Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVH., št. 173 Ljubljana, četrtek 2. avgusta 1934 Cena Dt» Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit Trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit ta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratrri davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nfica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon Št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. umrl Predsednik netaske republike Seldmaršal Hindenburg je preminul danes dopoldne ob 9* uri Berlin, Z. avgusta: r. ĐNB objavlja: Predsednik repu-blike je danes ob g. dopoldne preminul na svojem gradu v Neudecku. Paul v. Beneckendorff und Hindenburg" je bil rojen 2. oktobra 1. 1847. v Poznanju kot sin oficirja. Po dovršenem Študiju v kadetnici je postal 1. 1866. podporočnik v 3. gardnem pehotnem polku ter je bil istega leta v vojni proti Avstriji pri Kraljevem gradcu lažje ranjen. Udeležil se je rudi s svojim polkom vojne proti Franciji ter obleganja Pariza. D 1900- je postal general m 1. 1903. poveljnik 4. armadnega zbora. V marcu 1. 1911. je izstopil iz aktivne službe ter se nastanil v Hanovru. Ko je izbruhnila svetovna vojna ter so Rusi vpadli hitreje v Vzhodno Prusijo, kakor se je pričakovalo, in ko je odpovedalo tamošnje vodstvo nemških čet, je cesar Viljem pozval starega generala v Hanovru, naj prevzame poveljstvo nad vojaškimi operacijami na vzhodni fronti. D 1914. je priboril bitko pri Tannenbergu in v Mazu-riji, kar ga je napravilo popularnega. Tudi poznejši njegx>vi uspehi v vojni so V»i""H veliki Ob koncu svetovne vojne se je po odstopu cesarja Viljema postavil na razpolago novi vladi ter prevzel težavno nalogo, da izvede povratek nemških čet v domovino. Dne 25. junija 1. 1919. je odložil vrhovno poveljstvo ter se definitivLO poslovil od vojske. Razvoj političnih razmer je dovede!. da je bil kot eden izmed najbolj popularnih, nemških generalov 1. 1925. m kasneje ponovno 1. 1932. izvoljen za državnega predsednika. Hitler žalovanje ) vsej državi Berlin, 2. avgusta, r. Čeprav ie bila vsa javnost že pripravljena na smrt predsednika republike, je vest o smrti Hindenburga vendarle izzvala splošno potrtost Vsa iavna, pa tudi mnoga privatna poslopia so takoi po objavi smrti Hindenburga izobesHa žalne zastave. Vojni minister je odredil 14dnevno žalovanje z*: vso armado. V tem času vojaške godbe ne smeio svirati, vsi oficirji pa moralo za dobo žalovanja nosit] žalne trakove. Pešadijski polki 3, 9 in 16, ki Jim ie bil pokorni Hindenburg svoje časno poveljnik, pa bodo žaloval! tri mesece. TretjH pešadijski potk je bil določen, da postavi častno stražo ob mrtvaškem odru. Smrt predsednika republike ie oznanilo danes dopoldne po vsej Nemčifi 21 topovskih strelov. Enako število topovskm strelov mora*o oddati v vseh gamizijah na dan pogreba, ki pa še ni določen. Vlada je obenem odredila, da se mora po vseh cerkvah noč en? i od danes pa dan po pogrebu zvoniti vsakodnevno °d 8. do 9. z vjerni ;:vonovi. Na dan pogreba mora v vseh podjetjih počivati v znak žalovanja delo eno minuto. Za eno minuto se bo ustavil tudi ves promet Kombinacije o bodo čem predsedniku Berlin, 2. avgusta, d. Poslabšanje Hin-denburgove bolezni je v nemški politični javnosti izzvalo razna razmotrivanJa o njegovem naslednika. »Die Deutsche Zeitung« je v svojem poročilu poudarila resnost bo lezni. češ da se je možnost smrti predsednika Hindenburga nevarno približala. List je nadalje omenil, da so razmotriva-nja o nasledstvu na predsedniškem mestu odveč, ker je usoda nemškega naroda, in obenem vsaka odločitev v eni sami roki. namreč državnega kancelarja Hitlerja. Ta trditev je izzvala v politični javnosti precej začudenja. Poudarja namref, da še vedno obstojajo določbe ustave, ki se tičejo državnega predsednika in po katerih ima postati začasni naslednik v primeru njegove smrti predsednik najvišjega državnega sodišča dr. Bumke, ki je znan še izza procesa o požigu nemškega državnega zbora. Definitivni državni predsednik bi *c imel potem izvoliti na podlagi ljudskega glasovanja. Izredna pravna pooblastila, ki jih Je do bil z raznimi ukrepi, seveda ne izključuje jo, da ne bi državni kancelar Hitler odlo čal brez vpoštevanja teh ustavnih predpi sov, kakor namigava omenjeni komentar dnevnika »Deutsche Zeitung«. »Deutsche Zeitung« je bila zaradi tega komentarja za plenjena in za S dni prepovedana Obenem 60 odgovornemu uredniku odvzeli novinar sko legitimacijo. Kljub vsemu razpravljajo v političnih krogih že sedaj mnogo o kandidatih z* Hindenburgovega naslednika. Tako govore o maršalu Mackensenu in o bivšem brun šviškem vojvodi Ernestu Avgustu, ki je zet bivšega cesarja Viljema. Bivšega prestolonaslednika, ki so ga imenovali v mno goštevilnih bivših kombinacijah prejvšnir ga meseca, se za sedaj ne omenja. Kot gotovo se mora smatrati, da bo pod sedanjim režimom v Nemčiji postavljen en sani kandidat. Možnost, da bi kancelar Hitler sam prevzel državno predsedstvo in si ga pustil potrditi z morebitnim plebiscitom, se za sedaj ne smatra za verjetno, vendar pa smatrajo, da tudi to ne bi bik) pono* noma izključeno. V dobro poučenih političnih krogih opozarjajo tudi na prejšnje načrte, po katerih naj bi postal po smrti Hindenburga sedanji državni kancelar dV/avni vodja, oziroma državni upravnik, kar naj bi potrdilo kasnejše ljudsko glasovanje Ali bodo sedaj res tako postopali, je še povsem negotovo. Važne politične okoliščine govore prej za to, da se spoštuje državno-pravn* tradicija. državni upravitelj Vlada je s posebnim zakonom proglasila Hitlerja za začasnega republike Berlin, Z. avgusta, r. DNB objavlja: Sinoči se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o položaju, ki nastane ob smrti predsednika republike Hindenburga. Po večurnem posvetovanju so se vsi člani vlade zedinUi na to, da bi bile v sedanjem trenutku volitve predsednika republike iz notranje- in zunanjepolitičnih razlogov neoportune. Zato je bilo soglasno sklenjeno, da prevzame vodstvo države začasno državni kancelar Adolf Hitler. Ker pa določa ustava drugače, je vlada na podlagi pooblastil, ki jih je dobila od državnega zbora, sprejela naslednji zakoni § tm Funkcije predsednika republike se združijo s funkcijami državnega kancelarja. Vsa dosedanja pooblastila predsednika republike se s tem zakonom prenesejo na državnega kancelarja Hitlerja, ki lahko določi svojega namestnika. § Z* Ta zakon stopi v veljavo v trenutku, ko nastopi smrt predsednika Hindenburga Vojska nezadovoljna Proglasitev Hitlerja za Hitidenburgovega naslednika lahko dovede do hudih komplikacij nju lista pa hi $e temu uprla nemška državna bramba. Med Hitlerjem in nemško državno brambo je rx> dogodkih od 30. junija globok prepad. »Petit Journal« se tudi dotika tega vprašanja in smatra, da bo v ureditev Berlin, 2. amberg. Hitler je že zdaj diktator Nemčije. Zato ne potrebuje še posebne izjave nemškega ljudstva. Hkratu so Hitlerju dane moči, da lahko odstrani ustavo. Tudi po listu »Figaro« le ma4o verjetno, da bo Hitler čakal na volitve. Take volitve bi zmanjšale njegov ugled. Možno je zaradi tega, da bo dal izpremenhj ustavo, da lahko takoj prev- zavmi hrambi svojega moža. Zdaj gre i zame predsedništvo Nemčije. Po mne- S pestjo po upornikih Vlada je izdala drakonične ukrepe proti vsem, ki so bili udeleženi pri uporu — Javni nameščenci ne dobe več plač, a tudi zasebna podjetja morajo vse nasprotnike režima odpustiti tega vprašanja hotela poseči tudi nemška državna hramba. Verjetno je, da bo Hitler preuredil oblast v Nemčiji z njenim pristankom. »Le Peuple« dvomi, da hi se hotefi voditelji nemške vojske podrediti Hitlerja. Če pa bodo to storili, se to ne bo zgodilo brez jamstev in pogojev. »Le Populaire« trdi, da se bo sedanja igra med Hitlerjem in nemško državno brambo po vsej priliki končala s kompromisom. Nemška drž. hramba bo pri tem dobila še nekaj točk. Berlin. 2. avgusta. AA. Enomesečni do pust članov napadalnih oddelkov j« potekel opolnoči. Na novo mobilizirani miličniki smejo nositi rjave kroje, danes pa so bili po berlinskih cestah in ulicah še redke prikazni. Vse kaže, da člani teh oddelkov po žalostnih dogodkih 30. junija nimajo posebne volje, da bi oblekli te »častne kroje«. Tudi reorganizacija ne uspeva. Vlada je aretirala mnoge šefe in jih odstavila, na njih mesto pa tudi ni imenovala novih. Vlada odklanja miličnike iz drugih vrst in prevzema samo člane narodne socialistične stranke. Pri tem so tudi merodajni gospodarski razlogi in bo število članov teh oddelkov doseglo komaj milijon. Po Roh-movi trditvi jih je bito prej 2 milijooa- Dunaj, 2. avgusta, r. Z izjemo manjših incidentov, ki se še vedno nadaljujejo, vlada po vsej državi mir. Samo na Dunaju je vladalo včeraj in vso noć veliko razburjenje, ker so narodni socialisti raz t res h po mestu letake, v katerih so zagrozili, da bodo ponoči pognali z dinajnitom v zrak dve cerkvi ali pa dve javni palači v znak maščevanja za na smrt obsojene uporrrike. Vlada je izdala najstrožje varnostne ukrepe in noč je minila brez omembe vrednih dogodkov. Le par petard je prebudilo prebivalce predmestij in dalo znak, da hitler-jeved se ne mislijo mirovati. čiščenje v državni upravi Vlada je začela izvajati napovedano akcijo za »očiščenje« državnega aparata. Izdan je bil nalog, da »e morajo nemudoma odstraniti, to je odpustiti iz državne, deželne in občinske službe kakor tudi pri I vseh državnih, deželnih in občinskih podjetij vsi nameščenci, ki ni^o absolutno zanesljivi, pred vsem pa v*i oni, ki so morda 8odelovaH pri poslednjem uporu, ga indirektno podpirali ali tudi samo kazali svoje simpatije. Ta akcija pa se ne omejuje samo na javne nameščence, marveč je začela vlada preko Heimvvehra in žandarmerije pritiskati tudi na vSa privatna podjetja, da vržejo na cesto vse, ki niso pristaši vladajočega. režima. V -mi-lu okrožnice, ki jo je izdal kancelar dr. Scto^fefanigg. so včeraj že vsem nezaneS-rjrvim nameščencem ustavili plače. Prizadetih je slasti mnogo učiteljev, pa tudi ve~ fftco število uradnikov deželnih in občinskih ohk*sti. istočasno je proti v«em, Id jim niso bffi za 1. avgust izplačani prej^rnki, uvedeno kazensko postopanje. Samo ženam in za otroke Se bodo še do nadaljnega izplačevale athnentacije. Rintelen obtožen veleizdaje Zoper dr. Rintelena in vse njegove so-trudnike, kojih število z vsakim dnem narašča, je odrejeno kazensko postopanje zaradi veleizdaje in sodelovanja pri uporu. Na Dunaju se je danes pričela razprava proti trgovcu s kurivom Hudi u, ki je v uniformi majorja sodeloval pri napadu na kancelarjevo palačo. Ob enem z njim je postavljenih pred izredno vojno sodišče še 29 drugih udeležencev tega napada. V Inomostu pa je bil včeraj obsojen na smrt Priedrich Wurnig, ki je bil obtožen zaradi uboja poncijskega direktorja Hickla. Smrtna kazen je bila tri ure po razglasitvi sodbe izvršena. Ostali udeleženci julijskega upora bodo postavljeni pred nagla sodišča, ki pa se ne bodo omejila na to, da obsodijo samo glavne in neposredne krivce, marveč bodo sodila tudi vse druge, ki so kakorkoli sodelovali pri uporu. V vladnih krogih že sedaj ne vedo, kam s kaznjenci, ker so vsi zapori prenapolnjeni in ker bodo morali, če obveljajo te direktive, obsoditi najmanj eno tretjino avstrijskega prebivalstva Renner aretiran Posebno stroga preiskava se vrši pri Alpine-Montan-Werke v I>onawitzu, kjer je podjetje preko nemških inženjerjev prisililo vse delavstvo, da je aktivno sodelovalo pri uporu. Aretirali so vse ravnatelje podjetja z generalnim ravnateljem dr. Apokiom na čelu. Za podjetje je bil po- stavljen državni komisar, ki ima neomejena pooblastila. Vsi delavci, ki so kakorkoli sodelovali pri uporu, so bili odpuščeni, v kolikor jih niso že prej pozaprh. Včeraj so aretirali tudi znanega soeialnodemokrat-skega voditelja dr. Karla Rennerja. dasi pri uporu ni sodeloval. Kaj je vzrok ponovne aretacije, nihče ne ve. Dollf uss bo pokopan v cerkvi Rim, 2. avgusta, d. »Osservatore Romano« poroča, da je avstrijska vlada sporočila papežu željo pokojne^« kancelarja dr. Doll-fussa, ki jo je izrekel za svojega življenja, da bi bil pokopan v votivni cerkvi ob strani kancelarja dr. Seipla. Papež je ugodil tej želji. Lista revolucionarne vlade Z>u/iay, 2. avgusta. AA. Po ministrski h sti. ki so jo našli na Rintelenovem stanovanju, bi postal po posrečenem prevratu novi avstrijski kancelar Rintelen. podkan-celar Habicht, bivši nadzornik nacionalno-socialistične stranke za Avstrijo, zunani' minister prof. Hofmann, vojni minister Seneral Wagner. minister za varnost dr Brandl. bivši dunajsk; nolicriski šef, prosvetni minister prof. Gleispach, propagandni minister Fmuenfeld. bivši vodja nacio-nalno-social i stične stranke za mesto Dunaj, trgovinski minister dr. Apold, ravnatelj štajerske industrijske in rudniške družbe »Montan-Alpine« min-i^ter 73 socialno skrb pa Veubacber. predsednik av-stro-nemske družbe za priključitev Avsr^-je Nemčiji. Če se diplomat noče legitimirati Atene, 2. avgusta, g. Belgijski poslanik v Atenah Leo Nemrv je doživel včeraj neprijeten incident. Nemrv je odšel na kolodvor, da bi se poslovil od ministrskega predsednika Ts al da risa. Pred kolodvorom so ga. ustavili tajni policisti in zahtevali legitimacijo, čemur pa se diplomat ni hotel odzvati, temveč je razburjen začel kričati nad agenti. V tem hipu so se vrgli nanj ostali organi javne varnosti, ga podrli na tla, pretepli in tudi precej poškodovali. Razen tega so ga preiskali, pri čemur so našli tudi njegov diplomatski potni list. Grška oblastva so se v običajni obliki obrnila na poslanika in ga zaradi tega mučnega dogodka prosila za oproščenje. Incident je zavzel precej resno obliko in za pomirjen je je moral posredovati cek> italijanski poslanik. LJUBLJANSKA BORZA Devize. AmsterdaTn 3233.46—2309.S2. Berlin 1313.47—1324.27. Bruselj 7^7.18 800.12, Cnrih 1108.35-1113.85, London 170.69—172.29, - ew York 3372.16—3400.42 Pariz 224.07—326.19, Praga 141.01—14187 Trat 290.74—393.14 (premija 2S.f»%). Avstrijski šiling - privatnem kltrtnaru 8.30 do 8.40. INOZEMSKE BORZE CuHh. Pariz 20.2175. London 1S.4350 New York 306.75. Bruselj 71.9*26, Milan 36-2*75, Madrid 41. 90. Amsterdam 207.376O. Bertm 118,70, Donag 57.1S, Praaa. ».73, iLOVENSKI NAROD«, dne 2. svgnsta 1934 itev 173 šolstvo in njegova reforma Zaman so vse zahteve po reformi sole, ako nam ni Jasno, kaj hočemo LjnWjKna, t. avjmsta. Da je dola zaradi i j adi m ne ljudje zaradi šole — tega pri nas nismo še dobro spoznali. Zdi se, da se nekoliko pečamo s šolskimi problemi, ko proučujemo slabe uspehe šol ob šolskih počitnicah. In učiteljska organizacija na srojih občnih zborih rešeta nekatera vprašanja — seveda načelno —, kolikor se tičejo stanovske strani učitelj-stva in vprašanja državljanske vzgoje. Bistva se ne dotakne nihče. V čem je problematičnost m v čem je vzrok, da smo nezadovoljni s šolo, nam šolniki in strokovnjaki ne bodo povedali, že zato ne. ker so preveč zaverovani v najrazličnejše metode in birokratske učne načrte. Pri nas so se začela ustanavljati društva (n. pr. »Sola in dom«-), ki bi naj bila posrednik med šolo m življenjem. To pomeni, da roditelji čutijo čedalje bolj živo, da je nastal med šolo in življenjem prepad, ki ga je treba vsekakor premostiti, dokazuje torej baš to, da je šola ne/ivljenjska, ker so potrebni posredniki med njo in življenjem. Kaže se potreba, da bi v šoli soodločali tudi oni. ki so z njo neposredno prizadeti in da bi se naj šola začela ravnati po ljudskih zahtevah, no življenju. Ce nam je potemtakem jasno, da se mora šola prilagodevari življenju in ne da utesnjuje ljudi, bi morale biti tudi jasne naloge onim, ki streme po reformah šolstva in po čim večjih uspehih šoL Hočemo reči: društva, ki posredujejo med šolo m življenjem, morajo imeti določen program z glavnimi zahtevami glede preosnove šolstva, če jim je že na tem. da se šola reformira, sicer bodo vsi uspehi v resnici k jalovi kompromisi. Na podlagi teh ugotovitev bi sc naj vodila debata o našem šolstvu, pod vidiki, da se- mora Šola podrediti ljudem m da moramo želeti njeno reformo — želeti in tudi delati za njo — samo v tem smislu. Ne kvalificirajmo torej sekundarnih pojavov zla za primarne vzroke. Pri nas so n. pr. prenapolnjene šole, imamo premalo učnih moči m učila so zastarela ter pomanjkljiva- Samo po sebi umevno je, da so zaradi tega slabi učni uspehi, vendar bi bilo ne-smisebo trditi, da je vzrok šoske krize baš v tem. Da imamo premalo šol itd., je nedvomno kakšen vzrok in lahko že povemo s precejšnjo zanesljivostjo, da je tisti ▼zrak ekonomskega značaja. Najbrž bi rmeli dovoli šol in nameščenih dovolj učnih moči, če bi ne bilo gospodarske krize. Sprevidimo, da je šola tudi v gospodarskem pogledu povsem navezana na družbo in da je povsed razumljivo, da boleha šola. če boleha družba. In kot vse kaže, se več nikomur ne posreči dokazati, da je družba zdrava, saj ni njena edina bolezen kriza šo*e. Ne moremo verjeti, da bo šola v splošnem mnogo bolj življenjska ter ko-rfstna, če bodo dovolj prostorne učilnice, če bo v njih dovolj učnih pripomočkov itd., ako bo v nji v4adal še vedno stari duh. Nedvomno se lahko še izboljšajo učne metode pod danimi okoliščinami, lahko radi odpravimo neštete nedostatke, lahko »višajo število odličnih šolskih ocen. kljub temu bodo pa še vedno tožili nešteti, da se ne morejo znajti v življenju po absolvira-ni šoli in da ne morejo živeti in ne postati pametnejši na račun diplom. Povsem jasno nam mora biti, da današnje šole ne produ-cirajo usposobljenih umskih in fizičn h moči, nego je ves njihov ustroj usmerjen za produkcijo diplom. Dobro se zaveda-dtftmo, da je treba učence, odnosno dijake preizkusiti na ta ali oni način, česa so se naučili, toda prepričani smo, da je najboljša izpraševalna komisija življenje, ki se v njem često pokaže, da so šolske diplome samo papir brez vsake vrednosti. Vprašanje je torej, aH je sedanja šola zmožna pripravljati ljudi za življenje in Če ni, ali jo je mogoče korenito nreosnovati v danih družbenih razmerah. Mislimo, da je tudi šola družbeno-zgodovinski produkt, ki se je pač razvijala v nekem okviru pod vplivom gospodarskih in duhovnih (skratka družbenih) činiteljev dob. To pa nas ne sme zmotiti, da bi mislili, češ, soda se je ravnala ter prilagodevala po življenju in je tudi zdaj takšna, kakršno zahteva čas. Če so na razvoj šole vplivali izvestni družbeni činitelji, s tem še ni rečeno, da se je razvijala tako, da bi lahko njen razvoj označili za povsem progresiven in da je služila ju-dem tako kot bi naj bila. Samo pomislite, da je bila šola šele pred stoletjem privilegij višjih slojev, da je torej služila >amo manjšini. Vladajoča družbena plast tedaj ni gledala na vse ljudi kot celoto z enakimi pravicami in ji ni prišlo niti na misel, da bi se naj šolali tudi tlačani. saj to n. bilo v njenem interesu. Dandanes je v interesu vladajočih, da je šolanih dovolj delovnih moči — drugega pa tudi ne. Omika niroda je prej fraza kot ideal sedanje družne, kajti sicer bi bile vse Šole dostopne vsem in ne le tistim, ki lahko plačujejo šolnino, kupujejo učila in žive v kraju, kjer je šV-a. Zato dvomimo, da bi kdorkoli, četudi rma najlepše namene, mogel krafkomalo preobraziti šolo v dan:h razmerah ter odpraviti tiste notranje vzroke, da šola ni takšna, kakršno bi si marsikdo želel. In prav tako ne more doseči, da bi bil« šola dostopna vsem, ker ne more spremeniti družabnih re-zmer. Če ta ali oni ugotovi, čež. šola se je oddaljHa od življtnja po svojem duhu in ustroju m se ji zato celo najsposobnejša m najboljša rmadina odtu-juje ter jo celo sovraži — je to samo netočno izražanje o šoli kot družbeni ustanovi, ki ne more biti drugačna, dokler ni drugačna družba. Ne verjamemo, da mladina sovraži dandanes šolo bolj kot jo je prejšnje čase zaradi tega, ker »ne ustreza duhu časa«. Če jo že sovraži bolj, jo sovraži predvsem zato, ker jo bolj obremenjuje s poukom in ker so zdaj strožji izpiti. Sicer pa dandanes šola ni mnogo bolj v nasprotju »z duhom časa«, kot je bila kdaj prej. če odločujoči nimajo interesa poglobiti ter razširiti posvete in če ne čutijo potrebe po preosnovi šole, pomeni to. da je šola še vedno »sodobna«, da še vedno odgovarja težnjam nekega sloja. V mladini pa ne moremo vi-deti nekega posebnega sloja. Med njo jih je nedvomno mnogo, ki niso v nobenem določenem čuvstvenem odnosu do šole. Morda jim je od časa do časa prav tako ljuba kot jo drugič sovražijo. Dvomimo pa, da jo sovražijo zavedno zaradi nie-nega ustroja in da čutijo, da ni takšna, kakršna bi morala biti. Prav zasovraži šolo le "oni. ki spozna bistvo njenih napak, ko jO zapusti ter sprevidi, da ga ni pripravila dovolj za žrvijeojo. Ne smemo misliti, da je šola dandanes kaj manj življenjska, kot je bila prejšnje čase; ne, dandanes le bolj čutimo, da bi morala biti drugačna, kot čutimo, da bi moralo biti marsikaj drugačno. Čutimo, da se je življenska borba poostrila, da zahteva od nas več sposobnosti. Vidimo, da jih je šola pripravila nešteto za življenje, da pa ni kruha za nje, ker je premalo dela. Ni dela za duševne delavce, šola jih pa se vedno producira. In končno se ost obrača proti šoli. Nekatere vrste duševnih delavcev so začele v obrambi svojih interesov stremeti za reduciranjem dijakov, da bi preprečili prehud naval na delovni trg. Ker ie navial na šole silen — prebivalstvo naraišča, šol ne zidajo m izgledov tudi ni za ročne delavce — hočejo odvrniti mladino od šole s strožjimi izpiti in sploh z večjimi zahtevami. Toda nezaposlenost se zaradi tega nič ne omUi in naval na šole je še vedno velik. In v tem se z-di večini šola neživljen-ska: skoraj z isto pravico bi lahko rekli, da so sedanje razmere neživljenjske. Sola je ne/ivljenska zaradi tega — kot je bik že prejšnje čase — da mladine ne usposablja za življenjsko borbo, da je ne seznani z družbenim dogajanjem — kie se poučuje družboslovje? — da je ne nauči misliti, ne utrdi v samostojnosti, ji ne vzbudi čuta za skupnost je ne navadi spoštovati ter ceniti ročnega dela, skratka, šola producira ^absolvente« rn ne ljudi. Na zgolj strokovne šole pa ne smemo gledati pod enakim zornim kotom; napake strokovnih šol je iskati predvsem v učnih metodnh. Glede njih pri nas bi lahko rekli, da jih je nremalo in da prav tako. kot dru-ne. niso dostopne vsem ter da tudi kratko-malo producira jo absolvente nesmotreno. Ljubljana, 2. avgusta. Te dni smo čitali, da bo podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva tudi letos odlikovala tiste, ki trna jo najlepše in tudi najoriginaLnejše okrašene balkone. Kar se < TiginaLnosti tiče, mora letos dobiti najvišjo nagrado gotovo balkon odvetnik«! dr. Joahima Ražma v II. nadstropju hiše št. 3 v Tavčarjevi ulici. Te dni je bil ta balkon okrašen z bohotno kaktejo, okrog nje se je pa ovijal sikajoč gad ali modras. V stan-vanju so bile same žern-ske. ki so ob pogledu na originalno dekoracijo balkona pričele obupno klicati na pomoč, dokler niso prišli moška, ki so nasLi poleg gada na kakteji še drugo strupeno kačo na balikonu. Ker je bila ura poldne, se je v Tavčarjevi ulici zbralo polno gledalcev, ki so občudovali junaike. ko so pobijali kače na balkonu, ženske v vsej hiši 8o bile seveda do ekrajnostd pre-stra-^ne in so Sele na drugi srtram «i*oe na*!p korajžnegra Junaka, ki je kačo pobil. Neka stara dama v hi*i «e je kač tabko prestrašila, da je obolele, seveda §e pa »• di drugI stanovalci ne počutijo najboljše, saj je v hiši polno otrok. Po uspeli opoldanski predelavi so se pa razburljivi prizori ponovili spet »večer ob 20.. ko so aasli kačo pr* dr. Ra±mo-vih celo v sobi. Spet je na»taJ najhujši porplah, dokler se ni hišniku posrečilo, da je kačo ubil, ki je pa pri tem padla na ulico, kjer se je seveda okrog nje »bralo polno ljudi. Pred hido je namreč avtobusna postaja, kjer se vedno zbirajo ljudje, gotovo pa međ njimi nfkdo n« pričakuje takega darila te nebes, da hI mn padla mrtva kača na glavo sli pa bi afcooiJ kak; dami cek> živ gad v široki poVetro! dekolte. V hiši na žt, 5, ki je dvojček hiše št. 3, ima namreč sin dr. Ražrnovega kolege veliko kačjo farmo. Baje redi ta visokošo-lec toliko teh prija»nih živalic, da niti ne opazi, če mu kak gad ali modras uide. Po vsej priliki so namreč kače iz farme v sosednem stanovanju prilezle po ziden na dr RaŽmov balkon in od tod tuAi v stanovanje, obrnile bi se pa lahko tudi na drugo stran ter padle na nižje balkone ali pa celo na ulico. Tako 'bi lahke prišle ru- ne glede na to. ali lahko pridejo do kruha ali ne. In veljati bi moralo načelo, da bi se šole s spfosnim poukom prilagodevale strokovnim šolam po pouku izvešrnih predmetov. Strokovna šoli se ne more ravnati po predizobr«xbi svojih učencev, nego nasprotno, ali bi pa naj bile strokovne šole povsem neodvisne od drug* šol. v tem pogledu, da bi imel na njo dostop sleherni, ne glede na njegovo izobrazbo. Če življenje zahteva Se druge vrste strokovnih šot kakršnih še nimamo, se bo pokazalo dovolj jasno samo po sebi, ne da bi jih bilo treba ustanavljati na posleušnjo kot mislijo nekateri. Kot ni mogoče uvaiati na poskušnjo novega duha v šolah, tako rudi ni mogoče eksperimentirati z nekakšnim ustanavljanjem novih šol. t. i. nov;h no ustroju. Mislimo, da bi tisti, ki bi dovolili takšno eksperimentiranje, imeli tudi interes da bi se eksperiment sijajno — ponesrečil. Sicer pa ne gre za eksperimente, ki so povsem nepotrebni. Zaman so vse zahteve po reformi šole. ako nam ni jasno, kaj hočemo ter če bi morali šele iskati ter preizkušati nekij bolišega. Nekaj podobnega vidimo v narodnem gospodarstvu. kjer se oglaša io »strokovnjak1«, češ. da ie treba uvesti načrtno go-trvodarstvo pa sami ne vedo. ica i to pomeni. /te to tmanje ter nejasno pojmovanje o preobrazbi šole. ki pride pri nas od časa do časa do izraza, dokaz-uie, da bi si prav za prav ne smeli niti želeti drugačne SoJe. če ne vemo. kakršna na i bo ?n če vidimo v dosedanji šoli samo napake tehničnega značaja. Res pri nas premalo razpravljamo o vseh najvažnejših stvareh, kar je pa povsem naraven pojav: samo vedeti je treba, da za najvažnejša vprašanja niti ne vemo, pa se ne bomo več čudili. Sicer bi pa ne vedeli povedat' nič odrešilnega ra določnega. Končno tudi sama razpravica o šolstvu ni sestavni del i>^rtr4ma ki bi po njem lahko reformirali šokrvo. lahko je le samo vzpodbuda, da zaonemo razmišljati o programu. di r drvarnice, kjer bi se gotovo zalegle in razširile po ljubljanskih stanovanjih in nasadih. Baje so že tudd lansko leto v dr. Raižmovem stanovanju našli kačo, vendar si pa tedaj niso mogli razložiti, od kod je kača prišla. Lastniku kačje farme vedno prinašajo ljudje z dežele prodajat gade in modrase, saj jih plačuje po kovaču, kar je danes že prav lep dohodek za ubogega kmeta. Ljubljanska cena je pa vsekakor prenizka, saj v ZagTebu plačujejo gade in modrase po 28 Din za eksport v Nemčijo. Tako je te dni lastniku farme prinesel neki kačji lovec srednjeveškega modrasa v zelenki. Ponujal ga je že univerzitetskemu profesorju g. Serku, ki pa kač ne zbira več in zato, ga je možakar nesel prodat zbiralcu v Tavčarjevi ulici št. 5. Mlademu kačjemu P°djetnflcu se je pa žival zdela premajhna in predraga ter zato ni bilo nič s kupčijo. Krnet m* vedel kam z modrasom ter je odšel k Ljubljanici in vrgel zelenko z modrasom v strugo. Zelenka se je razbila, modras si je pa poiskal med lužami v blatu udobno zavetje, dokler se ne preseli v kak vrt ali javen park. Na vmk način je trgovina s kačami v Jtežfcgl Č!SLSiix skrajno izpod budna tudi za drugje podjetne ljudi, vendar je pa ne priporočamo, ker je treba za vsako trgovino koncesije. Ker ja pa naša davkarija srtroo iznajdljiva, bo tudi poskrbela za ure-ditev tega vprašanja, če zadeve že ni uredila policija. I* Maribora — Slovensko žensko društvo bo rax-M*vijBlo. DeJavno mariborsko žensko društvo priredi v dneh letošnjega Mariborskega, tedna veliko in zanimivo razstavo, ki jo je zasnoval društveni odsek za pospeševanje domače obrti. Namen te razstave je prikazati naftim ljudem naše domače narodno deflo in uvesti razne panoge do. mače obrti tudi pri nas. Vrle Haložanke bodo na razstavi tkale in razkazovale svoje volnene predmete in jih tudi prodajale. V mestu »e je v zadnjem času razvilo zanimanje za tkanje perzijskih preprog, katere homo lahko občudovali na omenjeni razstavi. Marljive Ormožanke se bodo postavile s svojimi šivanim i čipkami, katerih sloves je daleč na okrog znan. Prav zanimiva pa bo revija narodnih nos, osobito našega severnega predela. Videli bomo narodne noše v Pohorja, iz Savinjske doline, Skrvenskin. goric itd. Obisk te razstave, ki je velikega pomena iz nacijonal-nih in gospodarskih ozirov.toplo priporočamo. — Komemoracija za pokojnim generalom Maistrooi, V četrtek 2. t. m. priredi Oblastni odbor Narodne Odbrane komemoracijo za preminulim osvoboditeljem Maribora generalom Maistrom. Na verandi restavracije >Union« bodo ob 20. uri govorili v spomin velikega heroja polkovnik v p. g. VaupotiČ, ravnatelj Studijske knjižnice g. J. Glaser in prvi državni tožilec g. dr. Jančič. Upati je, da bo ves narodno čuteči Maribor navzoč pri tej komemoraciji. — Avtomobil pOv°zil šolarja. V torek popoldne je bil Slomškov trg pozorisoe prometne nesreče, ki le po naključju ni terjala življenja. Tam je povozil avtomobil 9-letnega učenca ljudske Šole Milana Anselna. ki je dobil hude notranje poškodbe. Poklicali so na pomoč mariborske reševalce, ki so poškodovanega dečka prepeljali v bolnico. Klebuk m j?kt©vko za motocikel Zagreb. 2. avgusta. Uslužbenec Fov Film Corporation v Zagrebu Franc Obid je prejel te dni iz Novega mesta povabilo, naj pride tja, ker bi rad neki .lanez Dular, baje uradnik davčne uprave v Karlovcu, kupil od nie-ga novo motorno kolo. Obid bi bil rad prodal svoj motocikel in takoj se je odpeljal v Novo mesto, kjer je res našel moža, ki se mu je predstavil za Janeza Dularja. Dozdevni kupec si je temeljito ogledal motocikel, pokazal je veliko zanimanje zanj in takoj je bilo jasno, da se razume na motocikle. Končno je prosil Obi- da. naj ga malo popelje na svojem motociklu, da bi videl še. kako deluje motor. ONui je pognal motorno kolo in odpeljala sta se po cesti proti Brežicam dobrih 10 km od NTovega mesta. Tam je Obid motocikel ustavil in dozdevni kupec je izrazil željo, da bi ga še sam preizkusil, predno ga kupi. Obidu je izročil klobuk in prazno aktovko, menda zato, da bi se mu njegovo početje ne zdelo sumljivo, potem je pa skočil na motorno kolo in pognal motor. Oddirjal je proti Novemu mestu. Obid je seveda mislil, da bo kmalu obrnil in se vrnil, pa ga je dolgo zaman čakal. Slednjič se mu je posvetilo v glavi, da je nasedel premetenemu sleparju Napotil se je v Novo mesto, kjer pa sleparja ni mogel izslediti. 15.000 Din vredni motocikel je izginil z dozdevnim kupcem, Obidu je pa ostal njegov klobuk, kupljen v Ljubi iani. in prazna aktovka v kateri je našel opeharjeni Zagrebčan samo nekaj časopisnega papirja. Obid je prijavil tatvino motocikla policiji in jo naprosil, naj izda za sleparjem tiralico. Dozdevni Janez Dular je visoke postave, bledega obraza, kostanjevih, navzgor počesanih las okroglega obraza, gladko obrit, star okrog 25 let. Hrvaščino lomi. slovenščina mu pa gre dobro. SJa sebi je ime! sivo obleko. Ukradeno motorno kolo je znamke »Ariel«, registrirano pod številko 3—35. črno pleskano in ima pnevmatiko »John Buli«. Sokol Trebnje Kakor druga društva v okrožju Miren-ske doline, se prav dobro razvija tudi naše društvo, ki kaže posebno lep porast telovadečega moškega članstva. Pridno se društvo udeležuje nastopov sosednih društev in je sodelovalo to poletje v lepem številu na nastopih na Mirni, v Žužemberku, v Sarajevu in na župnem zletu v Mokronogu, kjer se je društvo udeležilo tudi župnih tekem in je vrsta članov odnesla v n. odd. IX mesto. Knako sta dobila TI. mesto v niž. odd. kot posameznika: pri članih br. Janez Srpan in pri članicah s. Anica Kolar. Pripravlja pa se telovadnica tudi na velike svečanosti v Zagrebu, kamor pohiti vse članstvo korporativno. 2 člana in 1 članica pa se bosta udeležila tudi v ŽTjpni vrsti saveznih tekem. I>a se omogoči tudi ubožnejSim telovadcem udeležba na zletu v Zagrebu, je društvena uprava priredila zadnjo nedeljo v prijaznem gozdičku na Cvibljah nad Trebnjim sokolski piknik ki je bil obenem združen tudi s prvim letošnjim telovadnim društvenim nastopom vseb domačih oddelkov. Pomagali so tudi bratje iz St-Lovrenca in sestre iz Novega mesta. Udeležba je bila: 11. ženske, 12 moške dece, 21 članov in S članic. Za zaključek je še vrsta na drogu podala nekaj primernih sestav. Nato se je razvila ob zvoku domačega šramla animirana sokolska zabava, ki se je dostojno končala v mraku, ko se je številna družbi ca, večina Trebanjcev in letoviščarjev vrnila domov. Opozarjamo pa že danes vse br. edinice, da priredi sokolsko društvo Trebnje svoj večji nastop S. septembra in vabimo vse k sodelovanju! Zdravo! Iz rairenskega sokolskega okrožja V primeru z lanskim poročilom, moram uvodoma ugotoviti, da je v tehničnem kol v prosvetnem pogledu nnaten d vi 5 v vsem delu. V prvi polovici leta so delala v telovadnici vsa društva v okrožju, zato se je tudi dvignilo prav razveseljivo Število telovadnih oddelkov. Tako štejejo društva: Trebnje 93. Mokronog 120, Mirna 56, št. Janž 95, žužemtork 8o, št. Lovrenc 43 in St. Rupert 54, vsega telovadečega članstva, naraščaja In dece, skupaj 546. Polesr teh je 324 netelovadečih članov in 115 članic, vseea skupaj 894 pripadnikov Sokola Mirenske-temeniške dolifne. Ako pogledamo še skupno zaključno polletno statistiko, vidimo da je telovadilo v vsem okrožju 3130 telovadečih v 1387 telovadnih urah s skupno udeležbo 15.335. Društva so se v teh urah pridno pripravljala na letošnje prireditve in tako sta priredila Mirna in Žužemberk svoja letna nastopa s sodelovanjem vseh v okrožju udruženih edinic. Pole* teh je hi-la lerpa udeležba tudi v Sarajevu, na Sup. nastopu v Mokronoeu j.n v Ro&tanju ter št Jerneju l^epo se raavija tnfli prosvetno delo okrožja, saj Šteje 129 prosvetnih enot, od teh 50 sokolskih predavanj in naerovorov 12 dramskih predstav, 18 kino predstav, 2 akademiji, 34 izletov in drugih prireditev sok. prosvetne prirode. Znatno se j*' dvignil sokolski tisk in šteje 198 izvodov, enako je bilo poročil iz dru&tev v sok. in javnem tisku 30. Knjižnic je v okrožju 7 m prav pridno poalujejo, saj štejejo 2570 knjig 6 337 čitatelji in 862 prečita-nfani knjigami. V okrožju je nadalje 6 pevskih zborov, 2 mladinska, h dramatskih odsekov, ki vsi skrbe za prosv. sokolsko vzgojo. Okrožje je imelo v Mokronogu okr. prosv. tehničen zbor, udeležba nro-svetarjev in načelništev iz okrožja je vedno tudi polno<številna na žup. zborih im toča j in. Razmerje med žup. upravo Ln okrožjem je prav dobro, enako sodelovanje 7. novomeškim sok. okrožjem želimo so stvu M. S. O. še lepšega razmaha. Zdravo! —ar _ Sokol VH poziva vse telo vadeče članstvo in tiste, ki se udeleže pokrajinskega zleta v kroju ali narodni nosi, da je odhod v Zagreb jutri (v petek) ob pol 17. Zbor udeležencev je točno ob četrt na 16. pred Sokolskim domom na Viču, odkoder odkorakamo skupno na kolodvor. _ Zupni prosvetni tečaij. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana priredi od 20. do 26. t m. župni prosvetni tečaj. Opozarjamo vse bratske edinice, da že sedaj določijo kandidate in rezervirajo potrebna sredstva, ker bo prijavni rok zelo kratek. Točen spored tečaja prejmejo bratske edinice takoj po pokrajinskem zletu v Zasreb. Zdravo! Orand hotel Union, dre vi ob pol 8. vrtni koncert vojaške godbe. Vstop prost. Cene normalne. aMMtt«W"WMMI...........■■■■■■ KOLKI>AB-Done*: četrtek 2. avgusta, katoMčani. Alfonz, Bojan, Pordunkula. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Dekle z neba. Kino Dvor: Moderni Rohinaon Doogife Fairbanka. Kino 6i6ka.: Sestra Katarina. DEŽURNE LEKARNE D&nes: Mr. Ramor, Mlklofiičeva ceata 20. Trnkoczy, Mestni trg" 4. Luksuzne robe jc mnogo na mtfn, ie da je vsi ljudje ne poznajo, ker jim m d os t apna. Pri nas imamo cele luksuzne litanije in morajo gospodje na carinarnicah budno paziti, da se ne vtihotapi čez mejo kaj, kar je zabeleženo v polarug kilometer dolgem seznamu luksuznih predmeiov. Recimo poskusi dražestna dama vtihotapiti brez carine čez mejo kaj takega, kar *e da stisniti kamorkoli na varno in na toplo, da zavzema zelo majčken prostorček. Carinika čaka težka, pa tudi koč!jiva tn prijetna nalo&a. V takih primerih bi bih radi cariniki vsi, kar nas je pod koto rdečih grešnikov. Luksuzna roba so bih še nedm'no celo umetni zobje in zlate zobne krone. Pa je zdaj oboje izpadlo iz sezname, ker $o začeli izpadati zobje tittemn. ki ga je sestavljal. Približno torej vsi vemo, kaj je luksuzna roba in da je ne smemo vtihotapi jati v milo naso domovino brez carine. Nisim pa še vedeli, da je luksuz tudi železnica. Z>a, čisto navadna železnica z železnimi tračnicami in lesenimi pragi je v očeh ne kega našega uvidevnega sodržavljana ln ksuz. Tako je bilo rečeno javno in je prišlo tako tudi na protokol v tolažbo m vzpodbudo našim potomcem, da smo se dobro zavedali pomena ustrojenih podplatov in utrjenih mišic v nogah za tujski promet. Nekje so namreč govorili, da bi kazalo zgraditi kratko žolezniško progo, da bi ljudem ne bilo treba hoditi peš z doma in domov. Toda zgrajena najbrž ne bo, ker za tak luksuz časi niso primerni. Gospodje rta carini naj tore i pazifo da tihotapci ne bodo tihotapi jal i čez mejo železnic, od katerih je treba plačevati poseben davek, kakor od drugih luksuznih predmetov. Otvoritev strelišča v Domžalah Domžale, 1. avgusta V nedeljo je krnela Strelska družina v Domžalah svoj praznik — otvoritev strelišča. Ob 14. uri so se zbrali pred kolodvorom pokrovitelj r^rfredfiftve g. minister Pncelj, sreski načelnik g. Vaušek, nar. poslanec g. Cerar Anton, sreski vet. nadsvetnik g. Joso Rauter, zastopnik poveljnika dravsfce divizijske otb lasti kapetana I. »top. g. Stftfaoović, poveljnik mesta Kamnik polkovnik g. Krstić z častniki iz smodnišnioe, predsedniki občin Doroial, Dob, Homec in Ihan, števima četa Sokolov rz Kamnika in Domžal v krojih s prapori, gasilske čete Domžale, Stob in & tada v krojih, zastopniki bratskih strelskih družin in številno občinstvo. Z vlakom so prispeli zastopniki strelskega okrožja s podpresednikom br. Orehkom na Čehi, Narodno odbrano je zastopal br. Jevak Mat-ko. Formirala se je impozantna povorka* ki je od&oraikala z godbo na čelu skozi lepo okrašen« Domžale na strelišče. Predsednik družine br. Mflič je v jedrnatem nagovoru pozdravil pokrovitelja g. ministra Puclja ter zastopnike oblasti ki društev. Ob sviranju državne himne so navzoči navdušeno sled Mi pozivu k pozdravnemu vzkliku prvemu strelcu Nj. Vel. kralju, ki mu je družina poslala vdanostno brzojavko. Navo je prevzel besedo pokrovitelj g. minister Pucelj, čigar patriotlčni nagovor je preveval topel poziv strelcem in vsem k bratski slogi in brezkompromisnemu delu za kralja in domovino. Sledili so pozdravni nagovori zastopnikov oblasti in društev, nakar je pokrovitelj prireditve otvoril strelišče s častnim strelom. Po enournem streljanju ob sviranju godbe so si gostje ogledali strelišče, katerega vzorno ureditev so vsi občudovali. Nato so odšli na veseličn*! prostor gostime Slokar, kjer ?»e je razvila prav prijetna zabava, ki jo je le mal-o zmotil dez. Veselica bi se morala vr**ti v prostorih Sokolskega doma. kar pa je preprečila nepričakovana smrt staroste domžalskega Sokola našega dragega br. se-trne. Domžalski Strelski drnžlni k lepemu moralnemu, pa tudi gmotnemu uspehu če BT.rta.mo. Kako je bil umorjen Franc Serša? Dokler ne najdejo delov njegovega razsekanega trupla, zagonetka umora ne bo pojasnjena Ljubljana, 2 avgusta. Strahoviti zločin na Starem trgu je še vedno nepojasnjen Sigurno je. da Cre za umor, kakršnega naa vrnili na Dunaj. Z Dunaja je pri javi jeo.ih £e 1000 Izletnikov. Včeraj se je v milo iz Dalmacije na Čušak SO Francozov na povratku v Pariz. Z Dunaja je prispelo 100 članov fczraelit&ke ferijaLne kolonije, ki so se odpeljali na Pag, kjer ostanejo na počitnicah. Prijavljenih je pa še več skupin ia Da.ns.ke. Ni707.em8ke, Poljske in ceskn-slovašike. Po sokolskom zletu v Za gre b u pa prispe na Jadran več tisoč izletnikov. — Konoe^ijonar rudnika dolguje rudarjem in iiairiesčencein tri milijone Din. Mi-nisxer za šume in rudnike dr. uimanskv je odredil, da komisija točno ugotovi, zakaj je bilo ustavljeno delo v ibarskih rudnikih. Komisija je ugotovila, da dolguje koncesijonar rudnika rudarjem in nameščencem na mezdah in plačah okrog* 3.OO0.0O0 Din. Oddelek za rudarstvo v ministrstvu za šume in rudnike je vzel na-daljno eksploatacijo ibarskih rudnikov v svoje roke. — Posebni vagoni za Bled. že dober teden opažamo na glavnem kolodvoru pri zorenjskih vlakih vsaj po dva vagona z — a lim i naipisi »l^esce-Bled*. Vagoni so za- in sprevodniki nikogar ne spuste vaz • ee se ne izkaže za popotovanje na Bled ali v Bohinj. Navalno so ti vagoni skoraj popolnoma prarani. vsi ostali pa nabttđ, <1a ljudje morajo stati v njih, kar pri potnikih n*3 vzbuja samo začudenja, zakaj Selessnfoa tza cos.po*io. ki se vosi ne. lotov išče. sknhi s tako vnemo, ime? potni'ke pa spet tlači v vagone, kakor slanike v sod. Motofito je zaradi tega tudi opor<"enja in zabavljanja saj v reani-oi ni pametno, da morajo ljudje polei: rvrazn-h vagonov stati v tej vročini v natlačenih vozovih. f> torej blejski vagoni V "Ljubljani niso polni, bi vendar ze v Ljubljani lahko pustili vanje tndi druge pornikp. ker med potjo pride le malo na Bled na men'on i h vzletni kov v vlak. — Za razširjenje železarne v Zenici. Zahtev^ zeničkih delavcev, <1a s*» razširi Železarna. so r» mudil v rorek predstavnik n^ke švicarske tekstilne industrije, ki se je zanimal za domačo vohio. V Bosanski krajini ostane delj časa, da prouči možnost zgraditve velike tvora ic*5 tkanin, ki jo je nameravaJa zgraditi neka švicarska finančna skupina že leta 1S27 v BanjaJukl. — Tudi na Rabu je mnogo gostov. Naše najmodernejše kopaHšče Rab je letos zelo dobro obiskalo. V primeri z lanskim letom je Število sostov močno poskočilo. V prvih Šestih mesecih tekočega leta so imeli na RajMi 13.R4fi prenočnin. Največ eostov. i.n sicer In 31 je bilo 20. julija, do-6tBi j;h .ie biV* 29. julija 1S00. —■ Z žitom plačujejo davke. Občinska uprav« v letini je dovolila davkotplaee-valoem plačevati cft>čin&ke davščrne z ži-*om. _ Prvi vagr°n amederevskftga grozdja na češkoslovaško. Včeraj .«*o poslali na c-eškoslcrvaško prvi vagon smederevskega srrozdja 6000 kg Letos je smederevsko grozdje izvrstno. poedini gTOzdi tehtajo do 2 kg. Grozdja bo letos toliko, kakor že dolga leta ne. Zanimanje za smederevsko grozdje je tudi v inozemstvu zelo veliko, dan za dnem prihajajo naročila. — Domači avtomobili »Triglav« so trenutno razprodani, vendar je pa njih naro-čilna cena še vew.no 39.800 Din, medtem pa pri »Avtornontaži« d. d. ved.no dobite radi originalne vozove DKW. in sicer najnovejši model li>34 tipe >Meiste.rklasse« že za Din 42.000. — Vreme, Vremenska napoved pravi, <1a bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 34. v SkonTjn in Splitu 32. v Sarajevu 29, v Ljubljani 26.2, v Zagrebu 26, v Mariboru 24.4. Davi je kazal barometer v L,jubljani 7^9.6, temperatura je znašala H5.7. — Smrt 122letnega starca. V Grn"enov-cn pri Kostajnici je umrl te d,ni Rade Bje-lajac. star 122 let. Oženje* je Ml štirikrat, toda Od bližnjih sorodnikov živi samo se en p r« vnuk, ki je na »tara l«vta sikrbel zatnj. Starec je brl zadnja lota selo bete- žon. oči im noge so mu opešale, da je komaj še hodil po sohi. — Grozen zločin blazne žene. Tz htse Ivajia Lechpamerja v Varaždinu so se za-čoii včoraj oooMsve obupni kriki. Ko so prihiteli sosAdje v hišo, so našli 73letnega lechpamerja, upokojenega sodnega ofioi-JaJa v mlaki krvi na tleh. Pri njem je ležala okrvavljena sekira. 521etna starčeva nečakinja Marija T>M-.hpa.mer je sosedom odkrito priznala, da je stricu s sekiro razklala glavo. Potem je pa začela mrmrati nekaj nerazumljivega. Vse kaže. da je ubila starca v duševni zmedenosti. Po- zločinu si je prerezala ž.ile na roki in prepeljati so jo morali v bolnico. — Nesreča z motorjem. Dezinfektor pri sr<-skrm načelsTvn v I^osatcu *Iva.n Bolar i-z Zsr. Logatca se je včeraj peljal z motornim vozilom. Na ovinku je zadel v obcestni kamen ter padel v velikem loku na glavo z motorja. Pri padcu st je zlomil levo ključnico, dobil pa je tudi poškodbe na glavi. — Ustrelil:i se je. V Zemunu se je ustrelila v torek zvečer 22-letna hčerka uradnika direkcije državnih železnic Ro-sanda Spa.=ojevič. Na cesti si je pognala kroglo v sence. Kazala je se znake življenja, ko so jo pripeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. V smrt jo je baje pognala nesrečna ljubezen. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V vasi SslajS-čTnobarski blizm šabca se je odigrala te dni pretresljiva rodbinska tragedija. Ljubica Drajič je s sekirn ubila svojega moža čiedomirja. ker je hotel živeti v ljuba vnem razmerju s hčerko Olgo. Hči je bila omožena. pa se je vrnila k staršem, ker se z možem nista razumela. Zadnje čase se je Olga pritoževala materi, da je začel oče laziti za njo. Sprva ji mati ni verjela, potem se je pa prepričala, da govori bčerka resnico. "Na lastne oči je namreč videla, kako je mož silil v hčerko. To jo je tako razburilo, da je pograbila sekiro in razklala možu glavo. — V Sali ustrelil tovariša. V vasi Volarje blizu Čakovca sta fanta Iva.n Novak in Franjo Kosijer pregledovala nabasano lovsko puško, ki se ni hotela sprožiti. Novak je nomeril v zrak in večkrat poskusil ustreliti, pa se puška ni sprožila. Končno je v šali pomeril na svojega tovariša, naenkrat je pa počil strel in Kcsi-jer se je zadet v srce mrtev zgrudil. — Samomor delavca v Zagrebu. V Zagrebu si je končal življenje SSletni delavec Filip Hermanu. Popil je 3 decilitre OCtOVe k>':np in prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. V smrt so ??a pognale neurejene druii 'sko razmere Zadnje čase je bil tudi brez dela, kar ga je še bolj potrlo. Samo še danes! Moderni Robinson DOUGLAS FAIRBANKS Film ljubezni, poln divnih bawajskih pesmi, romantike, pustolovščin i. t. d. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina najnižja Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI RESO DVOR Telefon 2730 Iz Ljubljane —11 G*jeva ulica — avtomobilski park. Gajeva ulica je postala najpopularnejša v Ljubljani, ko so zgradili ob nji nebotičnik. Prej so vedeli le redki za njo in tudi v nji niso imeli posebnih opravkov, promet je bil slab. Zadnje čase pa parkirajo v nji avtomobili. Po cestnem redu je sploh določena za parkiranje avtomobilov, toda zdaj stoje v nji v dolgi vrsti dvokolnice. Po-etreščke z njihovimi dvokolnicami vedno preganjajo in zdaj i*e je pokazalo, da je Gajeva ulica najprimernejša za najrazličnejša cestna skladišča. Ob dvokolnice bi se še nihče ne spodtikal, če bi bdla sicer ulica podobna ulici že lani so nameravali začeti graditi nadaljnje visoke zgradbe, zdaj pa ni izgledov, da bo ulica zazidana tako kmalu. Kdove, kako dolgo bo še nakupi če no ob nji gradivo in ropotija in kdaj bodo podrli nasproti nebotičnika plot. E>okler ne bo ulica zazidana, je tudi ne bodo reguliran in ne tlakovali ceste, človek bi pričakoval, da bodo popravili pošteno vsaj nasuto cestišče, da ne bodo pred nebotičnikom kraške kotanje, že nekajkrat so urejevali cesto, zniževali jo in zopet zviševali ter gradili cestno kanalizacijo, vendar so kotanje ostale in cesta je vega-sta, kot da je na nji relief Julijskih alp. Gajeva ulica je torej idealna za parkiranje avtomobilov. In res stoji češče v nji dolga kolona avtomobilov, ker je pač blok zgradb Pokojninskega zavoda naš poslovni center. Zdaj je Gajeva ulica obljudena in na cesti je živahen promet; morda baš zaradi tegra tako vzorno skrbe za cesto V nji. —lj Sv. Petra na^ip je dobro impregniran. Človek bi mislil, da je kje v bližini tovarna kemičnih izdelkov, ker tako prijetno diši po amonijaku, še vedno je cesta blatna, odkar so vozili po nji blato od Ljubljanice. Blato bi morali temeljito postrgati in cestišče pošteno nasuti in zgladiti. S tem seveda ni rečeno, da ga ne nameravajo, toda vprašanje je, kako dolgo bo še smrdelo po konjskem hlevu po vsem nasipu in tja čez Ljubljanico na živilski trg. Meščani so sicer neobčutljivi za smrad, ker v Ljubljani neprestano smrdi, toda če nas kdo obišče, bo povsem razrom!jivo, če bo odnesel iz Ljubljane kugo. V času, ko so aktualne asanacije vasi, bi bilo treba misliti tudi na asa nacijo Ljubljane. _lj Barake onstran kolodvora podro. Vsa Masarvkova cesta je že lepo urejena, le onstran glavnega, kolodvora jo še kaze grde. počrnele in trhle barak*?, ki so rrašli V njih svoje več kot skromno zavetje ruski emigranti. Skrajni čas je že bil. da je mestna občina sklenila podreti tudi te barake. Sklenjeno je, da se Rusi preselijo na Cesto dveh cesarjev. V kolonijo, ki Se je je prijelo ime Sibirija Ruski Rdeči križ je za gradnjo novih barak v koloniji ponudil 20.000 Oin kot svoj prispevek, mestna občina se pa se ni odločila, ali sprejme ta prispevek ali ne in kakšne barake zgradi Rusom. —lj Kepre*tano podirajo kolibe. Mestna občina ima izredno mnogo opravkov s kolibami, ki jih je kdove koliko in ki jih neprestano zida ali podira, v gramoznici ob Vodovodni cesti še vedno niso podrli vseh barak. Mnogo so jifa že odkupili in precej so jih prestavili v Mestni log. Te dni podirajo tudi pritlično hišico, v kateri sta bili dve stanovanji, na parceli, ki je določena za novinarski dom ob Gajevi ulici- Ko so gradili palačo TFD ob Aleksandrovi cesti, niso imeli prostora za postavi te v kolibe za pisarne. Občina jim je dovolila sezidati poslopje na njenem svetu pod pogojem, da postane po končani grad nji palače hišica njena. Tako je pridobila dve mali stanovanji, ki sta ju zdaj morali zapustiti dve družini, ker občina baje potrebuje gradivo za gradnjo koče v Mest nem logu, kamor se bo preselilo pet družin iz ruske barake ob Masarvkovi cesti Šest družin se je že preselilo iz zloglasne barake spomladi v švicarijo. druge pa bodo spravili v Mestni log. da bodo krmćno lahko podrli strahovito gnezdo sredi mesta —lj Avtobusni izleti SPD Ljubljana V soboto 4. t. m. ob pol 16. uri od$>elje avtobus izprei palače Grafike na Masarv kovi cesti (društveni prostori SPD) v Mojstrano m Kranjsko goro ter je s tem omoac^čeno priti se istega d.ne do Aljaže vega doma v Vratih ali do Erjavčeve koče na Vršiču. Povratek vz Kranjske pore preko Mojstrane v nedeljo 5- t. m., od hoi iz Kra.njske gore oh 19.20. Cema vožnji tja in nazaj za člane SPT> Din 50, za ne-čla.ne Prn 5R. V nedeljo S. t. m. ob 4. uri zjutraj odpelje moderen avtobus kakor žo dve nedelji izpred kAvame Evrope v Tavčarjevi niioi do »Zlatoroga« r*b Bohijij-skom jezeru M izletnike na Triarlavska jezera, črno prst. Vogel ali za celodnevno bivanje ob Bohinjskem jezeru. Povratci od ^Zlatorosa« ob 20. uri. Cena vožnje za člane Din 47, za nečlane Dm 55. Vozov niče nabavite nemudoma v pisarni SPD. Masarvkova eesta 14. palača Grafike, ker je veliko povrtra ševa nje po njih. Sedeli so strogo numerirani. Točen odhod. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani priredi 8. t. m. celodnevno poučno ekskurzijo v Ruse. Falo ter poset - Mariborskega ted na« v Mariboru. Stroški izleta vštevsi vožnjo, zakuska, kosilo in večerja znašajo 130 Din. Prijaviti se Je do vStevšega 6. t. m. pri predsedniku g. Josipu Rebeku. Cankarjevo nabrežje 9. v društveni pisarni Beethovnova ulica 10 pritličje levo in članu g. Milku Krapežu, Jurčičev trg 3. —lj Obrtniški sestanek glede razgovora o novi naredbi v svrho zaščite obrtnikov in trgovcev priredi Obrtniško društvo v Ljubljani v petek 3. t. m. v restavraciji Zvezda ob 20. uri. Vabimo obrtništvo, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleži. —lj V S«kolsUem domu rta Viču priredi operni pevec g. Franci v soboto 4. t. m. samostojen koncert pod pokroviteljstvom pevskega zbora >Danica< z Viča. Vabimo k obilnemu posetu. Začetek ob pol 21. Podzemna katedrala v Olševi Nikjer ni toliko neraziskanih jam in nikjer na svetu jih ni toliko skupaj Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo lekarno pri „$v. Roku" iz hise na Celovški cesti štev. 34 v hišo g. Simon čiča na Celovški cesti štev. 62 nasproti trga v Šiški. Za nadaljnji obisk se priporoča: Ph. M. HOČEVAR SLAVKO lekarnar Ljubljana 7. — Telefon 34-51. Iz Trbovelj — Delovanje pevfrkejra društva >Zvon«. Kljub temu. da je mnogo pevoev, zlasti pa nevk sedai med počitnicami izven Trbovelj, pa trboveljski iZvon« vseeno marljivo vadi. Vaj>? moškega zbora za vse člane, ki lo v Trbovljah, se vrže tudi med počitnicami v torek in četrtek ob 8. ari zvečer in sicer v meščanski šoli, kjer bodo vaj? toliko časa. da bo mala dvorana v Sokolskem domu renovirana. Oni člani-pevci, ki so doslej teh vai ni^o udeleževali, naj vzam?io to obvestilo na znanje. — Svinjska kuga. Zadnje eae>e so ie svinjska kutra v loškem delu trboveljske občine precei razširila. Ker so bile vse varnostne mere in ukrepi veterinarske oblasti brezuspešne, ie sresko načelstvo v Lašk?rn kot nadzorno oblastvo i-zdalo te dni strožje ukrepe in eicer je etavilo kraj Loke pod etrojo zaporo Da ae zajezi ta svinjska kjžna bolezen, je eresko načel ?tvo izdalo poleg zapore še sledeče ukrepe: Popolnoma ae ustavlja vsak promet s svinjami v okuženem kraju Loke. Strogo je prepovedano uvažati svinje v plemenske svrh^. Za klanje se dovažajo svinje v klavnico izključno s tovornim ainski veterinar no ogledu na licu mft*ta. Pod najstrožem nadzorstvom občine se mora prepisno odstranjevati poginjene svinja, kakor tudi zaklane, a neužitne, tir crnoj, dalje tudi čiščenje ;n večkratna raz-krržba hlevov in predmetov v teh hlevih. Omeji sj? naj tudi občevanje posestnikov ;n njihovih družin okuženih in neokuženih hlevov, kc>r se tudi s tem kuca raznaša. V slučaiu potrebe se bo izvršilo v ogroženem kraju obvezno m brezplačno cepljeni^ proti k igi. na kar se noesesimke že sedaj opo-zarjn. V vseh dvomljivih slučajih se j? obračati za nasvete na tuk. občinskega veterinarja cr. Rajka Dev-a, ki bo dajal v času trajanja te kuge vw informacije brezplačno. — Vse prestopke se bo v smislu zakona o pobijanju živalskih kužnih bolezni najstrožje kaznovalo. Posestniki svinj #o končno opozarjajo, da točno in vestno vršenje navedenih mar radi čimprejšvje normalizacije stania neobhodno potrebn.o. da so te m^r* izdane zgolj v njihovo korist, da se tako ome.ii izerube na minim im. _ Nesreča pri d*ln. V petek, dne 27. * m. |i n« dn«vnć*n krrrni Dobrni pri delu težko ponesrečil delavec Kun«t»>!j Tvan. S tova rišem Losarj^m Ma vrtala z vrtalnim strojem krovnino, ko j* nenadoma odlomil ko* krovniw» ter ptdsl Kun-stlju m levo noeo ter mu ie zlomilo palec Moral je v boraioo. Ljubljana, 2. avgusta. Ce bi imeli v katerikoli državi v kulturnem svetu tako znamenito podzemno jamo — ki je zaradi nje nastala posebna znanost, oUevska kultura (olchc\vien) —. kakršna je naša Potočka zijalka. bi najbrž pisali tudi pri nas mnogo več o nji; nakupičila bi se o nji literatura v nehotično višino ter bi presegla vse atribute največjih senzacij. O naši Potočki zijalki pa molčimo tem bolj, čim bolj prodira £las o njenem epohalnem znanstven Lin pomenu v kulturni svet. Celo ime Potočka zijalka mi Olševi se nam zdi tuje. ČAROBEN SVET BOO OLŠF.VO Kot je nastala posebna znanost po senzacionalnih odkritjih v Potočki zijalki, bi morala nastati z nič manjšo upravičenostjo posebna poezija zaradi čarobne lepote v soteski pod Olševo. Tudi to je svet zase, da je pravo odkritje za vsakogar, ki pride prvič vanj. Odrezan je od Ljubljane in odrezan tudi še vedno, kljub prodira-jočemu tujskemu prometu, od valov življenja velikega, vznemirjenega in podivjanega sveta. Sele nekaj let je zgrajena ob Savinji nad Lučami cesta, ki vsaj zasluži svoje ime. Prejšnje čase je bila zgornja Savinjska dolina (ki je le soteska in ne več dolina v pravem pomenu besede) še bolj odrezana od viher in tokov sedanjosti, zaprta v svoji lepoti in patrijarhalno-sti, neoskrunjena in neznana. Tedaj je v popolni samoti med visokimi najčudovitejšimi stenami, v veličastni divjini pela le bistra, ra^penjena Savinja visoko pesem narave. Le od časa do časa se je pehal voznik po raztrganem, napravljenem kolovozu v skrito selišče v gore ali Solčavo, našo najlepšo gorsko vas v soteski. Razpokane skale so se krusile in bobnele v vodo ali na kolovoz in še zdaj opaziš tu in tam pod skalo leseno tablo z napisom, da se je tam ponesrečil potnik. Spomladi grme, valeč se v sotesko z bliskovito naglico, ogromni plazovi, ki orjejo s strahovito silovitostjo po nekdanjih ledeniških strugah, da se tresejo celo mogočne gore. Tedaj je nova cesta od časa do časa skoraj povsem zasuta. Ko pa končno prodro pozno spomladi v sotesko topli zračni tokovi z vso silo in ko začne brsteti drevje, se spuščajo hudourniki v .slapovih skoraj na vsakem koraku tik ob cesti. Voda šumi in grmi kot razbesnelo morje. Šumenje odmeva od skal, se razbija ob njih in ojačuje kot v ogromnih zvočnikih. V območju tega silnega naravnega orkestra se počuti človek tako majhen ter slaboten, da le s trepetajočim srcem srka divjo, pretresljivo lepoto. Ko se vode nekoliko odtečejo in umire, odmeva visoko od sten Olševe. Radu-ho in drugih gora pesem splavarjev. Splav za splavom nosi voda v divji hitrosti naprej proti jugu. kjer se obzorje razširi ter razmaknejo gore, med nepregledna polja Podunavja. Bogastvo gozdov nad Savinjsko dolino je neizčrpno; največ lesa prihaja v južne kraje iz njih. Bukovina je skoraj brez cene. Velikanski gozd ti podare, če ga iztrebiš in zvoziš les, da bi tam nastal pašnik, ali da bi poslej rasle smreke namestu bukev. Toda lotil bi se živ-jenjskega dela (najbrž bi ga niti ne končal), če bi začel podirati drevje v takšnih gozdovih visoko pod nebom, kjer se najboljše počuti gams. Kubični meter smrekovega lesa stane zdaj v planinah 27—30 Din, pri vodi pa 50 do 60 Din. Zato je tudi začela zamirati pesem splavarjev v Savinjski dolini. Poleti pa itak ne vidiš splava na Savinji, ker je preplitva za plavljenje. Zdaj brzi Savinja, skakljajoč čez izli-vane, bele skale ob dobre tri metre široki cesti sinje zelenkasta, po cesti pa počasi vozijo avtomobili Samo v eni smeri hkrati, nikdar v dveh. saj je cesta tako ozka. da se ne moreta lahko srečati niti avtomobil in kolo. Cesta bi bila lahko širša samo, če bi Savinja ne bila tako divja. A Savinja noče priznati drugih meja razen nehotičnih skalnatih ob bregovih. Morda jo bodo kdaj regulirali ter posegli stvarno v divjo lepoto, a težko je reči, da jo bodo ugnali tako lahko. Včasih privozita avtomobila drug proti drugemu v ožini. Eden ali drugi šofer mora odnehati ter se vrniti, kakor ve in zna, nazaj, kjer se soteska razširi. Največ avtomobilistov prihaja iz Zagreba. Vozijo ob Savi, potem pa ob Savinji— nikamor ne morejo zaiti in ne izbrati si bolj srečno smeri. Skoraj vsi imajo postajo v Solčavi, ki je edino kompaktno naselje v zgornji dolini. V Solčavi je dolina razširjena. Vas ima trški značaj, ker stoje hiše skupaj in ker v nji ne prebivajo veliki kmetje s svojo nezlomljivo tradicijo; tu so doma obrtniki, drvarji, splavarji in mali trgovci. Sicer je pa vas alpska in niti penzijoni in hoteli (ki jih zdaj še sicer ni) ne bodo mogli tako lahko pokvariti idilične vasi, ki ima najlepšo gotsko cerkev v Sloveniji. Pozimi ne pogleda solnce v Solčavo dva meseca, samo vrhove gora nad njo zlati. Zdaj je v Solčavi dovolj solnca in letovi-ščarjev tudi, izletniki so pa nekoliko bolj redki, razen onih, ki se vozijo po dolini z avtobusi iz Celja. Se bolj so redki turisti, ki prihajajo k Sv. Duhu pod Olševo. Vendar tu ni treba več orati ledine za tujski promet, ker je Savinjska dolina naravna smer za njegov razmah iz Celja. Kljub temu je dolina dovolj samotna za izletnika, ki beži iz soparnih nižinskih kotlin in zasmrajenih mest; ta avtomobilski promet se ne more niti primerjati z živahnostjo na gorenjskih cestah, le ob nedeljah je malo živahnejši. Dolga je dolina, a čas v nji beži in se ti nenadno izmuzne. Izletnik bi se ustavljal na vsakem koraku. Kot prikovan obstojiš pred ogromno pečino, ki kaže svoje mogočno lice, tako divje in nepristopno. da ga ni nikdar dosegla človeška noga. Marsikje zijajo skale in kdove, kako globoka so njihova žrela. To so zijalke, podzemske jame, ki jih je tu izredno mnogo, morda še celo več, kot na Krasu. Nastajale so drugače kot kraške jame in baš zato so zijalke ter zijajo navadno, odpirajoč se v Stenah V vodoravni smeri, ne navpično. Zijalke so najbolj značilne «a ta svet, vendar jih je dolgo poznalo le domače ljudstvo in pletlo okrog njih legende, ki jih tudi ne poznamo, čeprav bi jih bilo treba uvrščati kvalitativno med ljudske pesmi. Nikjer ni toliko neraziskanih jam m najbrž jih ni nikjer na svetu toliko skupaj, takorekoč na vsakem koraku. Mnoge zijalke poznajo celo redki domačini in v mnoge še najbrž ni nikdar stopila človeška noga v novejši dobi. Vendar so bile mnoge zijalke obljude-ne (v pravem pomenu besede) že v prado-bi, kar nam dokazuje baš Potočka zijalka. Človek je iskal v nji zavetje tudi pozneje. /Sijalke so pravi lovski dvori divjih lovcev in lovcev sploh. Vanje se zatekajo še zdaj ob nevihtah pastirji in cele črede ovac ali govede, Vanje se zatekajo celo gamsi, ki najdejo pozimi ob vhodu pašo. In v Solčavski dolini so se pred sto leti čutili najbolj varne vojaški ubežniki, ki so raje životarili v jama!i kot pračlovek ter se živeli z lovom, kot da bi služili vse življenje vojaščino. Najbrž so bile zijalke tudi idealne za rokovnjače, ki so bili zlasti doma onkraj Kamnika. Zdaj zijalke zijajo, kot da bi rade izdale skrivnosti, ki so jih polne in ki jih je znanost šele začela odkrivati, čeprav je odkritega že mnogo. Dočim so zijalke v tem Jarobnem svetu še tako skrivnostne ter malo znane, je pa že dolgo znan presihajoči studenec pod Iglo. Igla je silen skalnat nebotičnik, ki sloni samo napol na skalovju pri tleh. Cesta drži pod njim. nekaj korakov naprei pa je pod mogočnim skalnatim tvodom ba zeneek, ki se neprestano polni in prazni v kratkih enakih presledkih. Nihče no ve zanesljjvo, kaj se godi pod čudovitim pre-sihajočim studencem in sleherni občuduje zavzet igro narave. Toda ljudje so reali sti posebne vrste. Nekdo je nalepil na skalo nad studencem trgovsko reklamo, vendar jo je nekdo strgal, kolikor je mogel, a kdo ve, če ni bil tudi trgovec . . . V dolini vidi izletnik še mnogo značilnega, da si končno ustvari popolno «li-ko okolja slovite Potočke zijalke, bivališča pračloveka pred 20.000 leti. Divjina narave ni odbijala človeka, celo privabljala ga je; ko vstopaš prvič v čudovit svet pod Olševo, ti na prvi pogled ne pride niti na misel, da je bila tudi tu, v težko dostopnem planinskem svetu, zibel človeške kulture. In kaj bi še mislil tedaj, če bi slišal onkraj Olševe ostro streljanje, ki je priglušilo celo šumenje Savinje. — Po 20 tisoč letih kolje človek človeka, tu pa odkrivajo sledove pračloveka, ki je ubijal največ jamskega medveda. Da. tu se je boril človek že od njega dni za življenje, tu si je začel izdelovati prvo orodje iz kosti in kamna, orodje, ki ga občudujemo še dandanes. Nešteto turistov hodi mimo in od toga nič ne ve. Koliko je pa še onih, ki niti tam ne hodijo, ki pa vedo, da je pomen odkritij v Olševi vekovit. Zato bi bilo treba pisati in pisati, da bi spoznali vsi vsaj tako nekoliko kraj, ki njegovo ime izgo varja ves kulturni svet. Treba je pisati, da ne bo morda kdo mislil, da je Potočka zijalka kje v nepristopni divjini, kjer fe zdaj živi jamski medved, kamor »kultmr-ni« človek ne more in kamor lahko pri-speš le, Če se opremiš kot za ekspedicijo v centralno Afriko. Sledite mi, čeprav je Potočka zijalka 1700 m visoko nad morjem! — S._(Dalje.) Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglar nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem kataru, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Jo* sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Trebnjega — Uradni dan sreskoga načelRtva Novo mesto bo v Trebnjem v torek 7. t. m. rai dopoldne se je v Zidanem mostu pri Trebnjem pripetila težka nesreča, pri kateri bi skoraj pri^l ob življenjle neki brezposelni, doma baje iz okoliee Crikvenice. Brezpo>el neca. ki ie notoval v drjžbi s tovaris>ni oe5 iz Ljubljane proti Novem rrr?etu, je v Zidanem mostu dohitel avtomobil, brst industrijalca Kalina iz Mokronoga, ba5 na na mostu preko Temenice. Brezposelna sta naslonjena na ograjo gledala r potok, med tem |e p* privozil po khinčll lepod Plusk tovorni avtomobil. Na ovinku ie naložen avtomobil zaneslo v stran in se je i1e4H ■ vso silo v ograjo mosrj. pri kateri »o brezposelni Dalmatine« « tovarišem. Avf' je nesrečneža prijel in pa stisnil k ograji Tilnik G predtrtSMK) brz/uo. 8trao 4, /SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 2334 173 Panson du Termit: 80 Lepa Židovka Roman. je vpraša4 — Kaj se je agodrio? Hektar. — Gospod kapitan, — je od^voril podčastnik, — gospod guverner se boji nocoj nemirov. — Eh, kako neki bi mogli prebivalci Bondcanxa posnemati Parižane? — Vse kaže tako, kajti hujskači neprestano hniiskajo toistvo, naj osvobodi jetnike iz Chateaij-TTompene. V grad so poklicati na pomoč posadko tirdajave Ha, ki ji ne preti nevarnost. — ki kakšno povelje mi ponašaš? — To, da bodite s svojo četo vsak hip pripravljeni. — Dobro. — Oprostite, pnjate& — je dejal Raoul po podčasmikovecn odhodu. — če odide posadka iz tndnuave Ha v Cha tean-1' romipetir e, kdo bo pa stražil kapftarove jetnike? _Dva ahi unije vojaki in ječarjL _ Potem pa ne smem zamuditi niti trenutka. Toda še eno vprašanje me zanima. Aii ima*e zanesljive prijatelje, ki bi se z rrjEmj mogel lotiti nevarnega paste? . — Kaj pa nameravale stanu r — ie vptraial He^Lor. — Zdajj govorim s pdemicem m ne z vojakom, — mu je ogovoril Raoud. — Osvobodiiti nameravam svoje tovariše in mojo častno besedo imate, da razen njih nikogar ne bom izpustil iz trdnjave. — Naj bo, priiateU, samo dovokti. ne morem, da bi se plemiči spnščah v poste, kf bi šlo iprri njun za borbo prod Israijevi avtoriteti. Zato se ne morete zanašaa na moje pritiatelje. Raoul je presenečeno pogledal barona, toda le-ta je nadaljeval: — Lahko vam pa dam na razpolago zanesiivo in paejzkušeno četo, ka poide za dobro plačo z vami, če hočete v pekel ali v nebesa, četudi tri bik> to zadnje zelo težko. — In ta četa? — Ah, to niso baš izbrani kavalirji, pač pa Ijiudje, ki lahko vse pridobe m ničesar ne izgube. Raoul je za hip pomislil, potem je pa vzkiikml: — Ali. sredstev baš ni na izbiro. Vinar, ki se pripravlja, hočem porabiti za osvobojenje svojih prijateljev. Prebivalci Bordeaoixa bodo sami delali v mojo kaosu Hvaležen sem previdnosti in bodimo pripravljeni. Kje najdem te (ljudi? Hektor je pozvonil. Vstopil je sluga. — Poš&te takoj po Jeana de Cadillac — Baš prihajam povedat gospodu ba«romL, da čaka ta mož spodaj. — Nad takoj pride gori. Stopnice so zadane le pod težkimi koraki in mož onjaške postave je vstopil v sobo. kjer sta sedela naša prijatelja. — Kaj >e vias priveđk) k meni; rnoj-sier Jean? — je vprašal Hektor. — Danes ponoči ali ju&ri zjuitiraj se bo v mestu nekaj Skmhaio ki tako sem prišel vprašat, aii ne boste potrebovali mojih in rok modih prijateljev? — Cena vaših in rok vaših prijateljev? — Zarotniki so mi ponasdiii sto ipi-sroL — je odgovorili Jean de Cadillac. — To torej pomeni, da boš storži! tistemu, ki ti bo več plačal? — oe vpraša! Hektor. Orjak je najprej za tisni 1 oči, potem je pa pogmmno dvignil pogled. — No. povejte mi torej, prkiateli, koliko rok lahko daste na razpolago? — je vprašal Raoul — Trideset, gospod; — je odgovorih Jean de Cadiflac. — V prvi vrsti računam dve svoji, ki jn pa lahko mirno š.rejem za štiri, nadalje pa roke svojih štirinajstih pajdašev, ki se še nikdar niso umaknili niti pred mečem, nka pred mn^keto. — Dobro. Dam vam torej sto petdeset pištol in če bom z vašim delom zadovoljen, po vtis am nagrado na dvesto. Ste zadovoJjlni ? i— V polni meri! — Koliko časa pa rabfte, da bo zbrana vaša... četa? — .Ah, gospod, kar mirno recite tofipa. Mi nimamo nobenih nepotrebnih predsodkov. Za to potrebujem štiri ure. — Koliko je zdaj ura? — Ena po polnoči — To je že dokaj pozno. Požurčte se in glejte, da zbere te svoje ljudi v pol nre. — Poskusil bom. Kam pa pojdemo? — To je pa moja stvar, — je odgovori Raoul. Jean de CaddHac je odšel. Skoraj v istem hipu je zadonelo več streaov sem od saintgenmainskin vrat in jezdec se je ustavil pred hišo barona Hektorja de MeiEerave, — Guvernerjevo povelje prinašam I — je zaklical vojak in izročil vratarju zapečateno pismo. Baron je vzel ptksmo, ga razpečanl ki cka!: »Baron Hektor de Meiflerave naj nernudoma pride v grad Cha-teaaa-Tromrpette ter prevzame poverjstrvo nad stornijo proven-caiskega polka, da bo z njo bra-nfl srednji sto%), zlasti pa glavni vhod k jetniškim ceBcajm. Za guvernerja: O'Arihisv, rxx&ovnfk.« — Kakor vidite, dragi grof, — je dejal Hektor po prečitanju pisma, — sem dobil ne preveč prijetno maiogo in moram vas zapustiti Počakajte tu. da pride Jean de Cadillac rn dobro opravite svoj posel. — Hvala m na svadenje! Caz nekaj minort so se začeli plaziti sumljivi ljudje v uttjco Pome-Bas-se, Raoul, ki ga je bife nestrpnost prignala k okrni, jih je štel, ko so vstopa Fi v Meineravevo hišo. — Devet, deset... — je mrmral sam pri sebi. — Ah, več jih ne vflcfirn.. ah ... da ... enajst, ni pa še Jeana Ca-diHaca. Dvanajst... še trije manjkajo ... kam so pa odšli? In res, Jean de Cadrttac je pribite! z dvema bandi toma častitljive zunanjosti rn tudi on je zavil v hišo. XX. JEAN DE CADILLAC V Bordeauxu je ta čas vrek>, kakor v kotilu, V Chateau-Trompette guverner skoraj ni več vedel, kje se ga drži glava. Vsa grajska posadka je bila že na svojem mestu- Baron Hektor de Meillerave je na čelu svoje stotnije mimo čakal, kaj bo. Naenkrat je stopil k njemu mož, ki je bil poslan na poizvedovanje, in vsi Častniki so bih poklicani v guvernerjev kabinet, da bi zvedeli, kaj se godi. Cim so bili vsi zbrani, se je začelo zasliševanje podčastnika Jacauernina, ki so ga bili poslali v civilni obleki v mesto, da bi zvedel, kaj se pripravlja. — No, Jacouemin, povejte nam brž, kaj ste zvedeli in kakšen ie položaj v mestu? — ga je pozval guverner. — Gospod, — je odgovoril J a cone-min, — nevarnost je velika. Uporniki so se razdeldii v štiri skupine. Prva prodira od Sv. Križa in Sv. Mihaela in je po številu najmočnejša. Bliža se od nabrežja, toda počasi, ker namerava naskočiti trdnjavo šele zgodaj zju-traj. VoditeJod so sami razširili vesti o napadu, da bi vojaki vso noč ne spali in bi bik zgodaj zjutraj med napadom tako izmučeni, da bi se sploh ne mogli bromi-ri. — To je dobro zasnovano. Kako so pa uporniki oboroženi? — S sulicami, sabljami in starimi meči, pa tudi s palicami, ki jih imajo še največ. Imajo pa tudi okrog trideset mušket, dvajset samokresov in en top. — Top? — je vzkMknil guverner p re sen eč eno. — Da, star top. ki so si ga izposodil z neke tuje ladje. — Dobro. Odkod se pa bližajo druge tolpe? — Druga skupina se je zbrala pri cerkvi sv. Evdalije. To so večinoma slabo oblečeni ljudje in prodirajo ob prekopu proti ulici Cahernau, odkoder mislijo navajati na Chateaiu-Trompette. Grozna rodbinska tragedija Kmet ustrelil svojo slaboumno ženo, tri otroke in sebe Pes je hotel braniti otročičke V vasi Setejov blizu Dolnih Kraljevič na Češkoslovaškem se je odigrala v torek zjutraj sorašna rodbinska tra-gediija, ki je zahtevala pet človeških žrtev. V hišico kmeta Konšeia je prišel zjutraj vaški kovač Brouna, da bi šel z njim na polje pospravljat oves. Brouna je našel na dvorišču v obrani bencinski motor mlatilnice, ki ie pa ob-ratovai na prazno. Ker na dvorišču nikogar nri bilo, je hotel stopiti v hišo, pa so bila vrata zaklenjena. Pogledai je skozi okno v kuhinjo in zagledal grozen prizor. Na tleh je ležala Konsšelova žena Božena, ma-lo dalje pa Konsel, oba v mlaki krvi. Brouna $e brž obvestil orožnike in ti so odprli vrata hiše, kjer se je odigrala tragedija. Na postelji pri oknu bHzn mrtvih zakoncev so ležafi trije oDročič-ki, 31etni Bohuslav, 5!etna Vlasta in 7-lenni Josip, vsi obllti s krvjo m mrtvi. Orožniki so rekonstruirali sitašno rodbinsko tragedijo io prišli do zaključka, da se je odigrala približno takole: Kortšelova žena je začela nedavno kazati znake duševne bolezni in prepevati so jo morah v umobolnico. Konsel je prišel 21. julija po njo in jo odpeljal domov. Do usodnega dne je kazalo, da je v Konšelovi družini vse v reda. Seie v ponedeljek, ko je dobila nesrečna žena nov napad blaznosti, se je Konšel odločil za grozen ko- Kri zaradi lepe Helene V neki vasici blizu Istambuia se je vnela nedavno krvava bitka zaradi lepih oči turške Helene. Podjeten kmečki fant je šel v bližnjo vas snubit jva-ško lepotico Heleno. Po starem običaju so ga spremljali fantje iz domače vasi in najstarejši med aMmi naj bi izročil nevestinim staršem primerno vsoto denarja kot odškodnino za izgubo hčerke in delovne moči. Prebivalci vasi, kjer živi lepa Helena, so bili pa smrtno užaljeni, ko jim je ženinov tovariš ponudil vsoto, za katero zdaj ne dobiš v Turčij'- nki mršave ovce. Tudi nevestini starši so bin' ogorčeni. Ker pa tudi njihovi protesti niso nič zalegii, se je vnel krvav spopad, v katerem so se obdelovali kmetje s palicami, noži in revolverji. Kmahi je bik> bojišče vse okrvavljeno, na njem je obležalo 5 ubitih fantov in 20 ranjenih. Žrtev bi bi4o še več, da nd tedaj prehitela orožniš^ka patrulja. Ta čas. ko so se fantje borili in krvaveli, je pa lepa Helena izginila iz vasi; najbrž jo je popihala z dragim fantom, ki ga je imela rada. Navdušenje za zgodovinske znamenitosti Za zbiranje raznih zgodovinskih znamenitosti so najbolj navdušeni Angleži in .^neričand. Skoraj z nobenega potovanja se Anglež in -Američan ne vrrne, ne da bi kaj kupil za svojo zbirko. Najljubši so jim seveda razni zgodo vinski predmeti. Naj gre še za tako maknkost, nanašajočo se na slavnega moža. Anglež ali Američan bo plačal za njo, koiiikor zahtevaš. Seveda pa mora biti zgodovinska znamenitost pristna, prava. Zadostuje, da kupec to verjame, kar se zgodi takoj, čim ga zna prodajalec prepričati, da prodaja samo originalne zgodovinske predmete. In tako ni čuda, da so kupili ameriški zbira;ici na tisoče peres, ka je bila z njimi podpisana versailleska mirovna pogodba. In o vseh teh peresih se je trdilo, da so jih rabilfl zastopniki Nemčije, ko so podpisali mirovno pogodbo. Vsak Američan, ki je tako pero kupil, je bil trdno prepričan, da je samo on lastnik zgodovinskega peresa. Podobna trgovina se je razvila tudi zdaj. Bivša svetovna prvakinja v te- PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VE£ BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblatila. A. PRESKE R, LaTURLJAJVA, Sv. Petra cesta stev. 14. 6/T NAJBOLJŠE ŠTAJERSKO VINO ZOPET PO L>EV 10.—! V vinarni Briski — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči! štajersko belo 10.- 9.- cviček 12.- 11.- rizling 12.- 11.- burgundec 14.- 12.- domače žganje — 32.- Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago. Po novi naredbi moram zapirati že ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrbe s pijačo! Se priporoča BUFFET A. BRISKI, Ljubljana, palača Grafike 50/T PRAZNA ALI OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice v centru-mu mesta se odda takoj. Zmerna cena. Gledališka 7-Lil. 2448 POSTREŽNIC A išče zaposlenja za vsa hišna dela in za pranje. Naslov pove: Uprava »Slov. Naroda«. 2449 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico se v spodnji ši-Mahkotovi hiši takoj rak. Vso noč je pisal pisma in inventar vsesa svojega skromnega premoženja. Zgodaj zjutraj je odšel na dvorišče, kjer je pognal bencinsiki motor, da bi preghišil strele. Potem je odvede 1 ženo iz stranske sobice v kuhinjo kn piri postelji jo je usicreHL Eno kroglo ji ie pognal v prsa, eno v čekx tretjo pa v sence. Potem je stopil k poste Kri, kjer so spali otro-čički. Bili so že zbujjeni. ker so jih zbucfiii streli. Vsi prestrašeni so začeli ooročički kričad in v naslednjem hipu je skočil k postelji krepak volčjak in se postavil gospodarju v bran. Srdito je zalajal in pokazal gospodarju ostre zobe, hotec bran rti nedolžne otročičke. Konsel mu je pa pognal kroglo v glavo, da je ubogi pes obležal mrtev. Potem je začel podivjani oče neusmiljeno streljati po ot?ročičkih. Najprej je uistireBil najmlajšega Bohoislava, ki mu je pognal dve krogli v giavo, potem je pa z enim strelom ufpihnil Iobč žavljenrja hčerkici Vlasti. Ker so mu biVi posli že vsi naboji, ie znova nabasal revolfver in z dvema str doma usmrtil še sinčka Jožeta. Končno je pognal še sebi kroglo v desno sence m tako je bila strašna rodbinska tragedija končana. Zvečer so odpeSjali trujpla v mrtvašnico, utstTeijenega zvestega volčja ka, ki je hotel resifti uboge onročšSke, so pa zakopali brisa* biše. ški odda. 2452 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v centru mesta išče gospodična, ves dan odsotna, takoj ah s 1. septembrom. — Ponudbe na Upravo >Slov. Naroda« pod >Mirna in čista«. NAJCENEJŠA KURJAVA iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parke tov, Metelkova ulica št. 4. telefon 22-44. 2451 Dtraške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodne:. — Beseda 0.50 para. misu Helena VViUsova Moodveva, ki je morala lani odstoprtzi prvenstvo svoii rojakinji Heleni Jacobsovi, je prišla kot gledalka na tekmo za svetovno prvenstvo v tenisu v WimbJedonu. Prevzela je poročevalsko sJužbo za neki londonski list. Na ena popularnost >e pa še vedno velika in vse, kar rabi, je za ljubitelje sporta in zbirate pomembno. Zdaj vzbuja največjo pozornost njen ščit, ki ga je nabila, ko je še igrala tenis, da je ni motilo sokice. Seveda pa mora biti ščit pristen in na njem mora biti podpis bivše svetovne prvakinae v tenisu. Zbiralci so pokupili mnogo takih ščitov, med katerimi je pa seveda samo eden pristen. Protidokaz 6. junija 1854 je imel znani ameriški politik Sherman v Mihvaukee predavanje, ki je v njem dokazoval, da bo 1. avgusta istega leta konec sveta. Med poslušalci je nasta4a srihia panika. Naenkrat je pa vstal mlad poslušalec in prosi! za besedo. Predavatelj ga je začudeno pogledal, še bolj se je pa čudil njegovi izjavi. Mladenič je namreč izjavil: Dragi poslušalci! Trdno sem prepričan, da se je predavate^ zmotti in da je njegova napoved gtede konca sveta prazna. 1. avgusta sveta ne bo konec.« Predavatelj je bil seveda v zadregi in rad bi bil zagiadil vos, ki so ga napravite na poslušalce mladeniče ve besede. Mladenič je pa mirno nadaljeval: »Lahko dokažem, da je govoril predavatelj neresnico. Zaljubljen sem namreč v njegovo hčerko in 2. avgusta se nočeva poročiti. Predavatelj pa hoče najino poroko preprečiti, ker zanj nisem dovolj bogat. Ce je res prepričan, da bo 1. avgusta konec sveta, čemu mi torej brani poročim se z njegovo hčerko. Tako je bil doprinešen protidokaz. Shermanova hčerka se je kJjub očetovemu odporu ornožifla m svet še zdaj sto^i. O spanju Da je spanje velikega pomena za zdravje, nJ treba dokazovati. Človek, ki lahko dolgo in mirno spi, je vreden zavidanja. To priča, da ima malo skrbi in dovolj prostega Časa. Tudi slavni možje so bili zaspanci in niso skrivali, da radi dolgo spe. Heine večkrat ni zapustil postelje po več dni, čeprav ni bil bolan. Zola je rad pisal romane v postelji po izdatnem spanju. Watter Scott je spal najmanj 10 ur na dan. Angleški kralj Georg III. je trdil, da potrebuje norec osem ur spanja, filozof pa devet. Nasprotno je pa Goethe nekoč poskusil spatri največ tri ure na dan, pa je kmaiki zbolel in živci so rrm odjpovedaii. General Welhngxon je pa tratil, da mora človek k počitku, čim začuti utrujenost, vstane pa naj, čira se zbudi. Angleški državnik Melbourne je pa šel do skrajnosti Po njegovem mnenju osti, ki potrebujje več kot šest ur spanja, ni vreden, da bi živel ostalih 18 u»r. Večina učenjakov se pa strinja v tem, da je zdravmi najkoristnejše, če se ravnamo po naravi, to se pravi, da hodimo spat pred polnočjo. Manj važno je, kako dolgo spimo. Človeku večkrat zaleže več kratko spanje, kakor pa dolgo. Nepotrebna skrb. — Gospod župrafk. ali je greh opehariti Žida? — Ne delajte si nepotrebnih skrbi. Greh bi že bii, toda takih grehov na svetu ni. Nič ne bo. Redar: »To dirijanje vas bo stalo šofersko legitimacijo.« Šofer: »Ne. gospod stražnik, saj je nimam.< Čitanje z zaprtimi Moderna veda napreduoe tako naglo, da se mnogi po pravici vprašuue-jo. kaj bo z bodočnostjo človeštva, ali se bodo lihidje še lahko veselili žjvlje-rnja, kakor so se ga v dobrih starih časih, ko se jim o raznih pridobitvah modeme tehnike niti sanjalo ni. Zdaj pa skoraj ne mine dan, da bi nas ne presenetila vest o novem presenetljivem izumu ali odkrila«- Najnovejša taka vest prihaja iz Kanade, kjer je neki zdravnik odkril način Čitanja z zaprtimi očmi. Nekega bolnika je zapri za četrt ure v popolnoma temno celico, potem ie pa nameril na njegovo glavo močan žarek X tako, da je nastal na bolnikovih zenicah »dojem svedobe-. 2arek prihaja iz cevke, podobne daljnogledu; v nji je kolesce, na katerem so iz svinčenih črk sestavljene besede. Ce se kolesce suče. gredo črke skozi žarek X fin bolnik jrh lahko čka. čeprav ima zapne oči. Zaenkra-t so to seveda samo poskusi, ki nam pa obetajo lepe prihranke, če se bodo obnesli, saj borno lahko čitafti z zaprtimi očrni, torej tudH brez svetlobe. Trojčki so mu prinesli milijone V Leesn v Anjgfcja je pred tremi leti rodila žena Jamesa Poora trojGke. Oče je sprejel ta dokaz radodarne narave stojičoo ki delati je .začel s trojno marljivostjo. Nedavno je uvedla neka ve-fcfca angleška zavarovalnica novo vesto zavarovanja za primer dvojčkov. Prori neznatnemu letnemu prispevku se dobi pravica do ve^oje morebitnih dvojčkov do njhovega 14. leta na račun zavarovalnice. Ko je Poor to zveden, je hitel v zavarovalnico in prosil ravnarelia. naj bi zavarovalnica upoštevala tudi trojEke in razširila nov tip zavarovanja rodi na rwe. Ravnatelj se je smejal njegovi prošnji, vendar mu je pa ustregel in zavarovalnica se je obvezala plačati Pooru 2O0.000 fantov proti letni premiji 100 funtov, če bi se mu roditi trojčki. Pol leta po sklenitvi pogodbe ie pa dobil ravnatelj zavarovalnice brzojavno obvestrlo, da so se Po onu zopet ro-dih mojčki in da naj mu zavarovalnica pripravi 200.000 funtov. Zavarovalnica najbrže ne bo zadovoljna z ukrepom svojega ravnatelja, ki je sklejTfl tako neugodno pogodbo, toda Poor je za-shržil z drugimi ttojSki težke mil i.ione, da mu ne bo treba skreberi, kako bo Spravil otroke na noge. Iz Celja —c Tujski promet. V juhju je obiakaJo Celje 1152 tujcev (napram 899 v letošnjem juniju in 1135 v lanskem juliju), in sicer 848 Jugjosk>wenov in 304 lnoaemcev. med temi 137 Avstrijcev, 90 C^hoskrvakoa-, 34 Nemcev, 17 Italijanov, 10 Madžarov, 5 Poljakov, po 4 Rusi in Švicarji, po S Amen-ftani in Raimuni, 2 Francoza ter po 1 Anglež, Bolgar, Niaozemec, Turek in še 1 Azijec. Po poklicu je bilo 381 trgovcev odnosno trgovskih potnikov, 202 uradnika, 17S obrtnikov, 43 inženjerjev. 32 dijakov, 2S učiteljev, 26 delavcev, 17 posestnikov, po 14 industrijcev in odvetnikov, 13 zdravm-kov, 12 novinarjev, 11 profesorjev. 7 agronomov, 2 veterinarja in 1 lekarnar, 172 oseb pa je bOo brez poklica. —c Zbornica za TOI v LJubljani bo imela v torek 7. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, uradni dan za Celje in okolico. —c Delovni trg. Od 21. do 31 julija se je pri ekspozituri javne borze dela v Celju na novo prijavilo 42 brezposelnih (22 moških in 20 žensk), delo je bilo ponujeno za 40 oseb (8 moških in 32 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 10 (za 3 moške m 7 žensk), odpotovalo je 8 oseb (6 moških in 2 ženski), odpadlo je 9 oseb (6 možicih in 3 ženske). Dne 31. julija je ostalo v evidenci 313 brezposelnih (284 moških in 29 žensk) napram 298 ( 277 moškim in 21 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo po 1 mizar, čevljarski prikrojevalec, kurjač, čevljarski vajenec, mizarski vajenec, nata-karski vajenec in hlapec, 10 služkinji 2 kuharici ter po 1 gospodinja, postrežnica in varuhinja. —c Ukinitev toka. Falska elektrarna bo zaradi popravil na daljnovodu v nedeljo 5. t. m. od 5. zjutraj do 15. ukinila dobavo električnega toka za Celje in okolico. —c 04d boy SK Celje: Merkur 4:S (2:0). V sredo proti večeru je bila na Glaziji ob prisotnosti 100 gledalcev odigrana nogometna tekma med oldboyskim moštvom SK Celja in celjskimi Člani >Merkurja* Odiboysko moštvo SK Celja, ki je bilo v rahli premoči, je zmagalo v razmerju 4:3 (2:0). Tekma je bila fair in razmeroma zanimiva. Goli za Celje so padli v 14. in 34. minuti prvega ter v 13. in 24. minuti drugega polčasa, goli za Merkur pa v 11 . 28. in 34. minuti drugega polčasa. Merkur-jevi so imeli smolo in so zabili dve lastna gola. Koti 8:1 za Celje. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. V ognju škodoželjnosti. — Pravim vam, da si sosedovi rz-•posojajo vse. Cek> srebrni pnbor so si morah za hčerkino poroko iziposoditi. —- Kaj poveste! Jaz sem pa vedno ■mssHla. da je ruilhov. — Kaj se, saj smo si ga tudi rrri iz-'Posod?n za srebrno poroko. Navihanec. Lastnik kinematografa je hotel da 1 J 1?efQvem kinu vse dame odflaga-le klobuke, m napisaJ je na vranih: »V tem kinu mora vsaka dama od-oztti klobuk, samo starejše dame lahko sede v klobukih.« 'Jrejuje: Josip Zupančič, — 2a >Naxodno tiskarno«: Fran Jeserdek. — Za upravo in inaeratm del Usta: Oton C**rmrtr — Vol v Uiu&Ua&L