Dopisi.
Nasveti za sokolski zlet v Ptuju. Čitali smo pritožbe o prehrani in oskrbi pri ljutomerski dirki in tudi drugod se pri podobnih prilikah dogaja, da se gostom slabo postreže in da se zahtevajo previsoke cene, bodisi da gostilničarji izrabljajo naval gostov ali da požrtvovalni prodajalci in prodajalke v medsebojni tekmi gulijo gosk, da bi v svojem Šotoru izkazali čim večji dobiček. Opozarjamo že danes pripravljalni odbor, kakor tudi ptujske gostilničarje, kavarnarje, pekarje, slaščičarje itd., da se izogibajo odiranja o priliki sokolskega zleta. Potrudite se in se preskrbite z vsem potrebnim, da lahko vsakemu postrežete, priprostemu in gosposkemu. Ne zmanjšujte porcij in ne zvišajte cen; s tem bi sicer dosegli trenutni dobiček, obenem pa spravili sebe in celo mesto na slab glas. Glavne napake, ki se pri takih prilikah rade dogajajo, so sledeče: Od začetka se dajejo še dobre porcije za znosne cene; ko začne zaloga pojemati, pa postajajo porcije manjše in dražje. Pravilno je, da se porcije zmanjšajo, če zaloga pojema, da ne dobi eden vsega, drugi pa nič, temveč da se zadovolji čim več gostov. Ni pa opravičeno, da so potem manjše porcije dražje ko prej večje. Druga napaka je, da se vsled pomanjkanja drobiža indirektno zviša cena. N. pr. v vinskem šotoru se prodajejo buteljke za 18 K. kar je itak že predrago, ker pa prodajalka nima dobriža pride buteljka na 20 K. V šotoru so po veselici ponosni na velik dobiček, gost pa je ozlovoljen, ker ga muči sum, da so imeli drobiž, a ga niso hoteli dati. Prihodnjič bo se izognil takemu šotoru ali pa sploh ne bo prišel na slavnost. Isto je pri prodaji cvetlic itd. Vobče veljaj načelo, da naj prireditelji z gosti ravnajo tako, kakor bi želeli, da se ravna z njimi kot gosti! Materij elni dobiček pri tem ne bo   izostal,   še   več   pa   je   vreden   moralni

uspeh, katerega bo slavnost dosegla. Koncno Se odlo6no svarirno pred prevelikirn uzivanjem opojnih pijac pri narodnih slavnostih. Za pijanostjo sledi telesni in duSevni „macek", ki znatno pokvari uspeh takSnih prireditev. Le trezen narod ima bodo6nost!
Trgovska Sola v Ptuju. Ptuj je gospodarsko srediSCe ozemlja, ki obsega Ptujsko polje, Haloze in Slovenske gorice in Steje okoli 100.000 prebivalcev. To ozemlje ima veliko pridelkov za izvoz ter potrebuje mnogo raznega blaga iz drugih krajev. Zato je bila trgovina ze prej dobro razvita in bo se brez dvoma Se bolj razvila zdaj, ko smo blizu drzavne meje. Za trgovino pa je treba trgovcev, ki ne gledijo le na trenutni dobifcek, ampak imajo dobro strokovno izobrazbo in smisel za SirSe narodne potrebe, da postanejo gospodarski in kulturni pionirji svojega okoliSa. Primerno izobrazbo za trgovca nudi le strokovna trgovska Sola. Da bo Sola dobra, morajo njeni u6enci biti ze dobro pripravljeni. V trgovske Sole se sprejemajo ufienci, ki so dovrSili 4 razrede gimnazije ali realke ali vza^ meScansko Solo. TakSnih danes nimamo. Nasprotno pa je mnogo trgovskih sinov iz mesta in iz dezele, ki vsled vojne niso mogli iti v Sole, zdaj pa bi radi izpopolnili svojo izobrazbo, a so prestari za gimnazijo, realko ali meS6ansko Solo. Istotako je res, da nam manjka trgovskega nara§6aja. Zato se je sprozila niisel, da se v Ptuju letos otvori pnpravljalni razred, prihodnje leto pa bi sledila drzavna dvoletna trgovska Sola, kakorSna je v Ljubljani in itakorSne se snujejo po drugih mestih Slovenije. V pri-pravljalni razred trgovske Sole se sprejemajo brez izpita ucenci z izpolnjcniin 13. letom, ki so dovrsili 1—2 razreda gimnazije ali realke ali 5—6 razredov ljudske Sole. Pouk bo so vrSil po ucnem nacrtu pripravljalnega razreda slovenske trgovske Sole v Ljubljani in bo obsegal predmete meScanske Sole s po-sebnim ozirom na potrebe trgovske Sole. Poueevali bodo profesorji gimnazije in ucitelji deSke meSCanske Sole. Vstopnina se placa samo prvi6 pri vstopu in bo znaSala 5 K, prispevek za uSila 20 K se placa vsako leto In bo se porabil za nabavo u6il, Solnina bo ista kakor na gimnaziji GO K na leto. UCenci pripravljalnega razreda trgovske Sole laiko stanujejo v DijaSkem domu v Ptuju, vodstvo preskrbi svojim gojencem vse potrebno glede sprejema.
Solski sluga, mizar, ki se je javil za sluzbo na gimnaziji, se naj oglasi pri mest-nem uradu v Ptuju za sluzbo.
Stanovanja za dijake se iScejo za prihodnje Solsko leto. Kdor hoce vzeti dijake na stano-vanje, naj to naznani ravnateljstvu gimnazije in doloci ceno za stanovanje samo ali za sta-novanje in hrano.
Samoumor v PuSencih. Dne 10. t. m. po-poldan se je 33 let stari pekovski pomocnik Franc Podplatnik v PuSencih obesil. Vzrok samoumora je baje, da mu je bilo letos neka vecja vsota denarja ukradena.
Pri kopanju utonil. Dne 10. t. m. opoldan utonil je pri kopanju 10 let stari posestnikov sin Stefan SlamenSek v Dravi pri sv. Marku. SlamenSek se je kopal v druzbi drugih otrok, ki pa niso bili toliko plavanja veSci, da bi ga zamogli reSiti. Utopljenca Se do sedaj niso naSli.
Sv. Barbara v Halozah. Na shodu dne 11. avg. t. 1. se je zbralo prilifino 400 kmeto-valcev. Dr. Tone Gosak je kot govornik J. D. 8. izvajal: Na sokolski slavnosti 1. 14 je izrazil upanje na zdruzitev Slovencev in Hrvatov. Zgodilo se je mnogo vec in mnogo prej, nego je takrat in Se pozneje priCakoval. Vsa tri jugoslovanjska plemena so se reSila tujih jarmov, nastala je velika svobodna Jugoslavija. Cuvaj na zunaj in na znotraj je jugoslovanska demokratska stranka. Ta stranka je predvsem jugoslovanska. A) Naj-viSji ideal je Jugoslavija. Vsled tega zahteva najstrozje postopanje napram boljSevikom, ki so uniSili Rusko in Ogrsko. B) Vsaka ped zemlje, kjer prebivajo Jugoslovani mora pri-padati k Jugoslaviji, preje se ne sme miro-vati.   C)   Vse   prebivalstvo  Jugoslavije mora
postati v resnici jugoslovansko. ZgreSeni sinovi pr-ipadniki „Stajersijanska"; stranke naj vstopijo po spoznanju v krog stranke ter postanejo njeni sobojevniki. J. D. S., je v resnici demokratska. A) Ljudstvo je no-sitelj drzavne moci po njenih nacelih. B) Stranka zahteva v istini demokratsko volilno pravico s proporcem, volilno pravico naj imajo zenske in moSki. C) J. D. S. obsega vse stanove jugoslovanskega naroda ter je na staliScu, da morajo pozamezni stanovi svoje egoisticne zahteve drugim stanovom na ljubo krciti. J. D. S. pa priznava kme6-kemu stanu prvenstvo. Najmanje tri cetrtine clanov vodstva naj izhajajo iz kmeekega stanu. Govornik je obSirno ivzvijal to tocko ter omenil med drugim kmecki svet v Ljubljani in kmecko tajniStvo v Ljubljani in Mariboru. J. D. S. je storila vse in stori vse, da so uveljavijo koristi kineckega stanu. Nato razpravljagovornik o delu naSih poslancev v vpraSanjih. 1. Carine. 2. valute. 3. agrarne reforme. ObSirno razpravlja o agrarni reformi, katere razvoj se nahaja sedaj v tretji etapi. Prva je bila 1. 1791, v podobi Jozefovega ro-botnega patenta, s katerim se je odpravilo gotovo vrsto tlake. To je bila posledica francoske revolucije in takratnih humanistiC-nih idej. Druga stopnja je bila 1. 1848, katerega se je odkupilo zemlji&ca in se je od-pravila tlake. Tretja stopinja pride sedaj. Razdeliti se morajo v tujih rokah se nahaja-joca posestva v Jugoslaviji. Agrarne reforme obsega predvsem 4 glavne toeke. 1. Velika veloposestva nahajajoca se po veeini v tujih rokah morajo postati v resnici narodova last. 2. Zavarovioije kmeckih poslov se mora v interesu intensivnega obdelovanja kmefike posesti izvesti zakonitim potom. 3. Ustvarijo se naj drZavno vzorna posestva, ki bodo kmetovala vzorno za kmete. 4. Poleg politicne drzave naj se izvede gospodarska stran drzave, potem zadrug. Vsak kmet mora biti Clan zadruge. Le ta vodi gospodarstvo kmeta po enotnih nacelih. Tudi mali po-sestnik mora postati delezcn doere strani obdelovanja zemlje z stroji. Vsa Jugoslavija mora biti preprezena z zadrugami, ki morajo tvoriti trdnv gospodarsko organizacijo. Za-druzniStvo mora ostati izven politicnega boja. Jugoslovanske zadruge morajo pripadati zvezi svetovnega zadruzni-tva, katerega sedez je sedaj v Londonu. J.D.S. Steje 116 poslancev, ki so se resno trudili ustvariti drZavi ugodne gospodarske prilike. Ker so zadeli na upor pri nekaterih ministrih so morali slednji od-stopiti. Clan naSe stranke dr. Davidovic ustvarja novo ministerstvo. Govornik je pre-priCan, da prevzamejo vlado moderno izo-brazeni mozje, s cemur podana moznost dobrih gospodarskih napredkov. Prvo utegne biti demobilizacija znatnega dela starejSih moz, ki se vrnejo rodni grudi. Nadaljo se bo zavaroval nemudoma naS denar prednevar-nostjo nadaljnega falsificiranja in mnozenja. Potem se bode odpravila carina za neobhodno potrebne pridelke in izdelke. Otvorile se bodo meje polagoma in zadihali bomo prosteje in svobodneje. Govornik trdno upa, da nas nova vlada povede polagoma na pot in smer starih predvojnih razmer. V tern upanju konfta govor. Potem se je razvila debata in pristopilo jn crez 100 novih clanov h kra-jevni organizaciji J.D.S.
Shod v MajSpergtl. V nedeljo dne 17. t. m. se je vrSil shod v MajSpergu. Predsedoval je predsednik TurkuS. Govoril je g. dr. Gosak o aktualnih vpraSanjih. Shod je posetilo pri-liCno 200 ljudi. Med drugimi tudi doma6i g. zupnik, ki je prav pozorno poslu-Sal. Ko so se pa koncanem govoru predla-gale resolucije, v katerem se je izrekle za-upanje naSim zastopnikom v vladi in naSim poslancem, se je g. zupnik oglasil k besedi. Pohvalil je govornika, da je govoril jako lepo in plemenito, da se tudi strinja s rezo-lucijami. Pripomnil pa je, da so posluSalci pristaSi Kmecke zveze, ker hoce J. D. S. krize vreci iz Sole. Dr. Gosak je na to vzel iz svoje taSke program J. D. S., ter je precital toeko 7 verstvo, ki se glasi: „SpoStujemo verstvo kot naraven cinitelj v CloveSkem custvovanju.
Isto velja za njega javno udejstvovanje, nje-ga svobodo mora varovati drzava. Stojimo na staliScu verske strpnosti in enakopravicnosti vseh verskih naziranj, smo pa zoper vsako strankarsko zlorabljenja verstva. Obrnil se je proti zupniku ter mu izjavil : „Vi zlorabljate vere v strankarske svrhe, rabite je kot agi-tacijsko sredstvo, ljudstvo je prebujeno in vidi to samo. Ljudje bode tudi sami volili .stranke, v torn slucaju se je ze." Na to se je obrnil napram posluSalcem ter dal resolucije na glasovanje. Vsi prisotni so glasovali za resolucije, ter s tem izrekli popolno za-upanje zastopnikom v vladi J. D. S. v Bel-gradu, v Ljubljani in narodnim poslancem J. D. S. Razumni ljudje so uvideli, da je zupnik govoril neresnico.
Shod pri Sv. Urbanu. V nedeljo dne 24. t. m. se vrSi pri Sv. Urbanu pri Ptuju shod krajevne organizacije J. D. S. ob S. uri zju-traj v Solskih prostorih.