Štev. 241 < uududiii, «torek, dne 20 oktobra 1908. leto xxxui. Velja po polti: u telo leto naprej K 26-- sa pol leta 'B1 sa Četrt leta sa en mesec 13 — 6-50 220 V upravniStvu: u celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11-20 sa (etrt leta n » 5*60 sa en mesec „ „ i-go Z« poSIIJ. na dom 20 h na mesec. ?asamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorliče nad tiskarno). — Rokopisi st> ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate is reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. "•C f Usenemštuo. Kaj zelo po ceni so zadnji čas na Slovenskem narodne fraze in »skupni boj proti Nemštvu« ter podobni opomini so nabiti na vseh vogalih in prilepljeni po vseh plotih, da pričarajo narodno zavest iz mirne in v splošno zadovoljnost pogreznjene duše slovenskega filistra. Toda stvar je preresna, da bi se reševala tako plitvo, kakor to dela izvestno slovensko časopisje, ki v resnici vzbuja le narodno sovraštvo, ne da bi s tem narodni stvari kaj koristilo. Iz slepe strasti se nikoli ne rode velika in trajna dela. Odkod nemška brutalnost, odkod tisti prvi naskok, ki se je pojavil v Ptuju proti Slovencem v obliki prostaškega napada in 'e izzval v Ljubljani protiodpor, ki je pač oosodbe vreden, toda vpoštevajoč vse današnje razmere in okoliščine v naši državi, neizogibna posledica od naših narodnih nasprotnikov danih vzrokov? Veliko gre na rovaš prirojeni sirovosti nečisto-krvnega nemštva v spodnještajerskih trgih, njega nravni demoralizaciji in gospodarskemu propadanju, konečno pa se vse izvaja iz velike ideje, ki ji je prvi dal v polovici 19. stoletja ostrejše zarisano in izvedeno obliko protestanški bogoslovec v Gottingnu Pavel Lagarde. Splošno je znano, da je to tisto vsenemštvo, ki se o njem veliko piše, malo pa resnično pro-učava. Ni slučaj, da je Lagarde bil Prus in protestant. Veliko greše Slovani, da vsenemštvo istovetijo z nemštvom. Ta zamenjava je tudi vzrok, da se razvnema plemensko sovraštvo, ki zato ne dosega svojega cilja, ker gola in neumerjena sila rodi tem hujšo protisilo. Vsenemška ideja je pruska in protestantovska ideja; to sta dve bistveni sestavini. Prusko pleme, ki niti ni germansko, daje tej ideji neko žilavost, smotrnost in doslednost, ki jo opažamo pri vseh velikih državnikih in vojakih, kar jih je pruska zemlja iz svojega junkerstva vzgojila od starega Friderika, ki je lastnoročno pretepal svoje vojake, do veleuma Bismarcka pa do generalov, kakoršen je von der Goltz ali pa grof Haeseler. Vsebina tej ideji je, da je Prus poklican biti vsemu nemškemu plemenu predbojevnik, kakor je bil Lakedemonec Peleponešcu in da ima on poslanstvo oplemenititi nem-štvo, da postane gosposko pleme. Pato- loški izraz je našla ta misel v Frideriku Nietzscheju, ki je to teorijo razširil za vzor celemu človeštvu. Predaleč bi nas vedlo zasledovati, kako se je iz čustva razvila cela vsenemška metafizika, ako je ta izraz primeren, povdarjati je v prvi vrsti treba, da je z njo protestantovstvo tako spojeno, da ga moremo z njo istovetiti. Nemštvo ni protestantovstvo, pač pa je vsenemštvo protestantovstvo. To je še nedavno priznal pred sodiščem zanimivi izrodek pruskega plemstva, knez Eu- lenburg, ko je dejal, da je bila njegova na- loga kot državnik utrjevati in propagirati na Bavarskem državno idejo. Mož je bil svoj čas na Dunaju eden najvplivnejših poslanikov, živi most, po katerem je vse-nemško - protestanška misel našla pot v osrčje habsburške države. Zanimivo bi bilo zasledovati, zakaj in v čem je sorodstvo med težnjami vsenemštva in prote-stanško konfesijo kot tako, zazdaj nam zadostuje to zvezo povdariti. Ze Lagarde je leta 1853 za nemško državo bodočnosti naznačil sledeče meje: na zapadu Luksenburško in Belfort, na vzhodu črta od Menila do Črnega morja, na jugu Trst. Ta ekspanzivna sila vodi načelo, da je nemški živelj kulturno več vreden kot slovanski ali kateri koli drugi in da je nemška kolonizacija splošno v prid človeštvu. Kako naj se ta kolonizacija izvaja, za to nam je živi zgled dr. Peters. eden najbolj delavnih vseneincev in bivši kolonialni uradnik v afriških provincijah. Njegov proces je pokazal, da je vsenem-štvu najuspešnejše sredstvo za dosego svojega ideala kavčukasti bič. Kako se je to vsenemško pojmovanje globoko zajedlo v vse nemške kroge, med ženstvo in mladino, kažejo časniški glasovi, ki so spremljali afero Petersovo. Obzirnost proti dru-gorodcem, upoštevanje njihovih narodnostnih posebnosti, spoštovanje jezika se je označevalo za nemoško sentimentalnost, sirovosti nemških kolonialnih uradnikov pa za natorni izliv premoči nemškega nadčloveka, tega najpopolnejšega tipa človeštva. Lagardove ideje so kmalu prešinile tudi državnike, dosegle so pa višek, ko je veliki Bismarck nemška plemena združil v državo pod očitim, pruskim vodstvom, ki se kaže celo v ustavi ne glede na dinastijo, ko so se izpolnile pesnikove besede: »Eins nach aussen, schwertge\valtig — Um ein hoch Panier gesehart, — Doch im Innern vielgestaltig — Jeder Stamm nach seiner Art.« Moti se, kdor misli, da se je vsenemška ideja uveljavljala brez težave, nasprotno, v sami Nemčiji je zadela na ovire, katerih do danes ne samo ni premagala, temveč jim tudi v marsikaterem oziru podlegla. Ni slučaj, da je okrepitvi vse-nemške misli potom politiškega zjedinje-nja nemških zveznih držav neposredno sledil kulturni boj, s katerim je Bismarck — mož, ki si drugače ni delal nikoli nobenih iluzij — hotel katoličanstvo v resnici zadeti do smrti, kakor je danes zagotovo dokazano. Katoličanstvo je v Nemčiji bilo in je še dandanes najhujši nasprotnik uresničenju vsenemških vzorov. Pomisliti je treba, da je po statistiki od leta 1900 v Nemčiji 20,321.4-41 katoličanov, protestantov pa 35,231.104, torej razmerje 7 : 12, kar pomeni, da tvorijo katoličani še več kot to, čemur pravimo znatna manjšina. Ne smemo prezreti dejstva, da so nemški katoličani dejansko vedno branili nenemške manjšine v državi, Poljake, Dancc in francoske Alzačane in da so nemški katoličani tudi edini odkritosrčni prijatelji Avstrije, ne da bi pri tem zasledovali namena odpreti nemštvu preko Avstrije pot do Jadranskega morja in do Levante v svrho ponemčenja. Kdor pozna parlamentarno zgodovino v Nemčiji, ta temu ne more oporekati in tudi vsenemštvo samo ve, da je »rimski separatizem«, kakor po krivici imenujejo odpor, ki ga nemški katoličani postavljajo nasproti prusovstvu in prote-stantovstvu, največja ovira njihovim težnjam. Jasno sledi iz tega, da je tudi za Avstrijo v odporu proti vsenemštvu edino uspešno sredstvo politika, analogna cen-trovi: dosega narodne enakopravnosti, naslonjene na načela krščanske demokracije. Liberalizem ima to enakopravnost samo na papirju kot dedščino takozvane »raz-svetljenosti«, ki je utirala pot francoskemu prevratu, v resnici pa so bile liberalne stranke v Nemčiji s konservativci vred najtrdnejša opora vladni protipoljski politiki. Omenili smo vlado. Začeli smo z Bis-marekom. Da ta državnik ni očito delal, da razdre Avstrijo, ki je, dokler v njej ka-tolištvo in slovanska plemena prevladujejo, največja ovira vsenemški državi bodočnosti, temu so vzrok diplomatični oziri in načrti. Bismarck je bil pač mož hladnega razuma. Odtod dejstvo, da je Bismarck leta 1866 z vso silo zabranil kralju Viljemu, ki se je čutil za naslednika Otoncev, da ni zahteval zase Češke, kar bi bilo brez dvoma povzročilo proti Prusiji tako politiško konstelacijo, kakršna je danes, ko je od vseh strani osamljena in se zato Avstrije mora držati tudi če ne bi hotela. Za Bis-marekorn je prišel Biilow. Malenkosten človek, ki tudi za idejo vsenemštva dela malenkostno. Kruto in slepo preganjanje Poljakov je za to dovolj očividen dokaz, drugače pa njegova politika tudi kar se tiče vsenemških teženj in ciljev, pomenja detento, kakor pravi diplomatiški izraz, oslabljenje in propadanje. Viljem II. jo je pač poizkušal vdejstviti na ta način, da bi orijent podvrgel nemškemu vplivu: odtod bagdaški železniški načrt in prijateljstvo z Abd el Hainidom. Toda stvar je padla pred kratkim v vodo, neposredni vzrok je bil ta, da Nemčija leta 1907 ni bila dovolj močna, da bi bila Turčijo proti Angliji podpirala v akabaški aferi. Od istega časa sem si je Turčija poiskala drugih zaveznikov in sanje Viljemove so zbledele. Vsenemški ideji je zaprta pot do uresničenja njenih končnih ciljev od plemena germanske krvi, od anglosasov, ki gospodarsko nadvladuje Levanto in ne trpi nemške konkurence. Zadnji čas si je poiskalo celo zavezništva z obsovraženimi Rusi, da osami Nemštvo. In tako pada ideal za idealom: nemška Levanta, Livsko- Kursko in Estlanško ob baltskih vodah itd., kakor je tako lepo zasanjano v brošurah »Vse-nemške zveze«. Kje je tisti čas, ko je stari Mommsen videl nemško kulturo pljuskati ob obali Male Azije? . . . Čim bolj pa se kaže, da vsenemštvo nima sile in sposobnosti, da bi zamoglo le količkaj se približati idealu svetovne poli-tiške nadvlade nemškega naroda, dočim je v marsikaterih strokah znanosti v resnici nemštvo bilo in je še zdaj na vrhu, čim bolj je zadevala ta misel v nepremagljive ovire, tembolj se je ugnjezdila v Avstriji. In še danes stojimo po tolikih žalostnih izkušnjah pred dejstvom, da se tek misli, ki se rode v glavi avstrijskega birokrata, giblje v tem usodnemu protislovju: Vsenemštvo istoveti z nemštvom. Trdno je nadalje prepričan, da je Avstriji spas edinole v nemštvu ali pa v kulturnem pre-vladju nemštva, kakor ga je baron Beck tako lepo po ovinkih opisal, ko je utemeljeval svoj volivnoreformni načrt v poslan-, ski zbornici. In vendar je to vsenemštvo — kajti drugega nemštva avstrijski Nemci ne poznajo — za Avstrijo samo največja, najhujša in najbližja nevarnost. V Avstriji je pangermansko gibanje LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel (Dalje.) Ta udarec je bil poslednji v tem boju. Ko je bil Črni pes enkrat zunaj na cesti, je pokazal, da ima par čudovito lepih peta in je v pol minute izginil za gričem. Kapitan pa je stal na pragu in divje gledal na napisno tablo. Nato je potegnil nekoliko-krat z roko preko svojih oči in se vrnil v hišo. »Jakec,« pravi, »ruma!« In ko je to izgovoril, se je nekoliko opotekel ter se z eno roko komaj vjel za zid, »Ali ste ranjeni?« sem ga vprašal. »Ruma!« je ponovil. »Od tod moram! Ruma! Ruma!« Hitel sem, da mu ga prinesem; ker sem bil pa zelo prestrašen vsled tega, kar se je zgodilo, sem razbil en kozarec in razlil pijačo; in ko sem še točil drugo, sem slišal glasen padec v sobi in ko sem planil v sobo, sem videl kapitana na tleh ležati. V istem trenutku je prihitela po stopnicah navzdol moja mati. katero so prestrašili kriki in boj./Vzdignila sva mu glavo. So- pel je zelo glasno in težko, njegove oči pa so bile zaprte in njegov obraz je bil strašne barve. »Moj Bog! Moj Bog!« je tarnala moja mati. »Kakšna sramota za našo hišo! In tvoj ubogi oče bolan!« Mejtem nisva vedela, kaj storiti in kako pomagati kapitanu, in bila sva prepričana, da je zadobil v boju s tujcem smrten udarec. Prinesel sem mu ruma in mu ga skušal vliti v usta; njegovi zobje pa so bili krčevito zaprti in njegove čeljusti močne kakor železo. Na srečo nama je prišla pomoč, ko so se odprla vrata in je vstopil dr. Livesey, ki je prišel obiskat mojega očeta. »Oh, doktor!« sva zavpila. »Kaj je storiti? Kje je ranjen?« »Ranjen? Bodite pametni!« je rekel zdravnik. »Ravno tako malo ranjen kakor vi ali jaz. Moža je zadela kap, kakor sem mu bil povedal. Sedaj pa pohitite, gospa Ha\vkins, gori k svojemu možu, vendar mu ne omenite ničesar o tem, ako mogoče. Jaz pa bom storil vse, kar je v moji moči, da rešim trikrat ničvredno življenje tega človeka; Jakec pa naj mi prinese skledo vode.« Ko sem se povrnil, je zdravnik kapitanu že zavihal rokave in razkril njegovo veliko mišičasto roko. Na več mestih jc bila tetovirana. »Tukaj je sreča«, »Dober veter«, in »Billy Bones njegova domišljija«, je bilo lično in razločno napisano na sprednji strani roke, zgoraj blizu rame pa se je nahajala podoba vislic, na katerih je visel človek — vse narejeno, kakor sem si mislil, zelo duhovito. »Preroško,« je rekel zdravnik in se s prstom dotaknil te podobe. »Sedaj pa. gospod Billy Bones, ako je to vaše ime, hočemo pogledati, kakšne barve je vaša kri. Jakec,« je dejal, »ali se bojiš krvi?« »Ne, gospod,« sem odgovoril. »Dobro toraj,« je dejal, »drži mi skledo,« in s temi besedami je prijel lanceto in mu odprl žilo. Precej krvi je odteklo, predno je kapitan odprl oči in debelo gledal okoli sebe. Najprvo je spoznal zdravnika in nagtiban-čil čelo; nato je njegov pogled padel na mene in pomiril se je. Naenkrat pa se je spremenila barva njegovega obraza, poskušal se je vzdigniti ter jc vzkliknil: »Kje je Črni pes?« »Tukaj ni nobenega Črnega psa,« je rekel zdravnik. »Pili ste rum in zadela vas je kap, prav kakor sem vam povedal; in jaz sem vas sedaj prav zelo proti svoji lastni volji izvlekel naravnost iz groba. Gospod Bones . . .« »To ni moje ime,« mu je prestrigel besedo. »Mi je vseeno,« je odvrnil zdravnik. »Ono pa je ime morskega razbojnika, ki ga jaz poznam; in jaz vas imenujem s tem imenom le zaradi tega, ker je kratko; in kar vam imam povedati, je to-le: en kozarec ruma vas ne bo usmrtil; ako pa vzamete enega, vzamete še enega in še enega, in svojo lasuljo stavim, ako takoj ne odnehate, bodete umrli — ali me razumete? Umrli ter odšli tja, kamor spadate. Sedaj pa poskusite vstati. Pomagati vam hočem za enkrat do postelje.« S težavo se nam je posrečilo prinesti ga po stopnicah navzgor, in položili smo ga na posteljo, kjer je njegova glava omahnila nazaj na blazino, kakor da bi se onesvestil. »Pazite sedaj,« je rekel zdravnik, »povem vam odkrito — rum je vaša smrt.« In s temi besedami je odšel, da obišče mojega očeta, ter peljal mene za roko me držeč seboj. »To ni nič hudega,« je rekel, kakor hitro jc zaprl vrata. »Pustil sem mu izteči dovolj krvi, da ostane nekoliko časa miren; sedaj naj leži teden dni, kjer je. in to je najbolje zanj in za tebe; toda še en napad, pa bode po njem.« v nekem oziru celo starejše, kakor v Nemčiji sami. Schonererjeva pangermanska stranka je starejša kot od dr. Petersa ustanovljeni »Allgemeiner deutsclier Ver-band«, ki se je leta 1894 prekrstil v »All-deutscher Verband« in ki je poleg plemenskih, kulturnih in politiških interesov vse-nemštva zasledoval že od prvega početka gospodarske. Industrialna Nemčija rabi namreč sila stalnih trgov za svoje izdelke in zato tudi kolonij. Res je, da je danes Schonererjeva stranka razbita, toda kar je ona zasnovala, to je žalibog danes dedšči-na vseh nemških strank in kar je še večjega obžalovanja vredno, tudi dedščina nekaterih vodivnih krogov krščanskosoci-alne stranke. L. 1900, torej pred osmimi leti — in v osmih letih se v politiškem življenju veliko izpremeni — je zapisal dr. Krek v »Katoliškem Obzorniku« med drugim o Schonererjevi dobi tudi sledeče: »Prišlo je tako daleč, da nimamo domala nobene enotne vezi več v državi, da je vse opustošeno in razdrto.« In danes? Ali niso te besede zapisane, kakor da bi jih spočel kdo danes, ko stojimo pred ptujskimi, ljubljanskimi in praškimi dogodki? Da ni nobene enotne vezi, ki bi vezala različne avstrijske narodnosti razun dinastije in neke vitalne nuje, temu je vzrok vsenemštvo, ki je bilo prvi grobokop državni in dina-stiški misli. V tem boju mu je bila takratna oficielna Nemčija zvesta zaveznica; kdo ne pomni, kako je padel Thun 1. 1899 takoj potem, ko je našega cesarja obiskal nemški državni kancler Hohenlohe? Ce je zdaj ponehal vpliv od strani oficielne Nemčije, ni ponehal vpliv pruskega protestan-tovstva, ki vzgaja in redi pastorje za vse-nemško propagando v Avstriji. »Evangeli-scher Bund« in »Gustav Adolf-Verein« žrtvujeta vsako leto v ta namen velikanske vsote in kako daleč sega ta propaganda, dokazuje dejstvo, da je celo ljubljanska protestantska cerkev delo kulturnobojne-ga »Gustav Adolf-Vereina«. In tako si vsenemštvo podaja v boju proti katoliški Avstriji z največjimi sovražniki nemštva bratsko roko: z italijanskimi tnazzinijanci in francosko ložo, ki pa hvala Bogu nima nobenega vpliva. Vsa nemška društva, ko-jih namen avstrijski Nemci označujejo za popolnoma opravičen, vsa njihova društva za nacionalno varstvo, ki je samona-sebi kulturno delo v najlepšem pomenu besede, so v resnici bojna ekspanzivna društva vsenemške ideje, vsa ustanovljena šele, ko je pangermanska misel zacvetela (Deutsclier Schulverein (1880), Bohmer-waldbund (1884), Bund der Deutschen Nordmahrens (1886), Sudmark (1889), Bund der Deutschen Westbohmens (1892), Nordmark (1894), Bund der Deutschen iu Ostbolimen (1894), Bund der Deutschen in Nordwestbohmen (1894), Bund der Deutschen im Bezirk Egger (1895), Allg. Bund der Deutschen Bohmens (1894) itd. Za danes povdarjamo le sledeče: Uspeha bo imel boj proti tem težnjam le na temelju krščanskodemokraške misli. Tudi socialna demokracija je glede na to vprašanje zavzela stališče, ki se bo moralo resno vpo-števati od vseh, ki imajo resno voljo zajeziti protestantsko-prusko vsenemško idejo s tem, da izvedejo v Avstriji narodno enakopravnost in s tem okrepe nenemške narodnosti proti nemški ekspanzivni moči, ki je tudi danes še močna, kar dokazujejo postojanke na skrajnem jugu, od Koroške in Štajerske doli do Opatije. O vsenemštvu in njega bojnih društvih in namenih prihodnjič še več. Preobrat v balkanskem vprašanju? Čedalje jasnejše se kaže, da mednarodne konference ne bo treba. Avstrija in Turčija na eni in Turčija in Bolgarija na drugi strani se pobotajo, kakor kažejo najnovejše vesti, same med seboj brez ruskih in angleških jerobov, kar moremo le pozdravljati v interesu svetovnega miru, za katerega bi konferenca pomenila veliko nevarnost. Kakor smo že izvajali zadnje dni, sta Rusija in Anglija hoteli spraviti pri konferenci med velesile jabolko prepira, ki bi prav lahko izzvalo moderno trojansko vojno. Še predno je konferenca zagotovljena, so si velesile že v laseh radi dnevnega reda. Niti Francija se ne more sprijazniti z načrti svojih ruskih zaveznikov. Aehrenthal si vplete novega lovorja v venec svojih uspehov, če nas reši nevarne konference in doseže mirni sporazum rned Turčijo, Avstrijo in Bolgarijo. Evo najnovejših vesti o balkanskem vprašanju. Pogajanje med Avstrijo in Turčijo v tiru. »Allgemeine Zeitung« poroča, da se je med Avstrijo in Turčijo že pričelo pogajanje glede spornih vprašanj. In sicer se jc obrnila Turčija do Avstrije, da sc ž njo neposredno sporazume glede priklopitvc Bosne in Hercegovine in glede izpraznje-nja Sandžaka. Pogajanje se vrši v Carigradu in je po dosedanjem toku istega pri« čakovati ugoden uspeli. Poizkus sporazumljenja med Bolgarijo in Turčijo. Dne 18. t. m. sta prispela v Sofijo dva člana mladoturškega osrednjega odbora, da se posvetujeta o vseh akt. turško-bolgarskih vprašanjih z bolgarskim odborom, sestavljenim iz vseh bolgarskih strank. Temu odboru predseduje Načovič. Ker so bolgarski vodilni krogi za spora-zumljenje, ni skoro več dvoma, da se doseže mirnim potom sporazum med obema državama. Glede vzhodne železnice predlaga Bolgarija, da bi sprva obratovala železnico na račun železniške družbe ter isti izplačevala razliko med dohodki in stroški, kakor se je to že godilo za časa stavke. Za tak provizorij, utemeljen na prejšnjih dogovorih, bi ne trebalo odobrenja turške vlade. Kakor poročajo nemški listi, bolgarska vlada nikakor noče prositi Turčije za kako odobrenje. Obe državi sta zlasti vsled prizadevanja Avstrije ustavili mobilizacijo. Dogodki v Srbiji. Odpravitelj avstroogrskega poslanstva v Belgradu, poslaniški tajnik Franz, je od srbske vlade že zahteval odškodnino za poškodovano imetje avstroogrskih državljanov. Srbska vlada mu je obljubila, da bo ščitila naše državljane. Pri nedeljskih demonstracijah je hotela množica vdreti tudi pred avstrijsko poslaništvo in pred avstrijski konzulat, kar je pa vojaštvo preprečilo. Zaprli so 40 demonstrantov. Listi obsojajo napade na naše trgovine ter poživljajo prebivalstvo, da se omejuje na mirni bojkot. Zastopnik zunanjega ministrstva je izrazil na avstr. po^ slaništvu obžalovanje radi nedeljskih demonstracij. Ni pa dosti nade, da bi demonstracije ponehale, dokler bo demonstrantu ščitil prestolonaslednik. Govori se o burnih prepirih kralja s prestolonaslednikom. Kralj se je baje hotel odpovedati prestolu, a so ga pregovorili zarotniki, ki ga imajo baje zopet docela v svoji oblasti, dočim se prestolonaslednik naslanja bolj na protiza-rotnike. Šestnajst milijonov, ki jih je odobrila skupščina za oborožbo, se porabi v prvi vrsti za nakup karabinerjev in revolverjev za konjeništvo. Srbske žene prosijo angleško, francosko in rusko ženstvo za pomoč srbskemu ljudstvu. Pariški politiški krogi menijo, da je potovanje Milovanovičevo v Pariz docela zaman. Pri vseh simpatijah, ki jih vživa Srbija na Francoskem, je izključeno, da bi se ji moglo dati kakšno odškodnino za aneksijo, ker za to ni nobenega razloga. Zlasti ne more Srbija računati na teritori-jalno kompenzacio. To stališče bo francoska vlada srbskemu zunanjemu ministru jasno razložila. Minister Andrassy obtožen vtihotapljenja orožja v Srbijo. Ruska 22letna krasotica Vilma Ivanova se jc ponudila Aehrenthalu za vohunsko službo v Rusiji, a je bila na izpričevala budimpeštanske policije odklonjena. Ivanova se je zato kruto maščevala. Obdolžila je Andrassyja, da je v zvezi z velesrb-sko propagando in da pošilja ogrsko notranje ministrstvo veliko orožja bosanskim Srbom, druge pošiljatve so pa bile namenjene v Belgrad. Wekerlu je bilo od visoke osebe naročeno, naj vodi sam preiskavo. Našli so res celo zalogo napolnje-i nih in praznili bomb. Andrassyjev položaj je bil strašen. Končno so dognali, da so imeli izdelovalci bomb ponarejeno štam-piljo notranjega ministrstva, na praznem popirju so pa ponarejali ministrov podpis. Zaprli so veliko Mažarov in Srbov. »Bu-dapesti Hirlap« pa piše, da bo odpuščen iz službe drugi predsednik najvišjega upravnega sveta, ker je ovaden, da je obljubil lekarniško koncesijo nekomu za 60.000 K, a ker jo ni izposloval, je dotičnik poslal pobotnico policiji. Policistu je dal Latko-,czy takoj nazaj 60.000 kron. Turčija. Volitve za turški parlament so se že pričele. Mladoturki, katerih voditelji so sedaj zbrani v Solunu, si prizadevajo zbrati liberalen parlament, ki se sestane, ako pojde po željah vlade, že meseca novembra. »Ikdam« prorokuje delno izpre-membo v turškem ministrstvu. Črnagora. — Knez proti vojni. Knez Nikita je razveljavil sklep črnogorske skupščine, ki se je izrekla za vojno, ter to z lastnoročnim pismom naznanil predsedniku skupščine. Pri Baru je avstrijski lovilec torpedov ustavil ponoči od 16. do 17. t. m. nek angleški parnik, ki je bil baje naložen z orožjem in strelivom za Črnogoro. RumunskI politik o položaju. Ugleden član rumunske liberalne stranke je izjavil dopisniku »Tagespošte«: Položaj se nam zdi zelo resen in nevaren, Zmešnjava je tako splošna, da nobena velesila ne včs kako bi naj postopala. Rumu-« nija ima pred seboj jasno začrtano pot. Saj se na Balkanu ni pravzaprav nič izpreme-nilo. Bosna in Hercegovina nista šele od danes avstrijski. Suvereniteta sultanova nad vzhodno Rumelijo in Kreto je bila le fiktivna. Bolgarija je bila od davna samostojna; formalna proglasitev samostojnosti Rumunov, ki so za Bolgarijo prelivali svojo kri, ni užalila. Rumunija bi se umešavala le tedaj, ako bi nastopile kakšne druge izpremembe. Takrat pa nastopi tako, kakor zahtevata njena čast in dostojanstvo. Prostovoljske leiHa u Srbifl. (Izvirno poročilo našega dopisnika.) Belgrad, 17. oktobra. Poročal sem že, da se zbirajo prostovoljske legije, ki so: Legija smrti, ki jo je osnoval pisatelj Bronislav Nušič. V tej legiji je 5170 prostovoljcev. Poveljniki jej bodo častniki iz rezerve. Legija tisoča šteje tisoč dijakov. Legija silnih je sestavljena iz članov belgrajskega telovadnega društva »Dušan Silni«. Ta legija, katero sta ustanovila odvetnik Cvetanovič in časnikar Šijački, ima samo v Belgradu 510 članov; vpisovanje pa se nadaljuje po vseh mestih. Obiličeva legija šteje 280 mož; osnoval jo je časnikar Djardjevič. Legija kneza Mihajla ima že nad 2000 članov iz belgrajske omiadine. Kataničeva legiia šteje 40 bivših srbskih podčastnikov, ki so se bojevali kot ustaši v Makedoniji. Na čelu te legije so bivši naredniki Miiutinovič, Pavlovič in Perovič. Ta legija hoče delovati z bombami in dinamitom, rušiti mostove in železnice. Bosansko-hervegovska legija šteje že 1000 Bošnjakov. Vodili jih bodo bosanski rezervni častniki, mej temi že znani makedonski vojvoda Vladimir Kovače-vič, sin proslulega hercegovskega ustaša Stojana Kovačeviča. V vodstvu sta tudi dva bivša avstrijska nadporočnika. Makedonska legija šteje 300 ustašev iz Makedonije. Ta legija bode razdeljena v 10 do 12 čet pod vodstvom svojih starih vojvod. Med temi so Skopljanče, Babun-ski, Trbič, Pečanac, Algunski, Starački, Dovezenski iu drugi. Ta legija hoče prva vpasti iz novopazarskega sandžaka, kjer je zbranih 400 Srbov in Arnavtov. Črnogorska legija šteje 300 prostovoljcev, črnogorskih izseljencev v Belgradu. Četa hajduka Radivoja šteje 24 Bosancev, ki imajo rdečo zastavo s srbsko trobojnico. To zastavo nosijo v Belgradu pri vsaki demonstraciji. Šumadijska legija v Kragujevcu šteje 300 mož; načelnik je bivši avstrijski poročnik Branko Zečevič. Omladinska legija v Kragujevcu šteje 150 mladeničev. Sindjeličeva legija v Nišu šteje 430 članov. Kosančičeva legija šteje nad 300 Arnavtov in srbskih graničarjev, ki nosijo od mladih nog puške in nože. Legija hajduka Veljkova v Negotinu šteje poln bataljon. Zmajeva legija, ki ima odbore v Po-drincu, Šabcu in Loznici, šteje že več tisoč vojnikov. Užička legija je sestavljena iz bosanskih izseljencev, ki žive v Užicu in okolici. Dalje so »Rudniška legija« v Gor'. Milanovcu, »Rajična legija« v Čačku, »Ibarska legija«, »Sijaninska četa« iz Sija-nine, »Črna četa« iz samih oseb, ki nimajo nobenega imetja. Konečno je še »Zveza srbskih prostovoljcev«, ki zbira le bivše bojevnika. Vse te legije in čete bi se v vojski še pomnožile. Zbirajo pa se prostovoljne čete tudi v Rusiji, Italijani zbirajo Garibaldijevo legijo. Med prebivalstvom silno vre; v Belgradu je zadnje dni tnalo mirneje, a to je tišina pred nevihto. Hrvatska stranka prava o aneksiji. Komunike hrvatske stranke prava izvaja: Saborski klub in izvrševalni odbor sta se na svoji konferenci bavila z rešitvijo mednarodnega stališča Bosne in Hercegovine in z novim položajem, nastalim vsled razširjenja suverenskih pravic Njegovega Veličanstva na ti deželi. Obžalujoč, da hrvatsko ljudstvo nc more govoriti na usta svojega sabora, ie konferenca sprejela to-le resolucijo: Hrvatska stranka prava stoji neomajno na stališču, da pripadata Bosna in Hercegovina, kot nekdanja dela hrvatskega kraljestva, po zgodovini in hrvatskem državnem pravu — Hrvatski. To stališče teme- lji na cetinski volitvi 1. 1527., na pragmati-ški sankciji 1. 1712., na zakonskem členu 42 iz 1. 1864., na prisegah o priliki kronanja počenši od Ferdinanda I. pa do cesarja Franca Jožefa I. leta 1867., in nazadnje na narodnem načelu. Vsled tega sprejema hrvatska stranka prava čin Njegovega Veličanstva z onim lojalnim spoštovanjem, ki je ž njim hrvatski narod vajen vedno sprejemati dejanja svojih vladarjev. Hrvatska stranka prava bo v smislu svojega programa iz I. 1894. z vsemi močmi in vsemi ustavnimi sredstvi delala na to, da se vpostavi popolno in neodvisno kraljestvo hrvatsko, zlasti, da se spoji ž njim Bosna in Hercegovina in tako v teh deželah v smislu želje Njegovega Veličanstva na podlagi enakopravnosti in narodnega edin-stva omogoči ustavno življenje. Konferenca poslancev hrvaško-srbske koalicije. V nedeljo, dne 18. t. m., se je vršila konferenca poslancev hrvatsko-srbske koalicije. Klub je zboroval dopoldne in popoldne ter v ponedeljek. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ena resolucija se tiče hrvatskega sabora, opozarja vlado, da mora po zakonu sabor sklicati še letos ter mu predložiti proračun in sklepne račune; ako tega ne stori, zapade ban posledicam zakona z dne 10. februarja 1874 o odgovornosti bana. Končno resolucija obsoja sedanji protiustavni režim, ki zaničuje voljo ljudstva in istega ne pusti do besede. — Nadalje je klub pozval ministrskega predsednika dr. Wekerla, da tekom 24 ur dokaže svojo žaljivo trditev, češ, da je hrvatsko-srbska koalicija prejela od vele-srbske propagande velike vsote za sabor-ske volitve. Dr. VVekerle je že odgovoril, da tega ni rekel. — Najvažnejši sklep se tiče stališča glede priklopitve Bosne in Hercegovine. O tem je izdan komunike, ki pravi: Hrvatsko-srbska koalicija je konferirala o izvršeni aneksiji ter so posamezne stranke precizirale svoje stališče glede tega dovršenega dejstva. Soglasno se je sklenilo, da bodo o tem govorili članovi koalicije v ogrsko-hrvatski delegaciji in v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Nadalje se je sklenilo, da se imajo članovi koalicije združeni z dalmatinskimi poslanci glede izvedbe enotne narodne politike sporazumeti z zastopniki ljudstva v Bosni in Hercegovini. »Hrv. Korespondenca« poroča o tej točki, da so po debati o bosanskem vprašanju izjavili srbski članovi koalicije, da se pridružujejo programu iz leta 1894 v polnem obsegu; prva točka tega programa pa zahteva združitev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z Bosno in Hercegovino. Srbski govorniki so izjavili, da postopajo v smislu točke V. programa iz leta 1894, ki dovoljuje posameznim strankam svobodno stališče glede hrvatske stranke prava. Dnevne novice. + Prvi korak v reševanju tržaškega šolskega vprašanja. Včeraj je dobil državni poslanec dr. Rybar od kompetentne strani obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo. S tem je storjen prvi korak na poti do končne rešitve tega vprašanja. Nadejamo se, da pride reševanje tega vprašanja sedaj v hitrejši tempo in da vlada slednjič uvidi, da treba v Trstu ne samo Nemcem, ampak še bolj Slovencem omogočati pouk v materinem jeziku. Slovenski poslanci naj tudi v bodoče posvetijo vso pozornost temu za obstanek našega naroda v Trstu prevažnemu vprašanju. + Nigrinova umira. Iz Belgrada smo prejeli žalostno novico, da naša rojakinja Vela Nigrinova, največja dramska umetnica na slovanskem jugu, najodličnejša članica kralj, srbskega gledališča, umira. Ze več dni se bori s smrtjo. Spravila se je z Bogom in sprejela sv. popotnico. Srbski tisk, dasi zelo zaposlen z dogodki zadnjih dni, spremlja z mnogo simpatij zadnje ure najpriljubljenejše belgradske umetnice, želeč ji, da bi ozdravela. Toda zdravniki so izjavili, da je vsaka tiada izgubljena in da je pričakovati neizogibne katastrofe vsaki hip. Pri bolnici čuje njen zaščitnik, skladatelj Davorin Jenko. + Premeščenja. Finančna komisar.a gg. Karol Bihhneier (dosedaj v Rudolfo-vem) ter dr. Franc Eller (dosedaj pri okr. glavarstvu v Ljubljani) sta imenovana davčnim referentom, prvoimenovani za Kranj, drugoimenovani za Rudolfovo. + Od državne železnice. Imenovani so: inšpektor Kertscher Martin, d. ž. r. Inomost, za podnačelnika odd. III. v Trstu, Ncuhuber Avgust, strojni nadkomisar d. /. r. Beljak, za signal-subreferenta pri r. odd. 111. v Trstu; Senjanovič Peter, stavbni nadkomisar ž. st. v. Spljet, za podnačelnika železnico vzdrževalnega oddelka pri obrat. vod. Spljet. — Premeščeni so: Lo-renz Karol, nadrevident in signai-subrefe-rent iz Trsta k c. kr. žel. ministrstvu; La-penna Peter, stavbni nadkomisar od obrat. vod. Spljet k ž. st. vodstvu Spljet; asistenti: Nikolits Enej iz Gorice v Line, Brcč Matevž iz Herpelj-Kozine v Podbr-do, Garbari Pompej od ravnateljstva odd. VIII. v Trst c. kr. d. ž., Božič Josip iz Trsta c. kr. d. ž. na Jesenice, Majčno Jakob od odd. VIII. v Trst c. kr. drž. ž., aspirant Stary Vilibald iz Jesenic v Trst c. kr. d. ž. — Na novo so sprejeti kot volonterji: Cvetnič Milan, Strauss Ernst za ravn. odd. VIII., Holin Anton za postajo Podbrdo. — Dr. Josip Stadler — škoi v Dja-kovu? »Die Drau« prinaša vest iz sveče-niškili krogov, da ima dr. Josip Stadler največ šans, da postane Strossmayerjev naslednik. — Policijski uradniki z Dunaja so napravili v nedeljo izlet v Kranj, kjer so s hvalevredno vestnostjo pregledavali napis za napisom. V slovenskem Kranju ostanejo slovenski napisi. — Tiste gospode duhovnike iz novomeške, leskovške in semiške dekanije, oziroma iz drugih župnij Dolenjske, ki se zanimajo za razvoj »Dolenjskih novic« in organizacijo katoliškega časopisja po Dolenjskem, vabi »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani na razgovor, ki se vrši v četrtek, dne 22. oktobra 1908 v Novem mestu v dvorani katoliškega društva ob 10. uri dopoldne. — Kmetijski shod v Šmarju. 18. t. m. v jutru po prvi maši je bil dobro obiskani kmetijski shod v Šmarju. Govorila sta gg. mlekarski konzulent Legvart in domači kaplan Vrhove. Osnovala se je mlekarska zadruga. — V Črnučah ie bil 18. t. m. slovesno inštaliran novi župnik, g. Nikolaj Stazinski. Prelepo okrašena cerkev, slavoloki in zastave so oznanjale veselje Crnučanov. Novemu župniku so priredili kaj prisrčen sprejem, pri katerem je navdušeno govoril domači gospod učitelj. Pozdravila je novodošlega tudi g. Luckmann. — Ogenj je v soboto zvečer okrog osmih vpepelil pristavo »Pred mostom« hotelirja Jakoba Peternela z Bleda, ki je sedaj že drugič v enem letu pogorel. Na pristavi je imel mesar Zritnec, ki je letos tudi že v drugič pogorelec, 14 krav, katerih ni bilo mogoče rešiti iz ognja. Škoda je precejšnja, ker je bil Peternel le za majhno svoto zavarovan, Zrimec pa čisto nič. Sumi se, da je bilo zažgano. Pristav-nikova rodbina, ki je že spala, si je jedva rešila golo življenje. — Vijolice meseca oktobra. Včeraj je nabral prijatelj našega lista na ljubljanskem polju šopek lepo duhtečih vijolic. — V »Regalijevem gaju« na ljubljanskem gradu pa cveto rdeče maline. Vidi se tudi že nekaj zelenih jagod, ki pa najbrže ne bodo dozorele, ker jih bo prej slana zamorila. — Nesrečna smrt. Selce nad Škofjo Loko: V soboto popoldne je padel na Stu-ag ŠSa. 19 9. zveč. 742 7 3 3 | sr. jvzh. oblačno 00 20 7. zjutr. 2. pop 419 41 2 08 38 • si. srzah. * pol. obl. Srednja včerajšnja temp. 5 8», norm. 9 9°. I RINE CfcNfc Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20 oktobra PSenica za oktober ... 1192 Pšenica za april.......12 07 Rž za okt..........1006 Oves za okt. .... 852 Koruza za maj I. 1909 ..... 7 50* Efektiv: neizpr. Deklice in dečki se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebna hrano v obliki 22i9 b Scottove emulzije najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo. Scottova emulzija je sladka kakor Creme in lažje prebavljiva kakor mleko. Zahvala. Oloboko glnjeni vsled dokazov srčnega sočutja ob bolezni in smrti naše nepozabljene, ljube sestre, svakinje in tete, gospodične Frančiške Pauer izrekamo tem potom vsem najsrč-|l nejšo zahvalo za krasne darovane vence in tako mnogoštevilno častno spremstvo pri pogrebu. Ljubljana, 20. oktobra 1908. 2755 Žalujoči rodbini l-l Tusohek in Mikusch. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v sredo 21. oktobra ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Mar. Oznanenja. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Glasovir se prav po oeni proda zaradi pomanjkanja prostora. Kje, se pove na Martinovi cesti 10. Ljubljana. _2716 3 -2 Priloga 341. itcw» ^Slovenca" dnč 20. oktobra 1908. Demonstracije na CeSkem; Poulične demonstracije so zdaj moderne v Avstriji. Zdaj so na dnevnem redu na Češkem. Seveda objavljajo nemški viri taka poročila, kakoršna so njim všeč. Koliko se pa moremo zanesti na stvarnost teli poročil, smo se poučili ob zadnjih ljubljanskih izgredih. V Pragi so se ponovili 19. t. m. izgredi. Pihal je mrzel veter. Proti 6. zvečer so se pričele zbirati gruče na Prikopih, kjer je stražil nemško kazino močan policijski kordon. Množica je kričala, žvižgala in grozila s palicami. Poli-ci a je sklenila, da izprazni Prikope. Mahala je z golimi sabljami na demonstrante. Množica se je ustavila in pričela mahati s palicami po policiji. Metali so tudi kamenje. Pozvali so nato dva bataljona 73. pešpolka, ki sta izpraznila Prikope. Na povelje policija so zaprli hišne vrate, zaprli so tudi trgovine in ustavili tramvajski promet. Množico so izrinili v sosedne ulice, osobito na trg sv. Vaclava. Pozvali so nato še II. pehotni polk in pa en dragon-ski eskadron. Vse vhode v notranje mesto so zasedli in pregnali demonstrante v predmestja. Vsa nemška javna poslopja so zasedli vojaki. Ob pol 10. zvečer je bilo mirno. Zaprli so 76 oseb. V Pragi vlada neproglašeno izjemno stanje. Pripravljenih je za vsak slučaj redno 1500 mož pehote in 600 konjenikov. Pražane so zelo navdušila poročila, da so se protinemške demonstracije vršile tudi po drugih mestih. V Jabloncu je priredilo izprevod 400 socialnih demokratov. Nemci, kakih 1500, so hoteli preprečiti izprevod, a je to za-branil orožniški kordon. S silo so orožniki odstranili nemškega poslanca Bartha, ki je vodil nemške demonstrante. Demonstracije so se vršile 18. t. m. tudi v Budje-jevicah, kjer so se spopadli Nemci in Cehi ob slavnosti 25-letnice odkritja spomenika cesarju Jožefu. Nemški listi trde, da so Cehi polili spomenik cesarja Jožefa. Več oseb so prijeli, a jih zopet izpustili, ko so dognali, kdo da so. V Toplicah sta bila napovedana v nedeljo dva shoda. Nemci so hoteli demonstrirati za obstrukcijo, socialni demokrat je pa proti obstrukciji in za splošno in enako volivno pravico. Shodov pa ni bilo, marveč sta priredili obe stranki demonstracijske izprevode. Obe stranki sta trčili skupaj na Glavnem trgu, kjer sta se stepli. Ranjenih je baje s palicami in z noži 15 Nemcev. Storilcev niso dobili. En ranjenec se baje bori s smrtjo. Policija iti orožništvo sta s težavo napravila red. Zvečer je bilo mirno. Zaprli so 10 oseb, 8 so jih že izpustili, 2 sta pa ostala v preiskovalnem zaporu, ker ju dolže upora in javnega nasilstva. V Ustju so priredili socialni demokratje v nedeljo shod, ua katerem so ostro napadali nemško obstrukcijo. V Karlovih Varili so demonstrirali okolu polnoči Nemci pred »Besedo«. Peli so »Die Wacht ani Rhein« in razbili eno šipo. Gostje so zapustili neovirani »Besedo«. Ker se boje, da Nemci obnove demonstracije, so pomnožili orožništvo. Na Prikopih je bilo pobitih na nemški gimnaziji 81 oken. Pouk je v ponedeljek izostal. Na gostilni »Stadtpark« so pobili 80 oken in več vrat. Med v Pragi prijetimi ; I demonstranti je šest hrvaških, več srbskih in dva črnogorska dijaka. Nemški i listi pišejo, da so označili demonstranti j nemške hiše z belo-rdečim popirjem kakor j leta 1897. Napadajo namestnika in policijo, češ, da so policisti pristaši zveze, ki , ii načeljuje Klofač in da je 48 policistov v ! disciplinarni preiskavi. Češki minister ; krajan Prašek je naprosil vodilne češke | politike, naj vplivajo, da nastane v Pragi zopet mir. izvrševalni odbor češke na- j rodne socialne stranke objavlja v »Češkem Slovu« oklic, ki priporoča, naj se 1 opuste nadaljnje demonstracije. Ponedelj- . ski opoldanski listi, med njimi »Bohemia«, so bili zaplenjeni. , xxx ; V Gradcu je pa na nogah nemško svobodomiselno dijaštvo, ki preganja »klerikalne« dijake tako, da jih je celo »Tages- ' pošta« obzmerjala, ker so v soboto mesto kakega klerikalca napadli nekega švicarskega potnika in ga tako obdelavali s pestmi, da so ga pobili na tla. V nedeljo so se pa podili svobodomiselni dijaki po graškem korzu in čakali klerikalce. Neki petošolec je tako težko čakal »klerikalce«, da je zamahnil s palico in udaril pomotoma po neki dami. XXX Glasilo zunanjega ministrstva »Frem-denblatt« piše z ozirom na praške demonstracije, da se poizkuša s pouličnimi izgredi češko politiko prisiliti, da bo nasprotovala državnim potrebam. Brezokusni pozdravi francoskim gostom, kakor Klo-fačevo potovanje v Belgrad tvorita član te politike. Gre se za vprašanje, če hočejo Cehi škodovati zunanji državni politiki. Ce se poulična nasilstva ponove, bi morala nastopiti vlada tako, da bi to vsi čutili.« Čudno, da je »Fremdenblatt« vselej tako oblasten, kadar se gre proti Slovanom. Ce pa delajo Nemci še take neumnosti, jih »Fremdenblatt«, glasilo zunanjega ministrstva, ne graia. Več nepri-stranosti bi pričakovali od tega Aeren-thalovega glasila. Demonstracije pred sodiščem. Obravnava proti inženirju Prelovšku. (Konec.) Dr. Ivan Oražen, občinski svetnik: Inženir Prelovšek je bil v moji družbi. Nekdo mu je povedal, da so prišli orožniki v sobo. Nadsvetnik Wratschko mu je pojasnil, da ni on pozval orožnikov. Videl je, da so obtoženca orožniki z vso vehe-menco potegnili, tako da bi bil kmalu padel. Kar vrteli so ga. Cul je orožniškega ritmojstra, ko je rekel: »Auf meine Ver-antvvortung aretieren sie ihn.« Slišal ni v obtožbi mu očitanih dejanj. — Ivan Re-žek, pravni praktikant, je sedel v prvi sobi. Kar naenkrat se odpro vrata, ko planejo notri Konig, vojaki in orožniki. Gledal je, kaj bodo napravili ti ljudje. Kar pograbili so Prelovška, ki je bil miren. Slišal ni besedi »Buri«, »šufti«. Gosp. Pre-lovšek je bil čisto »panan«, to sem videl. — Dr. Triller: Pretekli teden se je zgodil dogodek, ki mu je bil priča dr. Plečnik. Cul je, da je vprašal orožniški ritmojster Lellek v neki sodni zadevi, zakaj so aretirali obtoženca in še pristavil: »Nicht wahr, das ist der Grund, warum wir ihn aretierten«, in rekel: »So werden wir aus- : sagen.« Ce so se tako orožniki zaslišavali, je verjetno, da se je tako godilo tudi v današnjem slučaju. Predlaga, naj se zasliši sodni zdravnik dr. Plečnik, ali pa naj se prečita zaslišanje g. dr. Plečnika. Gre se mu za to, da se dožene verodostojnost orožnikov. — Dr. Neuberger se protivi, ker se je stvar godila v čisto drugem slučaju. Kakor je poučen, so tudi orožniki drugače pričali, kakor ritmojster: orožniki obteževalno, ritmojster pa razbremenilno. — Dvorni svetnik Pajk proglasi, da se zagovornikov predlog zavrne. — Dr. Triller si pridrži ničnostno pritožbo. — Na za-govornikovo vprašanje pove obtoženec, da je bil popolnoma trezen, ko so ga aretirali — Janko Čolnar, uradnik »Mestne hranilnice«: Prelovšek je vprašal, s kakega stališča je vdrlo orožništvo v gostilno, ko se ni nič zgodilo. Zapovedal je aretacijo ritmojster. Videl je, kako je prijel orožnik inženirja za vrat. — Sodišče se umakne, da sklepa glede na zaslišanje Ko-niga in vojakov. — Dr. Triller: »Cel regiment.« Smeh. — Dvorni svetnik Pajk razglasi, da se predlog državnega pravd-nika zavrne. — Dr. Neuberger si pridrži ničnostno pritožbo. — Dvorni svetnik Pajk prekine razpravo do 4. ure popoldne. Ob 4. popoldne se je nadaljevala razprava proti inženirju Prelovšku. Zastopnik državnega pravdništva dr. Neuberger obširno utemeljuje obtožbo. Pravi med drugim, da še ne sledi iz tega, če so orožniki strogo nastopali, da so tudi po krivem pričali. Izpoved policijskega nadsvetnika Wratschka je nezanesljiva, ker je v protislovju z ostalimi izpovedbami. Predlaga, naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožnice. Zagovornik dr. Triller naglaša, da želi, da odmeva njegov glas do onega mesta, ki mu je poverjeno vrhovno nadzorstvo nad postavno zajamčeno osebno svobodo avstrijskih državljanov. Razbi-strili in očistili se bodo nazori o vprašanju, zakaj se toliko časa niso dali pomiriti duhovi ob zadnjih, na vse strani usodnih demonstracijah. Nepobitno stoji dejstvo, da je ob zadnjih demonstracijah vsaj del oborožene sile že v prvem hipu izgubil glavo in pamet. Za hrbtom predpostavlje- nega ji političnega komisarja, proti njegovi volji in proti izrečnemu dogovoru je vdrl oddelek orožnikov in vojakov brez vsake potrebe v gostilniške prostore med mirne goste, katerim boste vsaj to na besedo verjeli, da niso tisti večer pobijali sip. Zagovornik naglaša, da se v glavah , orožniških prič ni zrcalila prava slika dogodkov in sc tudi danes ne. Izpoved samega gospoda policijskega nadsvetnika | \Vratschkota morala bi strmoglaviti ob-j. tožbo na celi črti. Na to izpoved samo 1 sodni dvor prav lahko in mirno sezida j oprostilno obsodbo, ker nima g. policijski nadsvetnik prav nobenega povoda, da bi se ešofiral za obtoženca ter prav zaradi njegove današnje odločne izpovedi bržčas tudi ne bo nič hitrejše avanziral. Zahteva, naj se obtoženec oprosti in zahteva zadoščenja zanj. Predlaga, da se odstopijo vsi spisi po pravomočnosti sodbe vrhovni orožniški oblasti v svrho primernega postopanja. Po dolgotrajnem posvetovanju objavi gosp. dvorni svetnik Pajk razsodbo, po kateri se obsodi inženir Prelovšek po § ,314 kaz. zakona v 20 kron globe, oziroma 48 ur zapora zaradi klica »Orožniki vun«, oprosti sc pa obtožbe v ostalih točkah. Za sodnike je bila posebno mero-dajna izpoved nadsvetnika Wratschka. G. inženirju Prelovšku so mnogoštevilni prijatelji in znanci iskreno čestitali. Po obravnavi srno opazili, da se je predsednik dež. sodišča g. Levičnik dal močno zastra-žiti po čuvajih dež. sodišča. Bilo je pa vse mirno. Antlkvarijat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani odda sledeča nova in nerabljena dela po znižanih cenah: 2 izvoda Kirsch-Luksch. Illustierte Gesch. der kath. Kirche. Wien. Vez. mesto 40 kron, samo 25 kron. 2 izvoda Kuhn, Allg. Kunstgeschichte. Die Werke der bildenden Kiinste vom Standpunkte der Geschichte, Technik und Aesthetik. Einsiedeln 1891—1908. Mesto 151 K 20 v, samo 79 K 80 v. 2 izvoda Herders, Konversations-Lexikon. Rcich illustriert durch Textabbilduii-gen, Tafeln und Karten. III. natis. Frei-burg. 8 zvezkov. 1902—1908. Vez. Mesto 120 K, samo 98 K. 1 izvod Die kath. Kirche unserer Zeit und ihre Diener in Wort und Bild. I. Band Rom. Das Oberhaupt, die Einrichtung und die Varvvaltung der Gesamtkirche. Wien. 1899. Vez. Mesto 42 K, samo 10 K. 1 izvod Isto: II. Band: Deutschland, die Schweiz, Luxenburg, Oesterreich-Un- i garn. Wien. 1900. Vez. Mesto 42 K, i samo 10 K. 1 izvod Isto: III Band: Das Wirken der i kath. Kirche auf dem Erdenrund. Unter I besonderer Berucksichtigung der Hei- J denmissionen. Wien. 1902. Vez. Me- i sto 42 K, samo 10 K. Bratje Kranjci! Svoji k svojim! W Vsi, ki želite dobro 0 istrsko vino obrnite se na g. M. Moferdina, trgovca v Kningi, p. Tinjan, Istra. Zejezniška postaja Sv. Peter« v Sumi'. 26ft6 5-4 Cene nizke. Hiša v Ljubljani nova, pripravna za vsakovrstno trgovino, dvonadstropna, s tremi pročelji, s krasnim razgledom proti jugu, na lepem trgu ob državni cesti, nasproti župne cerkve, v sredini treh javnih šolskih zavodov, se na obroke za 130.000 K takoj proda pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri g. Ivanu Kregar, posestnik, pasar itd. Elizabetna cesta v Lju-bljani. 2753 3-1 NOVOST! NOVOST! Jnjčosti karambol biljard čisto nov, se proda prav po ceni. — Poizve se pri 1. S., Kolodvorske ulice 22, III. nadstr., leve stopnjice. 2749 2—1 Proda se 1200 komadov 40 mm 2674 5-4 debelih mecmih desk za ledenico in druge uporabe posebno pripravne, deske so suhe, cena zmerna. Ignacij Muri, Jezersko, Koroško. Zlate mil;" s . itrlii, i ari* Rim itd. | llajboij. h os m. ZObO' j //s ti i. itred-\ stnu lidelovatelj 0. >%,// / & i Ljubijftim, 8pltat.-StTttM.nl. I j y SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in I tobakarnah vžigalice »Slovenske krščan- i ske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Trgovske prostore za trgovino z mešanim blagom, obstoječe iz prodajalne s skladišči in kletjo, stanovanjem z 2 ali 3 sobama in kuhinjo vzamem takoj v najem. Ako je zraven gostilna oziroma gostilniška koncesija isto tudi prevzamem. 2725 3—3 Oroslav Fugina Št. Rupert na Dolenjskem. flMHHHHHHI JJ Slavnemu občinstvu, posebno pa prelij} Častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno m podobarsko in pozla-J farsko obrf 5 v Vkfolfovih ulicah št. I ■ nasproti frančiškanske cerkve ■ ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- ^ kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno ■ In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in gg predloženih načrtih. m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal 5 466 Z odličnim spoštovanjem 52—31 5 Aleks« GotzH f g podobar in pozlatar. ^ »HHHMHH^IKMHMHIHMH m Restavracija „PRI ZLATI KAPLJICI" Sv. Petra cesta št. 27 v Ljubljani naznanja slav. občinstvu, da so restavracijski prostori za dve sobi povečani in lepo urejeni, s posebnim uhodoni. Priporoča svojo dobro znano kuhinjo, izborna vina, pivo itd. 2750 2—1 Velespoštovanjem LEOPOLD in ALOJZIJA TRATNIK. Podružnica Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uiice 2 Podružnica - v Spljetu - :s sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje od dne vloge po :: - v Celovcu - - Delniška glavnica -K 2,000.000. Kupuje In prodaja vred- ^ || Q Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst Mi nostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. : | ^ : po kulantnem kurzu. : Rezervni fond K 200.000. ■HSL V Vse zastonj || Iščite vedno povsod cenejše! || H Ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski trgovini Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Največja svetlolikalnica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulioe Stev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. •: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: " Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 13 ŠARC ji^r Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni. Cenjenim odjemalcem na deželi se priporoča slovenska špecerijska trgovina na debelo in drobno imm mmmmm M. SPREITZER, Ljubljana Stari trg (pri Plavcu). 2748 1 1 Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonar kron. 2379 Lastna glavnica K 354.645'15 Stanje Tlog 30. jon.1908 čez 14 milijonov kron. l Najboljša ln najslgurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 na^ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6 (za frančiškansko cerkvijo). Ljudska posojilnic sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 41! brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vlože nih 100 K čistih 4 K 50 h na leto 01 2 |0 Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.902-59. — Denarni promet y leta 1997: K 14,812.603*92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se n|ih obrestovanje kaj prekinilo —- Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice n« razpolago. ===== Dr. Ivan ŠnilcrUC, predsednik. V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Odborniki: Josip Slika, stolni kanonik podpredsednik. Anton Belec, posestnik, pod|et«lk In trg. » Št. Vidu n. L|ubl|ane. — Fran Povie. vod|a, grnščuk, det. odbornik, dri. in dei. poslanec Itd. — Anion Kobl, posestnik In trgovec Breg p B. — Karol Kauschegg, veleposestnik v l.jubljnnl. - Matlfa Kolar, stolni dekan v L|ubljanl. — Ivan Kregar, svetnik trg. In obrt. zborn. v L|ublinnl. — _ ... _ _ .... .............................. - — -- ---• tovarnar — Karol Franflielc Leskovlc, hišni posestnih In blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tov Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani. — Gregor SUbar, iupnlk na Rudniku. Karol Pollak tovarnar,, priporoča svoje izvrstne .M fflSBSH mm sitna IBffiiSM! sm transmisljske (fionllne) jermene as ifflffil it®;®® šiTi fnžčnl flrSal [Hu Hi posebnega stroja (Gerbung), datje jermenčke za zavezavanje in drugo enakovrstno jermenje. 2734 7-3 MpSBi®}® ms®® is Pi.RH fJ8 Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, lahradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmor-j®vj prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 856 24—25 IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek teiBSSl v Ljubljani, Komenskega ulice' štev. 26. feml Vinski sladek, pristni beli in rudeč gj| ' ||Q{j|||fQyj£ Se t0Č* Sodcraij- domači"pridelek tvrdkc in na Rimski cesti št. 5. ske ulšce št. 4 Trsovina s klobulil m {euljl Ivan Podlesnik Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo v«Wro zalogo n«jr«novrstnej»Hi klobukov, olHadrov In teplo, kakor tudi Mitrpc2n«JMi čevljev. - Ustanovljena leta 1854. Proa domača slovenska pivovarna Telefon št. 210. AUER-leulh dedičev Urnimi (Sifone ulice štev. IZ, Ljubljona Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izhornn pivo v sodclh in stekienicoh trmam a r o? 'samia