86. Jtevllha. g UiUial. i soboto. fl. aprfla 1909. XUL leto. „Slovenski Narod* ^tlja l|nbi}aiii oa dom dostavljen: v upravnlltvn prtjemra: *io teto ■ . K 24*— etlo leto . . . K 22*- • cl leta . ... 12«— pol leta ... 11*— Mrt teta. . . . . . . 8*— cetrt leta ... 5-50 *a nesec ...... 2*— na mcacc ■ . . 1*00 Ooisi naj se fr»nldra|c. Kokoplsl ta n» vračala i?r**nr»tv«f Knaflovr uHce ». 5, (I. nadsirop)« Isvo), t*i+f»n ftt. S4. tahala vs.k dan aveter isvacvai n«d*)c ln praznike. lnseratl vdfaio: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vln., za dvakrat po 12 viiu, aa trikrat ali veOmu po 10 vin. Pri vecjih inserdiah po dogovoru. Upravnlitva nal se posH|aJo naročaine, reklamacije, lnseratl itd. to ie ađnlnlstrativne stvari. ----------------------- Pirtasttrmi itovfflca vdfci 10 vtnarjev. --------------------— Na plimu ■ff^pi^ brci Istodobna vposlatve naročnlne se ne ozira. „Naredna titkftma" t«i«f»n ftt. M. „Slovenski Narod" vel|a po pošti: sa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.........K 25-— ceio leto.........K 3»- - IstrUeta'. '. '. '. I ". '. ". '. I ^SO » Ameriko ta vse druge dežele: na mesec.' !......., 2*30 ceJo leto.........K 30.— VpraSaniem glede inseratov na) sa prilozi za odgovor dopisnica ali znamka upiavnitttvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvori&če levo), telefon itw. ^Bl«^-------------------------- Častiti someščani volilci! DnC 19-, 21. IH 23- apHld se vrše dopolnilne volitve v mestni obČinski svet. Izređna važnost volitev v mestni občinski svet ljubljanski nalaga nam v tem dolžnost, da vsak po svoji moči skrbimo za izid volitev, ki naj bo za narodno-napredno stranko časten! Načelstvo in uprava mesta Ljubljane je v narodno-naprednih rokah in tako mora ostati tuđi zanaprej. Naši združeni nasprotniki napenjajo vse sile skrivoma in očito, da spodkopljejo „Narodno-napredni stranki" tla v slovenski metropoli, — ta njihova nakana se jim pa ne srne posrećiti. Vi volilci „Narodno-napredne stranke" dobro veste, kako je napredovala Ljubljana v vsakem oziru navzlic silnim težkočam, ki so se stavile načelstvu in upravi od vseh strani. Napredek Ljubljane pa je v zviezi z napredkom celokupnega slovenskega naroda. Ne dajte se tedaj motiti od naših nasprotnikov ter pokažite s svojim nastopom pri dopolnilnih obČinskih volitvah, da odklanjate vsako tendenco — ki meri na to, iztrgati upravo Ljubljane iz narodno-naprednih rok. Izvrše valni odbor je po dogovoru z Vašimi zaupniki in organizacijami sklenil postaviti sledeče kandidate v mestni občinski svet: Za III. volilni razred, ki voli 19. aprila, gospode: Bergant Fran, Pavšek Ivan, Primožič Ferdo, gostilničar in posestnik. gostilničar In posestnik. mizarski moj ster. Za II. volilni razred, ki voli 21. aprila, gospode: Dr. Fran Novak Mayer Karol, Dr. Pipenbacher Josip, odvetn'k, o. kr. postu i oflcijal Kn posestnik. c. kr. gimn. profesor. Za I. volilni razred, ki voli 23. aprila, gospode: Knez Ivan, Dr. Oražen Ivan, Lenček Alojzij, voletržec in posesinik. tovarnar in posestnik. kleparski mojsler In posestnik. Dr. Švigelj Anton, Roethl Mafija, odvetnik. C. kr. poitni oficijal in posestnik. Vsi ti kandidatje so možje, katerim z mirno vestjo zaupamo sodelovanje pri upravi slovenske narodno-napredne Ljubljane. V Ljubljani, dne 6. aprila 1909. __________________Mevnlnl odbor nnrodno-napređne flrnnhe. LISTEK. Jtfošna povest. Spisal jo je po resnici Lojze Pesjan. Kaj se je zgodilo z gospodično Nelico! S tisto drobno, srt'kano Nelico, ki ima rjave oči, vroče oči kot škratelj, ki ima teiime, zelo lennie lase in taka usta kot plamen. Kaj se je zgodilo! Bodite na vse pripravljeni, za kaj utegne se pripetiti, da vas napade zona, da vas zgrabi ledena groza. Jaz pišem, pišem s krvjo, s crno krvjo —. Gospodična Nelica je v tem hipu prečitala s trepetom in strahom čudovito zamotano ost ori jo o razbojni-kih, strahovi!], čarovnieali in hudi-f'ih. Čitala je kasno v noč pri svetil-ki, vse je spalo okoli nje, in le sama je poslušala in spremljala zavrženo dniščino po njenih crnih potih, ka-mor so jih vodili njihovi peklenski naklepi. »Drži ga za vrat, hudiea, in mu razčesni s sekiro glavo!« je zatulil razbojnik Bernarde In hladno je spreletelo gospodično Nelico, zakaj kar videla je divjo tolpo tolovajev, in na čelu samega zlobea, kako se drve po volčjem brezdnu. Čitala je dalje, in že so za- gledale njene oči poglavarja pogubljenih duš, ki se je gnal za belo in nedolžno devičit-o Heleno. Zarjul je nad njo milo in pohlevno: »Postoj, sladka ovčica, ali hočeš roks - dropsa?« Sladek je bil njegov glas, ali gromozenski hudobne njegove misli, devičica Helena pa je tišti dan stopila z desno nožico iz postelje in je vzela s seboj tmgela varulia na. dolg'o }>ot, zato se je obrnila proti pogubljeni druhali, z belo desnico je napravila križ, z zeleno pušpanovo veji-co je pomočila v kotliček blagoslovljene vode in je poškropila črnega zlodeja. Zatulil je kot sto gladnih vol kov, in smrdeč ogenj se je vzdig-nil iz njega. Obrnil se je, izvlekel krivnč izza pasa in začel sekati razbojnike in t olova je ]io glavah: »O, gorje, božja dušica je nad na mi!« Devičica Helena pa je šla naprej po nastavljenih hritvah z bosimi no-gami, in bilo ji je mehko in prijetno, kakor bi stopala po blazinicah Marijinih. Takšna nekako je bila povest, ki jo je čitala gospodična Nelica, in ni čudo, da ji je mrlo srce straha in trepeta, da ji je časih nenadoma zmanjkalo sape. Ko je prišla do konca, je zaprla debelo knjigo in se od-dahnila: »Oh, to je bilo strašno lepo! Kaj tako lepega pa že zdavnaj nisem brala.« Ker ]>a je bila že ura pozna, in je bila gospodična zaspana, zato je nanagloma sezula svoje šolničke in stekla v posteljo. In glejte, namestu da bi bila napravila križ na čelce, se je gospodična spomnila svojega t*an-ta, studenta Boštjana. Spomnila se ga je in sklenila jeT da mu jutri na sestanku pove vso zgodbo <> crni druhali in devičici Heleni, kakor stoji v knjigi. »Vrš, vrš,« je šumelo po zraku, kjer so imele čarovnice svoj divji ples. — »ITtrgaj mu jrlavo in mu jo tre-šči v čropinjo«, je zarohnel drugi to-lovaj. Vsega tega se je Nelica natančno spominjala iz knjige in še vedno jo je spreletavalo hladno iti ugodno čuvstvo. Ali v tem je zaprla oči in v mislih na Boštjana iu zavi-ženo tol|>o je zaspala. In sedaj, dragi moji, priđe tisto, kar se ne zgodi vsak dan iti kar je žalostno slišati. »Bum, bum, bum!« je kar naen-krat zagromelo po durili, da so se potresle v tečajih in se je zagugala izba. »Bum, bum, Bum!« Nelica je pla-nila pokonci, si otrla oči in preden je utegnila zaklicati »Noter« —- so se že odprle duri, na pragu pa je stal sam lmdie. Kozjo brado je imel, sko- drane lase, kakor so se Nelici /doli posebno lepu in dva lično znvita ro-žička na temenu. Oblečen je bil v črn, ozek trak in v rdeče hlače, v roki pa je nosil žareče gnojne vile; a druga-če je bil }vo obrazu čisto podoben studentu Boštjanu. »He-he-he,« se je hudobno in zo-prno zareza 1, »he-he-he, ali še niste vstančkali, gos]M>(lična ? Alo, br/ na noge, ne utegnem čaknti, zakaj meni-se nindi in mojim ])omagačein. Le brž z menoj!« Nelica je zaprla oči, da ne bi videla groznega prosta, ali že je stopi 1 k njeni postelji in jo potegu i 1 za roko. Vse to se je zgodilo tako hitro, da Nelica ni utegnila misliti in je z levo noffo stopila iz p(KStel.ie. Vzdihnila je, a lnulobar se ji je znkrohotal: »Na, tu imaš pest napolitanka — te sladkarije je Nelica sicer začudo rada zobala — »poslndkaj se, po-tem pa lienuidoma z mano.« Nato je začel peklenski poglavar besm> plesati okoli nje in se vrteti kot najlju-tejši vihar. Tako je krožil po izbi, da je vse grmelo in treskalo, Nelica pn je s solzami v očeh zobala sladko-ki-slo brašno. »Kaj ne boš precej gotova!« je zagrmel znova peklenšček. Nato je strašno zabrlizgal na prste, in v tre-notku se je vsa izba napolnila z neznano, pregrozno dmhaljo, z razboj-niki in veščami, s strahovi brez glav in z dvanajsteroglavimi zmaji. Ta prečudna družba je vzela gospodično Nelico v svojo sredo, vešče st) se zale-tavale vanjo, brezglavi strahovi so jo lizali z jeziki, razbojniki so vihteli nad njo svoje krvave sekire, zmaji so se ji upletali z zelenimi koščenimi repi, dolgimi nad dvesto sežnjev in dvanajst komolcev. V tem so se duri saim'odsebe odprle, in Nelico je ne-kaj zagnah) kar po zraku na prosto, in preden je mogla pomisliti, kaj se godi ž njo, že je Trčala pod oblaki, za njo pa se je gnal a div ja tolpa. Tik za i»j° j*' jahal sam rogač- grdo veseo, na zmajih so sedeli strahovi, razbojniki na tolovajih, tolovaji na razbojnikih, sekire na krivačih. In tako so se dr-vili z neznanim rjovenjem in žvižga-iijem proti vol«"jeiim brezdnu. Tam je vsa družba zviška zagro-mela na zemljo, Nelica spredaj, pošasti pa za njo. In že je spregovoril črn i glavar: »Nelica, bež i, bež i, če ne te raz-trgamo kot mlinski kamni na solneni prah, zmeljejo te zmajevi zobje, po-žro te usta brez glav. Gorje, gorje!« Nelica se zažene naprej, ali, o groza! Vsa pot je nasajena z žreblji in britvami, kamor stopi, ji prerez© in prebode nogo strašna oštrina, v nepopisnein strahu beži in se meč« naprej, (Mlpira usta, da. pokliče na pomoč, ali niti glas ne priđe iz njih. Hudič pa se reži za ujo; VABILO »HOD ur.-napred. volilcev ljubljanskih ki bode na belo nedeljo, dne 18. aprila ob IO. dopaldao v veliki dvorani JKestnega doma. Na a hod u se bodo volilcem predstavili kanili dat je narodno-napredne stranke za mestui obČinski «TCt. Narodno napredni volilci, pri-dite vsi na shod, da spoznate kandidate, ki so Vam jih postavili TaŠi zaupniki! Inrievalnl odbor nar.-napređne stranke Pansermansbo gibanje- Diplomat ična vojna, ki jo je morala voditi Avstrija zaradi aneksije Bosne in Hercegovine, je nanesla, da je morala Nemčija v sinislu trozvez-ne pogodbe stati na strani Avstrije, kakor je Avstrija na konferenci v Algecirasu stala na strani Nemčije in jo s tem obvarovala težkega poraza. Kar je Nemčija storila, je ne-kaj samo ob sebi umljivegra, saj je bila in je tndi sedaj po alijančni pogodbi dolžna, stati na strani Avstrije. Samo svojo dolžnost je izpolnila " Nemčija, čisto gotovo ne iz ljubezui in iz prijateljstva do Avstrije, nego v svojem lastnem interesu, da ne izgubi edinega za veznika, ki ga ima na svetu. Odkar je med nemškiin naroilom prodrla nacijonalna misel in zlasti odkar je ustanovljeno neniško eesar-stvo. dela avstrijsko nemštvo z vsemi silami in z vsemi sredstvi na to, da bi spravilo avstrijsko eesarstvo pod prusko oblast, da bi ustvarilo kar niogroče najtesnejšo zvezo med Av-strijo in Prusijo. To prizadevanje je navsezadnje z neinškonaeijoiialnega stališea razumljivo; kolikor večja je rnoč neinškega eesarstva, toliko večja je politična in s tem gospodarska moć nemštva. toliko lavlje se da nemštvo pomnožiti z germanizacijo Slovanov in povećati njegovo bogastvo. Dejstvo. da je Nemčija izpolnila svoju dolžnost naprani Avstriji, je podžgalo vse naeijonalne strasti av-strijskega nemštva in začeli so z naj-večjo silovitostjo, z najvivjim pritiskom in z največjim hmpoin delati na uresničenje svojih veleizdajskih nakan. Kar po neniško golči, leže ino grede, proslavlja zdaj v najbolj pre-tiranih tiradah zvestobo Nemčije. Delajo se, kakor da je Nemčija sto-rila kdo ve kaj, ko ni postala vero-lomna izdajnika in je izpolnila svojo alijančno dolžnost; deiajo se. kakor bi bila izpolnitev alijančne pogrodbe resila avstrijsko eesarstvo gotovega proj)ada. To ima svoj globoki pomen. S temi pretiranji in agitacijami hočejo Nemei zatreti in zadušiti med av-strijskimi Neniei zadnje ostanke av-strijskega patrijotičnega mišljenja. Resnioa je namreo. da je velik del avstrijskega nemškega prebivalstva še veduo već ali ma nj patrijotičen, da kar nič ne ljubi Prusuv, da je zvest Habsburžanoni in se doslej ni dal pridobiti ne za Proč od Rima ne za Proč od Avstrije. Ta del hočejozdaj prekanjeni nemški agitatorji vloviti za vsenemške težnje in ga vpreai v pangennansko gibanje, čigar konćni nanien je, i>odvreči Avstrijo Prusiji in ponižati staroslavuo dinastijo Habsburžanov na sta lišće kakega saksonskega ali wiirttenberskega kralja. Ne da se tajiti, da ima ta v svojem bistvu velefrsdajska nemska agitacija svoje usp&he. Vr vseh nemških pokrajinah je zavladalo veliko na-vdušenje za Prusijo, povsod jo prošla vi jajo in kujejo v deveta nebesa, povsod se dogajajo pravi ekscesi pan-germanskega fanatizma, Toda nemštvo s tem še ni zadovoljno. Kuj železo do kler je vroče, si mislijo pangermanski agitatorji, in z največjim pritiskom, z vsemi pomoc-ini, s katerimi se da vplivati na me-rodajne kroge v naši državi, delajo na to, naj se tuđi vsa notranja politika avstrijska postavi v službo nemških strank. Dreže v boj zoper av-strijske Slovane. Od države zahteva-jo Nemci, naj zatira in preganja Slovane in naj z državnim i pripomočki posadi nemštvo na konja, da bo gospodo valo nad slovanskimi narodi, jih pritiskalo ob steno, jih politično tlačilo in jih narodno in gospodarsko uničevalo. Še nikdar ni bilo pangermansko gibanje v Avstriji tako v cvetu, kakor sedaj, še nikdar ni to gibanje metalo takih valov kakor zdaj. Svojo oporo ima to prenevarno gibanje v visoki birokraciji, ki je skoro vse-skoz neniško - nacijonahiega mišljenja in je stalo vedno v službi nemških strank. Zjokal bi se človek, če vidi, kako zaslepljeni so odločilni krogi v naši državi. Se pred par leti so bili zapleteni v obupen boj s pan-germanskim gibanjem, ki je očitno deloval na uničenje avstrijskega eesarstva in njegove dinastije. Heil Hohenzollern je bil tedaj bojni klic in merodajni krogi so se tresli pred njim strahu. Danes, ko je panger-manstvo z večjo predrznostjo kot kdaj poprej dvignilo svojo strupeuo glavo, danes, ko vihra pangermansko gibanje z največjo silo po državi, gle-dajo merodajni krogi to početje z ravnodušnostjo kakor bi ne slutili, kaj za njim tiči, ali pa morda s strahom, ki se ga ne upajo pokazati. Cilji, ki jih ima pangermansko gibanje pred očmi in na katerih uresničenje dela prav sedaj z največjim fanatizmom, so skrajno nevarni ob-stanku in samostojnosti države in preslavne dinastije. Kar zahtevajo Xeinci in kar hočejo doseći, to pome-ni tuđi narodno, politično in gospodarsko uničenje Avstriji vedno zvest ih Slova nov. Iz tega izhaja, da je boj zoper pangermansko gibanje pa-trijotična in narodna dolžnost Slova-nov in da je napeti vse moći, da se to veieizdajsko gibanje zatre. Ljubljanska mestna obilno in Rrnnjjbi đeželnl odbor. Odkar imajo klerikalei deželni odbor v rokah, nagajajo inestni obči-ni ljubljanski kolikor morejo in jej skuša jo škodovati, kjer je le prilika. Sieer plaču je Ljubljana ogromne de-želne dok lađe, ki se ne porabljajo za jnesto, nego za kmetske obč.inr. ali vzlic temu bi klerikalei radi Ljuhlja-fto potlačili kar inogoče. Mešćani so jim preveč neodvisni in preveč samo-stojni in radi bi jih spravili pod svoj podphit, tako, kakor imajo to ubogo kmetsku ljudstvo. Od tod njih sovra-štvo zoper mestno prebivalstvo sploh in sosebno zoper ljubljansko. Po postavi je mestna občina v nekaterih stvareh podrejena deželnemu zboru oairoma deželnemu odboru. To posku-šajo klerikalei izkoristiti, da bi me-stu škodo storili. Dos ti ne morejo sto-riti, ker v otmi uskih zađe va li ljubljanskih većinom a dež. odbor sploh nič nima govoriti. Kako daleč šega klerikalna škodoželjnost, priča najbolje sledeči slučaj: Svoj čas je erar hotel vojaško bolnico in vojaško oskrbovališče prodati nemškutarjem, ki so luuneravali na tein svetu sezidati velikanski hotel, tako velik hotel, da bi bil vse druge uničil. Klerikalcem je tedaj šinil strah v kosti, začeli so se bati, da bo »Union« faliral, če nastane v Ljubljani še večji hotel in klerikalei so začeli beraeiti, naj mestna občina kupi ta svet, da ne priđe nemškutarjem v roko. 2upan Hribar se je za-vzel za stvar in je s sebi lastno vz-trajnostjo in žilavost jo vzlie vsem te-žavam naposled dosegel, da je mestna občina dobila ta svet. Seveda ga je občina kupila samo z namenom, da ga takoj parcelira in razproda, ker ne more kar več stotisoč kron imeti na-1 oženili na svet, ki nič ne nese. Da se svet parcelira in razproda, to je tuđi v interesu vsega prebivalstva, kajti pomanjkanje stanovanj je postalo že jako občutno, vsled česar rastejo najeinščine in ker se zdaj skoro nič ne zida, tuđi razni obrtnik i ni-majo zaiilužka. V Ljubljani ga ni stavbišča, kjer bi se dalo toliko lepih in velikih hiš sezidati, kakor je to svet, kjer stoji ta vojaško skladišče in vojaška bolnica. Obrtnik! bi pri teh siavbah, ki se bodo tani postavile v najkrajšem Času, zaslužili več stotisoč kron. Vsa obrtni ja bi se poži-vela, vsi sloji bi imeli direktnega ali indirektnega zaslužka, če bi se ta svet zazidah A glej — klerikalei hočejo to preprečiti, ne iz kakili stvarnih nagibov, nego samo da bi mestno občino oškodovali in ljubljanske obrtnike pripravili ob jako 1 e p zaslu-žek. Oglejmo si stvar malo bliz je. Mestna občina je kupila prostor, kjer stojita vojaško skladišče in bivša vojaška bolnica, za toliko, kolikor bodo veljala nova skladišča na Kodelije-vem. To bo okroglo kakili 400.000 K. Ce sedaj deželni odbor ne bo dovolil razproda je tega sveta, bo imelo me-sto na leto vsaj 20.000 K izgube na obrestih toliko let, dokler ne bo svet prodan. Će bo čakal na univerzo, zna čakati morda še 10 ali 20 let, mesto bo torej v teh dolgih letih izgubilo na obrestih 200.000 ali morda ćelo 400.000 K! Že z ozirom na to je na-ravnost nečuveno, da se delajo občini ovire. A kako je s kupčijo, ki jo je skle-nil občinski svet s Kreditno banko? Vse stavbišče meri skupaj 30.000 šti-rijaških metrov. Od tega sveta bo od-padlo na ulice 9300 štirijaških metrov. Ostalih 20.700 štirijaških metrov hoće občina razdeliti na 23 par-cel. Dve parceli v velikosti 3000 štirijaških metrov je občina prodala Kreditni banki za 225.000 K. Kreditna banka hoće torej plačati 75 K za šti-rijaški meter sveta. Toliko se ni še nikdar plačevalo za svet na Kranj-skem in se tuđi še sto let ne bo. To ceno plača Kreditna banka sploh samo zaradi lege tega sveta, ki je za kupčijo ugodna. Bila bi prava blaz-nost, ko bi občina najdražji prostor darovala za univerzo, ki spada ven-dar na miren kraj, ne na kraj, kjer je največji jirnp. Občina bo torej napravila jako dobro kupčijo s prodajo teh dveh parcel. Dobila bo več kot polo- vico ćele kupnine, imela bo lepe do-klade od hiš, ki jih postavi Kreditna bauka, ostalo ji bo 21 parcel in omo-gočeno bo, da se druge parcele hitro zazidajo, kajti čim začne eden zidati, mu bodo drugi hitro sledili. Triindvajset velikih hiš bo stalo na tem svetu. Če se i>ovprek računa, da bo veljala vsaka samo 100.000 K — veljala bo pa več — bodo ljubljanski obrtniki raznih strok zaslužili pri njih najinanj dva milijona in 300.000 kron in niestu bo znatno pomagano, ker bo napravilo lep dobiček pri prodaji parcel in ker bo od novih posio-ij imelo čedne dohodke na dokladah Parcelacija in prodaja ter zazi-dava tega sveta je torej velika korist za mesto. S tem bi se mesto jM>lepšalo in povzdignilo, obrtniki bi dobili lep zaslužek in mesto večje dohodke. In vse to hočejo klerikalei preprečiti, samo in edino za to, da bi oškodovali mestno občino in prebivalstvo, zlasti obrtnike. Če se hoće značaj klerika 1-nega naklepa prav spoznati, je ttreba uvaževati še naslednje: dne 30. aprila prihodnjega leta poneha izredna davčna prostost za Ljubljano. Ta davena prostost se ne bo vee podalj-šala, to je vlada ponovno z vso odloč-nostjo zatrdila in neče na noben način odnehati. Oe se torej svet vojaške-g-d skladišča in bivše vojaške bolnice že koj sedaj ne razparcelira in r-izproda, če se koj zdaj ne začne s stavbami — potem tega sveta dolgo let sploh ne bo nihče kupi], ker ne bo deležen takozvane potresne davčne oprostitve in se inu zidanje ne bo iz-p laćalo! Mislimo, da smo stvar popolno-ma pojasnili in da bo zdaj vsak pošteno misleč in pravičnoćuteč človek sprevidel, kako brezvestna je nakana klerikalne stranke, ko hoće preprečiti zazidanje zgoraj označenega sveta. Ljublj ančanj e! Klerikalei Vatn hočejo naložiti cestni davek, ki bo še enkrat tako visok, kakor so mestne doklade! Zapirajte torej svoje žepe, ki bi jih klerikalni *kan-didatje tako radi izpraz-nili! Postavite pod kap te kandidate! Dopisi. Z Vrhnike. Ni ga skoro- kraja, kjer bi bile politične, in družabne razmere tako zamotane, nezdrave, skoraj neznosne, kakor na Vrhniki. Vrlini ka, ta prijazni trg na Notranj-skem, nekdaj ponos in dika napred-nega življenja na Kranjskem, je sedaj že nekaj časa mogočnn klerikalna trdnjava in kakor kažejo zna ni e-nja, bo to ostalo še prečej časa! Kle-rikalizem je zastavi 1 vse svoje moći, da obrani to svojo pridobitev in ako bodo naprednjaki še dolgo živeli v »losedanji apatiji, v dosedanji letargiji in v dosedaujem brezdelju, st* bo to gotovo tuđi zgodilo. Klerikalei na Vrhniki so si osnovali v svojih iz-obraževalnih, inladeniškili. rokodel-skih, telovadnih i. dr. društvih tako močilo organiziicijo, da jih morajo vrhniški napreihijaki na vsak način vpoštevati. V teh društvih se prireja-jo 4*azlične veselice, igre, predavanja itd. in teli se ne srne podcenjevati. Napaka in reci smeiii rak-rana vrh-niških n.Mprednjakov j«\ rIn ^(> tein priredit vam le pomilovalno nesmiha, jo, mesto da bi jih skuša li paralelizi. rati! Vrhniški naprednjaki imajo navado govoriti: »To je vse hunibug, kar delajo klerikalei, z nabožnimi društvi in prireditvami nas še «e bo. do iigonobili!« Totla pri tem ae pomi slijo, da so vsa klerikalna takozvana »nabožna« društva — politične organizacije, da se v njih pod pretvezo, da je vera v nevarnofiti, vzgrojaje U podučuje mladina v naj važne j si h političnih vprašanjih, da si vzgojujejg v teh društvih zanenlive političue agitatorje — in če na prednjak i tega ne bodo kmalu sj>oznali, se zna njiij stališće na Vrhniki v dogledneui ea-su še bolj omajati, kot je že sedaj! — Toda saj tuđi ini delamo! — mi bodu ugovarjali eenjeni somisljeniki — saj tuđi mi prirejamo veselice kakor klerikalei! — Na ta ugovor odgovar-jam sledeče: Ni dovolj, če se priredi veselica, a inteJigenea jih ne poseča. \relika napaka pa je tuđi, da se ljudi, ki bi dali za napredek ljudstva zadnjo kapljo krvi, ki so se za izobra-ževalno delo že mnogo žrtvovali, kn-teri li zasluga je, rJa se je začelo splok v naj^rednih vrstah delati, moralu« ubija, ker gotovim Ijudem njih od-kriti nast(»p, ki je pa le v blagor i* napredek ljudstva, ne ugaja. To je ono zlo. ki je krivo vsem neznosniiu razine rani na Vrhniki. Ce se bo znalo enkrat loćiti osebo od stvari, i>o-tein bo postalo boljše. Dokler pa tega ne bo, bodo želi klerikalei. — Sled-njič še nekaj! Na Vrhniki je bila nekoć vzgledna podružnica Ciril - Me-todove družbe. Svoj čas se je vršila tu eelo glavna družba skupščine. Im danes-^ Niti duha, ne sluha! Moška podružnicu še eksistira, a — spi ii to zato, ker je še danes predsednik naš dekan, in ker nihče nima |M>gu-ma, da bi ga pozval ria odgovor. Im ženska! Kot kažejo znamenja, bo sledila tuđi ona muški podružnici, tako, da bo v doglednom času zaspalo vse družabno življenje! — Trde in oštre so bile te besede, a pisane so z želj* in z upanjeru, da bodo pripomogle k zboljšanju naših razmer. Kar je gni-lo, se mora izruti s korenino, potem je u pun je, na ozdravljenje. Zato »mi se poslužili tuđi mi precej ostrega tona, ker veino, tla je na mestu! Vrh-ničani! Somisljeniki! Ob dvauajsti uri vani kličemo! Zbudite se in popravite, kar ste zainudili! Sedlaj je še čas, a kmalu bo prepozno! Iz Idrije. V (rtlgovor na »Sloveu-čevo« idrijsko novieo »lesno skladišče« zadnje sobote se pred vsem zahvaljujem kJerikulneinu pisaču, da mi je nehote preskrbel inserat za mo-jo lesno trgovino. Veseli me, da so se enkrat tuđi mune spomnili in mi tako dali povod, opisati neumnost idrij-skih klerikalcev. Ker sem po njihovom mnenju marljiv liberalni agitator, se roti županstvo, naj nadalje prepove imeti meni sklad išče na Štravsovem vrtu. Ce bi bil klerika-lec. l>i seveda brninni klerikalni dopisnik, kaj takega ne zahteva 1. V tem me potr ju je zlasti okolnost, da je omenjena novica izšla kmalu po volitvah. Javno ceste so vendar zato tukaj, da |M»sivdujejo promet med za-sebniini posestvi. Prepovedati rabo vrta za skladišče lesa, pa tuđi vsemo-goćni klerikalni gerent ne more. Ali morem jaz zato, da je ulica tako ozka in katehet ()swald tako hitro napreduje v debelosti. Sicer pa naj benid pot<»luženi in uaj si ne heliju svojih praznih butic klerikalni slamovezci radi mojega lesnega skladišča, kojega najem sem že pred daJj časom od-povedal in ga opustim, o čeimir naj se prepričaju pri g(»spej Stravsovi. (Dalje v firilofi) >;Ho-ho-ho, he-he-he, bozi bozi!« In vešče šumo: »Vrš, vrš. vrš,« in brezglavi strahovi že sopejo za njenim brbtoin. Tedaj se Nelica spomni devičice Helene, ki je napravila križ nad grozno druhaljo in jo poškropila iz blagoslovIjenega kotlička. Neliea boce napraviti križ, ali o joj, prejoj! Ne more, no zna ga več, ker se snoči ni prekrižala, ko je legla v posteljo, ampak mislila samo na studenta Bo-štjana. Vsa druhal se še grozneje zareži in zakrohota, že gTabi zmaj po njej z ostudnimi kremplji, že je za-vihtel nad njo prvi razbojnik svojo krvavo sekiro, in hudič z Boštjano-vini obrazom je presedlal z vešče in hoee planiti njej za vrat. V tem strašneni trenotku Nelica odpre oči in se vzhiidi. Kakšno grozo je prosanjala naša uboga gospodična, in ni čuda, da je vsa okopana v znoju, da vsa drhti in ji srce trepečo in nirje. Vzdignila se je in zmolila lepo molitvico k svojemu angeln varhu in se pobožno pokrižala na ćelo, na ust-nice in prsi. Na Boštjaua pa se ni hotela nič zmisliti. Na^nila je glavi-co in sladko zaspala, in do jutra se ji je sanjalo, da so sprehaja po Marijinih blazinicah. Stoci 1 sem svojo kri, svojo crno kri. Pleši, bajazzo, pleši! Ob mijionu. Crtica. Ivo Troš t. (Konec.) Verniki v cerkvi so pa šepetali: »Obsedena je, Bog nas varu j! (rutovu bodo sele zadnji dan izgnali iz nje hudiča. Gospoduin je pokornu vse.« A tuđi zadnji dan ga nisu izgnali; morda su poza bi li. Min ka ni šla v cerkev. Hkozi okno doma je skrivuma opazovala sklepnu procesijo, čula mo-lite\- in petje, videla lep, nov križ — znamenje sprave z Bogom, videla tuđi gospoda Valentina v zlatein ornatu, opazila ćelu onoga gospoda, ki jo je peljal iz cerkve naravnost — hu-diču, ki mu jo je izročil. Nehote se je umakuila od okna in se prekrižala. Oj! križ jo je pekel kakor žrjavicu, niulitev skelela kut sol na u-spod je rekel . . . gospod ve. Peklenske muke so ji bile vedno bolj pred očmi. Zdelo se ji je, da že vSliŠi jok in škrtanje z zob ni i, ropot z verigami, dini, smrad po smoli in žveplu, cvrčanje pekoeiu se teles, kle- tev grešnic, krohot peklenske drha-li . . . Oči so ji izstupile kak<»r člu\ e-ku, ki je uži I strup, telo se je treslo, na ustnicah bola pena . . . Letela je od sOvSeda do soneda. Vsi so se je bali in izogibali. Njen pogled, kakor pogled jm> svetu begajočega Kajna, pogled obupančov jo bil zares grozen, diabolski. Povsod so se zapirala vrata pred njo, ka kor pred stekli ni psom. Neka jetična ženska se je tako prestrašila bodoće stanovalke v pek-lu, da je umrla par tednov ])ozneje, rive noseći ste porodili pred rasom mrtvu otroka, otroci se nekaj dni nisu upali na cestu. Ko je veselo pritrkovalo v far-nem zvoniku odhajajoćim misijoiiar-jem v slovo, so Minko peljal i z veza no v doželno blaznico. Težavno so stopa-li konji po debelem snegu, a pogled j>o naravi jo bil krasen, obžarjen v žarkih božičnoga solnea. Ljudje bodu še dolgu pomni li čas misiuna in dogodke, ki so ž njim v zvezi. Lepo je bilo tedaj pri nas. Nebo se je odprlo, čas milosti je prazrio-vala naša fara. Stara nasprotstva su se poravnala, strasti se ublažile, pre-piri ponehali, pravde ustavile — za koliko časa? Malobrojni trdovratniki trde, da do — drugrega misiona. Vsem je pomagal mision. Crevljar in socialist Krevlja je tište dni našel svoja šila in kopita pred vrati dosodanjega bivališča. Pobral jih je in odnesel za ].x>kc>ro: puzneje je posla 1 še ]>u šivalni stroj — in pri ženski ni imel ničesar več. Ona je obljubila pri spovedi, da ga zapodi, pa ga je res. On je ubljubil, da nju zapodi, pa je ni bilo treba; raje so jo umaknil sam brez prepira in suvraštva. Taku jo bilo ustreženo njima in Bogu. Takoj potem sta so vrnihi v cerkev pa naravnost k izpovedniei on na mušku, ona na žensku stran. Mirnu sta upravila in lahko. Vsi su ju videli in hvalili. Zabkarjeva Mica, ki je oni dan rodila na njivi med žetvijo nezakon-sko dote, [)a ima nioža v Anioriki, je kar sama zazidala oknu, kuder je prihajal k nji tišti pijani Jože . . . Prišla je potem drugič k spovednici in bila drago volje sprejeta v družbo zvoličanih . . . Ćelo Rjavčeva Tjena jo zaprla takoj zvečer duri svoje spalnice in jiii skrbno zaklenila od znotraj. Zastonj je klical in se pridušal zunaj sam Švigarjev sin ter jo strašil, da nu-slej ne bo več placeva] za otroka. Zastonj je razbijal . . . Samo Mavčeva Minka se ni mogla izpokoriti. Vsem je bil znan njen greh in vsi so se čudili, da je za to tako huda kazen. Drugi so imeli po lastni sodbi še vse hujše krivice na vesti, pa vendar ni bilo toliko hudob- cev obveščenih u njili napakah. Kaj se huče; taka je postava, taki preroki. V dveh meseeih so izpustili siroto iz hlaznice kut Ijudem nenevarno. \ dveh mesi't'ih je niarsikatera ženica zmulila vsaku nedeljo pet očena-šev pred ini^iuiiskiin križem v cerkvi, vendar t* je v kratkom času pre-inenilo dokaj v naši fari. Tone Krevlja se je norćeval, ko je jtrvič vide! iz hlaznice došlo Mavčevo Minko: »Hm! Nonmnost! — eklet: ravno toliko gre-ha bi imela, ko bi ljubila na ta način — eklet, vse duhovne gospode kakor če ljubi samo enega. To bi ji bilo pt>-t.€*in šteto — eklet v zaslužen je — ek-lot: božje služabnike moramo ljubiti in sj>oštovati, kaj, — eklet. Vsi se moramo ljubiti med soboj, — eklet!« In prav zmajrovito je pogled na zupečefc, kjer je sedela njegova lepša polovica. Jz samotfu usniiljenja se je bil nedavno zot>ot prisilil k nji, da bo pomagal zibati - najmlajši zakonski prira-stek, kakur ^a bo Boj? dal. Potem se poroci ta jm> božji in človeški postavi. Taku namroć govori Krovlja pred vsakim poroiloni in ob \sakeni jki-vratku v prepovedano družbo m grešno priložnost. Kaj mu pa morejo? Žabkarica je štirinajst dni po od hod u misijonarjev seje opasila, da okno v njeno spalnieo ni vež zakidano; zid je namreć razdrl njen Jože. Drugod si ni mogel utreti poti v nje- 1. Priloga „amenatora Maroan" šL 86, iie 17. aprila 1909. Oeitka liberalnega agi ta tor ja se mi pač ni treba sramovati, ker se ti ved-to dostojno obnašajo, dočim se je molilo klerikalnega agitatorja po straž-uikn od pravit i radi nedostojnega ob-liinšanja. Ravnoisti klerikalni agita-l:nr je hotel spraviti svojega lastnega joinišljenika Likarja, vinskega tr-rtivc-a, v škodo, češ, da je prodal iiuuij vina kakor 56 1, kar pa ni bilo jvsiiieno. škodoželjnega klerikalnega apritatorja se pa sedaj toži, da je ho-iel siloina ndreti v privatno stanovanje. Lahko pa še o marsičem drugem p, veni, če bi se zahtevalo več! Ivan Lapajne, gostiluičiir in lesni trgovec. Od Sv. Vida nad Cerknieo. Že nolgo ni bilo nobenega poročila iz na-iefira kraja v vašem eenjenein listu. Molčali smo, ker nismo hoteli kaliti ■jubega miru. Vsled neopravičenih, iH'sramiiih in lažnjivih napadov v Poinoljubu« na našega bivšega žu- uiiia in druge ugledne može, pa ne moreino več molčati, ker je sveta dolžnost dati pojasnila javnosti, da :u izve, kako nizkotnih laži se po--iužujejo dopisniki »Domoljuba«, da blatijo njim neljube osebe. Primorani smo nastopiti pot javnosti, da na-teffuemo nekoliko ušesa tištim, kateri i ih imajo že dosedaj za človeka pre-Telike. za osla pa premajhne, torej uiornjo biti gotovo potomci tište ži-Ttili. ki se ji pravi turska opica. Koliko je verjeti tem podivjanim, od vode pijanim fanatikom (eni so ab-stinenti) se vidi iz dopisa pod naslo-Toni »Sv. Vid nad Cerknieo« v »Domoljubu« št. 14, v katerem je vsaka btseda nova laž in v katerem se po-roča o volitvi novega župana in o nje-jrovih zaslugah. Na ta dopis hoćemo Ogovoriti. Dne 30. marca t. 1. je bi-ia pri nas volitev novega župana, pri materi je bil izvoljen za župana An-drej Makovee, vkljnb vseni poroci- om »Domoljubovih« dopisnikov ali bolje rečeno njegovih lastnih, da bode ^oglasno izvoljen, je zmagal samo s tremi glasi većine, katere so mu dali njegovi sorodniki, in to le vsled >£ra. ker si je naš stari župan, v Domoljubu« takoimeiiovimi »uaro-lovec« (ki pa naročnino »Slov. Na-roda« sam, plaeuje, med tem ko je bil .•vi župan Makovee samo toliko časa >lovenovec«, dokler so naročnino drugi plačevali) odločno prepovedal, tla bi njega še volili, dasiravno je bila verina odbornikov za to, da se ga še voli, ako bi še kandidiral, ker je nuiž poštenega značaja, ki je res mno-iro rejo ilnigega očitati, kakor da je naročen ;i »Slov. Narod«. Ker pa naš stari župan ni več kandidiral, smo bili primljeni voliti drugega, zato je pa skrajno perfidna laž trditev »Domo-ijubovega« lignorijanca, da so se 4irje liberalci trudili za njegovo iz-volitev. Iz volilnih spisov je razvidno, da je v »Domoljubu« imenovana • etvorica liberaleev, od katerih so pa tri je najboljši pristaši S. L. S. volila po svojem prepričanju za župana M. Laha, tuđi pristaša S. L. S. poštenega aioža. kateremu novi župan Makovee še vreden ni, da bi mu na čevlju peto 'oljubil. in od katerega je bilo vsaj "lpati, da bi res kaj storil za blagor "bčine, kar se od novega župana Ma-kovca nikakor pod nobenim pogojem ue more pričakovati, ker nima zmož-nosti. Saj ni zmožen niti priprostega dopisa za »Domoljuba« sestaviti, te-muč vzarae seboj vedno svojega adju-tanta nekega Majarčka iz Štrukljeve vaši seboj, da gresta k Sv. Trojici, kjer je kovaču ica v farovžu, za gnjušne in lažnjive napade. Nadaljni dokaz svoje nezmožnosti je pokazal župan Makovee t\idi v 6 letih svojega podžupanovanja. Ves čas se ni brigal nič za svojo podobčino, v nje-govem področju so bila najbolj zane-marjena pota, ter sploh ni prišel k občiuskim sejam po niČ drugega, kakor po dijete. Najlepši dokaz njego-vega značaja je pa to, da ni hotel svoječasno kot odstavljeni prerised-nik krajnega šolskega sveta, izročiti šolskih računov novenni predsedni-ku, tako da je bil ta prisiljen prositi c. kr. okrajni šolski svet, da ga je prisilil izročiti račune. Zakaj se je brani 1 izročiti uradne račune, to nam povej, ti hinavski dopisunče, in ne briljiraj z zaslugami novega župana, katerih nima oziroma niiuas in nikoli imel ne boš. Stari župan je bil v po-polno in splošno zadovoljnost devet let na županskem stoličku, raz kateri je že drugič prostovoljno odstoi)il. Za časa svojega županovanja je jako mnogo storil za blagor občine. V tem času se je prenovil farovž, pod njegovim nadzorovanjem in vodstvom se je razširila enorazredna ljudska šola v dvora zred no, na novo so se prezidala gospodarska poslopja pri župni ji, oskrbel je napravo novih or-gelj v far no eerkev, rieloval je kot podnačelnik pri prenovljenju in pre-zidanju fame cerkve ter s svojim trudom dosegel, da se je napravil nacrt za novo okrajno cesto Sv. Vid-Begunje, katerega je plačal na njegovo prošli^) cestni odbor. Izposloval je tuđi za fo cesto 42.000 K deželne podpore, in tuđi za državno podporo je storil mnogo korakov in prošenj. Pri tem delovanju ga je najbolj pod-piral prvi občinski svetovalec, gosp. Anton Žnidaršič. In te zasluge si upaš ti, hinavsko, farizejsko in laž-nj ivo dopisunče pripisovati novemu županu Makovcu, ki je takrat, ko so drugi že z vnemo delali za občino, še krave pasel. Ali te ni sram, v dno tvoje duše. Ali mar misliš, da zado-stuje biti samo pristaš S. L. S. in da imaš ])otein že zasluge celega sveta v žepu. Gospodine dopisun, podoben si ])o|)olnonia sraki, ki se je s tujim perjem kinčala. ter naposled gola ostala. Tako bode tuđi s tabo in tvojim županom Makoveem, kateri bode po pretepu treh let ako ne poprej, to mu garantiramo že sedaj, tako gotovo odletel z županovega stoička, kakor eajnarjev kaplan brez mature v Koroško v Prevalje, kjer se ravna po geslu: »Proč z alkoholom, jaz sem s šnopcem zadovoljen«. Temu fante-tu borno, ako se še enkrat oglasi v »Domoljubu«, prav pašteno eno za-piskali, gradiva imamo dovolj. Sicer mu pa svetujemo, naj se rajši, name-sto da piše lažnjive poročila v »Domoljuba«, uči katekizem, ali pa bere Jurčičev roman »Rokovnjači«. Adju-tantu Majarčku pa svetujemo, da naj, namesto da hodi poštene ljudi obrekovat v farovž k Sv. Trojici, rajši dela doma, da si bode zaslužil hlače, da ne bode treba nositi še vedno »interfata«, ker tako mož ni. Toliko za danes. Ako hočete še kaj zve-deti, smo Vam na uslugo, gradiva nam ne manjka. Vee volilcev. ■ ' — ■ ■ —-----------------------------•=■ no srce. Moža i tak ne bo še kmalu iz Amerike in obnovitev misiona je še 'laleč... IRjavčeva Lena se baha glasno, da le ona in nobena druga bo mlada Svigarica,* dasi ji je umri sinko Jan-to, prvi prepovedani sad. No, saj so švigarjevemu sinu zopet odprte duri ua stežaj v njeno svetišče; tam je pa nebesko lepo--------. Stari Švigar si- eer preklinja in trdi, da takaintaka ne bo nikdar gospodinja na njegovem domu. Švigarica miga z ramami in Pritrja staremu: »Ne, ne! Jaz se ne umaknem ta-Kiintaki!« Sin Švigarjev in Lena se fc pa smejeta v toplem svetišcu: »Se rada se umakneta oba. Niti žugnil &e bo nobeden, ko pridejo štirje mož-3© iia vaju zadenejo na rame, ali bosta 2a na večno?« Le Minka, Mavčeva Minka. . . Tako nežna, drobna. Še v soli so Ji povedali, da je gosposkih udov. Vse |^e znala; pisala, risala, računala ter kačkala je najlepše. Mati jo je dala P°tem izučit za šiviljo. Vrlo je napre-'•°vala. Vsi so jo imeli radi. Razume-'a je hitro vsakršen kroj, delala pa Marljivo in vstrajno. In pozneje, ko •e zahajala časih nadomeščat proda-ialko v zadružno trgovino, ali nišo v^deli vsi od kraja o nji samo hvalo, ^ako je pridna, pripravna in umna, Ua3glasneji je bil gospod Valentin, ^veda. Nekoč so dekleta iz vaši sna-Zlle vežo v župnišču in so hitele dm-^a pred drugo, da vidi gospod, kate-ra je najbolj pridna. Tedaj je pokli-^1 gospod Valentin Minko k sebi go- Ij"1 na mostovž in ji povedal tište slad-. ^e«ede, kako in kaj namerava ž ^o. Zakaj ni tega razložil kaki dru-^ • Ali Di pomenilo to več, kot pravo priznanje Ijubezni. Kaj tišti poljubi in objemi! Gospodje, seveda se ne smejo ženiti — tako je sklepala zaljubljena Minka, a imajo vendar svoje gospodin je. Kako drugače jih dobe, če ne na ta način. Ali ne more gospod skrivaje, seveda, tuđi blagosloviti zveze s tako žensko? Saj .ie Minka že čula, da gospod lahko tuđi samemu sebi odpusti grehe, pa bi bila taka zveza kaj čudnega. Vsak dan ji je bolj ugajala in gospod Valentin ji je bil vsak dan bolj všeč. Tedaj je videla, kako krasna je nje zvezda sreee, ki pravkar vzhaja izza gore. Veselila se je nje prihoda in ni videla, kako naglo se je utrnila, kako grozno jo je prevarila. Zadružna trgovina se je razdru-žila z nekaj tisočaki dolgov. Proda-jalka je šla po svetu za drugo službo. Razprodali so ostanke, pohištvo in drugi inventar ter žvalili primanj-kljaj na rame odboru, ki še danes ne ve, kam bi ž njim. In Minka čuje, kako ljudje preklinjajo gospoda Valentina, ki se je pravočasno preselil drugam osrečevati ljudi z zadrugami in misioni, in dobro se ji zdi, da ga preklinjajo. Tuđi sama čuti, da ga ne ljubi več in bi ga morala ćelo sovra-žiti. Tega sicer še ne'more. Ali govori se, da priđe k nam v kratkem drug gospod — Valentin —, ki bo velel obnoviti unekdanji mision. Tedaj bo pri nas zopet lepo, kakor je bilo prvie. Ljudje se zopet preobrnejo, so-vraštva minejo, pravde nehajo, na-sprotstva se poležejo in BfaTfrfli Minka ozdravi, ko pove, da — sovra-ži gospoda Valentina in vse bo zopet dobro, vse prav kakor zadnjič ob misionn. Državni zbor. D u n a j , 16. aprila. Poslanska zbornica se zopet sestane v sredo dne 28. t. m. Kolikor je znano, bo zbornica najprvo vzela v razpravo aneksijsko predlogo. Kakor vse kaže, bo to zasedanje poslanske zbornice povsem mirno, tuđi češki radikalci namera-vajo vložiti samo en nujni predlog. Predsetlnik poslanske zbornice se vrne na Dunaj 25. t. m. Cesarjeva zahvala armadi. Dunaj, 16. aprila. Jutri iziđe cesarjeva zahvala na annado. Vladar konštatuje v svTojem pismu, da so zopet nastali normalni odnošaji, kar je omogočilo, da je vojna uprava lahko odpustila rezerviste. Vseni vojakom, ki so bili poklicani pod zastavo, izreka cesar svojo zahvalo za njih po-žrtvovalnost in patriotizem. Takisto se vladar z izrazi največjega priznanja zahvaljuje vsem poveljnikom, vsemu moštvu in zavodom za zvesto službo, ki so jo izvrševali pod naj-težjimi okolnostmi. Demisija ogrske vlade. Budimpešta, 16. aprila. Usoda dr. Wekerlejevega kabineta je zapečatena. Wekerle je svojo vlogo doigral in bo šel. Dne 23. t. m. ima ministrski svet sejo, v kateri se skle-ne demisija celotnega kabineta. 24. t. in. odpotuje na to dr.Wekerle na Dunaj, da predloži demisijo eesarju. V ponedeljek, dne 26. t. m. bo dr. We-kerle obvestil parlament o demisiji celotnega ministrstva. Cesar bo demisijo sicer sprejel, vendar pa bo poveril dr. Wekerleja, da vodi vladne posle, dokler ne bo imenovano novo niinistrstvo. Definitivno se kriza resi sele meseca maja. Revolucija na Turškem. Na potu proti Carigradu? B e r o 1 i n , 16. aprila. »Lokal-anzeiger« javlja iz Soluna: Vojaški vlak s 17 vagoni vojaštva, 1 vagonom častnikov in 8 vagoni konj je včeraj ob polu 11. ponoči odšel iz Soluna proti Carigradu. Danes zjutraj je odšel iz Soluna drugi vojaški vlak. Pri tem vlaku je 15 vagonov vojakov, dva vagona častnikov in dva vagona konj. S o 1 u n , 16. aprila. Mladoturški odbor je izdal ukaz, naj se 2. armadni kor neinudoina odpravi proti Carigradu. Povoljniki in častniki so od-" govorili, da ni mogoče izvesti ukaza, ker ni več zaupati zanesljivosti ar-made. Tt^- ;. Carigrad, 16. aprila. V vlad-nih krogili potrujejo, da se v ^tolunu pripravlja protirevolucija. Splošno se veruje vesti, da se je 3. armadni kor v hitrih pohodili napotil proti Carigradu, dvomi pa se, da bi prišlo do kr\'avih spopadov, ker je sultan obljubil, da bo spoštoval ustavo. Solun ,16. aprila. Iz vseh več-jih mest poročajo, da prebivalstvo ne prizna nove vlade in da je pripravljeno na najskrajnejši odpor proti novemu režimu. Armada je voljna udariti na Carigrad. V severni Albaniji je na razpolago armada 20.000 mož. Iz Bitolja je prispel semkaj en bata-ljon. Solun, 16. aprila. Mladoturški odbor je dobil iz Srnirne in drugih azijskih mest obvestilo, da so tam-kajšnji polki poklicani v Carigrad. Mladoturški komitet je odgovoril, naj se polki ne odzovejo pozivu. Republiko zahtevajo. Carigrad, 16. aprila Položaj je postal skrajno resen. Generalni štab sam presoja situacijo kot izred-no kritično. 16 bataljonov mladotur-ške arniade je že na potu v Carigrad. V Solunu in po Makedoniji se širijo letaki, v katerih se zahteva, naj se sultana odstavi in proglasi republiko. Provizorično glavno mesto te republike bo Solun. Ni dvomiti, da bodo Mladoturki v Carigradu dobili po-nioč iz Drinopolja in Soluna. Ker se je tuđi sultan odločil, da se posluži najskrajnejših sredstev, ni dvomiti, da priđe do strašnega krvoprelitja. Pokolj v Adani. Carigrad, 16. aprila Med mohamedanci in Armenci v Adani div ja krvava borba. Število žrtev še ni znano. Mesto je v plamenu. Vojaki so se postavili na stran mohame-dancev. Ljudstvo beži trumoma iz mesta. M e r s i ii a , 16. aprila. Iz Adane javljajo, da mesto že gori od pred-včerajšnjega dneva. Po ulicah se vrši krvava borba med Armenci in mohamedanci. Uporniki so ustavili železniški promet na progi Adana-Mersina. Nemški podaniki so brzojavno prosili zaščite pri nemškem poslan ištvu v Carigradu. Rim, 16. aprila. Agenzia Ste-fani javlja iz Mersine: Pokolj Ar-mencev v Adani traja že od včeraj zvečer. Vojaštvo je brezmočno. Po-samni vojaki so jeli že pleniti po inestu. Vstaja Albancev. S k o p 1 j e , 16. aprila V Ipeku so se uprli Albanci. V Ohridi se je ▼nel ljut boj med upornim i Albanci in tursko armado. Ohrida je bilo lan-sko leto izhodišče mladoturškega gibanja. Upornikom se je posrećilo vojake poraziti, se polastiti vojažnic in pregnati mladoturške častnike. Tuđi v Ipeku so Albanci zmagali nad vojaki. Znanega albanskega vodjo Bajram - Suro, ki je pred leti vprizoril veliko vstajo v Makedoniji, je sultan imenoval za polkovnika. Solun, 16. aprila. Znani al banski tolovaj Iza Boljetinac, proti kateremu je bilo nedavno tega poslanik iz Seresa in Kumanova več pol kov, je brzojavno naznanil pred-sedniku poslanske zbornice Ismailu Kemahi, da je ]>ripravljen priti v Carigrad ter skleniti mir z novo vlado. Povsodi revolucija. P k o 1 j e , 16. aprila. V sandžaku Novi pazar so izbruhnili krvavi nemiri. Več Mladoturkov je bilo umorjenih, drugi so pobegiiili v Bosno. Med srbskim prebivalstvom je opažati sumljivo gibanje. Carigrad, 16. aprila. V Ci-rilkovi so Bolgari napadli grško cer-kev. Vojaki so Bolgare prepodili. Ubita sta bila dva Bolgara. V Gorni-ci je prišlo do boja med Bolgari in vojaki. Padlo je 6 Bolgarov. V De-mirhisanu so Grki streljali na tursko mošejo. Bati se je, da se vnaine krvav boj med Grki in Turki. Bombe. Carigrad, 16. aprila. Policija je včeraj ustavila kočijo, ki je bila namenjena iz Galate v Jildic. V vozu s^) sedele štiri osebe. Ko so voz preiskali, so našli v njem več bomb. Aretovanci so pristaši Mladoturkov in so baje nameravali izvršiti atentat na sultanu. Sultana so o narnera-vanem atentatu obvestili. Sultan je sedaj v silnem strahu in se ne pokaže več v javnosti. Kje so dobili vojaki denar? Carigrad, 16. aprila. Kakor se je že javilo, je vsak upornik pri-nesel iz Štambula sabo 8 frankov. Dosedaj se ni vedelo, odkod je bil ta denar. Sedaj se je dognalo, da je sultan že prejšnji teden dal pri angle-ški banki dvigniti 2 milijona funtov ter jih po hodžah in softah dal raz-deliti med ujK>rne vojake. StaliŠče Bolgarske. Sofija, 16. aprila. V vladnih krogili priznavajo, da bo vojna uprava vzpričo dogodkov v Turci ji morala odrediti splošno mobilizacijo, da bo pripravljena za vse slučaje. Sofija, 16. aprila. Ministrski svet je imel danes sejo, ki se je je udeležil tuđi kralj Ferdinand. Ministrski svet je sklepal o mobilizaciji. Angleško in rusko brodovje pred Carigradom. Carigrad, 16. aprila. Angle-ško vojno brodovje se je pojavilo pred Dardanelanii. Poveljnik utrdb na Bosporu je dobil obvestilo, da se Bosporu približuje rusko črnoinorsko brodovje. V vladnih krogih so te vesti povzročile silno konsternacijo. Odpoved konvencije z Avstro-Ogrsko. B e 1 g r a d , 16. aprila. Srbska vlada je Avstro - Ogrski odpovedala za 15. aprila 1910. te-le konvencije: 1. Plovitbeno konvencijo; 2. konzularno konvencijo; 3. dedno, varstve-no in skrbstveno konvencijo; 4. konvencijo glede pravne pomoči in 5. konvencijo glede izročitve zlocincev. Jelel3tlalnlšlil<4 proces v Zagrebu. V Zagrebu, 16. aprila. Začetkoma obravnave je pred-sednik naznanil ,da je sodišče obto-ženca dr. Gjurića radi razžaljenja drž. pravdnika obsodilo v dvodnevno teinnico, pooštreno s postom in tr-dim ležiščem. Na to je hotel drž. pravilnik staviti na obtoženca razna vprašanja, toda dr. Gjurić je izjavil, da na ta vprašanja ne bo odgovarjal, ker se neče izpostaviti nadaljnim ža-litvani s strani drž. pravdnika. P r e d s e d n i k: Naj se torej konstatira, da obtoženec neče odgo-varjati na vprašanja. Opominjain sedaj zagovornike, naj ne stavijo sugestivnih vprašanj. Zagovornik dr. Španie: V Grabišiiem polju so nekoč Srbi pre-tepli nekega Hrvata. Ali se" spominjati na ta dogodekt Dr. G j urić: Spominjana se, saj sem takrat zdravil ranjenega Hrvata. Takrat sem težko čutil krivdo Srbov in moja duševna bolest je bila ljutejša, kakor telesna bol ranjenca, ker so Srbi ranili brata Hrvata. Dr. Š p a n i ć: Ali veste, da so se preje pele pesmi na kralja Milana, ne da bi se to zabranjevalo,. dočim so sedaj vse pesmi, tičoče se kralja Petra, veleizdajniške? Dr. Gjurić: Veni. Pesmi o kralju Milanu so se smele peti menda radi tega, ker je bila dinastija Obre-novićev Avstriji prijazna. Predsednik: Tako vi sklepate. Zagovornik dr. Valeteko-v i č: Saj ste to vi sami izjavili, g. predsednik. Dr. Špan i ć: Če vi ne nosite kravate, kakor pravijo za to, ker njeno ime iz vira od besede Hrvat, zakaj potem ne nosite »mašne«. Dr. Gjurić: Prosim Vas: Nekoč sem dal na glavo cilinder in oble-kel elegantno suknjo, pa je bilo zaradi tega pokonci vse Grubišno polje. Dr. Špan i ć: Kaj bi vi storili v slučaju revolucije? Ali znate stre-ljati? Dr. Gjurić: Jaz sem samo zdravu ik. Predsednik: V tem slučaju bi on pristopil k »Rdečemu križu« v Belgradu. Dr. Š ]> a n i ć: Ali ste tuđi zdra-vili brezplačno? Dr. Gjurić: Mnogo bolnikov sem zdravil brezplačno ne glede na to, ali so bili Hrvati ali Srbi. In baš priče obtožbe si naj z onim, kar so meni dolžni, poplačajo pričevanje proti meni. Branitelji so hoteli še staviti nekaj vprašanj na obtoženca glede narodnih pesmi, kar pa je predsednik zabranil ter odredil, da se privede v dvorano 40. obtoženec Platon S o 1 a -r i ć , župnik v Katincih, oče šesterih otrok. Obtoženec je izjavil, da je obtož-nieo samo v toliko razumel, da pred- , laga drž. pravdnik, naj se ga obsodi v smrt na vislicah, toda v obtožniei ni mogel najti, s čini je to zaslužil. 43 let je zvesto služil bogu, kralju, cerkvi in domovini brez madeža, a sedaj se ga obtožuje zločina veleizdaje. Solarić zanikuje, da bi bil vpleten v kakšno revolucionarno propagando, s »Slovenskim Jugom« ni bil v zvezi, za Nastića pa preje niti ni vedel, dokler ni izšla brošura »Finale«. Na razna vprašanja drž. pravdnika je obtoženec izjavil, da državne-mu pravdhiku ne bo odgovarjal. Na to so zagovorniki stavili na obtoženca razna vprašanja glede bivanja v Belgradu, glede odnosa jev v Katincih itd. Med zagovorniki je tuđi obto-ženčev sin dr. Solarić. Ker je svoječasno predsednik prepovedal zagovornikom obtožence tikati, je dr. Solarić vprašal, če srne svojega obtoženega očeta tikati. Obtoženec Solarić: Prepove-dujem ti, da bi mene kot očeta vikal. Predsednik: Do vol ju j em vam, dasi bi bilo lepše, da bi obtožen-ca tuđi kakor očeta nagovarjali z vi. Na to je prišel na vrsto 41. obtoženec dr. D. Mioković, občinski zdravnik v./- Katincih. Njegovo zasli-šanje ni nudilo ničesar zanimivega. Ljubljančanje! Klerikalci Vam hočejo naložiti cestni davek, ki bo še enkrat tako visok, kakor so mestne doklade! Zapirajte torej svoje žepe, ki bi jih klerikalni kan-didatje tako radi izpraz-nili! Postavite pod kap te kandidate! Shod zo Jentpetrskl ohroj. V Hafnerjevi pivnici (Dekleva) na Sv. Petra cesti je bil snoči shod na-rodno-naprednih volilcev Šentpetrskega okraja. Shod je otvoril g. obč. svetnik in dež. poslanec Turk. Prvi je govoril g. župan in drž. posl. Hribar. Omenil je, da se nasprotniki že letos pripravljajo za glavni naskok pri prihodnjih volitvah, ko po-teče mandat njemu in pa obč. svet. dr. Tavčarju. Nemci bi osobito njega radi vrgli iz obč. sveta. Zaplakati pa bi morala vsa Slovenija, ako bi se posrečilo klerikalcem zavzeti Ljubljano, to postojanko naprednosti. Od leta 1882., odkar je v slovenskih rokah, se je povzdignila Ljubljana toliko, kolikor ne prej 200 let. Nem-Škutarji so izdali svoj čas zeleno knjižico, kjer so se bahali, da so otvorili Resljevp cesto in napravili par troto-arjev in stezic. Primerjajmo pa sedaj, kaj je storila nar.-napr. stranka, koliko novih čest, kanalov, koliko trotoarjev, parkov itd.; nemŠko hvalisanje je za-torej jako smešno. Ako se dotaknemo še naših kierikalcev, moram omeniti v prvi vrsti prodaje mestnega sveta na mestu bivše vojaŠke bolnice in pre-skrbovališča. ObČ. svet je sklenil pro-dati Vio. to je 3000 m2 tega sveta Kreditni banki za 225.000 K, torej po 75 K m2, kar je gotovo najvišja kdar-koli na Kranjskem dosežena cena za stavbiŠče. Klerikalci so pa vložili na dež. odbor prošnjo, naj razveljavi to kupčijo. Pravijo, Daj bo ta prostor za vseučiliŠče. In vendar vseučilišče spada na miren kraj, vrhu tega pa mora ob-čina ta svet prodati, da vrne posojilo, naj eto v ta namen. Z denarjem, ki bi ga dala Kreditna banka, bi se pokrila skoro polovica kupnine za ves svet, in vendar bi ostalo Še 21 drugih par- cei. Obč. svet bi tu napravil dobiček. Klerikalni narodno-politični geniji pa hočejo to prepreci ti. Koliko so tolkli ob veliki boben, kako bistroumno bodo reformirali deželno gospodarstvo, ko ga dobe v roke, in sedaj, ko ga imajo, so najprej napravili velik dolg in će je to genijalno, potem so najbolj genijalni tišti ljudje, ki pri dno delajo dolgove. Posojila, kar jih je pa najela mestna obČina, so pa skoro vsa plodonosno naložen denar. Sole, ki jih moramo zidati seveda ne nosijo dobička ¥ denarju, drugače bo pa s tržnico, ki bo v korist občinstvu zaradi regulacije tržnih cen, mestu bo pa donašala dobiček kakor se to godi pri klavnici, elektrani i in vodovodu. Vpoštevati moramo, da je med najetim posojilom tuđi znesek za nakup že omenjenega ▼ojaškega preskrbovališča in pa znesek 480.000 K za osuševanje Barja. Ljubljanski mestni upravi se zatorej ni treba sram ova ti svojega gospodarstva in vsak hip lahko z mirnim srcem poda račun o svojem poslovanju. Kle-rikalcem pa pokažimo ob volitvah, da so brezuspešni vsi njih napori. (Živio-klici in glasno pritrjevanje). Mestni podžupan in dež. poslanec dr. Iv. TavČar je povedal, da še vedno vzdržuje svojo trditev, da dežela res živi čez svoje razmere in res je tuđi, da bi klerikalci radi napravili iz Ljubljane molzno kravico, ker so dobili dolge zobef ko vidijo, da ima Ljubljana samo 25% obč. doklado in bi se vendar dalo iz nje še kaj iztis-niti. Klerikalce jezi, da se je prekmalu izvedela njih nakana, posploŠiti cestno naklado. Pišeje v »Slovencu«, da sem jaz tišti Jupiter, iz katerega glave je izšla Atena, ki se zove Cestna naklada. Jaz pa pravim, da ni Jupiter rodil hčere, nego da je Befofst rodil otroka, ka terega se sedaj sramuje. V skrbi, kako bi oskubel Ljubljano, je dr. Lampe postal nošen, zlezel je v otroško posteljo in rodil otročička, ki so mu pri krstu dali ime Nova Cestna Naklada. Mož se vnema za enotno cestno naklado in za odpravo vseh cestnih odborov. Na deželi ceste mnogo stanejo. Ni ga skoraj cestnega odbora, ki bi ne pobiral 20% do 30% doklade. Ce torej napravimo iz tega račun, vidimo, da je klerikalna ljube-zen do Ljubljane vredoa (ne kakor sem včeraj povedal 2 milijona nego) štiri milijone kron. Z mislijo na ta račun se udeležite vsi občinskih volitev. (Hrupno pritrjevanje.) Dr. Gr. Zerjav: Ćuli smo dva lepa govora, da nam torej ni žal, da smo se udeležili tega shoda. Ćelo agitacije bolj vajenim morajo biti te besede v bodrilo. Naši sovražniki se doslej še skrivajo kakor ščurki. Nemci so pripravljeni vedno. Torej ako jih je volja, naj kar pridejo. Vabimo jih na mejdan junački. Pridite, da vas bomo spoznali, videli bi vas radi, vas, ki nas obrekujete po nemških novinah, na volišču pokažite, če ste pošteni, ne ponižujte tvoje nemŠke moči, da bomo videli, da ste res proti nam. — Socijalni demokratje se bore proti stranki, ki bi se proti njej ne smeli bojevati, ker ta stranka to (kot svobodomiselna) najmanj zasluži. Na boj pa vabimo tuđi klerikalce, ki so ob teh volitvah najbolj hinavski. Pooblastila pobirajo, da se kar kadi in vendar utegnejo še zadnji hip zlesti pod klop. Ampak, naj le pridejo, ne bojimo se jih, če prav imajo po kmetih vse, Ljubljane pa ne dobe. Kar klerikalci očitajo Ljubljani, to bi bila malenkost, če bi bila tuđi resnica, kar pa ni. Ako mesto da »Mladiki« svet, ravna samo pravilno, saj je kot središče Slovenije dolžna storiti mnogo za izobrazbo, ker nam vse druge korporacije po Slovenskem odrekajo kulturne potrebe. Mladino je treba odgajati prosto, ker klerikalno-samostanska gojenka se nam zdi kakor v temen kot kleti potlačena roža. Zato pa noben klerikalni očitek ni tako fri-volen kot ta proti »Mladiki«. Kakor smo čuli prej, se nasprotniki že letos pri-pravljajo na glavni naskok prihodnje leto, zato jim pa že kar letos temeljito pokvarimo veselje sploh kdaj • naska-kovati Ljubljano. (Živio in ploskanje). Obč. svet. gosp. Franchetti se čudi, da klerikalna stranka, ta največja škodljivka obrtnikov, postavlja za kandidate ravno obrtnike. Priporoča, naj se volijo naši kandidatje, ki so možje na svojem mestu. . Gosp. Bončar je stavil glede Šentpetrskega okraja neko vprašanje, na katero mu je navzoči g. župan takoj povoljno odgovoril, povedal en slučaj socijalno demokratskega volilnega terorizma ter tuđi omenii, da nas Pavla-Čeve UrŠke ni treba biti — strah. Nato je gosp. dež. posl. T u r k zaključi! shod z iskreno zahvalo vsem navzočim, zlasti gg. govornikom ter z bodrilom na vztrajno agitacijo ter složen nastop na volišču. Uolllni shod „Gospodarsko napređneja društvo za šentlahobskl obra]". Volilni shod, ki ga je priredilo ! društvo snoči pri ČeŠnovarju na Do- f lenjski cesti, se je obnesel prav dobro. Ob lepi udeležbi volilcev je otvoril shod gosp. Bergant, katerega zmerja »Slovenec« v svoji kršćanski dostoj-nosti s »Kaedelbergantom«, poudarja-joč važnost sedanjih občinskih volitev za ljubljanske davkoplačevalce, katerim hočejo klerikalci naprtiti zopet velikan-ska nova bremena. Treba je torej naj-odločnejšega upora proti takemu brez-primernemu izkoriščanju ljubljanskih davkoplačevalcev. Nato je razvijal svoj program kandidat gosp. dr. Švigelj, ki je predvsem omenii »Slovenčevo« navado, da začne tam, kjer ne more najti no-benega resnega ugovora, tuđi naj pošten ej šo stvar in najpoštenejšega Člo-veka smešiti. (Klic: »Tako delajo pobje!«) Govornik dosedaj Bi mnogo nastopal v javnosti, ali kjer je, je po-vsod skušal zvesto izpolniti svoje dolž-nosti. To hoče tuđi v prihodnje. Odlo-čen nasprotnik je po klerikalcih name-ravanega proporcijonalnega volilnega sistema, dokler se tak ne uveljavi predvsem na deželi, v popolnoma slovenskih občinah in tuđi tam, kjer imajo Nemci večino. * Potegoval se bo, da dobi pri mestni upravi vsak svojo pravico popolnoma nepristransko. Kjer pa je treba storiti kako uslugo, pa imajo prednost pristaši narodnonapredne stranke, kakor ravno tako delajo tuđi nasprotniki. Oddaja del se mora vršiti po turnusu, da pridejo vsi sposobni obrtniki na vrsto, katerih dolžnost pa je tuđi, da izvršijo svoje delo v po-polno zadovoljstvo. V gospodarskem oziru morajo biti vsi okraji enakove-ljavni, nobenega se ne srne favorizirati. Ljubljana mora ostati napredna, ne pa, da bi v njej gospodarili ljudje, katerim je ile za lastno korist, ki ho čejo s svojimi eksperimenti, če se jim ponesrečijo na eni strani, zopet z no-vimi ožuliti ljudstvo. In čim odločnejše pokaže Ljubljana svojo belo napredno barvo, tembolj bo tuđi to vplivalo na deželo, da se tuđi tamkaj izpjemene razmere v naprednem smislu. Ce se to ne zgodi takoj, zgoditi se pa mora z leti, kaj ti tuđi ljudstvo na deželi mora izpregledati. Vsekako pa je treba gledati tuđi na to, da se bo v Ljubljani več sto-rilo za domačine, ne pa vse le za tujce. Z vsemi močmi je treba pospe-ševati gospodarski napredek meščan-stva, kajti le tedaj je uspešen razvoj našega mesta v splošnem mogoč, ako bo meščanstvo samo v gospodarskem oziru stalo na višku napredka. Za to se hoče govornik potegovati z vsemi svojimi silami. S čistimi rokami se hoče oprijeti tega dela in delovati tako, če bo volja volilcev, da zopet izstopi iz občinskega sveta, da bo izstopil s čistimi rokami! Zborovalci so z živahnim pritrje-vanjem odobrili govornikova izvajanja. V nadaljnem je gosp. Bergant poudarjal, da ljubljanski volilci ne smejo nikdar pripustiti, da bi prišla Ljubljana v roke tistih, katerim je javni blagor deveta briga, vse pa le njih lastne koristi. Kakor delajo v državnem in deželnem zboru, kakor delajo na deželi, tako bi radi tuđi v Ljubljani izkoriščali davkoplačevalce. Zgodi se sicer, da tuđi narodno-napredni davkoplačevalci v svoji stranki ne najdejo vedno opore, ali to le zato, ker sami ne povedo svojih želja. Sedaj, ko obstoje v vseh okrajih okrajne organizacije, pa se bo stvar popolnoma predrugačila. Pristopiti je le treba k društvu, kjer vsakdo lahko brez strahu pove svoje mnenje, in društvo bo poskrbelo, da se bodo upravičene želje in zahteve uvaževale na pristojnem mestu. Čim močnejše bo društvo, tem veČji vpliv bo imelo in tem lažje bo delovalo. K besedi se je oglasilo nato več zborovalcev, ki so želeli pojasnil o raznih krajevnih in osebnih gospodarskih potrebah in zahtevah ter so taka pojasnila dobili takoj ali pa se jim je zagotovila pomoč potom društva. Ko je nato g. Pust pozval zboro-valce k najodločnejŠemu nastopu pri občinskih volitvah in je društveni pred-sednik še pripomnil, da naj vplivni volilci porabijo ves svoj vptiv v to, da se volilci udeleže volitev v polnem Številu, se je shod zaključil. Dnevne vesti, V Ljubljani, 17. aprila. — Vol i Ina shoda narodno - napredne stranke se vrši ta danes. Za I. (poljsinski) okraj v gostilniških prostori h pri »Zidanu«, Ainbrožev trg st. 7, za III. (dvorski) okraj v »Jugo-slovanski restavracuji« (Bergant) Gosposka ulica št. 3. Somisljeniki vsi na sIkhI. — »Politično gospodarsko in iz-ohraževalno društvo za vodmatski okraj« prosi najuljudneje napredne volilee III. razreda svojega okraja, da se v ponedeljek 19. t. ni. oglasijo predno gredo na voliŠee v agitacij- ; skeni lokalu »Zupaneieevi gostilni« na Sv. Martina cesti, ker s tem olaj-šajo agitaeijo. ' — Ljubljanske obeinske volitve. Ce so razširjene vesti resnične, bomo imeli prav živahne občinske volitve. Zatrjuje se namrec, da polegr socijalnih demokratov postavijo. svoje kandidate tuđi klerikalci in kazinski neinškutarji že kujejo nacrte in na-klepe, kako pojdejo klerikaleem, ozi-roina, če jim bo kazalo, socijalnim demokratom na pomoč. »Če treba, glasujemo tuđi za hudiča«, pravijo neinškutarji, »samo da bi prišel ob-einski svet v roke ljudem ,ki ne bodo tako narodni, kakor je sedanji ob-einski svet«. Tuđi vlada skuša po svojih močeh pomagati različnim na-sprotnikoin, direktno ter indirektuo, ker se Schwarzu zdi, da bi bilo zauj in za uemškutarijo bolje, če bi prišel občinski svet v druge roke. Vse torej kaže, da bomo imeli boj, vse pa tuđi kaže, da bodo narodni volilci znali zmagovito odbiti naskoke združenih nasprotnikov. — Cestni davek. Klerikalci so kmetskim volilcem obetali vse mogoče stvari; kar so volilci le hoteli, vse so jim obljubili. Zdaj je vas, da bi kaj izpolnili teh obljub, pa kaj hoćemo, ko dežela niina denarja iu ga nima. V deželnem zboru so sklenili napraviti deset milijonov dolga, da bi mogli izpolniti nekaj svojim obljub. Deset milijonov — to nišo mačje solze; samo obresti bi znašale pol milijona na leto, ki jih dežela ne ziuo-re, če ne zviša doklad. Sicer je pa še veliko vprašanje, če jim bo sploh kdo posoriil deset milijonov. Zdaj so skovali nov nacrt. Dežela. naj prevza-me vse ceste po kmetih in naj se uvede splošen cestni davek, ki ga bo pla-čevala večinoma Ljubljana. Vse hočejo žvaliti na mestjane, da bi kmetu pokazali, kako za nj skrbe. Ker je stvar prišla v javnost, so klerikalci v veliki stiski in si skuša jo pomagati z zavijanjem, da na stvari nič ni. A poinniti je treba, da je bila Ljubljana že enkrat na tak način oškodovana in da še danes krvavi za kmetsko ljudstvo. Svoj čas je Ljubljana sama plačevala ljubljanske učitelje. To pa klerikaleem ni bilo všeč in sklenili so postavo, vsled katere mora Ljubljana plačevati za učiteljstvo v ćeli deželi. To so prav lepi tisočaki, ki jih mora Ljubljana leto za leto šteti za šolstvo na kmetih. Kaj takega bi klerikalci radi tuđi sedaj vprizorili in vzdrževanje čest po ćeli deželi nato-vorili ljubljanskim davkoplačeval-cem. Pa to pot ne pojde tako gladko, kakor pred leti, to jim jamčimo. — Socijalni demokratje so za občinske volitve postavili svoje kandidate in sicer za tretji razred. V svojem listu seveda zabavi ja jo na občin-sko upravo, a to zabavljanje jim ne prihaja od srca, ker vendar vedo, da je ljubljanska občinska uprava uprav vzorna in da stori mestni zastop, kar je v danili raznierali le mogoče. Zabavljanje socijalnih demokratov je akademično in ima le naineii, podpre-ti kandidaturo socijalnodeniokratič- I nih kandidatov, ki pa vzlic temu ne I bodo izvoljeni, ker je v današnjih časih zahteva zdrave narodne in napredne politike ter dobre občinske uprave, da zmagajo kandidatje tište stranke, v kateri so združeni vsi slo-ji ljubijanskega prebivalstva, iiainreč kandidatje narodno-na]»redne stranke. — Nedeljski počitek je bil po mnogoletnih bojih naposled srečno izvojevan in je danes zakonito uve-Ijavljen. Vlada ima dolžnost, da pazi na izvršitev tega zakona in da I kaznuje tište, ki ne spoštujejo nedelj-skega počitka. Pozi vi jamo vlado, naj izpolnjuje svojo dolžnost in naj na-prej samo sebe kaznuje zaradi kršenja nedeljskega počitka, ker svojim uslužbencem še v nedeljo popoldan ne dn pcn'itka, ki jiin ga jamči postava. — Za uradovanjc agrarnih ko-misarjev je izdal jezikovno navodilo tišti baron Schwarz, ki je tako zagrizen nemški nacijoiialec, da bi ga lahko izvolili za vrhovnega zapovednika kazinske čete. Toda njegovo jezikovno navodilo še ne zadostuje c. kr. nemškiin nacijonalcem in zgodili so se slučaj i ostentativnega preziranja tega navodila. A glej — nihče se za to ne zineni, prav kakor da je bilo jezikovno navodilo baruna Sch\varza samo pesek v oči. Deželueniu odboru so znani zguraj oinenjeni slučaj i — za kaj se ne zprane? — Žalostilo! Piše se nam: Mariborska »Straža« in ljubljanski »Slovenec« se neprestano in brez povoda zagranjata v našo vseslovensko Kolsko družbo. Krr nimajo dru groga povoda, začeli so hrskati po »Slov. Braniku«, o katerem ve vsakdo, da med Slovenci še ni bilo bolj idealno in narodno radikalno pisanega lista. »Stražo« je. zbodla izjava vrlih od boru ic ptujske ženske podružnice: »Slovencev ne bo rešil ne klerikalizeni ne liberalizein, pač pa narodnu zavednost in narodni IKmos!« — »Straža« hinavsko vpra-šuje: »Zakaj je odbor Ciril-Metodove družbe skoraj izključno liheraleu?« — Ta »skoraj izključno« je višek za-vite logike. V odboru so pristaši oheh političnih strank, in takozvana klerikalna stranka bi lahko imela še več odbornikov, ako bi se posaniezni iz- I voljeni ne bili odrekli. Sicer pa je za-upnik vodstva na ustanovnem shodu v Rožni dolini izrecno izjavil: »Družba ni klerikalna pa tuđi protiverska ne. V njej je prostora za vse prave Slovence. Večino v glavnem odboru pa mora imeti tista stranka, ki ima večino podružnic. Ako hoče tedaj stranka imeti večino v glavnem odboru, naj pridno snuje podružnice. — Mislimo, da je to dovolj liberalno. Pri Nemcih ne poznajo toliko objektivnosti.« V glavnem vodstvu »Schul-vereina« sede resnično in ne samo skoraj izključno liberalci, ateisti in protestanti, a to ne ovira katoliških duhovnikov, da ne bi snovali v družbi s protestantski mi pastor j i podružnic. — Še bolj žalostno, kakor »Straža«, je nastopil »Slovenec«, ki napada v velikonočni številki Družbo sv. Cirila in Metoda pod rubriko: — »Naši nasprotniki«. — Za Boga ini-lega, ali Vas je, gosjHKla, strankarska strast že res popolnoma oslepila ? Ali je »Slov. Branik« že kedaj pisal o »Kršč. soe. zvezi« i. dr. — naši nasprotniki? Pravemu Slov^ericu je nasprotnik le drugojezični zatiraleet. Slovenec pa, ki pravi rodnenm bratu »nasprotnik«, ni več Slovenec, tein uč — izdajica slovenske narodnosti. Amen! — Narodna zavednost in požr-tvovalnost ameriških Slovencev. Uprava ameriškega dnevnika »Glas Naroda« v Njujorku (lastnik Frank Sakser) je poslala Družbi sv. Cirihi in Metosluževa-li naši nasprotniki najumazanejšib sredstev. Izkoriščali so nainreč vsled lanske suše nastalo bedo med kmeč-kim prebivalstvoin ter delili podporo v senu in slami skrajno pristransko. Posestniki, o katerih ve, da so Slovenci, nišo dobili ali nič, ali pa smešno malenkost. Pri tem so agitatorji be-sedičili, dn je tako, ker so volili Gra-Kenauerja. Pri kniečkem ljudstvu, ki je povsod precej materijalistično, posebno še na Koroskem, kjer mu manjka temeljnih nače! za narodno zavednost, je tako agitacija silno vplivala. Ljudstvo je tako zbegano, da se je bn-ti skrajne reakcije. Občina Globasni-ca, ki je bila dosedaj uajtrdnejša slovenska postojanka, se nevarno majo ter se je resno bat i, da zmagajo pri bodočih občinskih volitvah neinškutarji. Tuđi za sosednjo Bistrico je ne-varnost. < — Neniška pevska društva na Koroskem. Koroška je zibel narodne sloveske pesmi. Skladatelj Košat st^ ! ima zahvaliti za svojo slavo dvein ' okolnostini: fla je slovenskega rodu iji da je za takozvane nemške narotl-ne popevke vzel slovenske melodije. ] Koroški Slovenec je vesele nravi, ro-.jen pevec. Rad poje in se tuđi uči ' uinetnega (>et.ia, ako se nm le nudi prilika. Ker pa ravno v dolinah, n. • pr. v Rožni in Ziljski dolini ni na- 1 rodnih učiteljev, ki bi bili pevovodje, ' a v goratih kraj ih, kamor so navadno ( prognani slovenski učitelji, je zaradi 1 krajevnib razmer le težko prirejati ] skupne vaje, zbirajo Slovence v ]>ev- ' ske zbore iiemškutarski in nemški učitelji. Ta pevska društva, pa so se- 1 veda »stranim volkisch«, kjer je naj- ' Ijubša kantata »Die \Vacht am ] Rhein«. To pa je tuđi vzrok, da taka l I>evska društva med Slovenci ne 1 uspevajo. To so trupla brez duha. Ker ^ so Slovenci v oinenjenih dolinah prav * slabo narodno prebujeni, pri tem pa ] vendar lnehkočutni, pt>trpežljivi in 1 ukaželjui, puste si sicer od teli pevo- ^ vodij vbijati v glavo nemške i>esim, < za katere pa nimajo nikoli pravega ] čuvstva in veselja. Priučene pesmi 1 jim ostćijajo vedno tu je, kakor kosu J žvižganje uiuetno priučene melodije. 1 Ker jim tedaj tuje pesmi ne segajo v < srca, zaimzimo pri petju takoj, da * slovenskim pevceni, ako so tuđi svo- s jemu rodu že izneverjeni, petje ne i prihaja iz srca. Ker pa tuđi posluša I- < cn segtt v sttc le, kar iz srca priđe, « so uastopi takih pevskih zborov brez ] razvedrilne in etične vrednosti. Tako -za i»ravega Nemea, kakor tuđi za po- štenega Slovenca je tako petje mum no, kakor kadar gledamo medvedJ plesati. Kako veličastno pa zaori \m slovenskih grl ubrana uarodna pM sem, kadar se čutijo ti pevci brj neinčurske kontrole. Kako hvaležu] I>olje bi iinel slovenski učitelj tu me« svojini rodom, toda šolske oblasti g| drže v prognanstvu, kjer ne mor« razviti delavnosti za narod. Tam kjer naš nartKl najbolj ]>otrebuje o}Xj re za duševni razvoj, učitelj u je jo nai^ narodni odpadniki. Nišo še vsi zakrk njeni, temuč le zaslenljeni in zapelja ni. Tem kliče njih narod: Bratje, na zaj med ljudstvo, iz katerega ste izl šli. Le med ljudstvom morete delam po resnici in pravnici brez hinavščinj v ix>mirjenje in zadovoljstvo svojeg* srca. Ljudstvo vas bo sprejelo z odi jirtimi rokami s solznim očesom in ,1 radostnim srcem, ne kot dolžnike [M grešnike, temuč kot zapeljane sino\>l ki so po nasilstvu, po najhujšem pnl tisku zabredli na krivo pot. In takl izgubljeni, a zopet najdeni sinovi \M zaslužili vsestranskih simpatij in pofl moči vseh slovenskih slojev. ■ — V poljedeljski svet je volil ?M čas od 1909 do 1913 dež. odbor ul člana g. Fr. Povšeta in kot na I mestnika grofa A. B a r b o t a. KnieB tijska družba pa ravnatelja g. (;■ Pirea kot člana in g. J. P o g a «"• ■ nika kot namestnika. I — „Kranjslui hranilnlem11 ja ml slov knjižici, sa katero se je začeli pravi pravcati lov* po ćeli Dasi del želi. Skoraj bi Človek mislil, da imil o. kr. orožniŠtvo prav poseben nalogl loviti in pregaojati, ne sicer te ubogel pa prav resniČne in pravične knjižioel pa£ pa tište, ki so tako pametni, dil jo hoSejo hitati sami in privoščijo tol pametno 5tivo tuđi drugim. Danea j«H ljubi januko okraj no sodi&6e sodilo kaiB štiri obtožence, ceš, da so razširjiliH to knjižico Bili uo to Josip Lavti-H žar, gostilnifiar v Verju pri MedvoH dah, ki pa je bil oprošfien, poteml Mar je ta Šusteršič iz Zgornjih Piri nič, ki je pustila na naslov Bvojegil oČeta poslane knjižice doma ca miti! odkoder so jih nekateri znanoi VEelil seboj na svoj dom, in ko so baje to storilil z Djenim dovoljenjem, ne da bi bilil sama imela „list" za kolportažo, jel bila obsojena na 5 K globe. Bavno-I tako je bil obsojen tuđi JosipB Cukljati, župan v Trojani, ne dil bi bil navzoč pri obravnavi, na 5 KM ker je kakih 5 takih knjižio izginilol z njegove omare. Franc OgrizekJ trgovski potnik iz Siške, je čital žel ćelo stvar prej v „Slovenskem Kal rodu" in je bil prepričan, da smel svobodno oddati knjižice tuđi dragim I ljudem. Sodnik je upošteval kot obi teži!no, da je to storil v večji meril in sioer oelo po gostilnah, vsled Česarl ga je obsodil na 10 K globe. — Kali kor se nam zdi, bodo te obsodbe, te-l melječe na zastarelem § 28. za stare-■ iega našega tiskovovnega zakoni ■ vzbudile edino le še več je zanimanje I zato f t t knjižico o Kranjski hral nilnici. I — Napredek. Oswald je nedavno I še skrajno zanimljivo pisal o idriskil MestDi hranilnici, sedaj pa je nakratH postal nje angel — varuh. Upamo, ■ da bodo idrijski klerikalci sedaj tndil dejansko pokazali svojo Ijubezen dol zavoda. Ej, bi že, če bi ginljivil Oswaldova skrb za hranilnioo ne bili I le pretveza udariti po sovražnem taj* I niku Novaku, ki je — o groza šel v I uradnem Času agitirat v tuje kraje. I 0swald kliče vse mogoče faktor je nij I skrbijo, da bo red v Mestni hranil I iiioi. Kako smešno je to križanje ini donunoiranje če vemo, da je občin-l 9ki tajnik Novak le kot tak prevzell opravljanje hranilničnih poslov, dami potreba mlađemu zavodu imeti takoj I v početku lastuega uradnika. Se ni I dolgo, kar so očitali klerikaloi tajniku I N. njegovo nagrado pri hranilnioi, I sedaj pa zabavljajo, da ne opravlj*! vestno prevzetega posla. Liberalecl 3eveda naj bi po njihovem čepell brezplačno oel dan v uradu, klerikal I on pa za pol ure dobro plačilo. Ka-1 dar bo b rani Ini c a imela svoje lastnol oradnifitro, bo tuđi vse v najlepšeml redu, dotlej pa bo že treba tuil Oswaldu po trpe ti, saj ne bo dolgo I — Ifai« brs«favaa inteUfoal tka poroćiia bodejo nSlovencau silno ■ v oči, ker so zanimiva in ker se osi'I rajo tddi na Slovane. Pred vsem mu I oiso po volji vesti, ki se tičejo Slo I 7anov. Pri tem seveda igra veliko I 7logo zavist, ker on nima teh vesti I 5ato skuša ta poročila osmešiti ali ■ 5a jih postaviti na laž. Pa se muo^l posreči, ker iz vseh njegovih iavaj»nj< I nčočih se naših brzojavnih vesti, pre I )atentativno gleda bleda zavist. V& I rajŠajemu „Slovencu" na primer ^1 po volji naša brzojavka „Kamen^l i zbliianju Rusov in Poljakovu. ^1 ej vesti se pravi, da je poslalo Slov I abščestvo v Moskvi varšavskemu ob^ I svetu obvestilo, da se udeleži p^'l dave bitke pri Grunwaldu in da jel raspisalo dve nagradi sa najboljši debi ) temi „Bitka pri Grunwaldu — p*v! I ilučaj edinstva Slovanovu. K tej ve6tt| [>ripominJ8 „Sloveneo44: 1. V Varštvii (Dalje v prilogi). I 2. Prtlooa ..SloTensKeBH Harođn" tt 86. dne 17. aorila 1909. ni nobenega obč. sveta, ampak vlada nad mestcm gospod „oberpoliomaj-ster* Majer s svojo ženo (kako duhovito!) \u 2. pr*diednik „Slovansfeega obŠČe&£vau v Moskvi je znani defrav-d-Dt n pustoloveo Ćerep-ŠpiridoviČu. Na te nio" manj kakor okusne in „slovenske gau, da ne rečemo „slovan-skegh" lista dostojne pripombe kon-Štatnjemo samo to le: 1. Našo vest izHttkve potrjnjejo ne samo poljski listi is Carstva Poljske ga, mar več tuđi krakovski in lvovski listi nSlo-veneok se Daj pri njih informira! 2. O pređeedniku „Hlavjanskega obŠče-stvh" v lioskvi ^ent ralu ^eiep Spiri* dovjčD p'še krvhsfci poslaneo Stjepan Radio, ki je baš v tem društvu imel pretekli teden predavanje, v „Obzoru" e dne 15. t. m : „Sedaj je temu društvu predsednik general major čerea-SpiridoviČ, o katerem so tuđi nadi listi pisali, in sioer več sla-bega kakor dobrega. Naj več je temu kriv neki srbski Časnikar Bojovio, ki je bil nekaj Časa Špiridovičev tajnik, a sedaj o njem pripoveduje prave strahote slasti med št-irimi očmi. Da bi bil od tega le deseti del resnice, bi Čerep-ŠpiridoviČ že zdavna ne nosil generalske uniforme, marveč jetniške verige," „Sloveneo" bi bil torej dobro storil, ako bi se o ćerep Spiridoviču pouČil, predno ga je proglasil za de-fravdanta in pustolovoa, pri hrvaškem poslancu Radića, ne pa pri kakem židovskem ati krščanskosooialnem smoku, ki mu je itak vsak Slovan, ki se zavzema za slovensko idejo, naj-manj „pustoloveo", ako že ne — wde-fravdant"! — Soclalnl demokrate razpo iiljajo voliloem III. razreda tiskane gla8ovnioe in oklioe, v katerih pozivaj o volilce, naj oddado svoje glasove njihovim kandidatom, ki so baje edino sposobni možje, nda vcdijo v obč. svetu prepotrebno načelno opozicijo in — kontrolo," Voliloi naj vr-žejo te glasovnice v koš in volijo kot en mož kandidate, ki jim jih pri po-roča carodno-napredna stranka. Ljub-bljana takŠne „načelne opozicije in — kontrole," ki bi lju-bimkovala v sedanjih težkih časih s klerikaloi in vlado pač ne potrebuje! Intendanca slovenskoga gle- dali&Ča. Magistratni gremij je iz voli 1 v svoji včerajŠnji seji v intendanoo slov. gledališča za sezona 1909 1910 podžupana g. dr. Ivana TavČarja, obč. sretnika g. Ivana Milohnojo in magistr. svetuika g. dr. Miljutina Zarn ika Skupni grob septembrskih ir tev je sedaj popolnoma prenovljen in lično obložen s skalioami. Izvršilo se je delo po naročilu g, D. Lundra, ki je položil včeraj tuđi se lep šopek na gomilo svojemu nepozabnemu bratu Rudolfa, čigar imendan so praznovali včeraj njega dragi prvič po tako britki ločitvi. Gomilo Rudojfu Lundru in I?anu Adamiču je lično nasadil vrtnar v Slomškovih ulicah št. 3 g Karei Šteblaj, kiše pri-poroča za vsa vrtnarska dela. Baziallcn liberalec. Piše se nam: Na veliki petek sem obedoval v restavraoiji hotela „Union". Sioer sem liberalec in me je moj domači župnik že dostikrat na prižnioi grizel, objedal in mikastil, a vendar mi niti na misel ni prišlo, da bi na veliki petek jedel meso. Sedel sem v blizino meni neznanega gospoda, ki je držal jedilni list v rokah in se dogo var jal z natakarjem radi obeda. Strme sem poslušal njiju pogovor. Tuji gosaod je rekel: „Tu je zapisano, da imate dane a prasičevo pečenko. Sicer je veliki petek, a dajte mi vseeno prasičevo pečeuko. Vem, da je gospod knezoškof glavni akcijonar „Uaiona", in ker Jadi prasičeve pečenke nejedo, je vaša pečenka gotovo namenjena kristjanom in jo »mem jaz jesti. Dajte jo torej prinesti. In da kaka klerikalna vest ne bo razžaljena prav po nepotrebnom, kajti gospod knezoškof je glavni akoijnar „Uniona", dajte mi še kako malo ribo. No, in da me socijalni damokratje kot tretja stranka ne bodo zaničevali, dajte mi najbolj demokratično juho — prežgano juho. In tako se je zgodilo. Tujec je naj-prej poklepal juho, potem pojedel ri-bico in se naposled lotil pečenke, ki je Judi ne jedo in ki je bila torej pripravljena za kristjane. Po pravici vam povem: tako sem bil jezen, da so na veliki petek v „Unionu" daj ali prasičevo pečenko, doČim so v najbolj liberalnih gostilnah kuhali samo postno, da sem zapustil „Union", ne da bi bil tam obedoval. Hotol „Union" prevzame s 1. majem gosp. Fr. Kobi v družbi z go-stilničarjem Braci Čem z Reke. Plače-vati bo moral na leto 50000 K, če jih ne bo zaslužil, bo moral iz svojega dodati, če bo veČ zaslužil, bo moral ta veČji dobiček deliti z gosp. BraČičem. Ker gosp. Kobi ni samo nilinar, žagar, kramar, lesotržec, ob-Činski odbornik, deielni poslanec, ži-vinorejeo, kmetovalec in bratraneo nego ima tuđi oštarijo na Bregu, to j© v neki vaši tam nekod okrog Bo rovnioe, kjer je gotovo imel priliko, da se je odlilno izvežbal v hotelski, reatavraoijaki in kavarnilki stroki, ne dvomimo Čisto nič, da bo hotel „Union" pod tako spretnim vodstvom kar n»jlep£e orrovital. Njegov re-stavrater g. BraČič je bil svoje dni pla&lni natakar pri „Llojdu" v Ljubljani. Javno predavanle o pomenu ljudskih knjižnio in o vseučiliŠkem vprašanju priredi „Prosveta" o priliki otvoritve svoje knjižnice v Domžalah v nedeljo, dne 18. t. m. ob polu 4. popoldne v prostorih g. Fr. Kuhar ja. Slavna obMnstvo oposarlamo na jutfisnji tfcbavm večer, ki ga pri-redi telovaano društvo „Sokol I" v prostorih hotela Strukelj. ZaČetek ob 8. uri zveČer Vstopnina 40 h. Slovensko pevsko društvo „ljubljanski Zvon11 naznanja \sem bratom pevoem, da se priČno sopet redne pevske vaje in sioer bodo te vsako sredo in četrtek pričenŠi z dnem 21. t. m. točno ob 8. uri zvečer. Opozarjamo pa še osobito tište, ki še nišo pri nobenem pevakem društvu in imajo veselje do petja, da pristo-pijo ravno sedaj, ko je najugodnejši Čas, namreč pričetek sezije, k našemu pevskemu društvu. Vpisovanjo na novo pristopivših članov je vsako sredo in četrtek od S.—9. ure zveČer v društveni sobi, „Narodni dom" I. nadstropje desno. Vai na novo pri* stopivši Člani nam bodo dobro došli! Člane „N D. 0" vljudno va« blmo, da se polnoštevilno udeleže ustanovnega občnega zbora podružnice v Spodnji SiŠki, ki je sa našo narodno stvar velepomembna. Kot omenjeno, priđe na ta zbor dr. Josip Maodič, predsednik tržaške osrednje „N. D. O ", ki se je pod njegovim spretnim vodstvom tako ogromno razvila, kakor še nobena draga tržaška narodna ustanova. Shod, ki je dovoljen le članom „N. D O " ter po njih upeljanim so-mišljenikom, se vrši v nedelo ob 2. popoldne v dvorani gostilne pri „Raci". Kalltnica „Narodne delavske organizacile" je za narodno de* lavstvo tolikega pomena, da pač ni treba poaebej priporočati je. Ziasti mladinska organizacija občuti živo potrebo primernega čtiva, mladenskih prepovednih, zabavnih in znanstvenih spisov. „N. D. O." pa je še mlado društvo, ki ne zmore ogromnih stros kov, ki bi jih provzročila moderno urejena kojižnioa, doČim je znano, da se praši na tisoče nečitanih knj-g po raznih predalih. Prosimo torej, da^vai oni, ki scČustvujejo z narodnosooi-jalnim gibanjem našega zaveduega delavstva, pošljejo nerabne knjige na urad ^Narodne delavske organizacije" Dunajska cesta št. 6 1, ali pa pismeno sporoče, da želijo darovati kako knjigo. Darovaicem se že v na-prej prisrčno zahvaljujemo. Vodstvo llnbllanske cestno električne ieleznlce je začelo svoje ualužbence, ziasti one, ki so organizirani v „N. D. O." tako neusmiljeno šikanirati, proganjati, nalagati razne, naravnost neumne in drakonske kazni, da bo treba o tem spregovoriti resno besedo. Značilen je tale slučaj : Usluž-benec N. je moral iti na nabor. Javil je to vodstvu, a dotična listina se je menda izgubila. Vodstvo je nato v S7oji veliki ljubezni do ualužbenoev, vrglo uslužbenca N na cesto, čea, da je izostal. Uslužbeneo N je proti od-pustu od!očno proteatiral, in glej čuda, po dolgotrajnem iskan u seje vendarle DaŠlo dotično naznanilo. Naravno, da so na to N. zopet vzeli v službo ter mu „gLiidig" anižali „kazen" od dveh na eao krono To so res lepe razmere. Mladeolftkl narašćal „Narodne del. organizacije" v Ljubljani ima jutri, v nedel|o dne 18. aprila sestanek v društvenih prostorih. Za Aljatev dom darovali so po 50 K gg. Janez Novak, kanonik in dekan, A. Roblek, lekarnar, oba v Radovljioi, dr. Edo Šlajmer, pri m ari j v Ljubljani G Fran Je sin je nabral 260 K. Ž;veli darovaloi in nabiraloi! Dosedaj se je poslalo, ozi-roma izroČilo blagajništvu Slov. plan. društva 1478 K 72 v. 0 domači higieni, ziasti glede na šolsko mladino, je predaval včeraj v telovadnioi II. državne gimnazije gosp. dr. Demeter vit. Bleiweis-Trsteniški. Otvorii je predavanje s primernim nagovorom gosp. šolski svetnik dr. Bezjak in predstavil g. predavatelja, ki je nato v poljudnih besedah govoril nekako tako-le: Nek-daj je bila odgoja v toliko enostran-ska, da je skrbela skoro samo za duševno napredovanje, zanemarjala pa se je telesna odgoja. Sedaj je v tem pogledu bolje. Solska poslopja se grade po načelih higiene, uvedle so se različne mladinske igre, špoiti itd. Vendar pa to ne more zadoščati, Solo morajo v telesni odgoji podpirati tuđi starši, oziroma naj emo daj alci mladine. Veliko skrb je treba posvečati spalnicam, ki naj bodo zadosti velike (najmanj 10 m3 prostornine za eno osebo), pristopne solnou in vedno skrbno prezračevane. Ob toplem vremenu je tuđi priporočati špan je ob odprtem oknu, varovati se je samo prepiha. Postelje naj ne bodo pre- vroče; boljše so volnene odeje nego pernioa, zlaati ker se lahko čistijo, za sglavje je pa najbolj primerna iim-nata eglavnioa. Posteljnak je najbolji ž^lezen. Spanja naj ima mladina do 12. leta povpreČDO po 11 ur, posne]e pa vsaj po 8 ur na dan in je priporočati načelo: Egodaj v posteljo, ago daj iz nje. Najboljša svetio b a je dnevna in če mogoče tako, da pada luč od leve strani, pač pa se je varovati gole eolnfine svetlobe. Med umetnimi sjetili je daj ati sioer prednost Auerjevi plinovi luči, glede tega da nič ne kvari zraka, pa stoji na prvem mestu elektrika, ki je pa v Ljubljani zaradi previsoke oene ubožaejŠim ljudem nepristopna Skrbno se je varovati Čitanja o mraku, oČem kvarljive ao sploh vse knjige s pre drobnim tiskom ali pa knjige, ki so tiskane na papir, ki se močno sveti. Kadar čitaš, ne slini pri preobra-čanju listov nikdar prstov, ker lahko s tem prenašaš bolezenske kali. Hra na ■a mladina bodi mešana, priporočati je mnogo mleka, v vsakem oziru naj se pa mladina popolnoma vzdr-inje vseh vpijanljivih pijač. Ker človek diha z vsem telesom, torej tuđi skozi luknioe v koži, je treba glede na goji te v telesa ekrbne snage. Zato naj se mladina pogosto koplje, poleti tuđi na prostem. Za utrjenje zdravja je velike važnosti plavanje, veslanje, drsanje pozimi, telovadba itd. Roke si je treba pogosto umiti, negovati je pa treba tuđi zobe in usta in skrbno snažiti nohte, ker vae to zahUva higiena. Poraba mila je znak kulturne visine. Obleka bodi času primerna in vedno snažna, perilo naj se pa menja dvakrat na teden. G-. predavatelj je nato očrtsl dnevni red za zdrav je skrbečega di* jaka in pondarjal silno važnost telesni h vaj, ki so prvi pogoj za zdravje. Stara in moderna zgodo vina nam kazeta, da napredujejo samo zdravi, telesno krepki narodi. Vsej mladini bi rad zaklioal: Učite se pridno, obenem pa si urite in vadite telo in ne pozabite na higienske zahteve! — Občinstvo je z burnim ploskanjem vzelo na znanje to zanimivo in instruktivno predavanje, kakršnih bi si Želeli še veČ, nakar se je g. Šolski svetnik dr. Bezjak v izbranih besedah zahvalil g predavatelju, navzočim staršem in drugim navzočim za poset. S tem so za to sezijo končani roditeljski večeri, ki so, upamo, donesli obilo dobrega b adu. Pomočnlške bolnifike blagajne zadruge gostUnltarlev, kavarnar Jev itd. V Llnbl|anl načelstvo seje v svoji seji dne 13. aprila t. 1. sle-doče konstituiralo: Načelnik g. Josip Cafar, plačilni marker v kavarni Union, namestnik g. Leon PogaČoik, kavarnar. Odborniki gg.: Verbič Iv., Pogačnik Rudolf, KržiŠnik Emil in Fiala Ivan. Za rezervnlke. Vse rezervno moštvo pešpolkov in lovskih bataljo-nov, ki zna dobro voziti inima svoja kolesa, lahko napravi orožne vaje kot vojaški kolesarji. Koncem orožnih vaj dobi vsak kolesar 10 K odškoduine. Če se kolo pokvari in to prizna to-zadevna komisija, dobi kolesar tuđi za to primerno odškodnino. Umetniške ustanove v svrho nadaljne izobrazbe dobe revni piša-telji in komponisti. Prošnje z listinami, spriČevali ia bvojimi dosedanjimi izvodi naučnemu ministrstvu do 1. maja. Oprava nove „Svfcarlle" bo v starokranjskem (narodnem) slogu iz-delaoa. Sob za tujoe bo imelo pošlo pje 20 Ustanovnl občni zbor Ciiil« Metodove podrninlce za Skollfico, Laverco, Bndnik In Ig se vrši drugo nedeljo, dne 25. t. m, ob 3. uri popoldne pri V. Ogorelou v Škofijioi. Podružnica šteje že sedaj nad 50 članov, med nj mi 13 ustanovnikov. „Sokolski dom11 bodo zidali v Št. Vidu nad Ljubijano — klerikaloi, ako se jim dokaže, da se je le en vinar šolskega premoienja porabil za drage namene, kakor za ondotno ljudsko šolstvo, in nadnčitelju Žirovniku bodo kupili novo sokolsko uniformo. — Tako stoji zapisano v „Domoljubu" št. 15. 1. 1909. str. 287. — La šaoda, da se nišo pod-pisali tišti bahavi klerikalni poglavarji pod to izjavo! Mi bi jim tahko po-vedali, fcako kr. šol. svet popravlja s š 01 s k i ni denarjem — metnaiilOj ko šolska pusiopja skoraj ua. kup lete in učiteljem ne privošči niti tistih 80 kron na leto, katere je pokojni Bi-teno volil izreČao zmje. S oer je pa to itak samo klerikalna h&harija. Će imajo šeatviški klerikalci toliko de-narja, da bi mogli zidati „Sokolski domu, naj ga raje darujejo svojim društvom, ki — ražen hranilnioe — nobeno ni brez dolga. Kar jim bo pa morebiti še ostalo, naj pa nesejo sa maše k — Sv. Katarini. Sokoli si bodo zidali že sami svoj dom in tuđi gosp. Žirovnik si bo lahko kupil sokolsko uniformo, kadar jo bo potreboval Telovadno drnitvo „Sokoi11 v Št Vtdo nad Llabljano vabi k ve-selioi, ki jo priredi v dvorani gosp. A. Struklja pri Žibertu na Trati v nedeljo 18. aprila 1.1. s sledečim spo-redom: nV Lj ubijano jo dajmo" veseloigra v treh dejanjih. Po tej igri prirede bratje Ljubljančanje koitičen prizor in nato se razvije prosta zabava v dvorani in goetilniških pro-storih. ZaČetek točno ob 6. rvečer. Vstopnina sa sedeše od 1 K 60 v. do 60 v., stojišča 30 v. Vabimo k mnogobrojni udelešbi! Na zdari! Piipo-minjamo Še, da sodeluje tuđi Žirov-nikov abor. Ilbllaala SO |e iz zapiska zadružnih tvrdk I. okrajna hranilnioa in posojilnica v Kamniku vsled končane likvidaoije, dalje: Ig. TomšiČ, žaga, mlin m prodaja moke na Vrh-niki vsled smrti imetnika. Sokol In ćitalaica ▼ Skoqt Leki vprizorita dne 18. t. m. barko v treh dejanjih: „Veharjevo letovišče". čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 8. uri. RazplaanO le def. mesto učitelja na deški petrazrednioi v Školji Loki v zvezi s podučevanjem v obrtni soli. Proinje do 15. majnika okr. šol. svetu v Kranja. Duhovski terorlsem. Piše nam Župnik iz VaČ pri Li tij i ni hotel iti blagoslovit velikonočnega kolača na Tolsti vrh, kakor po navadi. Rekel je, da ne gre, ker je tam preveč „na-predD jakov". Kmet je so se sedaj zmenili, da kadar priđe po bero, da mu bodo povedali: kjer je bil blagoslov, tam naj bo pa bera, ter da mu tuđi letos ne bodo nič dali Zvonilo se neki tam tadi ne bo toliko, kot se je poDavadi. K maši vabiti se ne srne in tuđi zvoniti med maso ne, samo takrat, kadar se masa začne, nič več! Pravi, da je prišlo to od škofa, ampak za drugod še ne sedaj, samo za Tolsti vrh pri Vačah najprvo. Neka žena od tam je rekla, bog ve, de mi bo pustil zvoniti, kadar umrjem; gotovo ne' No, pravi pa, kakor hoče, saj tako človek nič več ne ve, kaj je verjeti, ker že vsak žnpnik po svoje vero popravlja. Fii upravnom sodi&ču na Du-na{n se vrši 1. m&jnika javna raz-prava glede pritoibe Ant. Rudescha iz Ribnioe proti prizivni komisiji za odmero osebne dohodnine. Narodna Čitalniea v Novem mestn naznanja, da se vrši v njenih prostorih v soboto, dne 24. aprila ob polu 9. uri zvečer izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Voli-tev predsednika. 2.) Razgovor o prezida vi društvenih prostorov. 3 ) Slučajnosti. Pri vofaškem nabora v Treb-nfem je bilo izmed 144 nabornikov 61 potrjenih, sosebno je prizadeta Stara Loka, kjer je bi o od 32 tamošnjih prvoletnikov potrjeniJi 16. Vinska trta je na Dolenjskem letes prav povoljno prezimila, ker je jeseni dobro zlesnela in ni bilo po-zebe. Glavno delo v vinogradih je po veČini že dokončano, če ne bo spo-mladnega mraza, ki bi pokončal mlado zelenje, je pričakovati dobre vinske letine. — Na Dolenjskem imajo ljudje Še obilo prav dobrega vina po nizki oeni na prodaj: žal, da se oglašajo le poredkoma vinski kupoi. Lonec starega denarfa je našei 7. t. m. kmet Kisovec v svojem vinogradu v Stari gori pri Straži na Dolenjskem, ko je prekopaval neko staro trto. Loneo je bil napolnjen s približno 14Đ srebrniki beneške republike iz 16. 6toletja. NajstarejŠa je lira beneškega doza Pietra Lan do, ki je vladal od 1539 do 1545, katero je skoval glase m znamenja F, Z Fran-oeaoo Zusto v letu 1542—1543. Med srebrn i mi novci je bilo tuđi 5 zlatnik ov in sioer 2 zlata gol dinar ja kralja Matjaža (1464—1490), 1 zlat gol-dinar solDOgradskega nadškofa L. pl. Keutsohaoh katere imenuje ljudstvo „reparji" (1495—1519), 1 dukat nadškofa Ivana Jakoba iz Kulu Đelasv (1560—1583) in 1 dvojni dukat nadškofa Jurja pl. Khuenburga (1586— 1537). Oele zbirke ni bilo mogoče o hraniti za deželni muzej, kaj ti veČji del denarja so takoi, ko se je o njem zvedelo, pokupili razni kupoi. Od&kodnlnska toiba proti ie-leznlčnemu erar|n» Delaveo I. Staro iz Zg. Laza na Kranjskem se je pe-ljal lanske leto-z vozom v Ribnioo Pri železničnem prevozu ga dohiti vlak, zgrabi zadnji del voza ter pre-kucne vse skupaj po globokem grabnu. Delavec je dobil na desni roki tako občutne poškodbe, da so mu jo morali odrezati. Tožil je železnico in za odškodnino zahteval 30.000 kron za boleČine in 150 kron mesečpo za vzdrževanje. Đež. sodišče ljubljansko ma je prisodilo 6000 K za boleČine in le 12 K mesečne podpore z moti-vaoijo, da je nesreče deloma tadi sam kriv. Proti tej obsodbi sta se oba, delaveo in erar, pritožila. Graško višje deželno kot prizivno {sodišče je priziv delavoa zavrnilo, prizivu erarja pa ugodilo na Škodo delavoa. Dolo-čilo je namreč za bolečine le 3000 K in 12 K mesečne podpore. DmitvenO Đešelno predaedstvo je odobrilo pravila novega društva „Narodna godba v Rovtah". BeiOno nagrado v zneskn 20 K je primala deielna vlada Fran on Golobu, kljuČavniČarju v Idriji, ker i« reŠil iz vode hlapca I. Jenka iz Iđrije ČebeUrskl shod v Št Petin na Hotranlskem. Ker se 4. t m. radi burje in meteža ni mogel vrsti čebelarski shod, se isti vrši v nedeljo, 18. t. m., ob 3. uri popoldne v on-dotni soli. Na shodu bosta predava' a gosp. ŽnidaršiČ in nadučitelj Likozar. Shod se vrši pri vsakem vremenu. Mladenlć ponesrećU v Škoc-(anski lamL Pred par te dni je že izgiml iz Šioojana pri Divači — kjp* se nahaja slavnoznana Škoojacsfea jama, in se ie gubi ja Beka v kraško podzemlje — 221etni kmetski mlade-nič imenom Gombač. Nek večer «edel je imenovani skupno z drugimi prijatelji do polnoČi v neki Škocjanski gost ilni. Nakrat je postal Gombač bltd po obrazu in naprosil prisotnega prijatelja, naj gre za trenotek ž njim pred nišo. Prijatelj — ki je pa ravno karte igral, Gombaču ni ustregel, na kar je poslednji sam zapustil gostilno. In od tedaj ni bilo po njem ne duha ne sluha več. Domačini, posebno obu. pana mati so več dni živeli v groz. nem strahu, in brzojavili na vse stian^ se li ne nahaja kje podoben mladenič. Obšla jih je strašna misel, — posebno še, ker je nekdo onega usodnega večera videl Gombača sloneti ob zidu prepada, kot da bi mu bilo slabo — ni li morda padel v brezdno, ki je globoko kakih 50 metrov! In res so se dali mladeniči na vezati na vrvi in se spustili v temno globočino. Na neki kameniti ojstrini so nalli čevelj ponesrečenega, kot gotov znak, da je padel v jamo, a o njem samem ni bilo več sledu. Ravno tište do i je bila Reka zelo velika, tako, da je se-gala in preplavila tuđi ono mesto, kamor je bil padel nesrečnež in ga seveda odnesla s seboj v skrivnostne kraške votline! Šli so s Čolnom daleč v globino, ali iskanje je bilo taman. Sodi se, da je bilo prišlo Gombaču slabo, se naslonil na zid, kateri služi kot ograja prepada, izgubil ravnotežje in strmoglavil v temno globočino. Velikonočnl eblsk Kamnilko kočenSPDuna Kamnlftkem sedlu. (Del komentarja k slikam na danes otvorjeni razbtavi planinskih slik amaterfotografov nSPD.u v „Narodnem domu*1. Pred nedavnim časom je krožila vest, da je turistska koča BSPD.U na Ka-mnidkem sedlu razkrita in da so vinar ji odnesli oelo streho. Prvo je res, drugo pa pretirano. Silni vetrovi so raztrgali pločevino raz južnega dela strehe popolncina do robov, na severni strani pa samo raz gornjega dela, kjer ni bila zavarovana z močnim in ti dim zametom. Kljub tej nezgodi pa je Kamniška koča dobro prezimila in nudi turistu, ki jo že sedaj poseti, vso udobnost, tako krasno, kot pri-jetno bivališče v svežem gorskem zraku z daljnim, čistim razgledom. Ia kakor že sfoer, tako se ti priljubi in veŠ ceniti ta gorski dom prav posebno de sedaj, ko ga obdaje manj-čistejša, bela, v žarkem solnou aJi luni nem svitu« bajno ble&teča se snežna poljana. Ponosneje kot kedaj kipe ob nj ej v silno nebo Brana i a Planjava ter njih sos^eda Turska in Mrzla gora, Krofička in Oj str i oa. Seveda, zato pa ta krasna, zimska planinska panorama s Kamniškega sedla o tem času ni tako pooem kakor poleti. DoČim že namreč ob sezoni pač vsak otrok, rekel bi, lahko prileze semkaj gori, je vendar slednja ta partija ob zim skem času za nekoliko treniranejše mišice. Nikakor in nikdar pa ni ta pot tako nevarna in težavna, ka kor nam jo vedo opisovati in zabranjevati tišti, ki je še nikedar poskusili nišo. Treba jo je le o pravem času, prav uravnati in poznati nekoliko sneg. Nevarna je tora na Kamniško sedlo pozimi le samo na skoro horizontalni poti od znanih Rokovnjaških lukenj tja do jarka pod pastirsko kočo in to le toliko časa, do kler nišo bili čes njo podriČale plaznioe (plazovi) z ju« žnih spodnjih sten Brane. Naporna pa je ta tura ob koliČkaj uležanem snegu le za prvega in drugega turista iste družbe, k^r morata gaziti na krpi jih. Ob zgodnjem jutru pa je zdaj že tuđi to skoro nepotrebno, če je bila noč mrzla. Edina večja neprilika na snegu, posebno na drugi polovici pota, so le močni solnčni reflaksi, ki zelo mučno vplivajo in utrudijo oči, proti Čemur pa se za v a ruješ s širokimi, obočnimi, črnimi naoČniki. V celem pa je izlet na Kamniško sedlo sedaj v tem času res krasen in velezanimiv, ki zapusti turistu mnogo lepih vtisov in mu nudi obilo uži tko v in hvaležnih spominov. Posebno onim turistom jo je priporočati, ki tožijo, kako da je ob sezoni dolgočasna. Časa za ta izlet še dovolj, kaj ti palo je snega letos, da ga ne bode zlepa »manjkalo. Samo par pri-merov: Globoki jarek med spodnjimi robovi Brane in teraso, na katerej stoji pastirska koča, je kar nsplaniranu, pastirska koča nad njim pazamedena dooela, videti je le komaj sa dobro ped strešnega slemena. Kamni&k« koča nSPD.a na sedlu je tuđi na severni strani popolnoma zametena in na ■podnji strani obdana v poldrugmeter-aM rai dalji s pravoitim amfiteatralič-nim, nad dva metra visokim zametom, In plažo vi! Največji so pri dr veli z Brane, tako, da je ćela pot kmalu od RokovnjaŠkih lukenj tja do jarka pod pastirsko kočo domalega vsa nagro-madena z veliki mi, trdimi sneženimi masami plarov, ponekod kar na pet metrov debelo. Na tem delu poti tuđi mnogokrat ni na dolgo zaznati mar-kaoij na deblih. Sploh so napravili tuđi tu plazovi mnogo Škode v gozdu. Semtertja leie preklane in polomljene veje bukev, razna razklana debla, s kerenino izruvane smreke itd., grozen nered. Drug tak močan plaz je bil pridrSal s Planjavinih spodajih sten in ustavil v jarka pod pastirko kočo ter enako učinkoval, kot prejimenovani. MaojŠe plaznioe se utrgajo tu-intam Se sedaj okrog 11. do 4. ure popoldan, in kogar bi zanimalo vide ti in Čuti šumeti te gorske prikaz ni, ta ima na tej poti najlepšo priložnost. Rudolf Badiura. teleznioa Sfnča veS'Železna Kaplja je ena oaih želesnio, katere icdatno pripomorejo do zloglasne slave lokalnih železnic, ter nudijo v svoji skromnosti obilo gradiva dobre-mn ljudske mu hamorju. To vedno kaj poka, se lomi, kolje, z as taj a itd. Ce drugo vse gre, se pokvari piščal, ali pa smasjka drv. Nekaj podobnega je moralo biti tuđi na velikonoČni pone-deljek. Stroj je začel počasneje itd, a glasu ej e piskati, nekaj časa broal in na sredi pota obstal. Šio ni — in potnike so vljudno povabili, da gredo pei naprej. Neki kmet je sioer ponu-dil par volov priprege, da bi jih po-tegnil do Železne Kaplje, a to pomoč so mu velikodušno odklonili. UboJ ¥ Brezjem pri Kr&kem Dne 12. t. m. je pilo v Brezjem pri Antonu Tomažinu, ki toči vino pod vejioo, več ljudi, med njimi tuđi AloJEij Opalk iz Zabukovja št. 7 in Franoe Duh ml. iz Brezja št. 35. Med tem priđe okoli desetih zvečer mimo hiŠe Franoeta Dah star. iz Raškega vrba št. 30 vulgo ReberšČaka Mart. Za-pančič iz Raškega vrha št 37 ter je parkrat zavrisnil. To pa ni bilo všeč Francetu Duh st. vulgo Reberščaku, ki je stavi 1 radi tega Zupančiča na odgovor, nakar je prišlo med njima do prepira in rabuke. ZupanČič se je umikal pred Reberščakom, ki je silil za njim z velikim kuhinjskim nožem. Ko so sliŠali Tomažinovi goslje pre-pir, sta se podala Franoe Duh ml in Lojze Opalk na lice mesta, vendar sta se popreje oborozila, in sioer Opalk s kolom, Duh pa z ročioo. Ko sta videla, da sili Dah star. (Reberščak) z nožem v roki za ZupanČičem, ozir. ko je skočil ZupanČič za Opalkov hrbet in je sel Duh st. z nožem nad Opalka, ga je udaril Opalk z ročioo po glavi, da ga je pobil na tla. Le malo je Se privzdignil Reberščak glavo, nakar ga je ud ari I Dah ml. s kolom, ZupanČič pa ga je brcnil Še z obuto nogo v glavo, na kar so pustili vsi tri je Re-beršČaka ležati in so odšli h Tomažinu pit. Kmalu je prišla h Tomažinu Re-berŠČakova žena E i žabe ta vsa prestrašena in je povedala, da je nekdo u bil njenega moža. Preiskava bo dognala, kdo mu je prizadejal smrtni udareo. Knjižnica „Prosvete" v Zagorju se je pomnožila za 60 knjig, ona na Jesenicah pa za 20. Slovenski lepakl v Maribora. Zadruga mariborskih postreščkov „Union" je vrnila „Slovenski čitalnioiu njene lepake, 6eš, da je mestni urad prepovedal razširjanje slovenskih le pakov po mestu. Čitalnični odbor se je proti temu pritožil na mestni urad, sakar je dobil odgovor, da noče na to pritožbo ničesar odgovar-jati niti ukrepati. Proti temu odloku je vložila Čitalnioa ugovor pri namestuištvu, ki je ukazalo me-atnemu uradu, da mora dati društvu glede te pritožbe toČen odgovor. To se je zgodilo 21. februarja t. 1. Sedaj je začelo po glavicah ten visoko učenih mož vreti in kipe ti, ker nišo ve-deli, kako naj napišejo primeren odgovor, ki bi odgovarjal ukaza name stništva, obenem pa tadi ohranil mestu nemško lice. Ia kuhali so do 6. t. m. in skuhali imeniten odgovor. „Mestni svet se noče vmešavati v obseg delovanja zadruge „Union/ ki pa srne iz vrše vati svojo obrt le v toliko, da objavi ja samo lepake v nem-ikem jeziku." Na zahtevo čitalnice, da se ji odkažejo novi prostori sa nabijanje slovenskih lepakov, če jih ne more družba „Union" nabijati na svo jih, ođgovarja mestni urad, da se danji prostori popolnoma zadostujejo sploinim potre b a m, s.oer pa da nabijanje slovenskih lepakov v Mariboru sploh ni potrebno iz enostavnega vzroka, ker priđe v Mariboru kot obče-valni jezik le nemŠki jezik v poltev. Nemlkutarji so povsod enaki Ofe smrti nadzornikadr. K. JVMa Piše se nam iz Sp. otajerja: Dne 14. aprila t. 1. umri je v Gradcu upokojeni deželni šolski nadzornik dr. J. Konrad Jaro v 67. letu svoje starosti. Pokojnik — odkrit znaČai — bil je od leta 1891. pa do leta 1894. deš. Bolski nadzornik na Štajerskem ter je bil ob svojem poslovanju ko-likortoliko objektiven fankoionar ter tuđi napram slovenskemu učiteljstvu — praviČen. A ravno to pa gotovim slojem ni bilo po vieči in Jaro moral je — iti. — Bodi prjjamen spo min blagemu rajniku! — Slov. učitelj. Kagrožo privUfconodn—1 »trt- IJanJn* Pri tem res tako neobhodno potrebnom (!) streljanju, katero se zo-pet vidno rasširja in množi, da dela propagando za gospode v ofertnih plaSČih in navdušuje ljudstvo za nekaj, kar samo ne ve, ponesrečil se je vsled neprevidnosti posestnikov sin Berlič iz Pefiio pod Mariborom. Ožgalo mu je obraz in roke, da so ga morali odpeljati v bolnico. — V Jablanoih pri posestniku Ribiču pa je odneslo od hiŠe oelo steno z vratmi vred. DomaČi sin je namreč pripravil smodnik za streljanje, kateri se mu je nevede kako vnel. Bilo je več oseb lahko ranjenih, a posledioe bi bile grozne, da ni bila k sreči smer eksplozije namerjena proti zidu. — Podobne nesreće se ponavljajo redno ob vsaki taki priliki in pripravljajo ponesrečenoem in njih družinam tako žalostne praznike. Vkljub temu pa se ljudje ne spametujejo. In vlada? Nič ne reče, ker ji menda ugaja in dobro služi. — Velikonočno strtljanja je pro-vzročilo poleg več nesreč, tuđi silen požar. V St. Jugu v Slov. Grorioah je streljal neki fant preblizo hiš, vsled česar je odletel snopič isker na bliinjo slamnato streho, ter jo vžgal. Ogenj se je razŠiril in vpepelil 5 gospodarskih poslopij. Žalostno, da ljudje ne opuste preje takih nepotrebnih in ne-zmiselnih razvad, dokler jih ne pouče posledice in obSutna Skoda. VranskO« Družba sv. Cirila in Metoda je zopet dobila od vranske podružnice 10 000 poštnih znamk. Vranska mladina jih je dosedaj na-brala 40 000, bar je gotovo najlepŠe znamenje narodne ga delovanja naših malih. Vse priznanje pa naši vrli narodni delavki Dobinki Megličevi, ki je sama nabrala 18.000 posnih znamk. Umri Je v Ljutomeru bivši 30 letni obč. tajnik g. V. Sohneider, katerega je svoječasno nemškutarska klika v svoji brezobzirni zagrizenosti brez pokojnine od slovila, ker je ostal zvest in zaveden pristaŠ svojega naroda. Sllen vihar s tOČO je razsajal v sredo v Vojniku in okolici. Tuđi treskalo je vmes. V neko gospodarsko poslopje je udarila strela, to da ni vžgala. Šla je tuđi po brzojavni žici med Vojnikom in Škofjo vasjo, ter poškodovala v razdalji 2 km. vse brzojavne drogo ve ter rastrgala mes toma z njih brzojavne žice. Umrla Je v Lokvi ugledna žena, zavedna rodoljubkinja in odlična slovenska mati ga. Josipina Muha, soproga bivšega deželnega poslanca g. Antona Muhe. Kneia - Podmetač Slavna bratska društva, katerim se ni doposlalo prijavnice za sodelovanje pri naši veselici dne 2. maja t. 1. in bi rada sodelovala z nastopi, se vljudno na-prosa zglasitd se pri podpisanem veseli čn em odseku, da se jim jo zamore Še pravočasno doposlati. Ona društva pa, ki že imajo prijavnice in se ude-leže veselice bodisi korporativno z zastavo, ali po deputaciji, so napro-šena, da pridejo na železniško postajo v Podmeleo z gorilkim osebnim vlakom krog četrte, s gorenjskim pa krog polučetrte ure popoldne, ali pa že poprej. Vozni red, kateri se vedno izpremeui meseca maja, ne bode imel velike razlike. Želi in prosi se bratska društva in slavno občinstvo, da pridejo, v slučaju lepega vremena, ta čas v Podmelec radi slavnostnega ob-hoda z godbo, kateri bode krog polu pete ure, ter pojde od veseličnih proatorov v Klavžah po lepi oesti čez Knežo, Ilovioo v Podmeleo in od tu po nekoliko strmejši, a krajši poti nazaj na veselični prostor. Eer leže vaši Kl a vže-Kneza-Podmeleo v kotih enakokrakega triko ta in so približno Četrt ure cddaljene ena od druge bode trajal obhod približno eno uro. Po daljšem odmoru preide se na ofioijalni veselični spored. Tem potom se tadi opozarja bratska društva in slavno občinstvo, da po stavi ja ta gg KrižniČa kot lastnika tovarne električni stroj, kateri bode raesvetljeval vse vese-lične prostore, kar bode priredite7 zdatno poveličevalo. — Veselični odsek Nar. čitalnioe na Knez i in v Podmelou. Nerazritega uoToroJenčka so našli na pokopališču na OpĆinah. V ikal vode fe padel v odsot-nosti matere 7 meseČni B. Skulin v Trritu ter utonil. Ma trtaikeai •dm se mprizori v nedeljo t. j. 18. t. m. češka novi-teta „Tretje zvonenje". Narodna delavaka oniulsa- olja ▼ Trftn otvori v kratkem svojo zadružno gostUno« Veaela rdera« znana nemlka opereta, je iz političnih osirov v Trstu in Polju prepovedana. Umoriti se je hotela 271etna sa-sebnioa Ana Žiberna v Trsta na ta način, da se je amprla v sobo, raspi* hala na ognjiiču veliko šerjavioe ter jo polila a oljem. Toda domačini, katerim se je zdelo njeno obnašanje sumnjivo, so vdrli v sobo in jo reiili. famtmT ¥«|aka. V Korminu na Primorskom se je ustrelil z vo-jaško puško vojak tamošnjega 47. peš* polka. Zadel se je v srce in bil na mestu mrtev. Vzrok baje strah pred neko kasni jo. Dva laika ▼•|aika basjnaoa sta se javi i a obmejni finanoi v Chio-prisu, odkoder so jih peljali v Gra dilfie, kjer sta iapovedala, da sta po-begnila od 79. laŠkega pešpolka v Vidmu. Bila sta Še v vojaŠki obleki. Ostanke rlmaklk stavb so do bili pri nekem prekopavanju poleg oerkve v Spljetu. Stavbe so preoej dobro ohranjene ter pripadajo Dio-kleoianovi palači. BodblDska ialolfra. 191etni mi-zarjev sin Slavko Plevnik je delal v Zagrebu na Maksimirski oesti pri svojem očetu. V četrtek ga je oče oštel radi nerednega življenja, na kar je ta vzel skrivaj samokres. To je opazila mati, skočila obenem z očetom k njemu, da bi mu ga istrgala iz rok, Med ruvanjem se je samokres sprožil in zadel mater v čeljust ter jo iako nevarno ranil Sin je nato zginil. Proti večeru se je vrnil, šel v stanovanje svoje Ijubimke, ustrelil na njo in nato sebe v prsi in y glavo. — Deklioe ni zadel, sam pa je vsled dobijenih ran za četrt ure umri. 100 kron nagrade dobi oni, ki da natanČne podatke aJi zasledi tatu, kateri je pokradel razne dragooenosti pri A. Sirnicu v Zagrebu, Rajnerova ulica 9. Ha sagreblkesa vseučilliču je postal docent dr. A Basala javni izredni profesor teoretične in praktične filozofije. Velika tatvlna ▼ Zagreba Dne 11. t. m. so dosedaj neznani tatovi vi omili v Rajnerjevi ulioi v stanovanje Antona Sirnica ter odnesli ražen 104 krone gotovine, zlate moške in ženske ure, zlate verižioe, uhane, prstane, priveske, igle in brože z dragimi ka meni, zlate gumbe, zapestnice, srebrne brože, verižioe in več dro gega dra-gooenega nakitja. — Tuđi v Gajevi ulioi so tatovi vlomili v stanovanje Marko Bahovca ter mu odnesli zlaio uro, zlata prstana, srebrno zapestnioo bosanskega dela, pečatni prstan s črkama "M. B. in poročni prstan z monogramom 22 /VIII. 1904. Ker bodo tatovi tuintam skušali ukradene dragooenosti razpečati v denar, se občinstvo, kakor tuđi urarji in zla-tarji pred nakupom svare. Raacbova doaledaost. Hrvatska vlada je premostila v pokoj županij-skega Šolskega nadzornika g. Milo Orliča v Gospiču. Na zadnji županijski skupšČini je branil OrliČ ćirilico proti Rauchovim pristašem. Iz Sara|e¥a se nam poroča: dne 3. maja t. 1. bo pri nadsodišču v Sarajevu obravnava o tožbi g. Maksi-milijana Ivanetiča proti bosansko-heroegov8kemu erarju zastran lastni-štva ene parcele, na kateri je edini grenki mineralni studeneo v Bosni. O tej stvari se je že petkrat govorilo v delegaciji in ta obravnava bo tuđi že peta. Tožitelja zastopa dr. Mandić. Prepoved poreštva za ćast- Dlke* Vojno ministretvo je izdalo ukaz, v katerem se prepoveduje čast nikom in vojaškim uradnikom pri najetju posojil vsako poroštvo. Ukaz izvaja, da je zloraba kolegijalnosti za-vedla že marsikoga v lahkomiselne ia pogubne dolgove, ter da srne biti Častnik porok soojemu tovariŠu, le če se izkaže s pismenim dovoljenjem višje vojaške oblasti Kdor bi se ne oziral na ta predpis, se strogo kaz nuje ali eventualno oelo odpusti, vendar se bode pa pri podelitvi omenje-nih pismenih dovolilih vsekako vpo-števale potrebe in denarni odnošaji dotičnikov. Nenfedoa so poroćlla, ki pri- hajajo iz Amerike. Zaslužek je pičel in slab in delavskih moči mnogo pre« več. Mnogo večjih podjetij je prene-halo s svojim delom Vsakdo se tor ej resno svari pred iz^elitvijo v Ameriko. Fo|aSs^lOs Glede pasje kontu-maoije se nam poroča, da obstoja po oelem ljubljanskom okraju, pooštrena pa je v občinah Dobrunje, Moste, D. M. v Polju, Medvode, Št. Vid, Horjul, Bregovioa, Log, Dobrovs, Gudnik, Podgorioa in Vič. Po vseh teh občinah psi ne smejo hod iti okoli. Izveeti so le vozni, lovski in mesarski psi, ki pa tuđi morajo imeti na-gobSnike. Kontumaoija po teh občinah je tako stroga, da če priđe tja kaka stranka iz Ljubljane in ima pes nagobčnik in četudi je poleg tega še na vrvioi, ga da oblast brezpogojno ugonobiti, kar se je že v par slučaj ih zgodilo. Toliko meščanom, ki bi hoteli iti s psi v navedene občine na sprehod v pojasnilo. Tedaj psov sploh ne jemati toliko časa s seboj, dokler ni kontumaoija preklicana. Javae ktopl po mestnih drevo-redih, parkih in nasadih aluzijo udobnosti še taj o Čega občinstva. Mar sikdo si na njih odpoČije v prijetnem spomladnom vetriČu ter se nauiije sveže ga sraka. Ia vendir se pri vsem tem malo ali skoraj nič na nje ne pasi, da je polkodovanje ali oneena-ienje teh klopi kar na dnevnem redn. Otrooi se po njih i grajo s pe-skom in prahom in rasposajeni pag-lavoi remljajo v deske imena in druge norčije. To se mora temeljito odpra viti! Priporočamo tedaj nasade kakor tuđi klopi javnemu varstvu, slučaji opustošenja naj se, če mogoče, pre* premijo, sicer pa naznanijo mestni policiji. Prvi „Kinematograf Path6u prei .JBdiaoD'1 nm Dmtalaki oeatl ■Asprotl kavarne „Evrape11 ima od sobote 17. aprila do tor ka 20. aprila 1909 sledeČi spored: Nov komorni sluga. (Komično) Poslednja iluzija. (Žaloigra v 13. slikah) Vojn* priprave v Srbiji. Anonimno pismo. (Žaloigra v 13 slikah.) KrogHoe za moč (Komično.) Stari marki (Krasna projekcija v barvah.) Pozabljeni dež-nik. (Komično.) Električna drtgalica Aleksandra Adalljaf imenovana „Tobogan" je dobila do voljenje za produkcije v Ljubljani in ima v kratkem prit i semkaj. Bladakega cirkus dojda meseoa maja v Ljubljano in bode dajal predstave v Lattermanovem drevoredu. Pasla popadljivost Oni pes, 0 katerem smo pred kratkem pcročali, da je ugriznil na Đolenjski cesti neko deklioo in katerega je bil Auerjev hlapec pczueje v Rudniku ustrelil, je med potjo ugriznil še neko drugo osebo. Tuđi včeraj je baje nek pes ugriznil v obližju Rdečega križa ne-kega dečka v uho. Delavsko gibanje Včeraj se je z južne^a kolodvora odpeljalo v Ameriko 109 Hrvator in 4 Slovenci, nazaj je prišlo 98 Hrvatov in 10 Ogrov. Včeraj se je z dvema posebnima vla-koma peljalo skozi Ljubljano 1754 laških zidarjev, in sioer jih je šio na Dunaj 580, v Zagreb 30, v Badim-pešto 143, v Trbovlje 15, tukaj jih je izstopilo pa 50 Izgublfeno in na(deno. Gospa Kar a Tomazovič je izgubila 4 K de-narja. — Prostak 17. pešpolka Martin Grorni je izgubil poštno hraniliiičao knjižico z vlogo 14 K. — G Josip Sircelj, revizor jtiž. žel., je našel v mestu kratko srebrno veriž'co. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri njem v Jenkovih ulio ah št. 15 Tedenskl txkaz o zdravstvenom stanju mestne občine ljubljanske od 28. marca do 3. aprila 1909. Stevilo novorojenoev 17 (= 22 1O%o)» mrtvo-rojeneo 1, umrlih 10 (=24 70700), med njimi so umrli za jetiko 3 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, sa rasličnimi bo leznimi 15. Med njimi je bilo tujoev 6 (= 31-57%), iz zavodov 11 (=57 89%). Za infekoijoznimi boleznimi so obo-leli in sioer: za ošpioami 17, za škrla-tioo 5 (2 iz okolica pripeljana v dež. bolnico), za vratico 3, za menengitis cerebro spinalis 1, za uŠenom 2 osebi. Grad ne vesti. Pod skrbstvo so prišli: Fr. Pintar, mesar iz Cer-knice št. 160, Ivana Seljak, vdova oroi. 8tražmeštra v Rakeku, Ivana Vovoda posestnikova hči iz Car-knioe, in sioer prvi radi slaboumnosti," ostali dve radi dognane blaznosti. — Javna dražba hiŠe št. 23 v Đer-novem z osminu zemljiškimi parče-lami se vrši 2 4. m a j n i k a ob 10. dop. pri okr. sodišču v Krškem. Do-loČena vrednost znaša 720 K, naj manjši ponudek 480 K; — v Dol. Vremah hiše št. 21 z gospodarskimi poslopji ter z vsemi njivami, travciki, pašniki, gozdi in vinogradi, dveh konj in gospodarskoga orodja se vrai dne 10. majnika ob 11. dop. pri okr. sodišču v SanožeČah. Djločena vrednost nepremičnin znaša 12 966 kron, pritiklin pa 700 K. Najmanjši ponudek znaša 9110 K 84 v. — Izpod skrbstva je prišel posestnik Franc B o b n a r v Šenčurju, ker so ga zdrav-niki spoznali duševno zdravega. — Mesto sodnega sluge je razpisano pri okr. sodišču v KrŠkem. Prošnje do 13. majnika dež. sod. predsedstvu v Ljubljani. Razpisano je mesto o kr a j-nega gosdarja v okrožju politične uprave za Kranjsko. Prošnje do 20. majnika kranjski deželni vladi — Javna dražba zemljišČa vlož. štev. 64. k. o. Sušica ob stojećega iz hise z živinskim hlevom in kletjo, svinjaka poda, 5 njiv, 1 travnika, 1 pašnika in 2 gozdov se vrši dne 1. majnika t. 1. dop. ob 9 uri pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Določena vrednost znaša 2850 K, najmanjši pooudek pa 1900 K. Pod oskrbstvo je prišel posestnik Fr. Škufoa iz Desečevasi štev. 5 radi blaznosti. Skrbnik je J. Koojan^ič, pos. is Vrha St. 1. Shod volilcev za dvorski okraj je danes zvečer ob 8. v „Jngoslovanski rcstavradji" v gospoda nlici. Jto shofta bodo govoriti: župan 3v.)(ribar, dr.Jv.Oražen indr. Volild, ndeleiite se v «m naj-večjem štcviln tega shoda! Drobne novlce. — Preiskava proti bivšem« prav-nemu ministru Alberti na Danskem je končana. — Obtožnica se glasi radi goljufije in ponarejanja uradnih listin v 138 shičajih. — Ce bo Alberti l>ripoznal,se konca obravnava ▼ 2—3 tednih. — Suženstvo je odpra vila belgijska vlada v državi Kong-o. — VgasJi ognjenik »Ktma« na Siciliji je začel med bobnenjem bni-hati v }w>nedeljek gost dini pomešau s pepelom. — Tri solnea nad Srbijo. V po-nedeljek so opazovali nad Belgradom čuden pojav, ki je trajal več nego eno uro. Ob pol 8. zjut raj so namreč opazili na vzhndu tri blesteča solnea v znatni daljavi drugo od drugega. Vsa tri solnea so bila tako svetla, da se moglo spoznati, katero solnee je pravo. Solnea so delili drugo od drugega temni oblaki. Ob pol 9. dopoldne je nebo zastrl mogočen crni oblak in solnea so izginila. Na prebivaLstvo je naiiravil ta čudoviti naravni prizor silen vtisk. Kmetje ga namreč tolmačijo kot znak, da bo Srbiji kmalu zasijalo lepše solnee. — Napad kaznencev. V prisilni deluvnici v Gailloim na Franeoskeni je napadlo 18 kazneneev stražnike, jih nekaj ])obilo in ušlo razpršivši se po bližnjih vaseh. — Do«edaj so jih vjeli sele sedem. — Kitajski volilci. Za bodoče vo-litve v kitajski parlameut so izdane nove določbe, glasom katerih zgube volilno pravico ljudje pohujšljivega obnašanja, nasilnniki, bankroterji, kadilei opija, analfabeti, ter ljudje dvomljivega (nemongolskega) poko-lenja. Te določV>e izroeajo vladi svoje volilee v brezpogojno nasilje, kajti poljubilo lahko črtajo vse volilee na-sprotnike, kažejo pa tuđi veliko sanio-zavest mongolskega rodu proti ino-zemeem in skrb za ohranitev samostojnosti in tuje neiMivisnosti. — V Ameriko se je izselilo v pr-vem četrtletju t. 1. nad 100.000 Itali-janov. — Grška se pripravlja. Iz Aten poroča jo, da je začela grška vlada iienadonui ohoroževati in izpopolnje-vati svojo armado. — Izvršila je v inozemstvu tuđi veliko naročil ter upa, da do jeseni armado 70.000 mož za vojno opravi in moderno opremi. — Veliko razburjenje na Japon-skeni je povzročila vest, da se Kitaj-ska vedno intiinneje približuje Zje-dinjenini državain ter Nemčiji. —Irredentovska demonstracija ▼ reškem gledališču. Pri včerajšnji predstavi so uprizorili laški irreden-tovci na Reki veliko demonstracijo, med katero so metali laske trakove ter vpili »Kvviva Italia«, »Kvviva Garibaldi«. Policija je uvedla preis-kavo, 5 razgrajačev je zaprtih. Av-strija obstoji menda res iz samih ve-lcizdajalcev. — Bivšega prostovoljc-a ulancer Blažiča, o katerem smo poročali, dći je ušel v Inomostu, so prijeli v nekem hotelu na Dunaju. Stanoval je Aiun ]hh\ imenom Adolf Dinges. — 16 oseb je zbolelo v Berlinu, ker so jedi i v neki gostilni slabe stare klobase. — Dva hodeta bržkone umrla, ostale bodo resili. — Proti gosti lničar ju so uvedi i strogo pre-iskavo. — Razstrelba plinov je ubila v premogokopu v Ham horu u na West-falskem 5 delaveev. — Vojaške suknje se je 11aveliča 1 trohentač 2. lovskega bataljona v Bolcanu I. Ledenik iz Moravske ter se v blizini vojaškega streliši-a v gozdu obesil. — Morilec Bilski, je ki pohil i ti oropal voč krčinarjev po (Jaliciji in Poljskom, je bil v Krakovu v ječi ustreljen. Napadni jt* namreč jecarja ter hotel s tremi kaznenci uiti. — Ogenj na parniku. Parnik »Tisa Kalman« ogrske plovne družbe se je med vožnjo po Donavi nižje <>d Zemunu ponoći vnel. — 1 mornar je zgorel, ostali so se resili. — Ogenj so s pomočjo ohrežnih stani»valcev v kratkem pogasili, tako da ni posebno velike škode. — V Barceloni so hombe 11a dnevnem redu. Skoro vsak dan se poroča o kaki razstrelbi. Včeraj se je razletela ena v ulici Sv. Pavla, ki je čisto podobna onim, katere so našli prejšnje dni razstreljene. Ranjen ni bil nihče. RnllžeunosL — Trmn Miićlntkl: Igračke. Crtioe in podlistki. Zaloiil L. Sotwt»nt-ner. Cena K 2 —, ve«. K 3 — po pošti 20 v več. O tej knjigi ljube«nji-vega in duhov i tega humorista MilČin-skega priobfiimo seveđa Še ob&irnejio ooeno. — Emetljsko drait** v Vidmu na Lafikem je isdalo bro&uro „Koba-rifiki konju 8 «1iirami nekaterih lepih kobaridkih kooj. — S tem se je isdatno dvignila njih oena na trgih v Vidmu in Ćedadu, kar je veleagodno aa tamoJoje slovenske konjerejoe Kako so ti konji priljubljeni di kazuje tuđi 3. Priloga „Slofenskem narodu" it 86. dno 17. aprila 1909. AmerBka poročila. Umrla je v Kaliforniji na svojem posestvu El Foro mana in obče priljubljena poljska tragedinja Nod-jeska HTapovska. Igrala je e ?•©• •traceko prisu anim umetniikim uspe-fccm v Rusiji, v Galiciji, na AngieŠ-k-m in po oeli Ameriki. Pobegnil je lastnik laske banke SmaLtel Montaini v New Yorku, ter odnesel 90 000 dolarjev katere so na-loiili pri njem ltaki delavoi. Parnik Adrifctjio je srečal na pot: y Ameriko približno 170 čevljev Tisck in 1000 čevljev dolg ledenik, kateri se je približavat potnikom kot TeliSastna gora isdelana ie Čistega itekla. Isseljenka DavidoviČ je povi i a med voinjo v Ameriko na paraiku „Patrioia" dvoj5ke in sioer 2 deklioi. Mati in otroci so zdravi. Nova zima je nas to pila v mnogim krajih severne Amerike, Beka Niagara je že drugi5 popolnoma aa-mranila. Predsednik premogarske organizacije Levis je iadelai spomenico delavoem, katero iaroSe tuđi Tsem premogokopnim podjetnikom. V njej je posival delavstvo, naj praz-iraje dan 1. aprila v proslavo vpe-ljave Surnega dela. Podjetnike pa je o požar jal, da v nekaterih rovih kljub temu 8 urno delo Se ni vpeljano in jik opvmiujal, da so sa eventuelne po sledi oe sami odgovorni, 5e ga pro-»tovoljno ne vpeljejo. NaEllis Islandu naselniškem otoka v newyorški luki se jeizkrcalo t sa do j ih dnevih za tamošnje tovarne blizo 9000 delavoev. Morilka Farmer, katera je obsojena na smrt na električnem itoln so dovolili, da vzame pred imrtjo slovo od svojega moža, ki je tuđi radi uboja na smrt obsojen. S Človekoljubnega stalidča bo pač tra-gičen prizor. Statisti čn i urad trgovskega oddexka v Wasohingtonu je dognal, da je svetovni promet v letu 1908 ogromno nazadoval. Upozna trgovina Anglije je padla za 256 milijonov dolarjev in Nemfiije za nekaj nad 100 mil. dolarjev. Se veliko slabŠa pa je bila izvozna trgovina. Roparja, kateri je odvede! Hletnega dečka Whitla, ter dobil zacj 10.000 dol. odkupnine so vjeli v Ohiji. Tamošnje oblasti ga izroČe Peneihaniji, kjer ga bodo obsodili. VGeorgiji je divjal grozo vit vihar tornado, kateri je porušil 4 •erkve, 6 šol in 20 zasebnih hiš. Naj -veS škode pa je n&pravil po gozdih in drugih nasadih. VeČ ljudi je ubil in nebroj teško ranil Skupaa cena se ceni približno na 1 miljon dolarjev. V 1 e§du je obtiČal in popolnoma primrznil parnik „Miatou, ki Tzdržuje promet z P. E Islandom in ameri&ko celino. Na parniku je 44 potnikov, ki nestrpno čakajo gorkih vetrov. Po sveta. * Mlaftka bmoka v MaskvL Profesor finančnega prava y Moskvi Ivan Oeerov je ustanovil dijaSko banko, ki bo dajala dijakom posojila pcd jako ugodnimi pogoji. Ustanovna glavnica znaša tri milijone rubljev. Đo te originalne ideje in velepomomb-nega kulturnega dela ga je dovedlo spoznanje, v kakšoi bedi se borita »koro dve tretjini ruskega d jažfva za obstoj. Videl je, koliko se jih zgubi ravno radi pomankanja med studiranjem, in koliko jih pogine že na pragu v Življenje, ko so dospeli do cilja in bi morali za&eli delovati, vsled bolezni, katere so dobili v zaiuhlih stanovanjih radi stradanja in slabe neuiitne hrane kot revni dijaki. * Bol ned vloatllcem In de- toktlvL Praška polio ja je zvedela, da stanuje v Žižkovi ulici v Pragi pri svoji ljubici Aui Brožovski znan in zioglasen vlomilec in tat Henrik 6o-6ek. — 4 detektivi so ga res iznenadili v nedeljo popoldne v pOBtelji, ter g& hoteli aretirati. — Toda zvit in hladnokrven sločineo, kateri je že neštetokrat vsem sasledovaloem u8el, je bil vedno pripravljen. Biiskoma je akočil za visok, krasno izrezan posteljni nastavek pii zglavjn, ter začel tkozi njegove odprtine obupno streJjati proti napadaloem. Imel je Browning piltolo % 10 patroni. — Takoj s prvimi streli je smrtno ranil prvega detektiva, katerega je zadel v usta, ter jako težko dva bližnja napadaloa. Kljub temu, da so zaželi tuđi detektivi streljati, zločin oa nišo mogli ^strahovati, ker so ga kroglje le prav malo ranile, vedinoma pa v postelji-nemu nastavku obticale. Sele ko je sadnji detektiv, ki je bil le lahko tanjen, skoiil od Btrani nadeuj in ga ustreUl v prsa ae je Bo5ek zgrndil — £n detektiv je takoj umri, ostale 3 •o pa odpeljaii težko ranjene v bolnico. — BoČeksam ima ve6 lahkih ran na obratu, za uieai in po nogah, smrtno pa je zadet v prsa in bo tuđi brž-kone v kratkem umri. ^ * Zaptativa stan- V malem vgu pri CaSki Lipi sa Ceftkem je ii javil v gOBtilni otkrbnik Umotanog* I vedjega poseatva, da kapi in placa o Binkoitih ves mog, in aioer žakelj po 20 v Tatu i ne je oglaail aoued tar mu obljubil, da mu pripelje omenje-nega dne 200 žakljev snega. Napravila ata pogodbo, podpisala in dala v podpis pričam, katare so potrdile obenem tuđi oskrbnikov predujam v znesku 40 kron na eventuelno kupci jo o BinkoStih. Poleg tega je stavil oskrbnik pogoj, da mora biti aneg brez ledu. * Bodote \%\m* In iltm# mm. Kot običajno vsako laio v 5asn veli-konofinih praznik ot, tako se mora tuđi letos napraviti približni aeatav letošnje žetve, z ozirom na to, kako je ž to prezimilo. Izjemo dela samo Rusija radi daljfie zime. Uradni imkaz ozimnih setev iz Washingtona letos ni tako ugoden kot lanako leto, ven-dar pa bo žetev vkljub raznim pre-tirano slabim novioam ugodna. Tuđi pom a danski nasad, kateri je odloči-len za Žitue oene, bo po uradnih po-roČibh normalen. Sioer so krožila raana pesimistična porocUa, ki so pro-vzroSila d vi ganja oen na amerilkih trgih, vendar sa sa iskazala kofe neutemeljena. Splofino stanje aetev je ugodoeje, kot se je priSakovalo po tako dolgi in nudi mirni. Iimed evropskih poročil so naislabSa iz Franoije. Angledka in Nemčija porofiata ražen par nezgod radi slane ugodno. V Av-etriji se ne bilježi nobene večje zimske nesreče. Pomladanski nasad se je sioer v sploŠnem prečej eakasnil, vendar je pa v oelotnem vsled preoejSnje mo6e ugoden. Tuđi na Ogrskem so setve ugodne, vkljub temu, da so morali po nekaterih krajih radi povodDJi zamljiSča preorati. Tako te bode pri-mankljaj, kateri je nastal na žitnem trgu vsled lanjske suSe, Se ostane vreme žitnim poljem in nasadom ugodno, glaaom dosedanjih sklepanj z lahkoto pokriL * Brtzpooaembni naslovi Na srednjeveski m'nnli blesk, na nek* danja dostojanstva in posestva, ki so danes brespomembna, na temno dobo fevdal zrna in vandalskoga gospodarstva plemiSev nad suženjskimi kmeč-kimi rodovi, nas spominjajo Se vedno vsled raznih preobratov in napredka popolnoma brezpomembni podnaslovi vojvod, kraljev in oesarjev. Pri teh naslovih, ki se danes lahko nazivljajo domišljavim in preživelim, se nehote spo min jamo tuđi dolgih blesteSih na-slovov Asijoev, kateri so se razmno-žili od Šaha Perzije, ki se po pol metra dolgem naslovu, vsebuje vse krasote iu božanstvene sile, fie danes imenuje kralja vseh kraljev, po ce-lem rodu. V svoji slikoviti in živi orientalski domiiljiji so se nasivali stanu primerno vsi Asijoi z najraz-ličnejŠimi naslovi, segaje v stare rodove blestefiih imen, hvaleč vse njihove hrabre Sine m dejanja. Naite-vali so vsa nekdanja, že davno Egub-ljena posestva in se odevali z lepoto nekdanjih krasotio, kot oveti božanstvene lepote divno krasnih prednic. Podobna nazivanja kot gospodarji, imetniki in vladarji raznih dežel, katere so že davno samostojne ali ugrabljene pod tujo vlado, so voSigled današnjim razmeram že skoro smeš-na, ter služi jo le kot nekak slavnosten privesek, kateri pa žal dokazuje le blesteče nazadovanje starih in ima-govito nevzdržljivo prodiranje novih prost h načel v oelokupnem razvoju nar odo v. — Vsakokratni kralj Portugalske se nazivlje ponosno gospo dar ja Etiopije, Arabije, w Perzije in Indije. Kralj Alfonz v Španiji se nazivlje „KraJj obeh Sioilij, Jeruzalema, Gi* braltarja in obeh Iadij, dalje vojvoda Brabantski, Bargundski in Milanski. Krono Bogomira pl. Builonskega ustanovljene države je reklamiral sase Friderik, ker je bil zet zadnjega kralja Ivana plemenitega Brijene. — Naslov vojvoda Meklenburški in knez Pyrmonstki, katera si nadevljejo pruski kr&lji sta, sicer dedna a nifi vredna. Oa razpade dežele, ki je dala kot taka naslov, zakaj vleči za seboj neopravi* den zastarel naslov kot staro metlo, katerej se politdki, stvaritelji novih deiele in jasni poznavalci razmer le posmehujejo. Te litanije raznih našlo-vov vplivajo le Se na gotove ljudi, katerih je pa vedno manj, in so podobni onim, katerim razigravajo Čuti nekak starostno spoštljiv sporni a, 6e jim bere duhoven, z visoko vzvišenim patetičnim glasom: „Abraham je ro-dil Izaka, Izak je rodil Jakoba itd u Veliki vojvoda Lutenburiki se ie vedno imenuje vojvoda Vasavski, gos-pod Wiesbadenski itd. akoravno je njegov oče Adolf glasom pogodbe 1. 1866. pripoznal te dežele Prusiji. Kot dediči NorveSke se imenujejo obenem vojvoda Jk. G. fclesvig flolateinsk', Ni« kolaj II. in vojvoda OldenburSki. Naj-lepli naslov pa, kateri nas sili na-ravnost k smehu, če pogledamo današnji zemlje vid, ima turski 8oltan, ki se imenuje ie vedno: P 0 milosti božji Padiia Grike, oela Bosna in Hercegovina % vsan priva«-kom, neomejen gospodar vilajeta Srbije, vtrjenega mosta Belgrada, tar vseh k njemu pripadajofiih gradoT, maat in trdnjav. I16 IliiianilSiiistn Ig. Faschinga vdova Pollonski nasip Stev. 8. Reichova hifta. IitrrstM ta sdldM teto: Cene zmerne. Popravila se : : točno izvršujejo, : : Največja zaloga navadiiih do najflaijilk otroikihvosičkov . In navadne do najflnaj*a ^^^ time. ^BtK^Su Ham* nniiHtoa u I ]os. Kojina \ | ni ač prve vrste | j Šdenburgove olice št. 5 j i nasprott glavne poste r f konkurira z najveojimi tvrd- f £ kami glede tinega kroja i £ in elegantne iavrSitve. jt I Tvoraltta zaloga nojr. ongL I 1 1đ franc specijalitet blaga. | f. Zavod za nniformiranjc. g Ciril-MetođDTB đntže Te iltna droia, izborne po kakovosti, sepriporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. obČinstvu. Prodaja jih v korist Ciril-Jrtetooovi dražbi po niskih cenah samo fJffaksZaloker v Ljubljani v lastnl tattl KlaJczne nlice It. 17 in Rečne nlice It. 5. OdLU3co"^aua.ai Pnatr.lToroicatlaTineT Ljubljana BBierJeve ulice 5 Bnnffimdttti Rudolf A. Warbinek i ^Ba^a^^fK & ^^^L^^^C33aa^3[^^H SL Pnporota svoje prva vrate! sa vta podnebja solidno narejene ptauatai99 klavlrla in karvaatl« tuđi sam«. Ifrmla« ra gotov denarf na delna odplaftlla ali napoaodo. Poprave in mliJumija at lavrlojcjo točno inraCnnllo najccncjc 1706 l Proda se 200 stoto« dobresa sena. Oena po dogovora. 1490—8 Poiave se ▼ uprav. „SI. Naroda**. RmpoJHliim holesa ^^ za štin tedne na ^^22S^?^ ^^**^*^ iii dobri« Huatrovani cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek tv^mtem kotos, Opotop ftt 80v ob dri. UlMnld frftko. 42i 13 K^lbalfil •ciki Babapnl vir. ■^^^ 1 kg slvega, pnlje- *^" VW nCfJa 2 K» boljSega '3fflg^TSJl^L 2 K 40 h; polbelega ^jHKjt^\ 2 K 80 h; belega V^P^.J 4 K; belega, puha- m iJI^^hlTl^stega 5 K lO h; i kg bfSWBSfir velefinega, snežno- beloga. puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha, aivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; naj- finejŠi prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovllen* postali« iz gostonltega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, ISO cm dolga, 116 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, tS cm širok, napolnjen z novim, sivim Iako stanoviinim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh «4 K; same pernice po iO K, >2 K, *4 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 b, 4 K. Razpošiljanje po povzetjo od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzett na2aj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar.j 9 16 S. Binlseh, DistbiRlb, it. 767, Simaia na Ćeškem. — Cenovnik zastonj in franko Zlat rudnik za vsakega gostilnicarja, kavarnarja in lastnika so naši novi PIANO-ORCHESTRIONI z godbo nm tok, zvontlom, =: Mandolino In ksUotonom = ^ ^ s težo da se J - M^Jtmniiiii^i^ S. Z man^°l*nO, E > "*3 in zasebnike. Zna»»lt* Tfon-Tlon. Canikl brezplačno In potin. prosto. Prvu o4«lllio«AftJ». 599—6 Z«lo0« ps»ft Josipu Drollu ▼ Llnlillanl, Sodni|ske ulice. JDhTpM Ali „Oolldampf" L finflVfl Parilo blešćee« | OpErB boio I VUIUJC neđosežen nabili ! I llNIlll ^as' ^e^° *n đenar i I linilll za vec nego 75% Janutro: 150.0C0 komadov prodanih „Volldampl" In po-alatav na prolikninfo bras i rlilka. 1334-3 [ Pozor prod ponaredbami! i Samo b agovna znamka , [ „Vol dampf * je poroitvo I I za prUtnost 1 i l>tt»iva se po vseh trgovina*. I . Kjer ni zastopstva, naj &e I isroči naravnost od tvrdke ! I A. John, d. dr. [Podružnica: DUNAJ, IV./I, I I Frankenborggaooe 4167. [ Potovalni sastopnik ma Kranjsko: I Ivan BMaatti | I t Ijailjau, Bavarski dvar, II. ia4itr na Sv. Fetra coatl if. 12a, ■ en© strani dvouadstropna, ■ drag© strani trinadatropna, a a proatovallaa proda. Podrobnosti pove Jakab Acottto, trg Tabor it- 3 v Llnbl|anl. 1456 a ^^^ Nedosežno § ^.L noJnooeJJa ome- jl" T r diko IznoldbB T I aUMonako guaasto Maso a« avoako. formbno ba lota. FmUat K 4-00. Oee t mlljona kosor prodanih ▼ kratkem dasa. ntgtlOBSko fjojnaato lilago ta ionako. (Vartfto ieiBlc.) Priporočdi najprri sđraT-niiki atrokoTnJaki, porabno na leta. K 31'00. Kđor poSjJe deoar naprci} (tuđi piimen« uamke) mu poSlje diskretno in poStnin* proito, sieer 50 vin. Teft, ©dina prodaja ^a H. 10 E R, tvornice za gn- j. — mašto blago. — ■ DBina| IZ/2, Hnaadorfontr. J—0. Pozor! Radi selitve se bodo potom prosto-voljne razprodaje prodajala 1424—2 razne vrste coetlc ve6jih in manjSib, tuđi za bolkono ter mnogo lepih vrtnic. Dobile 89 bodo po zolo niski oonl« K nakupu se vabi slav. obSinBtvo kar Daj vi jodne je Franc Šuštar, stara enkrarna, Ambr. trg. 3, L^abliaua. I Supcrjosfati H rudninski in živa'ski, najbolj H preizkuSeca, najzanesljivejša in ^H najoenejša fosforokiala gnojila H za vse 137 16 ■ vrste zemlje. ^H V»rblnit (Kros« s»Jamrena. ^n Jamčeno n&jbitrejši uČinek, H najviSji donosi H Nestrpljivo sa sporni ada jo setev. H Dalje amonifakovot kallfovo _H in aoUtarlovo snperloalato ^H dobavljajo vse ^1 tvornice nmetnih gnojilt trgovci, -^n kmetijske zadruge in društva. I pisama praga, pfikopy 17. Ugodna prilika! Vsled mrti lastnika ]6 naprodaf nova, moderno zgrajena ▼ nalbollftom atavbnem stanfu, ▼ pri- jasnem kraja jožae Štajerske, ob progi Zidani most-Zagreb Vila se nahaja na prijazaem holma, ima naflopai rasflod in je oddaijena pet miant od zapne cerkve in se no 15 minut od želez-niske postaje. Pritličoo bo 2 sobi, kobi« ja in drugi po-stranski prostori, v visokem parterju pa 8 sobe, kuhinja, soba za posle, veranda in dragi po-htranski pros'ori. — V visokem parterju b> »la parketovana ; tod in v pritl 5ja sta angl kloaeta. K v li »padajo tudf na nOVO igroJOBO goapodarsko posloplo, travnlk (b a 67 m*) ia Oflia (62 a 45 ms). — Zemlja je iiTntna, d bro knltivirana, sasajeoa de oma u Badleia, đeloma s trto, delorca obdelana kot zelaik. —— Nepretirana cena. -_ Posebno ugodna prilika ma lagrobćamo. Resni reflektan^e dobe vaa podrobna po-jasn la v pisarni H5b—2 dr. Atojzlja Kokalja, —— odvetnik ▼ LJab^jaoi. ■ ■ ■ II Proti «tt:i2 I kašlju in brlpaVOStl jemljHe dr. Sedlitzkcga limbove bonbonc I T Trečioah po 30 vin. 1 V qnbljani jik proJaja I J. BUZOLLINI in le- i karnar J. MAYR. | rriuinoh-štedilna ognjišta *aBHS5ŠSSSiB«BBV auj« i t >1r. 9 ^H3bmH|33|]|^^H ve&korftni iz ^^^Bk^^SiIbbb^^ vnroaoa Pri- ^^^HMSSII^^ "^ «^aaia trtdi kot ^■^^^^■^fflUar *iboM3B in naj- ar^e?Ti9:ei a l»;ek. Haj* /Jja urtarasitirr fariva. Spaoljaltiai«: Stocilt.ia ognj!*6a ■a hotel«, gosilln*, rastavraolj«, kavani« I dr. Cenifa ta proračuni na raspolago. ^tenu kataiog franko proti doooaiani mamfci 2241 43 Tirirni zi itidllna ognjliči „Trtrapfc" »• OoldaehmicLt A: sin Jfajboljsi kosmctikši predmeti I ^flfc za olepšanje polti in I ^flk telesa so: | ^ IH «14» bUIo po 80 h, I M HH UH s cream po :: ■ § 9 ^B za gojitev zob in ust: K,^H «■«& = Menthol a x| ^B^B Ou Hitna ¥odapo m H| zobnl praiek po 60 h; *i ■ ^H za ohranitev in rast las: mm apa; HaS arl^ft laanavođapo "5 iqfi„" ua i Ej «• u»/ d —^^ lasna pomada A pol E. o Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno ai varovani, so naprodaj le v I Orlovi lekarni \s Ph.Hr. Josip Čižmdf I v Ljubljani. I Kupujte zaupno te doma.ča izdelke! ■^^"^^^^■■p3^^^]j^Qj^paia^a|aHa^aH| r%\M n T'ATri li izdelki so po sedanjem stanju znanosti najodličnejši za negovanje kože in telesa profesor dr. Schlcicha creme za kožo profesor dr. Schicicha . marmorno milo „ „ „ milo iz voščono pasto „ „ „ . voščena pasta Dobiva so v lekarnah, drOfleiilah« paiinmorllah Ud. — Zahtevajte brožure o negovanju telesa od glavnega raape«evaliS8a: Dnoal, L, KarlsplaU ftt 3. Pazite pri naknpu, da nosijo vsi aavoji podpis ianajditelja -& J&BuAft^ ------------- Tvornica za Nemčijo: Berlin SW. _________ Zaloga v Ljubljani: lekarna E. Msyr in v vseh lekaruah, drogerijab. in parfamerljali. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bi^HHB^^^^^^^HHBiMM^^^^^BBBBiHB^^^^^^MMa^a^a^aHa^a^a^a^a^a^a^a^a^^a^a^aBaBalaB Ifjnbljan^ka kreditna baaka v LjRbijaRL Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. 14~42 ■»»■• ffiaavmme« K£ 3*t»oo.«»«o. Strlterlev« allo« itov. 2. ■t«x«B»vmm n»d k sb«»«».«»«»«». =^=== •prejema vtoft M Idljiilct in M tckoii tulum ter jih obrestaje od đM Vlogt po SlstUl === 41 O 2 O = Kupuj« hi prwto|« srtflM im trrtctaiost— iMpirit vscli vrst po tovnom Irarz«. ------- SVETOVNOSLAVNK ^112 tvrdke FRATELL! BRAHCA v IHILAlii EWfa HkB BH SBP1 latfB^ B^C flU M atf^k aA^ EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU BP ^^B^C Tf^^sBff HK flB HlH^ flk JE NAJUSPEftNEJ*A 2ELOD6NA QREN6tCA NA SVETU! ,^^fc i^H ^Ej* ■ " Iff^"^^ .^^B I^^VmJLV fl Ntutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v LJublJaH pri: J. Buzzc _______■ B B^Li'MHLi ' ™ r lWrl BI aia^M BI^B^Pr m^B_______linUu; Anton Staculu; slažftloarnl Jak, Zalaznlka.____ Betonsko podjele. ZAJEC aTrHORN Tvornica cementnih izdelkov, nmetnega kamenja in marmorja. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73. PriporoČava bogato zalogo umetnega kamenja in cementnih izdelkov, kakor: Cftvl okrogle in ovalne, (patent Kielberg, zastop za Kranjsko), stopllice (vseh vrst, brušene in polirane), mOZliČne kakor tuđi hidravlično stisnjene metalliqU0* ptoite za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, krize, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, izdelke za fasade i. t. d. — Opozarjava posebno na prekrasne plošče iz nmetnoga Biarmorla (Carralyth patent) za obhajilne miže, oltarje, za prevleko lišen, stebrov i. t. d. — Gospode interesente vabiva vljudno, da si ogledajo blago na licu mestal 1428—2 ----------------------------------------------- Ccnlld flaa. vaBaB«*€5l aasa salitewo! ----------------------------------------------- ponudimo vaako poljnbno množino: ■ 7arA7^nP ^'fr^^niUt^ ^nrvp vrQt^ ovprek pa je veljal met. stot 34 K 40 v (za 15 K 70 v manj kot prejšnje leto). Blago se je prodalo v tuzemstvu. Antimon se je prideloval v edi-nem rudniku te vrste v Trojanah. V drugem letu delovanja s 15 delavei (24 manj kot prejšnje leto) se je pridelalo 1500 met. stotov (za 3800 manj kot prejšnje leto) antimonove rude v vrednosti 1750 K in pri povprečni ceni 1 K 25 v za met. stot. V plavžu, ki spada k temu rudniku, se ni ničesar izdelalo. Mangan. Za pridelovanje manganove rude sta dve podjetji, a delalo se je le v enem, v Begunjščici, ki je last Kranjske industrijalne družbe. Delalo je 30 delavcev, za šest manj kot prejšnje leto in pridelalo 21315 met. stotov (za 3286 manj kot prejšnje leto) v vrednosti 29.841 K (za 4061 K manj kot prejšnje leto) pri povprečni ceni 1 K 40 v za met. stot. Premog. a) Kranjsko: Vseh podjetij je 16, a delalo se je samo v petih, v enem manj kot prejšnje leto. Pridelalo se je 3,111.710 met. stotov pre-moga, za 87.055 manj kot prejšnje leto. Vrednost znaša 2,039.747 K, za 16.055 K več kot prejšnje leto; po-vprečna cena je 65 K 55 v za met. stot, za 2 K 29 v več kot prejšnje leto. Od tega pridelka priđe: 1. na pre-mogokop v Zagorju, ki je last trbo-veljske premogokopne družbe, 1,790.000 met. stotov; 2. na premogo-kop v Kočevju iste družbe 1,212.690 met. stotov; 3. na premogokop v St. i Janžu, ki je last šentjanške družbe 93.760 met. stotov; na druge premo- I gokope 15.250 met. stotov. Pri vseh premogokopih je bilo zaposleno 1482 oseb, za 152 več kot prejšnje leto, na katere je odpadla produkcijska množina 2100 met. stotov v vrednosti 1375 K. — B. Goriška in Gradiščanska: Edino pođjetje, v katerem se je delalo, je v Škofljah. Pridelalo se je z 29 delavei (8 več kot prejšnje leto) 12.900 met. stotov, za 2176 manj kakor prejšnje leto. Vrednost pridelka znaša 18.060 K, za 3046 manj kot prejšnje leto in povprečno je veljal met. stot 1 K 40 v. w#V Pite Lancaster od . . S 16*— Flobert m . . u S*— Ptttole „ . . „ 2« -Samokresi „ . . >, 5a— naprej. Poprave ceno. Uustrovan cenovnik franko, f. Dnftek, Opoftno 76 ob državni železnlci, Češko. 1501—1 Anton Leutgeb, 3S3 rokavlčar tn bandailst 15 Pod trančo 1. £jublJ3fl3. Pod trančo 1. Lastna izdelovalnica vsakovrstnlh glace, nsniatlh in voi&ftkih rokavlc. "Ufodon nakup ostinko? "*O nmetrov cefira, barhenta, flanele, ovala itd tepo razdeljenih v kose od 1 do 8 mttrov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Podebradek. Mf B^"~ Mr. Naročite trikoj Prlporoclio 852—8 Vaše blagorodjel I Vašo cenjeno pošiljatev smo ob- ■ držali z največjo zadovoljnostjo, ho- I Ičemo ostati še nadalje Vaši odjemalci I in priporočati Vašo cenjeno firmo ■ svojim znancem. J. V. ■ Frvdek, 14. januarja JS08. I PriporoSam prlstM lstrijansko VINO lastnega pridelka na debelo po naj-nižjih oenah ter v steklenioah kolo pa 56 vio., rdeče pa 48 vfn. _ SkUdisce je v Sp. Šiški 5t. 21 „Pod Smreko«. 1332-3 Ivan Pužar. f Ceno posteljna perje in pnh! t Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol- I belega 2 80 K, belega 4 K, prima mehak I puh 6 K, veleprima puh, najboljše vr- I ste 8 K, puh siv 6 K bel 10 K, prsni I puh 12 K, od 5 kg naprej franko I Gtotove postelje I iz gostonitega rdečega, modrega, ni- I menega ali belega inleta (nankinga), I pernica, velikost 180x116 cm z dvemi I zglavniki, 80x58 cm, zadosti napol- I njeno z novim sivim, sčiščenim, moč- I no polnilnim in stanovitnim perjem I 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik K 3, 3l5o, 4, razpošilja po povzetju, zavoj za-stonj od 10 K naprej franko. 1075 6 Hs^Eafes Bergei Deaenlce, *L 1012, Šamara, Čeiko. Cenovniki o modrocih, odejah, preoble-kah in vseh drugih posteljninah gratis in Vfranko. Neugajajoče zamenjam ali vr- i nem denar. M ■ m Drasotln Puc : tapetmški in preprogarski: — mojster === v tvrdki PuC A Komp. Izdelnjem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078 nizkih oenah. 6 Ljubljana Hulje Terezlle cesto 11. ■ ■ Upeko|enl preparator ^2 a f crd. Schulz v dtlelnt« muzeju naananja častdtim gg. lovo em in p. n. občinstvu, da naflaAa budi še zana* prej, kakor dozdaj vsakovrstne žicali. 100 slotov senal je ttaprođaj ««** o ploogarnl fluerleulh dedltev. Divje peteline in 1412—4 vse druge ptice in živali ■V" nagačl (oaftopa) "^HI ter prevzema vsa v to stroko spada-ča dela. — |Preskrbi tuđi nagaćODO ptice 1d ŽIvalL Postavlja rogove in drugo. Cene nizke. Delo solidno. — Se priporoča Viktor Herlort| pripravnik, Moste št. 76 pri Ljubljani. Odda se lahko tuđi v brlvnlcl L Kosec na Dnnalski cesti« Cosnnc ]d Mediclnnl M^& Pnstni vinski destilat MiflSl v uradno plombiranih piMBag Čamiš & Stock |33 Đdl&UVlJC- jfiB^ D\*m&iwM Ciina parna žgalnica E^_ *~j| konjaka pod državno ■mB91 kontrolo. 3819 26 ^m^^H^ Am 1 *v l^x*fti»€»B*«»^ia svo|o popolnosmi svezo # LUKIC = najmodernejšo konfekcijo oblckc == Pred Škofiio 19 za 90SP°dei dame, dečke, deklice in otroke ' i i po n«Jnlž|ili cenah. U 95—16 Predstave ob deUvnlklh: —------------ p>-wi----------------- [ene prOStOrOID I ob 4., 5M 6., 7. in 8. uri I/I-* ^*%% nlA mmmđ^t lljtilt A L prostor 60 vin., II. prostor 40 vin.: Ob nedeljah !a praznikih: K IIIPITiSlfHUlHT PSITI1P l prO3tor otroci 40 vin' n Srost0r ob 10 in 11 uri dopoldne in l\ I ■ IU111 (I IUCJ Q I | UillC otroci in vojaki do narednika &0 vin. ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. ™««MW *J^ ^tHCll Ifl SOtlOtO VsakoaobotoinaredOBOv program ^*-«J **ms*mmmxmwzm ^ s do 6 ^e predstave M uaenc« Slike se dobivajo samo iz prve svetovne fllinai^k^ PP^ffl flfl mižani ceni. 1. prostor 20 vin. pariške tvornice Path6 Fr6res. UUlIdJDUd ICbid, lldi>piUU NdVđMIC „LVlU^d . n prostor 10 vin, 15 6 i^ Senzacionalna lznaidbal Vatno za vse dame I 1^ Na debelo! C. in kr. avstr. In kr. ogrskl patent Izvoz! P ,Perplex< pteeta za i\m\l Patentirano v vseh knltornlh đrtavah. ^ I dt6ntri3 Pl9nS6l3 nf CrplCX Elahkim potegU^em zaprti steznik *y& avtomatično takoj odpre, ne da bi * \ bilo zadaj Eadrgajeni steznik treba /* V N popustiti ( l \ ?0rnll>Y^^ ^e ^n0 z*m^Uena tehniška iinajdba V^ \ \ ff 99 9*j^*r^* ki vsak steznik tuđi ob zaprti jo- \ 1 | p:ci ali bluzi, takoj avtom. odpre, / J ?f>rni0Y^ odPre steznik samo, ako se vrvici / f 99 99 >»/*•■ Pl^* potegne kviSku ; izkljnčeno je, da ^r bi odpovedalo. v ^l>rtl!uY** i6 °k om<>ticah itd. neprecenljive \ 99 99 9>J tipi^* vrednoBti. i50i—t ^A Vsak a planSeta le lahko nadomesti z naso patentno planšeto „Perplez11. M Dobiva se po vseh špeolalnlh trgovlnah za ateznfke ^\ In damskih modnih trgotinah'Avstro Offrske. \ \Il Na debelo •««■»€* W\ JThM Vt*r\%rir\% £ Pa tvornl6ar|l iteznlkov In laatnlkl z\\\ jtOOlj paCnriCn 6 U0M patenta, 0«nal I, Blberatraase 24. x \ ^CeznlU in«mke 9^A.« BS* •T'*6* Isdel^b prre vrste. KlGfrti niit so takol sprelnio pri 1497 2 Antona Belcn v Kranju. Lepo svetio jtanouonje 2 2 do 3 sobami, kuhinjo in drvar- nioo, ae odda za nuil na •raber-levl oostt itov. L 1448-3 Stanovanje e 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami se odda za mafov temdn. Gena Četrtletno 70 kron. Vpraša se pri Koillin, FmlO *L 23, L nadstr. ▼ LfnbllaaL 1474 8 Knjigovodjo sprelmo ,Obrtno pomožno društvo' ¥ L|nbl|anl. Pismene ponudbe na gornji naslov do 30. t. na. 1494-2 Učenec iz poštene rodovine, ki je dovrfiil ljudsko solo, ao sprojmo sa slikarsko obrt. Pismene ponudbe na g. Frano Smole, sobni slikar, gostllna Kran-bert it 34, Mooswald pri Ko6ev}n na Dolenlskem 1492-2 Jfaprodaj imim izvrstnOf mlade, dva meseoa staro pse prepeliftnje 3 samce in 3 samice. — Mati nem- Ske pasme, kratko dlaka in o5e pre- mjeran, resaste dlake. Fran Paternost botellr w PostofnL "1467-2 POZOR!—M 50.000 parov čevljsv! 4 pare tevllev za santo R 7'—. Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tvornic sem biT poverjen prodajati večje x»-loge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodaj am torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali čr~ nega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikoat po oblik ah. Vsl 4 pari stanelo samo 7 kron Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljena* ^ali denar nazaj. 1477—3 mWS. HORVIC9" *" ▼ Krakovn« Ditta c Zastonj! Vzorci in ceniki!! Tacat b'): 1C0 cm vel. đamastne brisalke aec. vEorec, čisto platno.....K 8'— Tacat 49:100 cm vel. evllhaste brisalke, čisto platno.........„ 4 40 Tacat 64:125 cm vel. dvojnodamaatne brisače, geo. vsorec, čisto platno . . 9 14*— Kos tkanine, 82 cm Sir., 23 m dolg, pri- praven za životno in posteljno perilo m 11*60 Jedilna garnitura sa 6 oseb, čisto platno, 14o cm vel, aervite 60:60 cm . , w 6*60 Tocat brisalnih cnnj, S.platno, 70:70em „ 66X 78 cm široko laneno platno, pristna platnina, lm....., . . . w —'80 6 rjuh, platno, 1B0: 200 cm .... , 1S*M 6 , „ ro:286cm .... ,15*— 40 metrov brezhibnih osUokov kanafasa, oksforda, cefirja, potiak. cef, . . . 9 16*— Rasposi^aoje po povzetfu. — Nengajajoce seveđ« vzamem nasaj. 143S—2 | | BEBT. HOCHBEBe, tkalnloa, _ Kostalec Č^rren^, Krkonoii (čeiko) ^B^ V!^k^k AA ^a^k afll Aštt tfa^ H^ft A^k A A attA tfa^ ^LM A^k Ma% = fijtibljaita, SurčiSev trg 3 = Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrcbščinami. Izvrstnega vipavskega vina, I satnoga priđelka, is reblanega gro^dja po novem sistemu, sanealjivo žiato lapravljenega, Imaaa oddatL — Gospodje, ki hodite sami vino v Vipavo cnpovat, oglasite se radi poskuSnje v moji kiši v Vlpavt it 44, tik graa&ne, Irngi pa zahtevajte pismeno vzoroe. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) 86 i© oddaja. — Cene po dogovora. 998 12 Fronc Dolenc posestnlR, UuMIana, Stari trg Ste«. 1. Efl| ■■ feM J| M sa takojSnje nezmotno iadelovanje vseh ŠplfifoO*i Tplirp Unih namlinlb likerjev ln ipoolalltot dobavljam jM L IJ L jL v briljantni kakove sti. Poleg tega ponujam ^gaHH^^ jesihove esence 80% f9H|L^j&TC^H^m ^em. Jfiste, za iedclovanje pikantnoostrega jeaiha. bE^H^m^S^^DBI ^ooepti in lepaki se pridenejo sastonj. Cenovnike ^^mCSl2HHH^| rasposiljam franko. 908—8 K2»jj| Karti Filip Pollak, tvornico zo Bena ■^■ME^H Praga, Marijina ulica št 18. JmJmBIBmMBI (Solidni strokovntaikl xastopnikl se IMejo.) j| IVa|eeiie|*a vožn|a w Amerlko. |j m I ^k I I II I | J I I ,« « " M III \š & 111U r v Jujubljani, Kolodvorske ulice Sley. 41. j| IValcenej6a voin|a -w A««»e>«-*i*«». || Št. 9«29. ~~ ~~ "'2-3 Razglas. ObSinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji ne 25. mare a 1909 sklenil, da se poftpot na zapadni strani Sv. Martioa OotO parcel. št. 518 katasterske občine Sv. Petra predmestje I. del v obsegn 306 m2 kot Javna pešpot Opnstl, v zaznamku oest, trgov in potov mestne bČine v Sv. Petra predmestju zbriše in prenese kot last mestae občine ubljanske v aemljiSko knjigo Sv. Petra predmestje I. del. To se javno razglaša b dostavkom, da je vsakemu dano na prosto oljOj da do 30« aprila t* L svoje morebitne ngovore proti sklepu občin-sega sveta pri podpisanem mestnem magistratu ob navadnih nradnih turah Loži nstmeno ali pismeno. Na ugovore, ki bi se vložili po preteku danega broka, se ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 5. aprila 1909. Župan: Ivan Hrtbar. Ueletržouino z železom S „Merkur" ■BBB Peter Majdlč v Celju H.HKHII se priporoča cenjenim odjemalcem. IU i živi bolni -2£h2L I I ^--------------—^.^^ ker bi ga radi presenetili z dragocenim đarilom. ^H I s^\>\ (k 7- 0A /T^^^S. PoSJjemo mu ■ I/ >^^ \^--------Z^\ popolnoma zastonl In poitnine prosto ■ Ih T ^-*"—^Žwi^^^VVv>s^T -T? v zaPrt* tmerti našo razpravo o mederni elektro- ^M u\ j^S^ /J^BESto^\ y^^J ^1"*?1^ ki v zanimivih oddelkih obravnava temelje ^H I\j^S^\^Bff^^^^Ly/^u niodernega eltktrifinega zdravljenja in sicer v lahko ^M I ^^^k\^^^^Lymt^^\/M^ razumljivem, poljnđnem jeziku, S cimer postane knjiga ^H ■ ^Bi^^ii b^.^\^\^^ drag cena za strok^vnjabe in za širšo občinstvo. H9 ^H I '\whL-->llv7 nlkdar se ni v Avstrtil tako bogato oprem- H I \W9^jđK/ U^na, unimlva knilga razifrfala iaiton|f ker pa ■ I 1 ^^-^"^^^^BI npamo, da s tem složimo trpečerau občinstvu in ker bi ^H I i^^y\ jf^H I rad^ pozornost bolnikor obrnili na đoslel neznane, blago- ^H I rim. N ^/j^v\ darne prednosti električnega zdravljenja, prlnaSamo to ^B I tf^^B V ^~^fef>u žrtev in upamo, da bo veakđo rad sprejel to dragoceno ^J I \WK*^\ Jmm\ Veak, kogar moči sptoima sUboit ilvcev, ia- H I J1A i jjPBl lodčne in črevesne boleznt, pomanjkanje spanfa, ■ I I ^BHb V ^^n] fllavobol, vsak, kdor čuti, da manjka njego veno u trnpln ^H I |^9B\ i/ftnlla naravne elastičnosti, kdor se njutraj zbnđi omotičen in ^M I JBBlHi^/^M^^B strahoma misli na dnevno opravilo, kogar najmanjSi Snm ^M I / ?^:^2-j^»fl| dela nervoznega, kdor »e u straši najmaijši ovire, kogar ^H I y - 2j^^ ^—1| mn5j revmatlzem, protin, nevralgliko bolefilne, ■ I | \ OhrOmelOBti, krči, naj čita to kojigo in mi se nade- ^M I jamo in opamo, da bo imel od nje pres^ netljive čanke. ^| ElehtroternpevtlfKa ortlnacno I I np Dnnalttf Lf Sohwangaaso I.v BIozzanin, odd, i, a( 3, L nađatr. H I I Kupon za brezpla&no knjigo. ^. iv.C9 ■ I *■ N* I I *| na Dnnaln, Sehwanggaaaa I„ Mazzanln, odd. 1, a/3, L nađttr. H I ^ Prosim, poStfite mi knjigo fEine Abhandlnng flber moderna ^M I N Elektro -Theraphie" gratis in franko pod zaprto kuverto. ^M I Ime:......................_______.............___.....Naslov:________________ ^B m ----------------------•--------------—^^^^ ia postelje li puh priporofa p« ■•|Bti|||| ••■■li 1". BITI 16 F^rad. aoco43o At. 2O. Z«naaja naroMl« n toino iiTrimjcgo. „Pri zlatem cevlju" I Ljubljana I Stari trg št. 91 velika zaloga I čevljev! domaćega in tujega izdelke. I Trpimo blago. — Com solidni. I , Tofaa ppgtreib«. I Avg. Agnola v Ljubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, poroelana, svetilk, zroal, šip, ko- zaroev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najaižjih cenah. = nniniiiiiiiimifiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiriiiiiinf O@ ^f I P»U—Tl|o»a !•>• IMS. . i Edini zavod xa I ------¥ LfnUlul------ i I sa kemično ftSdeoj* obleke | I tor sastorjftv, barvarija ln | | likanje sukna | | ----na par. = | ! JOS. REICH! i Poljanskl nasip — i I Ozke ulice it. 4. \ | Sprejemališče 1 i Šelenburgove ulice štev. 3. | I Posnažbatočia, Solidnom* I |iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiH»iiiiiimiiiiiiiiiniiiiiwmmiiiiiiiiniimiin7 i ttažno! "mm. Oaino - 1 I gcspcdinje, trgovce i& iimjee. | I Najboljša Jn najcenejša postreiba | | zad ogve, kemikalije, rellš6t, cvatja, 3 p koranlna Itd. tud I po Knelppu, uatne 5 S voda In lobnl prašak, rlbja oljav ra- ♦ e dllne In pesipalna moka za otroka, c ¥ dlšava, mila in sploh vsa toaletna • S predmeta, r in S C IftonJailLat. — Zaloga svežlh ml- * 0 neravlnlii vod In aollj za kopal. • I Oblutv. konces. oddaja strnpov. | C posebno priporo^ljivo: grenka sol, J 1 dvojna sol, aoilter, acojan, kolrnoi, ¥ ¥ krmllno apno Itd. — Vnaaja naročila • C 86 iivršujcjo točno in solidno. C I Drogerija | I ^nton 3[aiic 1 I Ljubljana, Židovske ulice št. 1.1 5 Kupuje p»e> nax|vliajl eeitl rasna ¥ 6 leliica (rože), cvetje, korenine, aeme- fi g na, skorje itd. itd. E 91 Še vedno obstojch, najstarejša izddovalnica vozov 1\K yg Itinajska cesta w w» A lfxT 2 lunajska cesta fc*3 g| $t«. 32 #J. ESAJ^I J Jtey. 32 E ^| priporoča'vsako/rstne"vozove in kočije ^ ^ ::: ter mrtvaške in poštne vozove ::: E k^i I —-^—————— po'niskih canah. ------------------------- J ^| !Xs¥ ^ w w w w w w ' __ -^^r^ ^ M Jl »Modni salon pj M. Sedej-Strnad I priporoča oenjenim damam veliko Izblro Wl klobukov I "" najfinejše izvršbe. im_4 H ■ III Pozor! Pozor! I III Gos!na Dolnitor lili U ™ioein & Uvi pri! lubljonl i ■ III » l^fBtan »oaitllkaft&lcl m* a ^v^oaata I lili SSrZopet otvorjena.^S B H H H H Za prijazeo obisk se pripcroČa 1465—3 9 Uli Mat. Dolničar, vmotržec. I BBBBBBBaBBBB] ' 'PatmovUeao lata 1842.~~"'*~IMaaBaW8BB^m ITovarna oljnatih barv, laka II in firneža 11 11 Brata EBERL 11 I i Ljubljana ^ | I ■ JL črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohStveu pleskarja. n ■ ■ ■ Miklošičeve ulice št. 6. ^ lgriške ulice štev. 6. II | | nasproti hotela „Union**. # >*o«< I I BaaHaajBa^aaa^BBBBBBBB| Ustanovljeno leta 1842. ■■■rEB I Izboljša juhe.Qfnake.zefenjavoi.td, | I O^CO-buljon 1 I a fckoća.fakoj pttna. |, ■I iy«4o 2 čajne žlićicen» eno skoddic« vročt tode.1 U ^^^^^^^^BaaaaBBaaBBa^BBaaaaaaaaa^^a^aas^s^s^B«^B5^wB^^^^^i*J^BBSiJM«^^BW ■ ^^^^^^bIb1b^b1BbVbVb^b^bI1LV&^b^b^b^bV^b!b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b ^^ I IVe^f>olcoam^lJtw^o9 I aBl^aj^AKLOiBmo in | o«»nci» je jekleno, medeno pohišt^o firme H napili T6DC6T ft mi 344-16 » trtt 1 napisi. Znnanla narobila ae izvršn-* |e|or hitro In točno. Cene Urez hontance! 3Sraj«kO^ojSa isM^qij&T>qu Velik požar se zamore lafako in naglo pogasiti samo i - I Smekalovimi brizgalnicami a 40% delavske aile posnanltanla* ravnoteže« novo settave, I ki od desne in leve strani vlečejo in mešejo vodo — V vsakem I -_ oojoiaio delnjoče kretanje brizgalnic nepotrebno _ I Na Kranjškera 80 došedaj"naroči!a te vrste brizgainic'sledeča'gasilna druStva, I Krsko, Koatanjevlca, Bohlnska Bistrica, Metlika, Senčur, K6roika Baal:, I Hrušica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrlja, Predoslje, Šora, %>etob I Trzln, Zabnlca, Rovto, Velika Loka, Kam na gorica, Stožlca, Valta vas, I St Peter na Dolenjakem. I R. A. Smekal Zagreb ikladiŠU vieh a^silnih predmetov, brtzflalnlo, oovlp paaov, ao- I kirU, aekalk in goapoclarzklk atrojer ter ■Mtemlh nalinor. I mp1 Ođpla^e^cttijo na, obroke. ^M I tS4.g MT Ut otUlkoranll *«■ I 1 JL 3[«Ntt I I Ljubljen« 9 I ŽldovBkoulice -3= i I Velika zaloga ebnval 1 k lasfnega Izdelka ta dame, goapode S 5 in otrok« ja vedno na Izbero. 3 C VsakrSna naročila se izvršujejo to6io 3 x in po niski ceni, Vse roere se shranju- X ■ jejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih s fi naročitih naj se blagovoli vzorcev po- C J fr. p. Zajec f JSU optlk, urar In trgovee m S. V4 mlatnlno In arebmlno. s* >• Stai*l e>s*tY 2B#B« «g *g .Popravila s«s izvrsujejop g< ^ ' tofiao in oeno &• 99 , ________ ________ >S ! W|B |l ¥lil| g^ *?5 B^B^B^B^B^h IB^HB B^B^B^B^B^Ba .fr^ S? S^B^B^H II B^B^B^H *=^ ^ ' l^B^B^BH II ^B^B^B^H A* ^^^ ' ^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BK H^Bh ^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^Bm S^B C* ' ^b1bIb^b^b^bs«HI^bvb!b^b^b^b^U *"** JOSIP STUPICA Jermtnar In sedlair v Ljubljani. Kolodvorske ulice Jtev. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejftih konjskih oprav ===== kakor rudi krasno opremljeno ===== kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo =z= katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadaj oče potreb- fieine kakor tuđi ie obrabljmene vozove in bonjslie oprave. Br. Hloulio zt, Atelle za ortopedlćne aparate In baniaie. Q/l ^S^B^B^^ V^B v^iBt m ^^^ ^OJ ^K ^BK^Bk^BS^^c^SE^^ ^bI Isdelovatelj klmrglčnlli medleln- akih inštrnmentov In vaeh potreb- Uln xm bolnlke. i Anton Krejči 1 || Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 \\ Xg priporoča svojo bogato zalOffO ^ ® nalsnoderne|itk9na|tlne|ilk <£ I kožuhovin, 1 itlifičeil © Previema tuđi vsa, v to vrsto © m spadtjofim popravila proti ntj- © 7R migi oeni. Kupnje tadi vsako- 7R ^ vratine koto dlviačlne in jih » ^ najbolje plačne. £gć i Jlago ceno in solidno. § ^^i •_____•--- U^l«-^«-« »rtetoa Mate s amo k«t ▼«»HtBe naatke. JnlEITVICV DdlZdin lanmaitveoa nMnka proti ž«iodčnim kr««^ «a 9 •§•%»!• JJ1» r VMM»MMI p^am^ saeleB«DJn, goreiici, kažfj«, b«l»<4»*« t prsih, hripavosti, trgmnja po udih itd Va munaj: čisti rane, blati bolečin«. — «2/2 ali 4/ ali 1 rodbinaka atekleniea K 6-, — Thlerryjevo eentlf»IIJ»tto itftfkztla. ZaB«»0ifO afiiakojoie domače idravilo ob vteb vrst otekliatb, gnoienja, r nah, poAkodbah, vn*tj« I đ. t paiiei K 9 60. — Debiva se v lekftral prt sageln varlin A. TUerrj v Frefimdl •li nOfSJkl aiAtteL — Svorllo. Vsak, kdor kak dro^ popuca balzam brez mry ] L 00 '^'lulaiiBjJ.^^' za spalne In |edllne sobe, ^VfHHsUBl: ^D ' K ^^i <-i^»»^»Jw^BssS[^BlEPJi^^EwSSBBiB^^^S^^^^^^^F]^p^JlHWB^^»3lWBBBnBlBK ^E^ ^^1 E _ ^ - - — * -X .. - ■ -^ ^ ■ f MT IVajnlžJe crne. IVaJsolIdneJse blaaro«l"^W Najkrajša in naicenejš« po- V AMERIKO na^BMBE i modemimi velikimi bnoparniki ii ^^ffl^^^^^^^^^^^^^^^^^B Ljubljane 6ei Antrerpon ▼ Hew Tork ■EB^B|||pBWBBBMllK je proga ■BHb^B^HBb^b^b^b^b^b^b^b^b^B £ J \ tipfđ 9U§p*dđ ik ^maMđK^^^^jKBS^i i^B^B^pjBft^^ _»■»■ ^^K ■ ^^^^^^r3pv^b"^^^^9V^^^^^^H ^b^bVBb^3v^h^9 i ^al^^S Ka nafiih parnikib. Flnland« *WLđ*Wt*Tm*t 1 * )^^^^^^^^^^& ^ Taderlaad, leelaad in asualand ki oskrbi- I ^H^^HbH * < }^Jo TBak teden ob sobotah redno vožnjo m«4 I m^^^^^^Bh| Antwerpnom in Novim Tork om je snašnost, ia- I^R^^^n ^^^^B a borna hrana, vljadna poitreiba in tpalnie« pc HJ^^B ^^■1 ^U i povem orejene v kajite sa St 4 in 6 oseb, sa ^H^^^bb^b^b^b^E i IABakega potnika eminentnega pomeaa, ter traja H^^^^^^^^L^B^B^bW^^ i vožnja 7 dnl. Odh»4 U LJahijan« vaak torak |^^^^^^^^^^^|H|KM_^^^^^iB oopoldum, 17—16 jBH^^^H[^^^^^B||^H^W NaŠI parniki Tes^o tuđi na metsm po ▼•* I^^^V^^I^Bb^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B krat £es Blanada ▼ Beverna Amerika m Je ta |iw ^^I^Ss^B^R^B^r^B^B^B^^m^^B^B^B^B voinja isdatne tenejSa kaker na Novi Terk. fs¥s»lImKA^ wM*Jm^B J^^^M Pojasnila daje vladno potrjoni xajtopnik i^^^^^^^^E^PbHhEOVvVpV Franc Doienc ^B^BBs^HSiia v Ljubljani, Kolodvorske ulice »^ 26 od ni'nega kolodvora*na Ioto pred »nano gcitilno „pri StarMBTUlOTfaP*« CD &C\#/^|if / M"b!Jani * W\.u 9CLT Vll\ Židovske ulice ŠL/ ■jiiporola svojo veliko lalogo rasnovrstiua ls -16 pušk in samokresov Ustnega lsdelka, kakor tadi belfl|sklk. aalaUk in 6eAUk ali ono prolsknionlk pnik, sa katere jamtim sa dober strel. Posebno priporočam lakke tTOOOTke in pnAko sTtOlj ■ Krup- .*. '.- /. povimi oevmi »a breadimni amodnik. .\ \* Priporočam tuđi /. veimo zflloso ^ »seli^logsMtt'potreMflĐ:. _ |M3 wi|iUI|IIi £]uuh. Poprav^rSnlaafoikti MU«rr*a(ete Io6ae tn lianoailtTO '« 1L«P. poln stas iv^ MaUV ^pNpr dob« dame vsako starosti* ako rabijo mojo najnovejšo frtaB*. a* pPH ali *&"&' prMO f <0y kt le rabi »amo na sunaj, edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, JK zajamčeno neškodljivo. Cena K 3 —, K5- in K 8— Zravcrt agadajaJkt «|ik> ^^L; ^i 60 h. — fcapottlal cr«flM nlllt|«u prosi vsem nećistostim koie, daje koži 5 ^^J^a* HtaiiOStBO SYaftGSt do visoke starosti. Loafek stane Kl — in K 21—. zraven 1 I H^M spadajo^e milo 60 h. Puder ikatla K 1 ^- Po povtetju požil>a ga Hftfc* V«***!, ' \mrw^ Bwaa| VII, Mafitlii"*1^—fi \9ML fli Tlf?l*T TTfr H—#- 1Q - 9 'fHI Julii a Stor i _v ■ ,, -A . I^hI ttfIlifi CfvHif zi liwMMKls li Mstiil» M Premniora vlioe SU i U^ia^L. , ... ... , \, I 1 uabuaiuL £%*. l»wiinl(il nnhl in|jw ' Vir zdravja so "1 ■MlkakCiiČB« pl|a&e, med katerimi so nadosežne b Marta«r|avlal I ■ Sumečimi limonadnlmi bomboni ! ^1 (okus malinovca, citrone, jagode, češnje in prvenca) napravljene fli ^^k 1829—* šumoćo limonade, ^^w .^M Pristnl samo jG^mfft ^it^&[liB& Letna poraba ^M ^K va stveno zamko. T^^fc^vS "MH^-rifr^jfr *^ milijonov kosov. ^^k Hl I Edini 'zdelovalec: „Prva češka đelo drnibs trornic ortontalskih I IH H^J »lađkornln in čokolad, Kralj. Vlnohradyf prej Mmrinir". I IH ^[[[ Glavna zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Thaobaldgasse Ne. 4. BIh| Najcenejše in r^ r^ TT1 ft 11 1 n najbolj učiokujoče ^3 c-a- ^7^ «• J -L J- O j ^pfTjijpa l^jjeusteina 1J| H|odvajalne krogliceV iMeu«teijno%« Bll»a\l»c»taie krogU«e.| V vsakem oziru jim je dajati prednost, fcer so te kroglice bres Tsaklh ikođl|lTUi prtmesi Ion i na|¥otilia ospehom rmblfo pri boleznth spodnjega ■ telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, nišo tek W*mUmmm*mMm wo4»j* tr«|« •«■«• S - • dal. ■Vatjuidmi, 2AHBsl]iv pođak in veljavno vosne batko ■» pamik« gori navoda- *m§ Eiogm parobrodnoga droetva kakor tuđi iiatke n vaa progo &men»feih flota- JT alfi dobite w Hj|«ml»lf mrmdL •JI*« 14 pri g I EDTABĐK TATCABJU, KolOitTOrsta lliCB Š135 £ I ufprett •bdesniiRl gtsttkl „pri StereM TiilerJ«1^ 9m Odhođ li UnbljAn« jo vsak tortk, Oatrtak in Bobota. S tffi V«« pojauinllm, kl sa tlkaj« po toranj a, toćno In toraplav ^g^ 6naf — Paatraiba pa&tana, reelna in fiolldna, SJ PotnttEom, namenjenim 1 aapađn« ćižkw% kakor: Ooiorado, atodko, Uallfor- ••! nQOi Artaona. Dtah, Wiomixigt Nerada, Oregoa in Wanhingtofi awh tato g Mkvo poaabno ngodtio in iarođno etno vm mmlvmtm*. Ođhod oittl P prps* is Bremn» enkrmt maoetino 3270 53 •«• f utekei. nglija, Rusija In Francfja bodo skupno postopale. Petrograd, 17. aprila. Car Nikolaj sprejel v eoourni avdijenci angle-ega poslanika. Avdijenoa seje ti kala ftpnega postopanja Rusije in Anglije Carigradu. Pariz, 17. aprila. Angleški kralj ^vard je imel dolgotrajno konferenoo ainistrskim predsednikom Ciemen sauna o skupnih korakih Anglije in r&ncije v Carigradu o vprašanju ^gftrake neodvisnosti. Bolgartka nota. Bana|, 17- aprila- Bolgaraki po-**& Sarafov je danes izroćil bar onu abrenihalu noto, v kateri iaraža ^areka vlada svojo nado, da bo V8tro-Ogrska priznala Bolgarsko kot ^odvisno kraljevino. Slovanska banka v Petrogradu. . Pttrograi, 17. aprila. Listi ja-)*jo, da priđe v kratkem semkaj ^aaec dr. Krema? in sioer radi ^novitve „Slovanske bankea. Ultimatum sultanu. Solun 17. aprila. Mladoturiki odbor je poslal iultanovemu tajniku ultimatum, na katerega je mahteval tekom 48 ur todnega odgovora. Sultan je dal netočen odgovor, na kar je armada odrinila ii Soluna. Mladoturki so proglasili novega suita ia. BeroliHt 17. aprila. M1 a d ot u r ki so z armado 20000 moi na potu proti Carigrada ter so proglasili Rešat efendija sa sultana. Prve Čete so že do-spele pred trdnjavo Čatalča, ki je samo 30 km oddaljena o|d Carigrada. V Ćatalčo je prispelo mnogo mladoturških ofioirjev iz Čari grada. Rsšat efendi je rojen 1. 1844. in je torej samo 2 leti mlajši, kakor sultan Abdul Hamid. Bombardma carigradskih predmastij. Berolin, 17. aprila. „Lokalansei- geru javlja iz Belgrada, da }O tnrikl poslanik dobil obvestilo, da m upornikl bombardirali prodmoatla Poro« Oalato In Mooastir. 2000 llndl |o mrtvih V»taja v Basorl Carigrad, 17. aprila. V Basori v Mezopotamiji je izuruhnila vsta|a. Uporniki so napad li vbdoi parnik ter umorili več vojakov in 1 Sastnika. Basora Steje 200 000 prebi val oev in leži ob sovodju Evfrata in Ti gr i da. Zveza Mladoturkov s kriatjani Solun, 17. aprila. Mladotarkl so sklonili delan&lvno In ofenzivno zvezo z makedonskim! Bol-garly Srbi In 6rkL Vst U narodi so so zavezali, da bodo z vseml svoliml močnU podplrsll Mlado- tnrkOf ti pa so jim daJi pismeno obvezo, da bodo takoj, ko pridejo do vlade in vzpostavijo mir in redr se- stavili zakonski nacrt, s katorlm se bo doiolils svtonomijs vsem netnr&kfm narodom v Makedonlll, Stari Srbl}l In DHnopolln. Bolgan, Srbi in Grki so dali Ml ado tur kom na razpolago 10 000 mož. Tekom 48 ur mora biti Hil H pasa imenovan za velikoga veiirja. Solnn 17. aprila. Mladoturški komite je poslal sultanu Abdul Ha-midu brzojavko, v kateri sahteva, da mora tekom 48 ur imenovati sa ve zirja Hl mi pašo. Ako se to ne zgodi bo 40 000 moi 3 armadnega kora naakoćllo Csrlgrsd. Pcmožni voji ir pokrajinskih mest Drlnopol] 17. aprila. Mladotarške organizacije v DrinopoJju, Janini in Bitolju so že odpc.slale svoje voje proti Carigradu. Mladoturške rezerve. Solnn 17. aprila. Tretji armadni kor te sto|l pred Carigradom, Za rezervo ima Še 30 000 mot In V6S 2. armadni kor, ki je že tuđi pripravljen na odhod. Mladoturki se pogajajo z makedonskim komitetom. Sofija 17. aprila „Vrjeme" javlja, da je tjakaj dospelo inoognito ve5 mladoturških voditeljev, da stopijo v pogajanje z makedonskim vstaškim komitetom. V ruskem poslaništvu ni beguno/. Petrograd 17. aprila. Ruski poslanik v Carigradu Zinovjev brzoj a vi ja „Novemu Vremenu", da se v rusko poslaništvo ni zatekel noben Mladoturk. Pohod mladoturške armade proti Carigradu. Solun, 17. aprila. Mladoturški odbor dobiva neprestano iz vseh gar-nizijskih mest zagotovila, da je armada zvesta mladoturški stranki in da je pripravljena, da se odpravi proti Carigradu. Iz DJakova (e odilo že 20000 mož, taklsto |e zapustilo že već polkov Seres in Dramo Solnn! 17. aprila. Od tu je odsel posebni vlak s 17 vozovi vojaštva (680 mož), dvema vozovoma fiastoikov, 8 vozovi konj in 2 vosovoma vojnega materijala. Danes zjutraj je dospel v KatalČo, 30 kilometrov izven Carigrada poseben vo-jaški vlak. Vnekaj urah dospe tjakaj drugi vojafiki vlak. Solun, 17. aprila. V Kuleli Burgas, južno od Drinopolja v dolini Marice ob križiŠČu železniskih prog iz Soluna in Drinopolja, sta pri spela dva bataljona Prihod već polkov pričakujejo. — Člani mladoturške stranke v Aziji javljajo, da bodo prepravili odpošiljatev azijskih polkov v Carigrad. Soltttt! 17. aprila. Doslej so odSli Štirje posebni vlaki b vojaSt-vom proti Kuleli Burgasu. Vojakom se je pridružilo na tisoče prostovoljoev, ki so bili takoj oboro-ženi in pou5eni o rabi orožja. Odha jajoče vojaStvo je spremljala tiso6 glava množioa na kolodvor. Med navduievalnimi govori, ki so bili v prvi vrsti napirjeni proti sultanu, so se vojaki odpeljali proti Carigradu Carigrad. 17. aprila. Prefekt predmestja Pere, ki je bil preje po-veljnik v Solunu, je dobil obvestilo, da je 16 bataljonov na potu proti Carigrada. Darila. ladraUoav CltUaln Metoda: G, M. Bregar t Maribora 3 50 K, g. Merica Pfefferer v Krškem, nabrala ¥ veseli družbi 6 K, g. F. Kosir v Travniku pri Rakeku 8*91, ki so bili nabrani v njegovi gostilni, g. Jakob Babnik, vodovod, instalater 3 K v veseli družbi pri Ko lovratarju, g. L. Pevalek 3 K, za prod. sokolske razglednice. — Skupaj 24*41 K, Srčna hvala! — Živeli! Ia nU«t0llaU fcOBVlkt" veseli bojevnik iz nekrvave bitke 5 K. — Živel! Vsoto smo izročili g. J. Dimniku Za alo*. vlaokoioloo u Du- ■afil tvrdka Aut. Krisper 5O K. Živela! Xa Al|a^0¥ dOm Slovenski lovski klub v Ljubljani 10 K — Živel! Za »Harodnl aklad" so darovali pri Bončarju na Sv. Petra c. zbrani na-prednjaki: Dr. Ivan Tavčar, Josip Turk po 20 K, Anton BonSar 5 K, Al. Lenček 2 K, dr. Ažmao, Jak. Bončar, Franchetti, Wanek, Irkič, Kave i Č in Šaplja po 1 K. Skupaj 54 K. — Živeli ! 4L Izkai prlspevkOT sa »po* ■tonik In trtvo 20. septembra 1908. Od dne 27 februarja 1909 do doe I5. aprila 1909 poslali so prispevke blagajniku „Združenega narodnega odbora:** 1 ) Upravnistvo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani v listu z dne 27 februarja 1909 štev. 47 izkazane prispevke 21 K. 2.) Ivan Kovačič, R R. štev. 2 Box 138 Mulbery (Kansas v Seoerni Ameriki) potom družbe sv. Cirila in Metoda za padle žrtve 3 K 50 v. 3) Upravnistvo „Slovensknga Naroda" v listu z dne 3. marca 1909 štev. 50 izkazani prispevek 5 K 4.) Fran Ce-rar, tovarna slamnikov v Stobu pri Dom-žalah za narodne žrtve v spomin di.m-žalskih dogod^ov dne 1. junija 1905, ko se je radi „Živio" moralo za 24 ur v zapor 5 K. 5.) Hinko Sax iz Kamnika za žrtve „iz Hermanovega Škrabca" 8 67 K. 6.) pisama dr. Alojzija Kokalja, odvetuika v Ljubljani v kazenski zadevi Mavec-Te-lovec vsled izvensodne poravnave po ob-toženi Telovec za žrtve brez razlike na poljubno vporabo odboru plaćano globo 10 K. 7 ) Upravništvo „Slovenskega Naroda v Ljubljani v listu štec. 56 iz leta 1908 izkazane prispevke za žrtve 40 K. 8.) „Politično in prosvetno društvo za Kra-kovo in Trnovo" v Ljubljani za žrtve brez razlike na poljubno vporabo odboru 5O K. 9.) Upravništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani v listu z dne 31. marca 1909 prispevek Ijubljanskega rodoljuba Pogorelca v Chicago za spomenik 100 K. 10.) Frank Sakser Co v New Yorku potom „Ljubljanske kreditne banke" na oklic v amerikan-skem slovenskem dnevniku „Olas Naroda" od amerikanskih rojakov nabrane prispevke v prvi vrsti za uboge rodbine trpinov v jecah 460 K. — Skupaj 703' 17 K. — Proseč nadaljnih prispevkov izrekara imenom „Združenega narodnega oabora" vsem plemenitim dnrovalcem in rodoljubnim na-biralcem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno prisrčno se pa zahvaljujem našim vrlim in nad vse požrtvovalnim amerikanskim bratom, ki so tuđi v današnjem izkazu zastopani s tako častnimi svotami Za svojo dolžnost pa smatram še posebej da opozorim na dejstvo, da je uredništvo vrlega našega amerikanskega dnevnika „Glas Naroda" do sedaj ie nabralo in po znani slovenski banki Frank Sakser Co v New Yorku doposlalo „Združenemu naro-dnemu odboru" uštevši danes izkazano svoto 460 K že vsega skupaj 3625 K, kar je gotovo najlepši dokaz žive narodne požrtvovalnosti in zavednosti naših amerikanskih bratov. V Ljubljani, dne i5. aprrila 1909. Dr. Alojzij Kokalj, blagajnik „Združenega narodnega odbora." Za Kalabrlfo In SIclll|o ja na- bral I. C. Roger st. i. s. so darovali p. n. gg. in dame: Iv Beg, učiteljica v p. 1 K, Ter. Medič 1 K, Alb. Ravnikar 1 K, Vekosl. Ravnikar 1 K, Ant. Slovša, mes in posest. 4 K, Mih. Bayer, 2 K, Ivan Fabian 3 K, Ivan Thomitz 1 K, Neimenovani 40 h, W. Thielemann 1 K, L. Pe-tras 1 K, Maria Mally 1 K, Berjak & Šober 1 K, Mar. Žvalič 1 K, Marjeta Kalinšek 50 h, Ana Kalinšek 5O h, Fr. Medija 20 h, P., Pekle 20 h, B. Roshnik 1 K, Al. Pogačnik 2 K, dr. Fr. Ilešič 2 K, L Kalan 1 K; Neimenovani 20 K, Neimenovani 20 K, Hinko Magister 2 K, Ivan Premk 2 K, Leopold Jamnik 2 K, Ema Robida 30 h, Ivana Robida 30 h, Fr. Robida 30 h, Štefan Lehpamer 50 h, Apolonija Hrovat 1 K, Robert Drašler 1 K, Ančka Hrovat 60 h, Štefan Klun 4 K, Rodbina Zitterschlager 1 K, Marija Pav-šek 1 K, Marija Boltar 2 K, Marija Trost 1 K, Marjeta Tavčer 40 h, Frančiška Jecelj 5O h, Mar. Jeras 40 b, Ivan Tifiar 40 h, Jožef Bončar 5 K, Meta Ribič 40 h, skupaj 9 2 90 K. Umrli so v Ljubljani. Dne 12. aprila: IgnacU Zajc, kurjačev sin, 16 mes. Jenkove ni ce 11, Ecolampde inf. Dne '3. aprila: Anton KobUiek, klobučar, 60 let Kađeckega c. 11, ostareloat Ivana EgU, akladiSdnika iena, 82 let, Gradišće 13, je tik a. Dne l^. aprila: GabrUsU CisUr, ilnge hči 2 me«. Streliftfce olic* 15, jetika. Helena Oblak gostija, 84 let, RadMkega 0 11, Mtarelost. Vladimir Zapnlek, delavčev aio, 1 I eto, Stranaka pot 11, Ecdampaie. Emerih Premk, stroje/od-jev iin, V me«., Strmi pot 8, olpice. Marija Škoda, delavCera hči, 5 in pol leta, Strellške ulice 16, oipiee. Dne 16 aprila: Ludovik Kokl, sidarjev aia 7 me«. Stnliške nlies 16, Catarrh. inte^mi. Zavarovalne vesti« viajemni savod sa zavarovanje življenja na Dunaji. I., "Wff>pfinirei*0ti-ajaise ćt. 3O, V I. Cetrtletju 1909 je bilo vloženih 5263 zavarovalnib ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 5,590.000—, izmej katerih je bilo izdanih 4980 polic za za varo valno svoto K 4.685.000 —. V I. cetrtletju !909 za padle zavarovalne premije in pristojfrne kakor tuđi kapitalne obresti so znafiaJe okroglo K 1,623.000. — Zapadla plači 1 a pa K 162.000. Od oba tanka zavoda se je i zp laćalo K 6 ,' 69.000 15V7 Police „Janusa" so po petletnem ob-stanku neizpodbitne. Po petUtnem obetanku izplafia zavod tuđi za slučaj samoumora, dvob ja ati pijanstva. Nadi tadi brezpiačno voJĐO za varo van je, in plača zapadl > zavar vsoto takoj, to je brez odloga i a brez provizije. NadaJjna pojasnila daje in zavarovalne ponadbe sprejema Filijalka MJ«nusa" za Štajersko, Koroiko in Kranjsko v Gradcu, Meuthorgasse 47, JanushoL Ceneno domtć« sđravllo. Za orav-aavo ir> obranitev dobroga prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna-nega, pristnega „Mollove^a 8eidlitz-praškAM, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tezkoće prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K Po poStnem po-vzetju razpofiilja ta pra&ek vsak dan lekar-nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DĐNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na đe-Želi je isrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pcđ-pisom i 8 6 Fraoc - JoiefOTa grenČica se rabi na klinikah ne samo kot odva-jalno sredstvo, ampak tuđi kot tope 5e zdravilo posebno pri strditvi |oter in Tranlce« To naravno mineralno vodo bolniki radi nživajo in tadi ob neprestani rabi dobro prenašajo To-pe6i in odvajaj oči u£inek se pokaže že pri manjših množinah kakor pri drn^rin enakih vodah Dnevna poraba V2 do 1 kozaroa popolnoma segrete vode na tesĆi želedeo. 695—1 f ^9^^^ Se dobi povsod f neobhodno potrebno zohno Creme vzdržuje zobe 6ist*, beU in zdrav«. yiko si že nikakor ne morete ra^lnTlH zakaJ Fayeve pristne sodenske I4aIUaIII) minemalne pastilje tako izborno ^^ pomagajo pri vseh prehladitvah sopil, ^P pa Vam razložim. Sodenske zdravilne A vode so že stoletja znamenite. Pa-7 stilie pbsegajo pa tuđi vse uspešne (p sestavine teh vrelcev, ki jib pridobi- 2vajo z izhlapevanjem. Ali je torej Čudno, ako pastilje vsak kašelj, vsako zaslezenje brzo odpravijo? Pravi : blagoslov so te pastilje, trpeče člo-veštvo naj jih samo uživa. Faveve pristne sodenice se dobe y vsaki le-aaa kami, drogeriji in trgovini z rudmn-^^ skimi vodami, ^katljica K 125. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko W. Th. Guntzert, Dunai 1V/I, Grosse Neugasse 17. Proti zobodolu in gnilobi zec Izborne d«luj« dobro mana antlseptiftnA Kelu8ine ustna in zobna voda ki «Btrfli #p«ld aanfll« maatnl tajnik. Metlika, Si. aprila 1906. ĐiL likuna MiL Liuttkft i LJiMlaal; Rnljm usta «. 1 ^•f novenpmjenega Vrao JoI^p^po hibi^ momtv to 16 Po dolgem Ktanakaai eaan |e a«|M potrebno, da si telo temeljito očistimo in desinficiramo Voda sama ne ladoŠča, poslu iiti se je treba temeljito razkufujoiega mila Najboljša mila za to in sploh pri vseh ko-pelib in umivanjih so BergeiV |ovo kotraaovo milo, Bergor- m ^fak A javo Gllceiinsko kotranovo BpT^^H ■milo la Berger|evo korak- s^AR^y SOVO milo. Dobiva se po veeh h^$tO9.^Jk lekarnicah monarhije. Pristno s varstveno znamko. ifetEonto^cno poncno VUinA n*d moijem 8061. BMđnJl mAnl tUk TM*0 M. £ «paM- *■£" 1^ VetroTi Nebo & -* ra[ li i________ 16 9. sv. 737 6 11-8 sl.svzhod del. obi. 17 7. zj. 7376 6 4 „ I jasno m 2. pop. 7ir6 3 18*6 m del jasno Srednja Tćerajtnja temperatura 121% aortn. 98 Padarins v 24 uru 00 mm, ■'53' Zahvala. I ^M Ob priliki smrti našega nepozab- ^m ^M nega soproga, oziroma oČeta, brata, ^M H zeta, svaka in strica, gospoda ^| I ^lojzija ferala I ^B gostilničarja v Škofji Lokt H ^M izrekamo s tem vsem sorodnikom, H ^m prijateljem in znancem za tolažbo H ^M in častno spremstvo pri pogreou ^m ^M najprisrčnejšo zahvalo. Še posebno ^m ^M se zahvaljujemo telovadnemu društvu ^m H „Sokol" zu častni nastop pri pogrebu H H V Škofji Loki, 15. aprila 1908. H Teško prebavjenje katar v ielodcu, dvspepsije, pomanjkanja slasti do jedij, zgago itd., kakor tuđi kfmt«i*t jr sapniku^ zaslizenje, kašelj, hripavost so one bole zni, pri katerih se ^b^V H^^^^l^^a^^^^^a^a^ar •►^^^^■■■•^^^^^^^ po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspeh om. ^02—l V Ljubljani se dobiva pri Mlhaelu Kastner-ju m Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, veCjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Slovo! Jfer s^ ob svojem odhodu i$ Cer/cnice v J\(iren pri Gorici nisem utegnii osebno posloviti od vseh Ijubih prijateljev, gostov in snan-cev, storim to tem potom in kHm čem vsem presrčni: „Jia sdarJ' Frcmje in Iberijo $wgdj gostiln ičar, 15*5 Prav dobro upellmn* trgovina mešanoga blafa v srediti Llvblfamo na najboijšem prost >ru se sa radi rodbinskih razmer tako) proda« 15^8^*1 Naslov pove upravnistvo „SIov. Narodau. Velika razprodaja! 4 pari čevljev W9f SA lim« • 14. 9& h. "^pp Ker je več velikih ttornic ustavilo platila, bo mi poveriii, da velik oddelek četjjev ie daleč pod izdelovalnimi a troski spravim v denar. Prodajam vsakomnr par mo&kih, par ženskih Cevljev Crnega ali rjavega ruDja s kapicami, za zavezovanje, z moCno zbitimi usnj. pod plati, najnov. oblike, dalje car moSkih in par ženskih modnih čevlje*. ve-leeleg. liCnih in lahkih, vsi 4 pari za, samo K 6*75 Za naročttev zađostuje dolgost. Po povzetju razpofiilja razpodiljalnica čevljev A. Gtelb, Krokov, dt. 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izkljucen 1538 I) 9«%«V«%vl P^P010^111 pred. duhovSSini in WA«j%f»| i r lf020l • s^ftv' °^in8*vu svojo ogromno KQ^Q| J š salogo umetno isdelanih š nagrobnih spomenikov is črnaga, zeltneg« granita, labradorja in balega karar-skaga, kraškaga in več dragih marmorjev; prevsamem in v popolno sadovoljnost ievršajem vsa umatna oarkvana In stavbinaka dala. Preskrbujem alika za na apomanika po jako niiki oeni. Imam v salogi nagrobna okvira. Ker delujem bres potnika ali agenta, prodajam nagrobna apomanika po jako nlzkih oenah. Z veleflpoStovanjem r IGNACU ČAMERNIK, kamnosek I v Ljubljani! Komentkega ulice it. 26. ; Hitali lite dobro iđofio gostilno v najem, oairoma na rafiun v kakem prometnem kraju. Ponudbe pod „Boitlllll-tarka" na upravniStvo „Slovenskoga Naroda**. 154«—1 Kavama s skoro novim pohištvom v Novem ■B08tU na najboljšem prostoru, sredi meuta, so odda s 1. {uallem t. 1. . YeČ pove lastoik Jakob PavČIČ V Ilovom mosta- Zglasiti se je caduji Saa lio 15. mala. 1513 1 Ueč pomoUnikov za različna čevljarska deta sprejme takoj Ivan Zamlfen, čevljar, Kongresni trg v Llnbllaol i52r—2 Hotel Štemprle v Škofji Loki se radi smrti gostilni5arja da takol v aalom. Več pove Frane Dolonc, Stara Loka 1524-2 -+*mmmmmmmmBmmaMmmmmmMmm*4- Berite! Ker sem sameo, prodam ali dam ▼ na|om i4ć9 3 OBO Z gostilno na deželi, na zelo prometnem kraju, drugo blizu dvoh tvornic s trgovino z me&acim blagom. Več pove Valentin Uršfd, Boina dclina ftt 167 pri Ljubljani Z elektrlt obratom nreeno tvornico G. Skrbić v Zatreba. Ilica Ste«. 40 lv j^^^l ^e priporoČ* svoje na glasu jfegpSJBPpSOifiSii^ solidne ia teoene 44 B£ž| žaluzine Mi1' les. tkane in plat-i, J li 111111 rolete,želez-^VHHr ne in lesene kapice qrjg^S§fy za cl sa Ib proda- °*^v JftlBlce in prosi, da Čim - «3 pozornosti poklonite tej solidni tvornici, CenovniKi m uroracuni na zaiitevo zastonj. v _______ 1 SIVIH6 SB sprejmejo ' pri 1546—1 T. Pogačnik Ura z verižico Zaradi nakupa velike množina ur raipošilja ileska raspošiljevalaiea: prekrasno poslačeoo, 36 or idočo precieiJBko uro na sidro, a* lepo ▼en £ ico sa samo K 2' kakor tndi triletnim pismenim jamstvom -• Po povsetfu raipoiilji Prnsko-aleaka raiposUlevalalca A. Gelb, Ki!akov 43. Za NB. neugajajoče denar nazai. Dradno dovoljenn. te 15 let obslojećo aa|sUr*Ii« llnbljanska posredovainica stanovanj in služeb G. FLUX Gtosposke ulice št 6 1l"67 prlporoea In mame«ča le bolje« službe iskajoće vsake vrste kakor privatno, trgovisiko In gostUnUko osobfe x« L|nbl|amo In zona). ———— I*Otnft*»S* tlfllttt.t. ——— Veatnta In ltollltoi- moino liUra poslrfzba sataro tovljenu. Zunanjira dopisom je pril ožiti znamko za odgovor. Prosi se za n&t&nćnt naslov. Ronsornosta obleka za sospode po najmodernejših vzoroih in v modnih barvah 1{ 14 brez konkttrence! Modul kOStmni za dame ali praftol ptaŠO sukneni ali iz listra v fmcUr-nem kroju 150'- 2 H 10 brez konktsr e?*ce! Velika izbira konfekcije za dame, j gospode, dečke i u otroke j = Ccnc zmerno nizkc! == j 0. Bernctouič Ljubljana, fflestni trg št. 5 v^^^^^JHza sport I IJj^^H^Hin promet. I ■ Zaloga koles H^B ?uch, (Styna), globus, 19H Regent in drugih specialnih |Hh znamk ter posameznih Belov. |H Jzposojevanje koles! H| prejem koles za emajliranje, |SH> poniklanje ter popravila la^BaaBaaaM ^fin ' f» flHBaaaaaaa t»% ■ Ov)U i U §9^H soliono m ceno. Karei Čamernik Cjubljana, Dunajska cesta št. 9. Obrtno noznoniio. j Svojim oenjenim naročmkom in p. n. občinatvu s tem vljudno % nazeanjam, da sem kupil že 36 let obstoječo obrt f.rme Josip % Stadler v Ljubljani in da jo bom ob esebnem vodstvu a 9 Hpretnimi kleparji in monterji Z v hiši št. 9 na Starem trgu vodil kot podružnico, i Tam imam tuđi veliko zalogo lakirane, emajlirane In i peclnfene kvblnlako fn hldne posode, kopalnik otroAklh 1 tn sednth banj, tlčnikov Ud itd samo na|bolI6e kakovostl I p. n. nbčjnatvu v nakup po najnižjih cen&h. m Priporočam se za iz vrše van je yseh v svojo stroko spadajočih j del, torfj staibnlh in galanterijsklh kleparaklh delf inata- 2 lacljo ¥OdO¥Odoy9 uredbo kopell, klozetov Itd. pod poinim £ jamstvom za popolnoma strogo solidno strokovnjaSko izvršitev 4 po kolikor mogoče nizkih cenah. % NarOČtta In popravila VS«b vrat se sprejemajo in točno 5 izvrčujejo v delavnžoi na Starom trgu it 9 in v glavni obrto- 3 valuici v SlOvAkovlb nllctb ftt 3—10. C Tuđi vseh vrst krltjo X Otomltom (Skriljem patent 9 Hatschek), naravnim ftkrlllom, epeko, leanrm cementom In 1 BtreSnO lepenkO se sprejema v znano solidno izvršitev. S Izollrna maaa sa osuševanje mokrih zidov. % Prosim oenj. naročil p. n. obČinstva, zagotavljam vedno Jt strogo vestno postrežbo in znamenjam a odličnim spoštovanjem 9 1 155O-1 Bo/idar Koru I kleparski in krovski moj ste r, obi. konc. vodovodni zavod 1 v Ljubljani. 1 Proračuni gratli In franko. Telefon it 219 I Ljudevit Borovnik mm H^roiteeiM. •e priporoča v izdelovanje vsakavrstaln piilk za lovce in strelce po nainovejSih •ittemih pod popolnira jamstvom. Tuđi pre-deln|e stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna poaravtla, ter jih točno in dobro izvriuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — lfu«tro-(62 vani oenikl zastenj. 16 U ICttt so moja kolesaHerbst u ote vala stet. Oblastveno varovano. 1443 2 «mr«jr:ami HKRBa»v DuĐaj VI, MariahilfNtrasse 1 c. ------------(Časa piceola) ------------ Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501. ^ Bi\^^^^3w^^uJiB 2 «k> nMBTKiTfVTrMTMrMTrtBBm^a^al iS ! ^ f čistilni izvlećekl^ r^^^^a* ■ ■ ^paj^aVVff^V^v4v^^ff^^^t^C^a)rV^^TT^T^a^^P^^^^^^\^flI ^t£ par oa. xetp isefe. ^c t»^ Bergerjevo medicinsko kotranovo milo kl g% prlpoj-očajo odlični cdrarnlki, tkoro v »»•> •Trojakih đri»Tmh ■ odllčnlia napehom nporablju pro> vsake vrste izpuftčajem ■lasti proti kToalcmtm lli»j«tn in pa-nu. lspaič»j«mt dftl^* proti rd«6ici n» no#a, oseblinam, potonja no£. ln«klnsr> na glavi ia t brj«ii 1im^f«r^*vc h**tranor<, nUto lm« * ■ebi -€O odđUttksn le****0*t hotratu* tn m razlikuje bi itroac od T»eh dru^lb kootr&novih mil, ki •« n*ii*j»)o trgortni Pri fK*Cv»ilt (t Bergsrjivo glicarinoio-iotranofo mnn, Koi odlitino «r«d»tro a» 01**0 •« r«l>< dalj« • tyvntitis> Bergerjeio beraksovo milo ta dc?r proti «*|fr«em. OKtnyrm\ ra»«t»v1 » Pajrfau 19 00 V»» drag» medio. In higlon. mila «a»iake B^nteir %* utiatot« v n»vodilnt k) te prideu« Tt&kemn mlin afoproda} t Taeh ickunah tn »UBTaiii »niovti.r> N« debelo : O. Holl «V Comp., DunaJ, I., Slb»r*tra«t« a V Ljubljani se do bi 7«. v tekarnab: ffKIlan lieuntel*, Ifl. i?l«rdrt(iiehrA- *«r, J. ]U»yr, CJ. Ple«oll, C. pl TV*ako«:zy iri v ^seh drugih Hekar^ah qs Kr^niskoTP 1246—3 Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrninc in raz-m ličnih nr 16 Lastna delavnica sa popravila Ia aava dala. Blago prve vrste. I Solidna postrežbo. Cene najnlžle. I tud. Č«rn« I jnvelir, trgovce z vrami I ter »prisezati sotaijsU cenilcc. lUnhl]mav. Naroda". Kontoristinja so sprejme takol pri tvrdki Pregrad & Černetič ▼ Gorici i 02 Razgias! ";" ' Tovarna za lep v Ljubljani 1 močnega konja ali žrebca in 1 lahkega konja za kočijo. Št. 178 »521 Vabilo na VIII. redni letni občni zbor Okrajne hrunllnlce in po;o]ilnice v •ŠKofil Loli regtfttr. zadruge % neon. zavezo ki se bo vršil o ponedellek, dne Z6. aprila ob 4. popollaa v tukajš. mestni dvorani. Onevni K"«eđt 1. Porodilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Potrjenje raSuoskega zaključka za leto 1908 3. Prholjenje remuneraoije načelstvu. 4. Razdelitev Sistega dobiČka. 5. Izvolitev načei&tva in računskih pregledovaloev, 6. Razni predlogi. Za slučaj nesklepčnosti se obenem razpiše pol ure pczaeje in z istim spored^ta drug občni zbor, kateri srne brezpogojno sklepati. (§ 35, prvi od-stavek pravil). V Škofji Loki, 15. aprila 1909. Načelstvo. SUKNA| tln modno ™ -71 blaso za oDUke I piiporoča firma H Karei Kocian I tvornica zo sukno ■ v Humpolcu I na Ć«*k»m. B TvonUk« oent). Vzorcl franko H Trsoushl pomočnili zmožen obeh deželnih jecikov, %Jm lesnlnako atroko, so aprelmo ti sklađlAćarfa. 15I i Ponudbe sprejema KraB|aU trorfdoa teleznln, družba z onofl zavezo v Kaauilka na Kranlsk« J Učenca s primerno šolsko izobrasbo aprelin v svojo Speoerijsko trgovino in glavni tobačno zalogo 8abrlel Jelovfitfl na Vrbnlkt »4Sy'« -■ Proda 80 dooro obranjen ■ avtomobil s 4 sedeži. I Več pove Lovro Sebonlk v Sil Šl*kl.________^___________1437 J Strojnik I z najboljšimi spričevali osemlelcM prakse pri o. in kr. vojni mornaiicl ki je bil zadnje leto na veČji panl opekarni, zmožen hrvaSkega, nenl škega in laškega jezika, iftče slniba Plača in vstop po docrovoru. VpriB sanja ped „stvolnlk 2611 na npral ništvo „Siov. Nareda". i509~lH Dobro idoća I trgovina z mešanim blagom I se pod ugodnim i pogoji odda V Ba|e«l Trgovina obstoji že nad 40 let in ]m poznana dttleČ naokrog Moralo bi ti realizirati vse v trgovini se nehajsB joče blftgo, za kar bi bilo treba kakil 6000 kron. 1:29-1 Naslov pove iz prijazaosti upra« „Slov Naroda". I DelavnicJ za kolarsko obrti z lepim prostorom za skladanje lem in lepo sašiln co, se ođda. Dela?nicl je bliza kolodvora ob glavni cesti il tuđi bliza oerkve, sploh na lepeA prostoru na Jesenlcah, po demafl pri BalnOiltil Kogar a eseli takoj 2I eeti kolarsko obrt, mu lahko poscdil vse orodje, da lahko takej začnel delom. ilm Naslov: Janez Legat, poses-nfl na Jesenleah fttev 30, Oorentskal Šo nekij ^šl vinskih ^H H^P^ sodovj iz hrastovega in kostanjevega lem prav dobro vzdržanih in moČnih ■ obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 14« 1500, 1600 do 5000 odda po vm ■ meral cenl tvrdka------■ M. Rosner in drugi veleiganlarna sadja ▼ LJnblJ« poieg Koslerleve pilovine. I aaaaaMnavaavaatnaaaaaVvaaaaVn^ 817 !?■ Priporoča se I Uni „Dii Mali (nasprotl glavno poite). I Lepe sobe za tujcel od 1 K 20 h naprel. I Odda se t-u.d.1 I več mesečnih sob I - po nizkl oanl.--------m Vinko Majdičj valični mlin v Kranju I (Ka£B!*amm*Ja»lato) ■ Največja prolzvajanja pHznanO ■ najboljih pšeničnih mok in krmniD ■ Izdelkov, ki izvlrajo iz najbolj Izbra- ■ niti pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo ■ I jako veliko vode v se in dado kvanti- ■ tativno nedosegljiv pridelek, kar je ■ i zlasti za gospode pekovske moj stre ■ [ neprecenljive vrednosti. 3939 24 ■ I Zastopstva in zaloge: ■ V Ltubltanft, Podgrado, Traov«A ■ I Kočevin, Trttu, GoHci, CeloifC^ ■ ; L Belfaku, Boloamn, Inomostn, Tn- ■ \ dentntladniv8»ltetBt8ree8BOvta«tH lotom. Šarale** Ia Poli*. a ■ Brzojavi: Val|tal mila, Krša}. ■ W> nr*iri .^*v~iri nrir~i rifi'i rv— >^»xsi*^aaj Slov. tvrdke v Ljubljani. I Brivci: 1 Fran Zajc I briveo, 1 Dunajska cesta Stev. 12. i Cevljarji: | Ivan Zamljen 1 čevljarski mojster, ] KoDgresni trg St. 13. I Cevljarne: 1 Josipina Herisch I zaloga Sevljev Češke tovarne, Židovske ulioe St. 7._______ „Združeni čevljarji" trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe Štev. 14. Drožarji: 1 Drože: Jugoslovanska droiarna I Fran Golob & Jos. Polak I Ljubljana. I Gost Une, restavracije: I Avguštin Zajec I restavracija, I Sodnijske ulioe štev. 6. I Galanterijsko blago: I J. Frisch I jgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-I galanterijskega blaga, I Marijin trg štev. 3. I Frlglič I trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, I Mestni trg. I a. SkuIJ I trgovina s papirjem, I Poljanska cesta štev. 12. I Knjigarne: I Narodna knjigama I Zafoga papirja, Šolskih in drugih knjig I Ljubljana, JurčiČev trg St. 3. I Ivan Vrečko I trgovina s papirjem in galant. blagom, I Sv. Petra cesta Stev. 31. I Knjigovežnice: I Knjigovežnica I Katol. tiskovnega društva I Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: I M. Ph. Josip Čizmar lekarna „pri Zla tem orluu, Jurfiičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", Re^ljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Meetni trg (poleg rotovža). Mizarji: Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove nlioe št. 8. Manufakturno blago: Janko Češnik „pri 6ešnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št. i. _______ Lenasi & Gerkman I trgovina a suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J, Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu** (lastnik Ivan Miklavc) .________Lingarjeve ulice šteg. 1._________ A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, _________Mestni trg Štev. 10.___________ Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, __ Franoovo nabrežje._______^ Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Hestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan« sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hila. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Pred Škofijo ftt, 1, II. nadrtr. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal MiklošiČeve in Sv. Petra eeate. Feliks Urbane trgovina % manufakturnim blagom Pod Tranfio št 2. Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga oa debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.________ Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg.__________ E. Skušek modna trgovina ea gospode, Mestni trg at. 19.________ A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. ^H ŽariH Šv~Petr7 nizki oenl" ^^S1 oesta St. 2. velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. Franc Zorec trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev, 23.________ Franc Zorec trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domaći izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domaći izdelek srajc, korsetov, spalnih srajo in kril, Sv. Petra cesta Št. 8. Anton Sare srajce za gospode, spalne srajoe, spodnje hlače itd., Sv. Petra oesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski moj8ter, Marija Terezi ja cesta št. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22 Platno: Anton Sare platno sa rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namisne oprave za k&vo, roboe itd., Sv. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta Štev. 19. Pralnica, svetlolikaL: Anton Sare parna pralnica 0 električnim obratom, Kolodvorske ulioe Stev. 8. Anton Sare svetlolikalnica ovratnikov io manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Šare pranje in li ka nje blus, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe St. 8. Slašcicarne: Rudolf Bischof slaSčičarna, Poljanska cesta Sfcev. 22. Jakob Zalaznik slaš&čarna, kavama in pekarija, Stari trg St. 21. Stavbniki: TehniČna pisama Karol Holinsky arhitekt in mestni stavtraik, Selcnburgove ulice štev. 4, IL nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovaka oesta it. 5 (I. nadstropje). Specerijsko blago: Berjak & Sober speoerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg fct. 2, Josip Boltar trgovina s mešanim blagom, ______Florijanske nlioe St. 17.______ Štefan Mencingcr trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, _________Martinova cesta štev. 18._________ T. Mencinger trgovinas špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra oesta St. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina 1 manufakturnim in specerij skini blagom, Zaloška cesta štev. 15. Fr. Sark trgovina ■ špecerijskim blagom, deielnun) pridelki in moko Marije Terezije cesta žt. 11 (Kolizej). A. Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, žganjem io deželnimi pridelki na drobno in debelo. __________Zaloška cesta štev. 1___________ A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta St. 1. A. Šarabcn Novo urejena pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. ZaloSka cesta št. 1 A. Šarabon zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta St. 1. Tapetniki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Šelenburgove nlioe Stev. 1. Miroslav Perina tapetnik, _____Šelenbnrgove nlioe St. 6.______ Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, JurČičev trg St. 3 Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Resljeva cesta Stev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrsfnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd.; Toni Jagcr trgovina ročnih del Židovske ulice Stev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec ovetlični salon pod Tranoo, vrtnarija Karlovska oesta St. 2. Ivan Bizovičar nmetni in trgovaki vrtnar, _____Koligejske ulioe Stev. 16._____ Zastopstva: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, __________Vegove ulice štev 6.__________ JakoD Bončar zastopnik in ziloga vatjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6. Železninske trgovine; Valentin Golob trgovina w ieleuiino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg Hev. 10. Kljucavnicarji ; Jos. Rebck Ujndavnifiaraki mojster, Frtnoovo nabrežje Stev. 9. Slikarji: Brata Eberl Črkoslikarija, tovarna barv in lakoT, stavbna in pohižtvena pleskarja, ________Miklosičevc ulice štev. 4. Filip Pristou slikar Speoialno le sa napise in grbe, Prešeraove ulioe št. 50. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvama in trgovina konopnine, ______Sv. Petra oesta it. 33.______ Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, zine in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje. M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebšČine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, _________Privoz itev. 10._________ Gotzl ml. & Lebar resbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev _________ Turjažki trg št. l.____________ Ana Hofbauer iedelovalka cerkvenih paramentov, "Wolfove ulice. Brata Hlavka isdelovatelj kirargiČnih in otropediČnih predmetov in bandaž, Prešernove nlioe. G. F. Jurasek uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oeata Stev. 62 a I. Fran Kollmann saloga poroelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema fotograf, ______Sv. Petra oesta itev. 27. Lavrenčič & Domicelj nasl. Karei Meglič žitna trgovina, Dunajska oesta it. 32. Fr. Mally & dr. parna opekarna _______Reeljeva oeata St. 2._______ Peter Matelič plakater in snaiilec, Skofijske ulice štev. 14. Fr. Sax elektrcteiiniška obrt, ________Gradiiče Stev. 17.________ F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Šelenburgove ulioe Stev. 6. Fr. Ševčik puSkar in trgovec e orožjem, Židovske ulioe Stev. 8. Josip Škerlj spedioij8ko podjetje Kongresni trg St. 16. Jos. Škerlj prevoE pohištva, Kongresni trg Stev. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice Št. 4 Stari trg št. 4. \ [Razglednice] j " ■ umetniške/, [■ I in I pokrajinske I ae dobe vedno H v veliki izbiri v H .Narodni knigarni' I | Jmatw trt ft. 3. I (PsBf), tettla« tmmka in m ipriti i« naproda) pri Urbu« Raohbaohorl«, najom-nikn hleva pri Flff^TOB 1518 Obltttvmo dovotjt«! zasebni nčni zavod Josipa Chrlstof l336~2 t tjibljani, Ško/je nUce Hrt. 7, sprejema vsak dan uđelešenoe za stroloplsnl ponk. Desetprstni sistem. Dnevni in večerni tečaji. Na raspo* lago več stroj ev rasli&iih sistemov. Od 1. oktobra t L upre) MU pMk ¥ MatomatlU in kaUgnUfl« vtrgovskem, obrtnemin gospodarskem račuDstvu. Stenografija. Učni jesik slovenski, na željo tuđi nemski. Cates (aiLlioti) Kvaliteta Consum: Brntto 5 kg okoli 1200 kosov K B 50, na drobno 3 kosi 2 vin., torej sasloika okoU 46%. Kvaliteta Mixed: Brntto 5 kg okoli 2000 kosov K fina drobno 5 k CiriIa in J***0** z ^31"1'0: 20< ^*1908 in blagovestnikov I --M_- _ — ___ __ . nadalje vse droge vrste mila, kristalno MdO, Stoarinska svete znamki „Elektra" in „Solnoe", I I GNAT FflPK d Kranlii *****ma*tervse drDge praine8novi- I IMIIHV m. UWIt V IM UH JII Čast in ponos vsake gospo dinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod. milo z gorenjo znamko. I j^^^^l Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da s&žIštlJ,^^f^sm^^ Jr" j^M^ty'?\ y^ »• •* •*- ' / ^BSaBMSaiaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaiaaTaa^BB^^^Mia^MMa^wJ^(n fjiii M|^p| ne rabini drugega cigaretnega papirja in £t I ^arettes om eh? % 11 w3$&3Kml stročnic kot samo ^.^, 2 l!»LWPOi'/^^^\O£POS£ i I i HB8U ..ottomfln«^ Pf wii i , ?xi Batjeln, JftJ || Movi slovenski eenlkl dvokoles, ilir valnih in kmet strofe*, gramofonom i r In vsakovrstnlh ploftč ltd. Iranko. \ L IzvrSujeio se tuđi vse poprave. Fr&nc Visjan £jubljana, Kolodvorske ulice st. 25 L priporoča svojo bogato zalogo 116-5 novih In ie rabljenih VO55O V« 16 ■ m mm ± m Keilova bela glazura za umivalne miže ■ M ■ ■ ■■ 90 vin. mm JP% ■ ■ 0^ ■ ■ ■ 0^ ■ m Eellova voščena pasta za parket 90 vin. UM MM | | 11■■ | ■M MM KeUov zlat lak za okvire 40 vin. ■m ■■ lili U I mrm H Keilov lak za slamnike v vseh barvah. ■ M | _ Uli H | ■ | |m Keilova pasta za čevlje 30 vin. ■ m, ^J 11 \M V I LI |% se vedno dobiva pri „, h £eskovic S JMCeden v tjnbljani najboljša prevleka za mehek pod ^ # s * Foatolna: Anton Ditrich. Skofia Loka: MatejŽigon. Kočevje: Fran Loy. Idrlja: Valentin Lapajne. Srani: Fran Dolenz. Radovljloa: Oton Homann, Novo metto: I. Picek, lagoriel Rih. E. Michelčič. Kamoik: Ed. Hajek. Črnomelf: Anton Zure. 1337—3 Langen & ¥olf, Dnnaj X., Laxenbnrgerstrasse 53. | ja^BrW^^ft^^$^LflaXjLSaHal ^t^^^B^9^9HjL^^59aV ^Eflk\ CV^a^S^^UKBa^L^^^ Baa^L^^^^v4^^iB!*J ^^^s ^^^b žili seri N{Čm^\ motorji fiW I m9jj£m!mi*s^!*lmm^^EL^mm^mmwi sa knrle^ie e rjarim premogom, ta- ^H ^^BWgj^L.j^j^Y^M^—^^^g-?' :.^^7^^ ćinskim ali plin orim koksom, katuna- ^| . , " Eitom ali og^em. H „ .... m j - u i x *, ^u Gospodarsko najbolj prlmern* H Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka obr.tn« moč noveg« čas« I ■ Da 5. Fakln kot zastopnioa za Kranjsko Originalni aotorfi MOttou sa avetiini plin, H i4aaM|«iaf Poljanska ceste Št 67. telef. 73. benciH, bencoi, petrolin, karbonol. ^ P^0F Vant. snamka : Sidro. ^H ili! Liminent, Capsici comp. IMi nađomestSo mv 8528—34 Pain-Expeller s sidrom psiznano Isborno, bol«čln« 1olaž#o# In odw«J«lno mazilo ob pr»hlaj#nju Hd.; po 80 h.j K 1*40 in K 2*— ee dobiva v vseh lokamah Pri oakiipn tega sploSnc __ priJjnbljenega đomaCoga zdravila naj 89 }em|jejo ie originalne ste- «=s Wplry% tlenicG 7 &kati)icah z naSo varstveco smaipki „sidro" potom je iKTO^n jy ■«■ v vaakdo prepričan da je dobit orig. Lzddlek W •¥■ « |i I ij Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatom lovu v Prag I. RtiSfiina c. & nova. IjL I JM K^O^I B^aaaaVMaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaal >«*pc lfaoj« mk đ*n. m^^——^^—^■a^^Cf^] V kuhinji in hiši čistimo* les in kamen, najfinejše in najdebelejse tkanine, sploh vse, kar se sploh umiva in pere, M %m najbolj pripravno s i IJVM1 v -milom v i i--------------- 1 a Stampilije { •* ^mm m 2 VP vseh vrst za nradef J S H drnštva, trgovoe itd. S 1 r^ Anton Černe i 9 ^HHL graver la Udelovatell • • CH^K kavćnkovili itaupllll • S ^^^^ Ljubljana, Sw. Petrac 6.1 2 1 16 Ceniki franko. 1 Saaai—*#a#aaaaate>aaaaa—#8 V Amerlko In Kanado pripravna, cenena In zaneslilva voinla Cunard Line. Odhod iz domaćega pristanišna Trsta: Carpathia, 20 aprila I9o9. Slavonia, 4. maja 1909. Ultontja, 18. maja 19 9. Ix Liverpools: 1515—1 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 8. in 29. maja 1909. Mauretania dne 24. aprila in 15. maja 19*9. Pojasnila in vozne karte pri A^amdar*. Ođlaeek v Llnbllani, Slomskove nlice itev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Ipristni kranjski lanenooljnati |irncž I Oljnatc barve v posodlcata po V21 1 kff kakor tud! v većlita posodah. fasadne barve za hišc, po vzordh. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleSki za vozove, za pohiStva in za pode. Steklarski klej fUt) piiznaiio 1b strokovno prelzJrafteno na|Iml|il. Karbolinej ^ jKlavcc (gips) za podobarje in za statbe. VOpiCi 219-28 ionučega izdelka za zfflarje in za tsako obrt I priporoia I ^I5ol| )(auptmann I v £jubljani. ■ Prva knafaka tovara« I •Itutlh fearv, HrMiav, lahav I !■ ataalarrtaga klata. I Zahtcvajtc cenike! I Slovenska tvrdka Združenih čevljarjev v Ljubljani Wolfove ulice štev. 14 priporoča sl&vnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo ¥8eh vrst Oboval od enostavnik do najmodernejših sedanjosti. Ker ima društvo že veČ let lastno zalogo SUTOVlll priporoča tuđi Udelovanje raznih naročll točno po meri in okusu, kakor jih zehtevata moderna ortopedija in anatomija. 1525 l = Popravila se izvršnjejo točno in soliBno. = Računski zaključek „Glavne posojilnice" rc gfstrovane zadruge z neomejeiio «avezo v Ljubljani. Aku^. Račun upravnega premoženja za sklep 1908. paatva ; ] 1 Gotovina........ S990j07'!l Zadružni deleži..... 16520,— 2 Posojila, menice .... 351078617 2 Hranilne vloge.....329706633 i , . 3 Naložen denar, vred-' i 3 Reeskompt.......\ 21139514 nostne listine .... 14365345; ! { 4 Rezerva (glavna in spe- 4 Inventar.........j 217071; ] oialna).........j 11103C>08 1! i 5 Prehodne obresti.... i 1839866 ; 5 Penzijski zaklad .... 9112 — i i 6 Prohodni zneski .... 4251i42 ; 6 Prehodne obresti.... 2161J39 >. |17 Prehodni zneski .... 620595 ______ ^S^ ___________''8 Dobiček....... . .; 28759;59 ______ JJ368225048 ______ 1368225048 1530 Upravni svet. » _____O. fcr. «vtrU«lf ^fef drfavn* f»l«znloe. Izvleček iz voznega reda. Vallartn ai 1. oktobra 1908' Itta. mthm* la fclaUlaaa \wi- ftaLi »rikad v MaUlaM lai. teLi ."•OB sjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržlč, o-so zjntra;; Osebnl vlak \m Bcliaka f^. Jesen 1c«, Trblž, Bcljak, juž. ieL, Gorica, icL, Trbiia, Jcscnlc, Gorice, Trate, TriHb, 1 i^ KiTrat, c kr. driLžd^ Bdjak čea Po- 8-34 ijutraj. Osebnl vlak Li Kočcvj«, Stršim droilco, Caiovac , Prago. TopUc, RtidoUovaga, Grosuplja. 7Ol uir¥"«Ofcb£LTJ?1^VHlllCfi£ .«££7 »-M nredp«ldne. Osebnl vlak la Pntat luplje, RudolloTO, Straža-TopUce, KočevJ^ Celovca, Beljaka Juž. žel., čea PodroiSi«? i-a© pr«d|»*ldn«. Osebni vlak v smerit in Trbli, Gorice dri. icU, Jcscnlc, TriUc«, jMenice, Beljak, (cea PodroiSco)Celovec, 2-82 (p#B>«icine. Osebni Tlak ia Kočcr.r ^raga. Straže- Toplic, Rudolfovega, Groiupijau ' i-sa |ir«dpeidne. Osebni vlak ▼ smeri: 4-13 (t«»«idn«. Osebni vlak ia BaUsk! Trži«, jtsenice, Trbii, Beljak jua. iel„ juž. žel.. Trbli«, Celovcr, BelisJU&n Gorico dri. ieL, Tra drž. ftel« Beljak, Podrožčico) Gorice dri. šeUTniSi d?€ (če> Podroiaco) Celovec ieL Jesenic. Trflča. i-OB »»»»kine. Osebni vlak v smeri: Gro- e-5O xve6er. Oseb. vlak la Pnua. Colcnu ■upije, Rudolfovo^tiaža-TopUce^Kočevje. Beljaka (čea Podroiaco) jesenk. B"*5 p+p+ldn*. Osebni vlak v smeri t a-37 zvedar. Osebni vlak ia KočevJ«. Strci« Tržič, Jesenice, Trbli, Beljak juž. ieL Topile, afudolfovttga, Grosuplja. , ^ !^^S>,^w ^ ^k^ u ^™*** Celovca, Beljaka (čeTVU^ f'liiv!!^r(Ž!^Tjak,TimSriL9roiupi|tt «>*&co) Trsta dri. ŠeL Gorica dA iiC Rudolfovo, Straia-TopUce, Kočevje Jesenic, Tržiča. /•35 zvetor* Osebni vlak v smeri 1 Tržič, 11-BO »•»•Cl. Osebnl vlak ia Trbiaa. Cu-Jesenice, Trbiž, Beljak. (čea Podroičico) lovca, Beljaka (čea PodroKico)^" Celovec Praga. dri. žel. Gorice dri. 4el., jesenic O-4O i»»fi#c^. Osebni vlak v imeri. 1«- __. ^ mm ^mM tenict, Trbii, Baljak, Ini. ieL, Oorica dri. Frltosl w &l«Ulaam drt. *xaJo#»v^ ^oiaU"* ^ lmk Iui* ^ (ć€* ^441 **utrm*' <»** *** ta K"011«- ^.^_ * . _M ^_ fa . ^ »O-5© wr+*fUn; Osebni vlak ia Ka»siM Mkoal la >laUlaaa *rt. Mlo«v«r, o.ia xv#6#r_ o^^ ¥lak ta k^,^ f-mm zjutraj. Osebni vlak v Kamnlk. 9*99 a«n*dl. Osebni vlak ia r.mnfan, 11+mi !"S? ^tKW"/?:^b?lJrtokJir KSmik * nedrtjaH m pravnika do 31. oktobra.) 7-10 xv«6e>r. Osebni vlak v Kamnik G, kr. ravatteljstf t Irtavala telenic ? Trsta Xuj?____Me]c tevtttl, saj $o to JmM" aitfau- kotiukc cigarete strrittcc faiitc u ne mJkoM". PriJetDO preseietetlei ftak karton ino vtlezul- olvo torovno Iirto. _____________________UJI 26 m ■ vs»Kov!>uv »tiMLT'ial. piedisknrja, tamburiranje, » l>sir->nje, im« »ntTRnje ud. ZALOGA TELOfADNIH lili M. DRENIK. KONGRESNI TRG. LJUBLJANA. 403 U vir je prvovrstnih tvornic soja najecneje in g ^^ JCot strokovnjak in aja proti cenikii z T ^f nfitc|j glasb ^atice &#£& * J» *"■*■ M «** i narotaa tvr5ka .\ aI9K_ ■** w b»B°9»sno$t l£ jj^^^B' svojih instranentov . Rreznik ^JHBr I1.*"?""11"1™ j/lt£Uli\ ^^z&ssSlB^F^" punine, ki so ne-tišće štev. 11 (bliza SŽ^SEpF-^^ :-: prckosljivl :-: tonske cerkve). :-: "*-^J3*-«*■«♦. :. jamstvo 10 let! -: ^,^/A. Vivod-Mozetič \ J^^r Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana &* Jr priporoča cenjenim damam 2321 52 ' elegantne ttttr satourstne modele po znano najnlžjm cennlLV^k Popravila klobukor Izvršuje Ilno in ceno. >^\W^^ U-a-nanja, narečila to&rxo- V^C^S^^v Podružnica * granju. /v^*^^ °OsfB(l8iotnnaFBiiipzraWfie^ vaeh aeatavov postavlja Češki specijalni zavod: strojna tvornica | Jan Stetka — | Praga-Kralj. Vinohrady, Fričova ulice št. 892. Kftf flhnnf t * stavbe teleznib rastUn|alro* la nllb opraml]en|0 rUitllUUil. s toplo vođo. €tažna hrjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobani. q Žete3ne lionslrukcile streii, motfov lit ^^ ■ Z na]viijfni poveri|om NJ. Veličanstva oesarfa doTOlfeaa V i Cesarsf a jubilej, dobrodelna loterita ■ I Sržavncga društva poštnih in brzojavnih nslnžbencev avstrijskih ■ I je opremljena s posebno številnimi do bitki. Sknpaj je dobitkov H I nic manj nego 11.189 v skupni vrednosti 53.888 Icrou, I ■ vmes pa 11 glavnih dobitkov io se 1. glavni dobitek v vrednosti H IIT2O.OOO kroti "•■I ■ ca željo dobitelja po odtegnitvi običajnoga državnega đavka in H I še nadaljni odtegnitvi gamo 5 %, isplačajo tuđi w gOtOtlaL H ■ Ta bogato opremljena loterija ima vle&enje 18 avffnsta 1909. H I Brečke se dobivajo v Bodol trffotrlul A. Oarngrosi Da Da- H ■ M|V| dalje pri vseh piemonosih monarhije ali pa naravno8t od H I ^ loterijske pisarnc na Dunajn, XIX, Jillrotkstrasse štev. 47. ■ I Sicia. srećka 3tane samo ± Isroiao. ■ [AVGUST REPIC! I sođar 1 I Ljubljana, Kolailjtfca uflot 16. Q I« |v TrMow«») i izdoluje, popravlja in prodaja I vsakovrstne ■ jsode I p« Mot|nlž|lli «enoili. 16 1 Blaž tako Ljublfaiia,; Start ttrg 11. . Ipriporoča klobuke cillmlR, čepiće IM. po najali|l cenL soJifiiTileMe domalcga isdelka priporoia JOSIP OIDHAR &if«LtollMaa« rre« ikoOlo lt, Itmri trg 4, Priitnon mhom 4. yfotmrt re>/t/a 4>*.*/>/r? po c&ru tn I Cif. li Kaiser I putar v LjDbUonl I Šclenbargote ulice §t. 6 I priporoča svojo bogato zalogo ■ raznovrstnih I puJtunmokrcsov, I lovskih potrebičin, vseh I ffel kOleS (biciklov) kakor tuđi I nmctalni ogenj I po najniijih oenah. I Popravila puik, samokresov, ■ biciklov točno in solidno. 1^^ flteiue „Viktor" % fotosroflćnl umetnl zovod ^^ ; == Jeethovenovc nlite Sev. 7. == # ^M )w «■"• «*■ i**' BHW| VUsokovrstne jlomnikef § priporoča gg. trgovcem v mestn in na Jezdi in drngemn sL ob&nstvi »«• <^ tvornica slamnikov v Stobu, posta in železniena postaja fiomžak. S. |J| Cenik na zaktevo zastonj in poštnine prosto. ^S 2S_______________________^_____________________ m 5 J. KORENČAN = i £jubljana, Stari trg št. 5. Trgovina z norimberškira : Velika zaloga pletenln : in galantcrijskim blagom kakor nogavic, srajc, maj, na drobno in na debelo. spodnjih hlač, ofroške ■■KBstBssiB«! :; :: obleke itd. n n SI IS^I 3558 8' S| ^^ pozor kolesarji! *** Edlno zestopstvo zo Rronjsko •> b^ ^ za pFava 860—16 g™ j^^^^^iL. ^W ^^^pg^^ Puchoun liolcsfi ^P^^p PnChHfSp6Cidr K 150 # Ker prodajam bre« potnikov, ____ t vsled tega blago veliko, oeneje. lfCliri6rlifiiii, 0^t>fi,ri trg- St. tdS I priporoća 3007—U I te«— BLUZE »«•«" svili, Mlal ta draitm modacm bUfl« I |\ najnovejša modna krila, kostuae, dttne pUić«, otro«)* oblakioa, krvtea I X •p^?TS» »f**M»»lk^ vsevrstno Mrtlo in druga OfelaAIla. Ntjfinejšc J\ \ otročjekat&a, Uokoolie. plaAk«, parUfc« tmotiroa, miiHi /I ^\ rokaviM. |aptaa ta drag* pUtanla« - rtea mavratatoa / I ^♦1 X ■anuudaa, avratalka, sralca la dmgo p«rll» sa %*%%%*%* X \ I ^J^V^ Zunonja narodllaSto Izvriujojo UkoJ In točno. ./tđfi^ I L| ^ ^^ Con« radi mol« roiljo br#z konkui^no^ >^ ^^ «jj 1006-4 I priporoća za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. 9716 I Solidne cene In točna postreiba. bki hb bm mma mmm mmm bib mr na wsma bmb Soli dne cene In točna postrežba. posebno pripravna la pens^joniste — leieČa v prav lepem kraju, sa proda sa Ustao com ali se j #««4 niče, parke in vrtne naprave. i^Cr%\ Instalacija kompletnih naprav, W M $wk. v§tev^ kopilišča, tatšne na- /l*\ W**W peljave, klozete, fontene, * \ / j\ samodelne napajalnike za S \ «r rk živino, ognjegasne napra- • iI^/"\ i ve itd š*3^ največja » ^^N„ ■) ^sIovans^a ""na monarhije ^-^-^s^^ ftnton Kom Uranke, Morava. 697 Prospekti gratis in franko 10 jY(odna trgovina ja dame modna trgovina jja gospode \ modni salon ja damske klobuke : y hotelu pri „J^aliču", nasproti glavne pošte Proda 80 po niski oeni iaradi p< manjkanja prostora glasbeni avtoma skoro nov, e dvema valoema in L pimi komadi. 1496- Več v gostilni Baraga na Bledi V*t\% mannlaktnrna trgovina Llntolfanl sprejme takoj 1 dob; vpeljanega potniks 1 detajlista Naslov pove upravni&tvo „Sloj Naroda44. 1483 J Podjetje betonskih stavb "" " I Brotje SerouDlli & Pontello Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškovc ulice 19 I Kiparstvo in tvornica umetriega kamna. I I Različna kamnoseška'dela iz nmetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, I I postamentov, balustrad, stresnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, I I korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in I I desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga In Samotne opeke. I I ¥ia dela so solidno In strokOTnlaiko izvedena. Cena na|ntt|a. Janastvo. I I ——— lastopalk svodov patent „Thml41. —————— I I Fotosrnfsbl umetni zovoA I ! Avg. Berthold 1 l Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. " I Izvrševanje vseh v fotografsko stroko j I I spadajočih naročil kakor: reproduciranje, I I povećavanje, fotografiranje tehničnih ! I pređmetov, interijerjev itd. = j I I Vsa^Jela se izvrinjejo točno tndi v najvefji nmožinl | Veliko salogro iramotonov m pioK A tuđi s slovenskimi komad ^^^^^^^^L ploičc Jl^^^^^^m naprej jfl^H^^^^^l pri- ^^^^^^^^I^^H^ FR. P. ZAJEC, urar 347 LjftMtaa, Smrt m 1%. ao *T lalotnlk o. kr. aTitrll*nh drtaTnlh nradnlko?. *m* ' v najnovejših fasonah in v veliki izberi ———— prlporoča IVAN SOKLIČ.1 Pod te»A«|^» **• 9U Postala ©lek.ieleanl«©. I Otvoritev krojaške obrti. 1 1 ff Vljudno javljam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v i | Šelenburgovih ulicah št. 6 I I 35s:ro3a.sfe:o oTort. # Ker sem mnogo časa pri najboljših tvrdkah tuđi kot poslovodja 1 3 deloval, sem si pridobil zadosti izkušenj, da bom lahko ustrezal vsem I 3 potrebam. Z odličnim spoštovanjem I 2 ,452-2 -^ Aleksandar Frank. I ^fl ^^ _ _ __ W Za pomladansko in letno sezono velllcanska zaloga 115712 I nar ej enih oblek h mdenieso Dinjo za mmfDa po merL I PrUnano flna poatreitoa. Stalne, nainlil« cen«. I Đvtrski trg «<«. 3. dvorski tr| it«t- 3. I Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko. | m j ^^av ^^^^^s^ Nj^^^^P^^^^^i^B^ ^Tj i^^ ^^MBC^^VvT^^P' v^k^^v^^^k^^s ^m^ ^ t ^acherlin ^B J2JP pomag* ćndavito kot medo- ^^^JjjUjr i*- Prlsten samo v steklenlcati. ^^^^^ Naprodaj, kjer so obešeni plakati. lsdajatelj In odgovorni urednik Raste Puitoilemiek. Lastsina in tlek »Narodna tlakarn*«*