sta psrobrodnih dražb. FRANK SAKSER OO, 10» Greenwich 8t, Mew York. N. T i m ssr- Pozor Rojaki! Novoiznajdejo garantirano mazilo za p1«5 ste in golob-adce, od katerega v 6 tednih 'eni lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurie očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči J500. Pri na-ročbi b agovulite denarjepo Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčiž, P. O. Box f>Q CIJiVELAND, OHIO. 1% Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 2 t milijonov kron, Hranilnih vlog* sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA registr. zadruga z neom. zti-vezo v Ljubljani, Kongresni trg ^t. 15, nasproti minske cerkve sprejema in izplačuje hranilno vloge ter jih obrestuj po Ako boded dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, .Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klooase, rebra, jezike, šunke itd. I Govorim v vseh slovanskih to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do d^eva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkum, v sredi ali konceiu meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knji/.ice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki roprezentujejo 5 milijon v kron čistega preiuoženia. Ti člani jamči o, vsled registrirane neomejene zaveze z^.o!«jzi i. X'Lvlo me ai mogel ozdraviti ako ravno nisem ža.U ne dt;ii;irj^ ne truda. Res težko je za človeka, ako vidi da mora m!ad umreti I;i da ni za ga več pomoči 111 me bode gotovo vioki razumi!, da seru z *. •-seljt^m privolil, to pi- srno v časopise dati i 11 se m*'jiii, re^ilcijo ~.u dobrotnikum javno zahvalili za z>A.. e katero so n;i povrnili. Ubogal sem svet nekega prijatelja in plš-ai sem po zdravila i.a Amerika Europe C3. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih ? i de k Snir- k .i ; n da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE 0~>.. n.. . .. .i, . .v do Vašo bolezen preučili in na podlagi \'a^e diagnoze Vam [ ra\ a OKOSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete o. z>!- ivil. Vložke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnem t in ! ; hitreje od zdravnikov pri Amerika Europe Co., ker mi iianmozd: vr.ii-.e kateri so Speciali^ii posebno za take bolezni. Na vsaki način pa ži-.; ..«, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo. Pišite po našo novo knjigo " SPOZNAJMO SE", katera je vsakemu v korist 111 111I Vam jo bodemo posiali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor, Dr. ROOF, Dr. SPILLIHGLR, Dr. KKJSHT io America Europe Co. 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne ure so od 9. ure dopoludne do 6. ure popoludne. MARKO KOFALT/ 249|So. Front St.,' 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in. po ceni iivršujem. Dalje p roda jem parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne pro^e ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kof^lt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. C • i _______i.; . ■ ' •