279. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. decembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrstie dežele za vse leto 25 KQza pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po lO.ta. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8L 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Krošnjarstvo.
Govor državnega poslanca Ivana Plan-tana v 180. seji poslanske zbornice dne 2. t. m.
Visoka zbornica.' Štejem si v dolžnost, da kot poslanec dežele kranjske izrečem svoje mnenje o predlogu Častitih gospodov tovarišev dr. Pommerja in dr. vit. Plačka, kateri predlog je na razpravi.
Čuden pojav je, da so vse velike stranke visoke zbornice tej zadevi dale prednost pred drugimi. Iz vsega srca želim, da bi se izkazalo jednako soglasje vseh velikih strank — na male stranke se nima ozirov, teh nihče ne vpraša, če so zadovoljne, da se dnevni red tako ali drugače določi — tudi pri druzih slučajih, katerih predmeti so vsaj tako važni, kakor predmet, ki se sedaj razpravlja.
Jaz moram, kakor sem že omenil, posebno kot poslanec Kranjske, izreči svoje mnenje, kajti jaz stojim na drugem stališču, kakor ostale stranke, katerih stališče je že razvidno iz dogovora glede tega predloga.
Ne tajim, da je že od leta 1852. veljavni krošnjarski patent potreben pre-membe, tudi ne tajim nagibov oportuni-tete, ki jih je pojasnjeval g. poslanec dr. Pommer in pravim: Da, potrebno je, da se krošnjarski patent času primerno premeni in preuredi. Pri tem pa se moram ozirati na svoje ožje rojake, na Kranjce, ki so, kakor znano, takorekoč rojeni krošnja rji.
Krošnjarstvo na Kranjskem se mora presojati iz dveh ozirov. Prvič se gre za krošnjarstvo v mestih. Krošnjarji prodajajo tam različno blago, ki ni vedno najbolje. Ti krošnjarji so obstanku trgovcev in obrtnikov res nevarni. Drugič pa se je ozirati tudi na tiste ljudi, katerih cela eksistenca je odvisna od krošnjarstva. Na Kranjskem imamo tri politične okraje, kočevski, novomeški in črnomaljski, ki so v pradavnih časih od različnih vladarjev dobili posebne privilegije za krošnjarstvo z lastnimi izdelki, tako Kočevci za krošnjar-jenje z lesenimi izdelki, Ribničanje za kroš-njarjenje s sitarskimi in lončenimi izdelki
ter s platnom in pozneje tudi za krošnjar-jenje z limonami, datelji in drugim južnim sadjem.
Ako uvažujete krošnjarjenje teh re-vežev, katerih zemlja, kjer so bili rojeni, ne more preživeti, potem morate, ako sodite mirno in nepristransko, priznati, da ti revni ljudje niso nevarni stalno naseljenim trgovcem in obrtnikom. Za nas so te krošnjarske pravice, ki izvirajo deloma še iz XIV. stoletja, neizogibna potreba, kajti pri nas na Kranjskem je cela vrsta krajev, kjer je zemlja tako nerodovitna, da ljudi ne živi in jih sili ali krošnjariti, kar se jim je stoletja sem dovoljevalo, ali pa se izseliti v Ameriko ali drugam. To krošnjarenje Kranjcev, omejeno na prodajo izdelkov domače industrije in južnega sadja, ni nikomur na škodo. (Posl. Pommer: §§ 29., 30, 31!)
Rad priznam, da dovoljuje § 16. zakonskega načrta gotove olajšave in da je obrtni odsek pokazal toliko pravičnosti in dobrohotnosti, da se principialno ni lotil teh pravic Kranjcev. Imel je v rokah celo vrsto peticij, ki so ga opozarjale, da ne gre, tudi če se hoče odpraviti vse kroš njarstvo, tem ljudem vzeti starodavno, dolgo uživane in izvrševane pravice. Toda sprejetih je v načrt zakona — to omenjam le mimogrede — toliko težav in ovir, ki bodo znatno škodovale tudi krošnjarjem iz privilegovanih krajev. Zato morate že dovoliti, da se kot zastopnik takih okrajev in takih slojev ne ogrevam za ta načrt, in da se ne pridružujem splošni radosti, ki vlada zaradi hitrega sklepanja v tej zadevi v zbornici, ker je korist cele vrste eksistenc občutno v nevarnosti.
Reči moram, da pomeni ta reformacija, ta prememba krošnjarskega patenta za naše krošnjarje premembo na slabše in za take premembo se ne moremo navduševati. Umeli bodete, da moramo imeti pred očmi tudi koristi naš:h krošnjarjev in ne samo koristi tistih, ki krošnjarijo po velikih mestih in delajo škodo trgovcem in drugim.
Mi — to povdarjam vnovič, da se onemogoči vsako krivo tolmačenje — smo za to, da se krošnjarski patent času pri-
merno reorganizira, mi — jaz in moji somišljeniki — pa mislimo, da sedaj, ko je Božič pred durmi, doživimo prenagljeno razpravo, ako se pripozna nujnost predloga dr. Pommerja in dr. vit. Plačka. Skušnja nas uči, da se polasti zbornice, čim se bližajo prazniki, splošna nervozno^, ki ne pripušča mirne razprave o kaki stvari, zlasti ne o kakem zakonskem načrtu, kakor je predstoječi, ki je tako dalekosežnega pomena za razne sloje. Četudi se je stvar v odseku dosti pretre-savala in prerešetovala, menim iz tega stvarnega nagiba, da sedanji čas za razpravo v zbornici ni ugoden in jaz bi bil želel, da se je rajše postavila na dnevni red kaka druga zadeva, ki je vsaj takega, če ne večjega pomena. Vzemimo n. pr. samo revizijo zakona o pridobitve-nih in gospodarskih zadrugah (Jako resnično!) to je vender vse bolj važna zadeva. (Pritrjevanje.)
Samo nekaj hočem še reči — popolnoma odkrito.
Bilo bi tudi mnogo nujneje gospoda moja, ako bi bili to složnost vseh strank zbornice napeljali na povsem drug predmet, namveč na to, da bi se preprečila naša bojazen, da pride zopet v veljavo zloglasni § 14. (Pač res'), Dovolim si, Vas le na to spominjati, da imamo pred seboj še predlogo, kateri je določen gotovi rok, namreč budgetni provizorij.
Ako sklenemo danes nujnost, za pred-ležeči predmet, je razvidno, da bomo do pričetka božičnih počitnic razpravljali to zadevo. Potem se nas pošlje na počitnice in posledica bo, ker ne bo mogoče o provizoriju obravnavati, da bo prišel zopet v veljavo § 14, vkljub temu, da ga zame-tujejo in hočejo odstraniti vse stanke. Ako naj ponovim te vzroke, ki govore proti nujnosti predležečih predlog, rečem: predmet sam na sebi je tako važen, da ne dopusti prenagljene obravnave, in oni vzroki, ki jih je navedel spoštovani gospod tovariš dr. Pommer za nujnost, so sami stvarni vzroki, ki govorijo v splošnem za potrebo reforme krošnjarskega patenta, ne pa za nujno razpravo predle-žečega poročila.
Saj priznavam, da so se vlagale te kom let različne pritožbe zoper konkurenco krošnjarjev, da se od mnogih strani smatra krošnjarstvo za nadlegovanje in oškodovanje, da krošnjarji prodajo tudi slabo blago, da ljudje kupujejo nepotrebno blago, ki ni večkrat nič vredno itd.
Ne morem pa sprejeti za nujni vzrok tega, kar je navedel g. tovariš dr. Pommer za nujnost, namreč starost krošnjarskega patenta; kajti zakone imamo, ki so mnogo starejši in kojih odstranitev ne zahteva nobena stranka.
Le ena velika stranka je v tej zbornici, ki ima posebne interese na tem, da se krošnjarstvo mahoma odpihne, ubije, to je krščansko socialna stranka. Toda vse druge stranke, ki se imenujejo svobodomiselne, naj bi vendar malo pomislile, ali je pametno, da bi svobodomiselne stranke hodile krščanskim socialcem po kostanj v žrjavico, (Pritrjevanje) kar se godi danes v tej zbornici. Nujnost predloga nikakor nista dokazala oba spoštovana gospoda predgovornika.
V popolnoma kratkih potezah sem označil svoje in svojih tovarišev stališče napram temu nujnemu predlogu, pridržujoč si: za slučaj, da pride do meritorne obravnave, poprijeti besedo k dotičnim paragrafom, da varujem koristi svojih vo-lilcev. Sedaj pa apelujem na visoko zbor* nico — nimam sicer veliko upanja, da bo ta apel imel kaj uspeha — naj nujnost odkloni.
Prevdarite položaj, v katerem je ta zbornica, prevdarite, ali je umestno, začeti razpravo o tako obsežni zakonski predlogi, kakor je predležeča, in ali bi ne bilo mnogo bolj praktično v interesu države in davkoplačevalcev, lotiti se rešitve mnogo važnejših gospodarskih vprašanj. S tem sklepam. (Pritrjevanje in ploskanje).
W £jjublj<ft2ii4 4. decembra. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo so bile med drugimi tudi podane sledeče interpelacije: posl. Schraffl je interpeliral trgovinskega ministra zaradi vinske klavzule ter vprašal, ali se hoče minister zavzeti,
Marya Konopnicka.
Bratje Poljaki so praznovali dne 19. oktobra petindvajsetletni jubilej slovstvenega delovanja največje svoje pesni-kinje in pisateljice, Marye Konopnicke. Te velikanske ljudske slavnosti se je udeležil ves poljski narod; priprosto ljudstvo in inteligenca, kmet in aristokracija. Vsi poljski listi so prinesli obširne študije o tej genijalni ženi, izšle so razne brošure, knjige in kompozicije, posvečene vse veliki umetnici Konopnicki. Pr: tej priliki je dobila pesnikinja v dar prekrasno vilo z vrtom; poleg tega so imenovali Poijaki neko vas po njej in tudi Lvov dobi »Ko-nopnickino ulico«. V Krakovem, kamor je prišla za časa slavlja jubilantka sama, se jej je poklonilo neštevilno deputacij; vseučilišče in akademija umetnosti pa sta jej izročili posebni adresi.
Marya Konopnicka se je rodila leta 1846 v Suwalkah. Izgubila je zgodaj svojo mater. Mladostna leta je preživela pri svojem očetu, uradniku in posestniku Wasilowskem, ki jej je bil uprav vzoren
odgojitelj. Čital je ž njo »Psalme kralja Davida« in sv. pismo, dela Mickiewicza, prevajal jej je tudi lepša mesta grških in latinskih pisateljev, zlasti Cicerona in Sa-lusta. Kot dekle je živela dalje Časa v Varšavi, kjer se je nadalje izobraževala. Omoživši se je šla s svojim možem na njegovo lepo posestvo v Brono\vo, kjer bi bila imela lahko popolnoma brezskrbno in lepo življenje, da ni videla vedno ran vsega človeštva, solz vsega naroda .. . Ker stoji posestvo na samem, je prebila Konopnicka čestokrat po cele dneve v prosti naravi, in tako so nastale nedosežne njene lirske pesmi: »Na piščalia, »Poletne noči«, »Majski odmevi«, »Iz koč«, »V gorah« i. dr.
Pozneje se je nastanila Konopnicka s svojim možem v Varšavi, da bi mogla lažje odgojiti svoje otroke in da bi bila tudi bližje literarnemu središču. A tudi tu ni našla velika poetka zaželjenega miru, kar svedoči najbolj kruti pesimizem tedanjih njenih pesmij in novel. Najbolj se pa zavzema za najnižje sloje, najbolj jo boli in peče nesrečna osoda poljskega kmeta in delavca, katera bi tako rada dvignila in rešila.
V prvencih  Marye  Konopnicke je
opaziti vpliv Slowackega, Mickie-wicza, Lenartovicza in Asnyka, dokler se ni dvignila na svojih lastnih krilih tako visoko v zrak, kamor jej po smrti tudi tujim narodom dobro znanega Asnyka ni mogel slediti nihče več.
Danes je Konopnicka največja, najslavnejša pesnikinja poljskega naroda in slovanstva sploh.
Prvo svojo pesem je objavila Konopnicka 1. 1877. v »Tygodniku ilustrovanem«; in takoj takrat je prerokoval Sienkievvicz, da je poslal Bog poljskemu narodu novega velikega pesnika. In res se je slava Konopnicke hitro razširjala. L. 1880. je izdala »Dramatiške odlomke«, od leta 1881.—96. pa štiri zvezke »Poezij«. Napisala je tudi celo vrsto novel, od katerih sta pač najlepši »Pod varstvom zakona« in »Krista«; zadnja je prevedena na ruski, češki, francoski in nemški jezik.
Mnogo slave si je stekla poetka tudi z veliko in edino poljsko narodno epopejo »Potovanje gospoda Balcerja v Brazilijo. V tej mogočni epopeji slika Konopnicka tako naravno, tako pristno vso tragedijo izseljajočega se kmeta. »Pan Bal-cer« je kmetska kronika, polna pretresu-joče dramatike in vzvišene poezije.
V zadnjem času je izdala odlična pesnikinja prelepo zbirko pesmi »Italija«; Konopnicka je namreč večkrat prepotovala Italijo, drugo domovino vsakega velikega umetnika in je ovekovečila svoje vtise v tej zbirki. V teh pesmih združuje pesnikinja krasoto narave s krasoto umetnosti, a ob vsem blešču, ob vsem razkošju tudi tu ne pozablja tamošnje socialne bede.
Poleg teh in še mnogih drugih izvirnih del je prevela Konopnicka tudi dve knjigi pesmij Ade Negri, Vrchlickega in Heineja na poljski jezik.
Konopnickin jezik je eleganten, a vendar priprost in lahko umljiv, njena oblika vzorna, njeni verzi so melodični in plastični. Večino njenih poezij preveva globoka melanholija in prisrčno sožalje z reveži in zapuščenimi. Ona je predvsem r^rodna pesnikinja ter pozna vse b61i, vse, tudi najbolj skrite rane proletariata, kakor da se je rodila in živela sama v kaki nizki in ubožni poljski kočici.
In tej narodovi pesnikinji hoče prirediti »Splošno slovensko žensko društvo« 7. t. m. narodno slavnoBt, katere naj bi se udeležili vsi sloji brez razlike. M.
da se bo trgovinska pogodba z Italijo pravočasno odpovedala ter zabraniti, da bi se vinska klavzula podaljšala. Posl. Ha ni oh je interpeliral, zakaj se dopušča, da ae v neki dunajski cerkvi dele vabila na žensko politično zborovanje. Poslanec Scheicher je interpeliral zaradi p o k o n-čavanja koristnih ptičev med selitvijo v Italijo. Povedal je, da so v Mantovi polovili 10 000 škorcev, kakor poročajo italijanski listi. Ministrski predsednik in naučni minister sta odgovorila na več prejšnjih interpelacij. Potem se je nadaljevalo posvetovanje o krošnjarski predlogi. Govorili so poslanci: Wil-helm, Formanek, Kratochvil, Noske, Gratzhofer in trgovinski minister baron Call. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena V e n c a j z contra in Bo-heim pro. — Vencajz je govoril o specialnih razmerah Kočevcev in Ribničanov ter predlagal, da se predloga vrne obrtnemu odseku, da jo predela z ozirom na krošnjarstvo kot poklic in krošnjarstvo kot postranski posel. Nadalje se naj prepusti deželam, da si urede krošnjarstvo v okvirju državnega zakona. Posl. Bo heim je do kazoval, da vzame 20000 krošnjarjev v monarhiji trgovcem na leto 20 milijonov kron skupička. Pri glasovanju se Vencaj zov predlog odkloni. Posvetovanje se danes nadaljuje.
Zvišanje pokojnine.
Ni se kmalu sankcija katerega zakona tako nestrpno pričakovala, kakor pred par dnevi razglašeni zakon o zvišanju pokoj nin državnim uradnikom in slugam ter njih vdovam, ki so bili vpokojeni pred pravomočnostjo tozadevnih zvišanj. Zakon določa: § 1. Normalna pokojnina državnih uradnikov in drž. učiteljev 6 nižjih čin. redov, ki so bili vpokojeni pred 1. oktobrom 1898 se zviša na 10°/0j ali na najmanj letnih 800 K. § 2. Pokojnina onim orožnikom, ki so bili vpokojeni pred pravomočnostjo zakona dne 25- decembra 1894 se zviša za 10° '„, onim pa, ki so bili po tej dobi pa do pravomoč-nosti pokojninskega zakona z dne 29. ja-nuvarja 1897 vpokojeni, se zviša za 8%. Vsekakor pa morajo njih prejemki znašati najmanj 400 k letno. § 3. Pokojnine državnih slug, ki so bili vpokojeni pred 1. septembrom 1899 se zvišajo za 15%, a najmanjši prijemki morajo znašati tudi letnih 400 k. Preskrbnina vdovam drž. uradnikov in učiteljev, katerim so se že iste leta 1896. zvišale, se zvišajo znovič za 25%, tako da doseže zvišanje skupno 50% prvotno določene pokojnine. Ta zakon stopi v veljavo s 1. dnem po razglasu sledečega meseca.
Srbski izgredi pred hrvatskim saborom.
Vodja »stranke prava«, poslanec dr. Frank je v predvčerajšnji seji razpravljal o zadnjih izgredih zoper Srbe v Zagrebu Govornik pravi, da bi bila sramota, ako bi ne bilo prišlo do odločne reakcije na srbsko izzivanje. Potem bi bilo obve
Venezuela.
Iz prijateljske roke smo dobili na razpolaganje zanimivo pismo, katero priobčimo tem raje, ker ilustrira drastično razmere v Venezueli, kjer razsaja sedaj revolucija. Iz pisma se vidi, da je bilo že pred letom vse pripravljeno, kar se godi sedaj v ti deželi. Pisec pisma je naš rojak, ki je potoval z jahto »Taormino« v južno Ameriko, o katerem potovanju smo večkrat poročali tudi v našem listu.
Dotično pismo je bilo pisano v La Guayra začetkom letošnjega leta in pravi med drugim:
.... Mikalo nas je, videti glavno mesto Venezuele. Sprva smo jako hitro vozili ter prišli že 23. januvarja tako blizu luki La Guavra, da smo gotovo mislili: v noči od 23. na 24. bomo tam. A nakrat nas je zapustil lepi veter in tičali smo skoro brez sapice do 26. popoldne blizu luke in blizu obrežja. Imeli smo krasen pogled na visoko gorovje, ki bo — tukaj precej od morja — vzdiguje do visočine 2000 do 3000 metrov in je lepo do vrha zaraslo z vegetacijo. Ali predolgo je trajalo in jezilo nas je, da nismo mogli vožnje nadaljevati. Šele popoldne dne 26. je prišla rahla sapica, ki nas je počasi pomikala proti luki. V noči od 26. na 27. smo se tam vsidrali.
ljalo očitanje »Srbobrana«, da so Hrvatje sužnji narod. Zato so demonstrantje storili dobro delo. In govornik je ponosen, da je tudi njegova čista stranka prava stala v prvih vrstah demonstracije. Demonstrantje so bili Hrvatje, ne Nemci ali Msiari, izmed 126 zaprtih so bili vsi Hrvatje. Plenili pa demonstrantje niso. Plenil je mob. Demonstrantje so pač rušili tuje imetje, pa šele potem, ko se je polivalo nanje hudičevo olje ter se je streljalo nanje. Brez nagle sodbe bi se bila zadeva mnogo bolje rešila. Že so srbski someščani izjavili, da se ne strinjajo s pisavo »Srbobrana«, že so se izvešale zastave, tedaj pa je prišla nagla sodba in vse pokvarila. Posl. Ha-rambašić je zaklical desnici, ki se je izvajanju posmehovala: »Ali hočete novo leto 1848 ? Potem vam bo slaba pela!« — Dr. Frank je pripovedoval nadalje, da so se demonstrantje izkazali zelo spretne v operacijah ter so pokazati tudi pogum, tako, da je rekel neki general, da bi voditelja demonstracij vzel v generalni štab. Izjemno stanje je le dokaz slabosti vlade, ki ne more vladati z navadnimi sredstvi. Govornik rad plača davek za odškodnino, samo da se je le pokazala uporna moč hrvatskega naroda.
Teptane ljudske pravice.
V »državi strahu božjega in lepih čednosti« se je zgodilo nezaslišano nasilje zoper zajamčene ustavne pravico. V nemškem državnem zboru je vlada z večino dosegla ne samo, da se je sprejela dopustnost znanega Kardorffovega predloga, da se vse točke carinskega tarifa sprejmo brez debate skupno, temuč se je istočasno tudi sklenil konec opravilne debate proti parlamentarnemu poslovniku ter se je ta nasilni predlog tudi sprejel. S tem je nemški državni zbor poteptal vsak respekt pred pravičnostjo ter je njegova poštenost za vedno pokopana. Še ni dolgo temu, ko so se v Prusiji razmere v avstrijskem parlamentu stavile v svarilo, komaj dan poprej je izjavil Richter, da bi se sramoval biti ud avstrijskega državnega zbora, takoj nato pa se je zgodilo nasilstvo, kakršnega bi se avstrijski parlament pri vseh svojih slabostih sramoval. Ta dan ostane neiz-brisljiv madež na nemški poštenosti. Vlada si je izpolnila svojo željo za drago odkupnino, kajti to ni pridobitev, temuč navadni rop na račun ljudskega prava.
Najnovejše politične novice.
Predlogo o novem sladkornem davku in bruseljski sladkorni konferenci bo predložila vlada v kratkem avstrijski zbornici. — Vladno predlogo zoper pijančevanje obravnava sedaj obrtni odsek. — Dunajske šivilje so poslale včeraj deputacijo v državni zbor ter prosijo vladne pomoči, ker so vsled §§ 59. in 60. obrtnega zakona izgu bile zaslužek. — Odpoved trgovinske pogodbe med Nemčijo in Avstro Ogrsko bo prinesel poslanik Wedel, kokor hitro se sprejme v nemškem državnem zbo u carinski tarif. Pričakuje se,
Dne 27. januvarja je bila nedelja odpeljali smo se koj zjutraj v C a r a c a s, glavno mesto Venezuele. Caracas leži 920 m visoko. Radi tega gre železnica zdaj sem zdaj tja, ter vozi dosti daljo pot, nego bi bila direktna. Vožnja je krasna in človeka kar strese, ko se pelje mimo groznih breznov. Bog varuj, da se na lo komotivi kaj zgodi, ali da pride potres, ki se tukaj pogostoma primeri in je vedno jako močan!
Čez dve uri smo dospeli v Caracas. Mesto ima kakih 80.000 prebivalcev. Kakor v vseh krajih, ki smo jih obiskali v tej republiki, se vidi tudi v glavnem mestu na vsak korak, da je država v slabih rokah in da vlada povsod goljufija. V deželi, kjer je prvi mož, predsednik republike, glavni tat, in le gleda, da se bogati, ne more biti drugače, taka dežela ne more napredovati. Ubogi siromašni ljudje, ki se ne pečajo s politiko ter radi tega ne morejo profitirati od bogastva te dežele!
Obiskali smo najprej avstrijskega konzula, kjer smo dobili nekaj pisem, potem pa si ogledali mesto — videti ni dosti — ter opazovali ljudi.
Popoldne je bila beneflčna predstava bikoborcev. Konsul nam je nasvetoval, naj si to predstavo ogledamo, ker bo« demo imeli priliko, videti dosti dam in
da ne bodo driave obnovile trgovinske pogodbe z Nemčijo, ker bi bila ista na podlagi novega carinskega tarifa brez koristi — Vdovi grofa Belcredija je poslal cesar Franc Jožef sočutno brzojavko. — Zoper protestantsko propagando je sestavil papež odbor petih kardinalov. — Pogoji za češko nemško spravo se obelodanijo nocoj — Angleška liberalna stranka se je zadnji čas zelo ojačila. Pristopilo je k isti 200 uglednih politikov. — Za ustanovitev italijanske gimnazije v Gorici so imeli italijanski poslanci posvetovanje z naučnim ministrom. — Nameravani atentat na španskega kralja? V Orenseju so prijeli nekega Pulgarja, ki je imel bodalo pri sebi ter baje izpovedal, da je anarhist ter prišel kralja umorit. — Molitve za pruski državni zbor. »Kreuzzeitung« poziva pastorje in vernike, naj molijo v cerkvi za pruski drž. zbor. — Načrt za ločitev zakona najbrže ne bo prodrl v italijanski zbornici, ker se mu upira kraljica vdova.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Inkvizicija ni nikjer tako strašno divjala kakor na Francoskem. Vojne papeža Inoctmcja proti Albingenzom so bile strahovito morenje.
Glede počenjanja inkvizicije na Francoskem imamo obilo zgodovinskih podat kov. Tako je iz 13. stoletja ohranjena kronika dominikanskega inkvizitorja V. Pellisa, ki poroča z veliko radostjo, kako so dominikanci celo mrtve »krivoverce« izkopavali iz grobov in jih sežigali ter razde val i njih prebivališča. Pelisso poroča med drugim, da so samo v malem Monseguru sežgali 210 krivovercev, vsled česar je nastal med ljudstvom grozen strah. Inkvizitor Pelisso, gotovo verodostojna priča, pripoveduje tudi naslednjo, čez vse značilno dogodbo: L. 1234 se je v Toulousu oklicalo, da je sv. D3minik bil proglašen za svetnika. Škof je imel tem povodom v dominikanskem samostanu mašo Ko je po maši hotel iti k pojedini, je prišlo obvestilo, da je neki krivoverec obiskal neko bolno ženo. Škof in dominikanci so šli takoj k ženi. Škof se je koj vsedel k bolnici in ker je ta mislila, da ima pred seboj poglavarja »krivovercev«, je odkritosrčno odgovarjala na vsa vprašanja Škof jo je z veliko pre vidnostjo speljal, da je povedala, kaj veruje, potem pa jo koj obsodil kot krivoverko in jo dal s posteljo vred nesti takoj na grmado in živo sežgati. Ko je bila sežgana, so šii škof in dominikanci k pojedini in jedli z največjim veseljem.
T&ko poroča inkvizitor Pelisso sam!
Kako krivično so postopali inkvi zitorji, se vidi iz tega, da je celo v tistih časih, ko se je vse treslo strahu pred duhovščino, ker so vsakega, ki je kaj ugovarjal, kar obsodili kot krivoverca in ga sežgali, imela mestna gosposka v Nimesu pogum, se pritožiti proti inkvizi torjem in v svoji pritožbi reči: Dominikanci postopajo tako grozno krivično, da, kršeč vse postave, mečejo v ječo ljudi in
boljših rodbin. Predstava je bila zanimiva in ugajala nam je skoro bolje, kakor jednaka v Malagi na Španskem, ker tu ne rabijo konj, temveč je res boj med človekom in bikom. Videli smo tudi pre-zidenta republike s soprogo v loži in okolu njega celo trumo pomagačev za — slabo vladanje in tatvino.
Tu so pač čudne razmere, vsak čiovek ve, kako kradejo tisti, ki so na krmilu, nejevolja je velika in je zaradi tega sedaj zopet nastala revolucija. In vendar — ko pride prezident republike, zasvirajo himno in vse ga pozdravlja. Okoli in okoli cirkusa pa je polno vojakov s puškami in bajoneti, ki stražijo prezi-denta, da se mu nič ne zgodi.
Sicer pa ti vojaki vsaj nam niso imponirali. Sodim, da se jih a palico požene v beg. To vojaštvo je nedisciplinirana banda, kakršne še nikjer nisem videl. Oficirjev je skoraj več, kakor moštva in med oficirji zopet največ — generalov.
Na večer smo bili pri promenadni muziki in videli med damami dosti kra-sotic. Pripoznati se mora, da so dame in možje boljših stanov res lepi. Za toilette pa morajo tako dame, kakor gospodje jako mnogo izdati. Tako n. pr. uganjajo z obuvali pravi šport. Vse je iz Pariza! Sploh jim imponira Francija in posebno Pariz in vse le misli, kako bi tja prišlo.
jim ugrabijo premoŽenje, dasi na dotični-kib ni nobenega suma.
Tudi duhovnikom  niso prizanašali.
V Orleansu so I. 1022. sežgali deset kanonikov in mnogo druzih, ki so v nekaterih verskihgrečeh imeli drugačne nazore kakor cerkev. Poleg teh je bilo še mnogo druzih duhovnikov umorjenih. Kaka krvoločnost je vladala, priča to, da je škof Theoduin pisal 1. 1050. francoskemu kralju: Ni treba misliti na koncil proti krivovercem, mislite na njih usmrćen j e.
L. 1157. je bil v Remsu koncil, kjer so se določile grozne kazni proti krivovercem. Sežiganje že ni več zadostovalo; upeljalo se je trpinčenje z razbeljenim železom.
In za kakšne reči so sežigali ljudi!
V Marziiiji je frančiškanski inkvizitor Mihael dal štiri osebe žive sežgati, ker so rekle, da so predpisi sv. Frančiška ravno toliko vredni kakor evangelija. Za te besede so bili živi sežgani, a ne samo ti, nego še na stotine druzih.
L. 1382. je frančiškanski inkvizitor sklenil pogodbo z Girardom Burgaro-nom, poglavarjem cestnih roparjev, da mu plača gotovo nagrado za vsakega, sekti Waldenz"v pripadajočega krivoverca.
Strahovito vojno proti Albingenzom
— je pravzaprav vodil papež Inocencij sam, ki je s plamtečimi besedami poživljal, naj se ti krivoverci pokončajo. Leta 1209. je »križarska vojska« zavzela mesti Beziers in Carcassone, ki sta bili v rokah Albingenzov. Ker se ni vedelo, kdo izmed prebivalcev Beziersa je krivoverec in kdo katoličan, je papežev legat ukazal: Pomorite vse, Bog bo svoje že spoznal. In pomorili so vseh 20.000 ljudi, katoličane in Albingenze, moške, ženske in otroke. V cerkev sv. Marije Magdalene je zbežalo 7000 ljudi. Papeževa armada jih je v cerkvi poklala, papežev legat pa je to bestial-nost sporočil »Kristusovemu namestniku« v Rim z veliko radostjo, češ: božja osveta je krivoverce čudovito pokonča 1 a.
V Carcassonu so tedaj 400 krivovercev sežgali in 50 obesili. V Lavauru so i. 1211. na jeden dan sežgali in poklali nad 100 ljudij, in sicer pravijo zgodovinski viri, da je papeška armada klala z velikanskim veseljem, cum ingenti gaudio.
Seveda se ni dosti časa tratilo s preiskavo. Če je bil kdo sumen, da pripada sekti Katarcev, so mu ukazali, naj zakolje piščanca. Ako tega ni storil, so ga sežgali.
Kako se je tedaj umela vera ljubezni, kako se je tolmačil Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe — to kaže pismo, ki so ga 20. februvarja 1213. v Lavaurju zbrani škofje pisali papežu. V tem pismu prosijo škofje, naj da papež uničiti celo m e s t o T o u 1 o u s e i n v s e pr e b i v a 1 c e poklati. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 decembra. — Davkoplačevalci Sv. Jakoba okraja se vabijo na koristen sestanek zaradi cerkvenega dolga, ki bo danes 4. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Kamenčanu na Karlovški cesti št. 4.
'IŠ&gr Dalje v prilogi. "W
Ošabni in domišljavi so pa tudi tako, da menijo: prvo mesto za Parizom je Caracas.
Drugi dan smo si še oelo dopoldne ogledovali mesto, dokler se nismo prepričali, da ni vredno, se tu muditi in denar trositi. Take draginje, kakor tu, ni nikjer. Denar nima tu nikake primerne vrednosti. In previden mora biti, kdor kaj naroči. Za reči, ki stanejo pri nas 20 vin., zahtevajo tu z največjo nesramnostjo dve kroni, da tudi deset kron. V hotelu, kjer smo spali le jedno noč, smo
— za tri osebe — plačali 68 frankov. Zdelo se nam je vendar preveč. Ko smo vprašali, zakaj moramo toliko plačati, nam je hotelir odgovoril, da je to za sobo in za jed in dostavil, da mu je sicer žal, da nismo pri njem jedli, a on ima samo to ceno. Kaj se hoče s takimi goljufi in sleparji ?
Odpeljali smo se popoldne zopet v luko La Guavra, zvečer pa obiskali kopališče Macuto. Ta kraj je znan radi lepe svoje okolice in lepih kopeli, ali potres 29. oktobra lanskega leta je podrl vse hiše. Nekaj so jih sedaj zopet sezidali.
Dovolj imamo te republike in tako se odpeljemo še danes zvečer na virgin-ske otoke.
Pavla Nastrana, kateri ga s količkom oborožen vpraša, če ga ni on ovadil Janezu Remcu, češ, da je vaaoval pri njegovi sestri. Na to vprašanje mu ni dal Nastran nikakega odgovora, vsled česar ga je, kakor pravi obtoženec, vdaril z lesom pod leva rebra; pri drugem udarcu je pa obtoženec količek z rokami vjel, ga Ropo tarju iz rok strgal ter ga z njim po glavi tako vdaril, da je ta padel potem pa stekel. Posledica tega udarca je bilo gnojno vnetje možganskih opon, vsled česar je udarjeni dne 19. septembra umrl. Obtoženec se zagovarja s silobranom in tega mnenja so bili tudi porotniki, kateri so vprašanje,glaseče sena uboj,zanikali, vsled česar je bil Pavel Nastran radi pregreska prekoračenja silobrana obsojen le na 3 mesece strogega zapora z 1 poBtom vsa-cih 14 dnij. — Pri drugi tajni razpravi je bil zaradi hudodeljstva poskušene posilne nečistosti in prestopka tatvine obsojen 22letni Alojzij Merlak, hlapec na Sp. Kanomlji, v 2 leti težke ječe z 1 postom vsak mesee, 1 kratno temnico s trdim le žiščem v vsakem kazenskem letu.
— Petrolejska svetilka eksplodirala je predvčerajšnjim zvečer v Murmaverjevi slaščičarni na Sv. Petra cesti št 33. Dvanajstletna deklica Antonija Ce rarjeva je pihnila v svetilko, da bi jo ugasnila, na kar se je unel petrolej v svetilki in je ta počila. Petrolej se je razlil po obleki deklice in je začela obleka goreti. Na upitje deklice sta priletela dva Striceljnova dimnikarska vajenca, ki sta ogenj pogasila. Deklici se ni ničesar zgodilo in tudi druge škode ni bilo v slaščičarni.
— Nezgode« Pri zgradbi Bohinjske železnice je ponesrečil zidarski mojster Anton Cvetan, 53 let star iz Celja v Po-stojinskem okraju. Padel je z odra na glavo in se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. — Hlapca Ludovika Au-racherja na Ambrožovem trgu štev. 7 je vđaril konj s kopitom v lovo nogo in ga tako ranil, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— Pes s škatljo na repu. Z
dvorišča »pri slonu« priletel je danes zjutraj velik progast pes, ki je imel na repu privezano škatljo. Pri izhodu se je zaletel s tako silo v nekega gospoda, da ga je podrl in je gospod padel na njega. Pes je letel nato s škatljo po Šelenbur-govih ulicah v »Zvezdo«, kamor je prišel ravno prav, da ga je ujel konjač.
— Cigani v Ljubljani. Včeraj so se pripeljali na štirih vozovih cigani v Ljubljano in se utaborili v mestni jami nasproti topničarske vojašnice. Oddelek policijske straže jih je izgnal iz mestnega ozemlja.
— Premog kradla sta danes zjutraj dva dečka na južnem kolodvoru. Ko so ju zasačili, sta zbežala in pustila vreči na prostoru. Nakradla sta si bila že okoli 30 klg. premoga.
— Izgubljene reči. Na poti od učiteljske pripravnice po Resljevi in Sv. Petra cesti, čez Marijin trg, po VVolfovih ulicah in skozi »Zvezdo« do Gradišča je izgubila neka šolska učenka črno-tulo an-ker-remontoar-uro.
* Najnovejše novice. Devet oseb je zgorelo pri požaru sladkorne tovarne v B o c h u m u. — Francoski kartavzi pridejo v Avstrijo, kakor je to povedal predstojnik tega reda nekemu poročevalcu. — Poslanec znorel. V ogrski državni zbornici je včeraj znorel posl. Szabo. — Telefonsko zvezo bo otvorili v Banjaluki. — Preloženo obešanje. V Ko I oš varu bi bili morali včeraj obesiti roparja Fried-richa. A ker ni prišel krvnik iz Budimpešte, se je morala justifikacija preložiti. — V 30 minutah okolu sveta se je zavezal depeširati generalni ravnatelj pa-cifične kabelske družbe. — 100 klavirjev za Bure je poslala angleška vlada, da se bodo učili burski otroci v šolah. — Lastno sestro je ubila s sekiro ter oropala v St. Hipolitu delavka M. Dillmann. Obsojena je v smrt na vislicah. — Tristo vojaških mrl i če v so našli v neki kleti oglejskega kaštela. Mrliči so bili kakor mumije ter so nepo-kopani italijanski vojaki, ki so padli pri branitvi Ogleja zoper Francoze. Tako spoštuje Italija svoje junake.
* Ottov „Zem pisnv atlas" je bil v Turčiji zaplenjen, dasi so dozdaj izšli komaj prvi zvezki. Potemtakem mora tam biti ljudstvo bolj zabito kakor živina, in to ravno padišahu ugaja. S turškim ljudstvom se morejo meriti kvečjemu še — klerikalci.
* Katolička moderna. Med češkim duhovništvom ae zaznava silno napredno gibanje. Ravnokar pripravljajo v tisk znanstveno delo o cerkvenih predstojnikih, dalje spis o aplikaciji načel Er hardovega spisa za češke razmere, v teh dneh pa je izišel spis: »Z dob minu-l y c h a p f i t o m n y c h« iz peresa duhovnika Bčlinskega, v katerem so nave dene misli nemških učenih bogoalovcev katoliške moderne: Erharda, Krausa in Spahna. Vsem gre za velevažno zadevo, naj ae cerkev prilagodi k moder nemu svetu in njegovim zahtevam, naj se vzporedno z drugimi sloji oprijema dela in popravkov na socialnem polju.
* Liguorijeva moralna teologija pred porotniki. Kakor smo že omenili, je bil v VVelsu pred porotniki klerikalni urednik Lanz obsojen v dva mesečni zapor, ker je pisal o rajnem Grossmannu, ki je prevedel moralno teologijo sv. Liguorija, da je bila ta bro šura umazana denarna špekulacija ter očital nadalje Grossmannu nemoralnost Strokovnjak za latinščino, prof. Angel-brecht je izpovedal, da je Liguorjevo delo po večini popolnoma pravilno pre stavljeno, da se Grassmannova brošura ne more imenovati pamflet, ker ni v njej hu dobnosti ali sovraštva zoper drugo vero. Tega mnenja so bili tudi porotniki.
* Milijonska defravdacija v Pragi. Danes pa je že tudi neovržno dokazano z vsemi praškimi listi, da ni napravu monsignore Drozd iz svetovaclavske posojilnice tatinski brlog, marveč da jo je v tre-notkik „hrepenenja" spremenil v bordel, v hišo greha. Zlasti neka mlada, debelolična kmetica z dc/ele se je solučila v Drozdovi milosti in blagobotnosti. Tudi to pride pred sodnijo, kajti Drozd je dajal svojim ljubimkam uprav knežje nagrade. Do 2. decembra je potekel rok, v katerem so se imeli zgla-siti vlagatelji s svojimi vložnimi knjižicami k reviziji. Polovica se jih ni ua večkratni poziv zglasila, in so ti baje ravno „fingirani vlagatelji".
* Sina je vgriznil praški delavec Fr. Lisner pred malo dnevi, ko se je, pri-šedši zvečer domov, začel prepirati s svojo ženo. Za mater se je potegnil sin Lisnerjev, kočijaš Vaclav, in v togoti ga je za to njegov oče vgriznil v desno lice.
" Antiklerikalni epistolv, v Brnu, uiejuje I. Opletal, so prijavile v 1. zvezku predavanje angleškega svobo-misleca Ingersolla »O bogovih«. Cena 20 vin.
* Maksim Gorkij sme sedaj bivati v Petrogradu. Dijakinje pedagogičnih in zdravniških tečajev so mu priredile iskrene ovacije.
' 2000 železniških vlakov se pripelje vsak dan v London.
* Znamenje slabih časov. V prvih desetih mesecih tekočega let* so dohodki iz tobačnega monopola zelo nazadovali. Razpečalo se je več le cenih smotk in svalčic, dočim se je dragih vrst mnogo manj prodalo kot lansko leto. Tobak za pipe, ki je dosedaj padal, se je letos nenavadno povzdignil. Kadilci se zopet zatekajo k pipi, ker so jim smodke predrage. Drugo znamenje slabih časov je, da so se dohodki loterij, ki so dosedaj padali, letos zvišali, a tretji dokaz pa je, da se je preko Hamburga izselilo v Ameriko 104 834 oseb, t. j. 26 760 oseb več ko lani.
* Zadnji, na Češkem ustreljeni medved ni več oni, ki je napažen v Schwarzenbergovi gradini „Hluboka", temveč pred malo dnevi ustreljeni medved v vasi Milenovicah. V okolico so prišli Bošnjaki z 10 medvedi, da tisti pred ljudstvom plešejo in svojim gospodarjem služijo kruh. A Bošnjaki so v okolici nekaj pokradli in zato so morali moški v luknjo. Ali bošnjaške ženske so hotele prisiliti osvobojenje svojih možev ter so odvezovale medvede, da ljudstvo prestrašijo. Toda orožniški stražmojster Plecbač je prvega odvezanega medveda s tremi streli storil neškodnega, in zdaj je mir. Ta medved pa ne bo napažen, meso pojejo Bošnjaki sami.
* Živali in brzojav. Potovalec Blanchon pripoveduje, da v Indiji in Južni Ameriki smatraju opice  brzojavne droge za teiovadsko orodje ter se ves čas kratko časijo in telovadijo  po  brzojavnih žicah — Pred kratkim pa niso mogli med postajama Spalding in Burne v Sev. Ameriki voziti železniški  vlaki,  ker  je bil brzojav pretrgan.   Neki labod se je za pletel v brzojavne žice in tako bo se žice dotikale in pretrgale brzojavljenje. — V Švediji pa gradijo okoli  brzojavni dro gov meter visoki zid in to radi medve dov, ki  smatrajo   brnenje  v brzojavnih drogih za brnenje čebel v panju in iz-podkopavajo droge, da doh£ strd.
' Kako je Mark Tvrain zaslužil prvi svoj denar. Prijatelj je vprašal tega amerikanskega humorista, ali se še spominja, s čim si je zaslužil prvi denar? »O da, še prav živo se spominjam«, je odgovoril humorist. »Ko sem hodil v šolo, je bila navada, da je pela palica za vsak prestopek. Posebno hudo je bilo pre povedano poškodovati pulte. Kdor se je proti tej prepovedi zagrešil, dobil jih je pošteno porcijo po koži, ali pa je plačal 5 dolarjev. Enkrat sem se lotil tudi jaz pulta ter sem imel izbirati med telesno
in denarno kasnijo.   Izpovedal sem se
spokorjeno očetu, ki mi je tudi dal 5 dolarjev, kar je bilo za one čase veliko de narja. In na ta način sem si zaslužil prvi denar«.
Društva.
— Prostovoljno gasilno društvo priredi tudi letos  na sv. Ste lana
dan v »Mestnem domu«  svojo božićnico,
— Slovensko izobraževalno in zabavno društvo „Naprej" priredi v ponedeljek, dne 8 decembra t. 1. zabavni večer. Spored: 1. Petje (akadem. tehnično društvo »Triglav«). 2. Tambu-ranje (društveni zbor) 3. Predavanje (g ptiil. Lokovšek). 4 Prosta zabava. Začetek ob 8. zvečer. Lokal: Hotel Triest Vstopnina za osebo 40 vin., za obitelj (4 osebe) 1 krono.
— Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 7. grudna t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« Miklavžev večer z dramatično pred stavo.
— Bralno društvo v Sevnici
priredi dne 8. grudna t. 1. popoludne ob 3. uri, za slučaj m sklepčnosti uro pozneje, v svojih prostorih letni občai zbor.
— Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47 v veliki dvorani »Hotel C ntral« Začetek tošno ob 8 uri zvečer Spored obsega na slednje točke: 1. Ouvertura, svira vojaški orkester. 2. Anton Foerster: »Ljubica«, mešan zbor. 3 Pavel Kfižkov»»ky: »Utopljenka«, moški zbor. 4 Josip Mihi: »L u bežni kal«, »Ljubezni cvet«, sopran solo poje gospica Ki. Hrovatinova, spremlja na piano gospod Josip Mini. 5. Karol Weiss: »Novi Cehov sen«, ciklus čeških narodnih pesni, svira vojaški orkester. 6. P. Hugo lin Sattner: »Naša pesen«, mešan zbor. 7. F. S. Vilhar: »Klevetnikom Hrvatske«, moški zbor. 8. Ant Foerster: »Venec Vod nikovih pesmi, mGŠki, ženski zbor in soli s spremljevanjem vojaškega orkestra. Dru štveni pevovodja: Josip Mihi. »Pevsko in glasbeno društvo v Gorici« je velevažen faktor v narodni organizaciji goriških Slo vencev in najimenitnejše sredstvo, pripraviti slovenstvo v Gorici do socialne veljave, buditi narodno zavednost in izpodriniti furlansko pesem. Ta koncert, pri katerem nastopi okoli 60 pevcev in pevkinj pod vodstvom jednega najboljših učencev mojstra Dvofaka, g. Mihla, je prvi, ki ga priredi to mlado, na zdravi podlagi zasnovano in najkrepkejse podpore vredno društvo.
Književnost.
— Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. V založbi g. Dr. H riba rja in pod ureduištvom g. Fr. G o veka rja je začel ravnokar izhajati ilustrovani mesečnik za književnost, umetnost in prosveto „Slovan". Program listu bo isti, kakor ga je imel nekdanji „Slovan', ki sta ga izdajala gg. Ivan Hribar in dr. Tavčar. Novi „Slovan" bo stal na stališču slovanstva, individualizma, modernosti in duševne svobode, biti hoče modem slovanski  list, zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja. V leposlovnem delu bo prinašal samo izvirne pesmi in pripovedne spise, in hoče podajati poročila iz tehnike, fizike in arhitektovstva. Povrh bo „»Slovan" prinašal reprodukcije slikarskih,  kiparskih in  umetno- obrtnih del domačih, slovanskih iu tudi tujih umetnikov, deloma v bavvotisku.   Naročnina znaša na leto  12 kron. Prvi zvezek je jako ličen in naredi dober utis. Tisk je lep, papir fin, ilustracije tako v barvotisku kakor v navadnem tisku vseskoz elegantne. Pri naših slovenskih razmerah je samo ob sebi umevno, da slike večinoma niso izvirne ter bile večinoma obelodanjene že drugod. Tega tudi ni mogoče zahtevati,  da bi kak  list  prinašal kaj več izvirnih ilustracij. Malo čudno je, da prinaša „Slovan" v prvi svoji številki poleg šestih slovanskih kar pet nemških podob. Slovanskega motiva nima nobena teh slik — če se odšteje   portret   Marije Konopnicke. Izmej slovenskih  umetnikov sta zastopana J. Kobilca in Repič. Literarni del je jako razno-novrsten in v kolikor se da doslej presoditi tudi interesanten. Vsebina 1. zvezka je naslednja: I. R.: Mlada slovenska lirika, (literarna črtica); A. Gradnik: V kavarni (pe smi);   Oton  Zupančič:   Vihar   (pesem); Ksaver Meško; Romanca o beli cesti (no-veleta); A. A škerc: Tatnara in Kaspij, gru-zinska legenda (pesem); Fran Novic Hic Rhodus (povest); M. P. Nataša; Cardaš (pesem); Zofka Kvedrova: Vsakdanja tragedija (noveleta); Jos. Jeranov: Žrtve zlata (povest); —t—č i č: Moderna črtica pri nas (literarna  skica). Listek je jako obsežen in prinaša poročila o književnosti, gledališču in glasbi, umetnostični tehniki ter raznoterosti. Slike ima 1. sešitek te-le: Ivana Kobi 1-čeva:  „Na vrtu", H. Vosberg: »Zapuščena", Hans Mak ar t: r-Hnfacl", Albreelit Diirer"  in „Julija Kapolctti"; K. Crnčić: „V nedeljo jutro";  Bela čikoš: nAntonij nad Cezarjevim truplom",  Robert Auer: „Svečan    dan",    Ivan    Repič: „Adam, kje si?"  — Marija Konopnicka— P, Thn-mann: Umetnost in ljubezen. — ,
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se nadaljuje razprava o krošnjarstvu. Šustersič je predlagal, naj se izloči iz zakona krošnjarjenje z lončarskimi in siterskimi izdelki Prihodnja seja bo šele v sredo.
Dunaj 4. decembra. Na predlog dr. Pommerja je poslanska zbornica naročila socialno-političnemu odseku, da tekom dveh mesecev izvrši poročilo o zakonskem načrtu glede zavarovanja privatnih nastavljencev.
Dunaj 4. decembra. Nemški klubi so sklicani za danes popoldne ob Štirih, da sklepajo o nemških postulatih glede jezikovnih razmer na Češkem. Seli doseže soglasje, ni gotovo.
Dunaj 4 decembra. Skupna akcija Rusije in Avstrije v prid reformam v Macedoniji je imela vspeh. Včeraj se je v Carigradu razglasil oficialni komunike, ki naznanja reforme, katere hoče Turčija izvesti. Te reforme se nanašajo na justico, na šolstvo , na poljedel-stvoin obrtnost ter na policijsko upravo Turčija je odredila to, kar je zahteval ruski poslanik Zi-novjev in podpiral avstrijski poslanik C al i c e. Če se te reforme de-janjski in lojalno izvedejo, bo vsaj deloma ustreženo Macedoncem.
Dunaj 4. decembra. Stotnik pri bosansko hercegovskem polku štev. 4. Evgen Klemen čič je bil na neki vaji ubit. Padlo je nanj podžagano drevo.
Bero I in 4. decembra. V državnem zboru so se danes zopet primerili burni prizori. Predsednik je dal besedo klerikalcu Spahnu. Socialni demokrat Singer je protestiral, češ, da se je prej oglasil za besedo, kakor Spahn. Prišlo je do viharja, ko je podpredsednik Singerja izključil za današnjo sejo, je vihar postal še večji, tako da se je morala seja pretrgati. Singer je ostal v dvorani tudi, ko se je seja obnovila in predsednik ga ni dal odstraniti.
Atena 4. decembra. Ker novo ministrstvo še ni imenovano, so se nocoj zgodili veliki izgredi.
Narodno gospodarstvo.
— Glavna slovenska hranilnica in posojilnica   v Ljubljani.
Do 1. decembra 1902: Denarni promet 10 052 018 K 49 h. Stanje hranilnih vlog 1,076 376 K 17 h. Sta nje refskomta 204 508 K 02 h. Stanje deležev 15 520 K. Stanje rezervnega zaklada 9498 K 24 h. Stanje posojil in eskompta 1,295 461 K 89 h. Stanje naloženega denarja 30 977 K 15 h. Stanje inventara 220L K. Stanje gotovine 10.443 K 01 h.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Mesečna bilanca pro november 1902. Aktiva: Go tovina v blagajni 22.965 K 16 h, naloženi denar 645.497 K 57 h, posojila 3,369.270 K 44 h, prehodni zneski 1304 K 91 h, inventar 1219 K 08 h, zaostale obresti od 31. decembra 1901 38 774 K 62 h, vrednostne listine 6.200 K, nepremičnine 43877 K 89 h, Pasiva: Zadružni deleži 24.204 K, rezervni zaklad 66.328 K 34 h, hranilne vloge 3,919.667 K 67 h, predplačane obresti 31. decembra 1901 13.594 K 30 h, pokojninski zaklad 5.376 K 23 h. Denarni promet 16,014.897 K 94 h. Upravno premoženje 4,131.109 K 67 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu novembru 1902 je 227 strank vložilo 107.270 K 50 h, 165 strank vzdignilo 67.218 K 68 h, torej manj vložilo 40.051 K 82 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 9.420 K, stanje vlog 2,086.503 K 75 h, denarni promet 406.991 K 42 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1902 je 187 strank vložil. 57.739 K 44 h, 168 strank vzdignilo 52.176 K 78 h. 30 strankam ae je izplačalo posojil 34.458 K, denarni promet 287.663 K 43 h.
Zahvala.
Znani dobrotnik učeči se mladini, velecen-jeni gospod dr. Karol Triller, odvetnik ▼ Ljubljani, je izročil podpisanemu Šolskemu vodstvu 1B vrst snopiCev: ,, Knjižnica za mladino", skupaj 202 snop. v vrednosti 150 K, da jih razdeli pridnim učencem iu učenkam tukajšnjih ljudskih 8ol.
Za prelepi ..Miklavžev dar" se izreka tem potom velecenjenemu gospodu dobrotniku v imena obdarovaaih otrok najsrčnejša zahvala.
Vod-tvo |»«»traz. deike ljudalte mml* 8kofj» Loka, dne 6. decembra 1902.
Fr. Fap«,
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 279, dn6 4. deoembra 1902.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes se ponavlja opera »C a v a 1 1 e r i a rustičan a«, ki je pri premijeri tako sijajno vspela. Pred opero se igra prvič L. Thomova komedija »Medalja«. — V soboto je repriza vele-zanimive in pri premijeri z največjim odobravanjem sprejete drame iz gledališkega življenja »Z a z a«, v kateri ima glavno ulogo gdč. R a o k o t a.
— »Kmetijsko društvo" v Cerkljah. Iz Cerkelj se nam piše: »Slovenec" od 1. decembra je prinesel malo notico o občnem zbora kmetijskega društva — pravzaprav mlekarne in sirarne v Cerkljah. Piše, da je prišel Eržen iz Kranja s pijanimi člani. Kar osupnili smo, ko smo brali to lažnivo poročilo. Zakaj ni »Slovenec" poročal o vsej zadevi? Eržena so Člani mlekarne in sirarne že lani pooblastili, da jih je odznanil in letos zahteval od načelstva, da ima isti vrniti odstopivšim članom deleže, kakor določajo pravila. Ker pa so bili kljub temu, da je Eržen člane odznanil, isti k občnemu zboru vabljeni, naprosili so Eržena, da naj pride ta dan na zborovanje. Če »Slovenec" trdi, da so se ga udeležili odstop i vsi člani, vprašamo le, zakaj je pa predsednik Podjed iste povabil na občni zbor? Eržen se je pač prepričal, kakor tudi Pele, ki je zastopal »Gosp. zvezo" kot* upnico, da je Podjed povabil navzoče člane za to, ker jih ni izbrisal iz imenika. Podjed je izbrisal iz imenika samo svojo »ž lah to", da žlahto reši Škode in plačevanja, druzega pa ne. Zborovanje se je pričelo ob 7*4 uri, akoravno je bilo napovedano na 4. uro. Ob 4 uri so bile zbrane nekatere habnice pred občinsko pisarno in te sta Pele in predsednik povabila notri rekoč, da se zborovanje takoj prične. Na dnevnem redu je bilo raz-druženje društva in slučajnosti. Ko so o tem atentatu falsifikatorja Pelca in predsednika Podjeda bili možje-člani obveščeni, so se takoj podali v občinsko pisarno k zborovanju. Pele je pač hotel Eržena odstraniti, ker je isti zahteval natančne račune, a to ni šlo, ker je Eržen pravila bolje poznal, kot Pele sam. Dokazal mu je vse s paragrafi, katere je Pele moral šele iskati in študirati. Ko je Eržen vprašal Pelca, kje ima pooblastilo od „Gosp. zveze", mu je slednji odgovoril, da tega ni treba, ker ga predsednik pozna. Na to mu je Eržen dokazal, da bi tudi on ne smel biti navzoč, ker ni Član mlekarne in sirarne. Pele je odgovoril, da zastopa „Gosp. zvezo" le kot upnico, na kar mu je Eržen dokazal, da oba zastopata interese svojih strank. Če je Pele torej poročal „Slovencu", grdo laže. Tu se vidi kako velika je klerikalna nehvaležnost, ker bi bil moral Pele biti Erženu hvaležen, da je razburjene člane pomiril v toliko, da Pelca kmetske pesti niso zgrabile in ga vrgle iz pisarne tako, kakor predsednika samega. Iz . Slovencevega- poročila je razvidno, da je moral dotični poročevalec sam biti pijan in če je poročal Pele, kar je tudi gotovo, ker si kaplan Kos niti blizu ni upal, je soditi, da je strah pred kmeti Pelcu možgane tako pretresel, da ni vedel, kaj se krog njega godi. Pele tudi ne ve več, kako blagohotno je prepustil vpogled v imenik Članov in štraco, — kar je vse knjigovodstvo mlekarne — Erženu samemu. Pele naj si dobro zapomni, kdaj je bil v Cerkljah in kako lažnivo je poročal. Poštene kmete, ki so se vjeli v zadrugo misleč, da so drugi tudi tako pošteni kakor sam, je imenoval pijance. Če še jedenkrat pride v Cerklje, mu bodo Člani že posvetili, kdaj so bili pijani. Če so bili v gostilni pozneje in so si dovolili par dovtipov o pini in smetani, naj dotičnika nič ne skrbi, ker so pili za svoje in ne tako kot Menarčov-a, Janez in France, za hranilnični denar in denar mlekarne in sirarne. Pripomnimo pa, če bo Podjed povabil na prihodnji občni zbor vse te že odstopivše Člane, da bo imel v svoji sredi zopet Eržena, ki bo zastopal interese strank. Če pa on izstopivših članov na občni zbor ne bo več vabil, pa Erženu ni nič mar za to reč, kakor tudi ne strankam in potem naj dolg — nad 2300 gld. — poravnajo še sedanji člani, kakor hočejo.
— Iz Cerkelj se nam poroča: Zoper predsednika hranilnice in posojilnice v Cerkljah — kunštnega Janeza — se je napravila o vadb a n a državno pravdni-štvo. Čudno, da ni isto že preje vmes poseglo. Dobro bi bilo bratu Francetu odvzeti knjige mlekarne in sirarne. Računov tako ni nobenih.
— Odbor „Splošnega slovenskega ženskega društva" priredi
v nedeljo, dne 7. grudna v Sokolovi dvorani »Narodnega doma" Večer Konopnicke v proslavo 25-letnega literarnega delovanja najodličnejše poljske pesnikinje in pisateljice. Vspored: I. 1. Petro\v: Poljska narodna pesem. 2. Prolog. 3. St. Nievviadomski-Konop-nicka: a) »Ni te strinja mi snubila", b) »Vzamem naj kako te, dekle?" Poje gdč Mira Devova. 4. Marya Konopnicka: »Solnea ni dočakal", deklamuje Marija Drenikova. 5. a) Wszelaszynski-Konopnicka: Mazurka. b) Mo-niu8zko: Arija iz opere „Straszny dwor". Poje operni tenorist gosp. A. Hajek. 6. Blou-dek: Čveterospev iz opere »V vodnjaku". Pojo: gospa Julija dr. FerjanČičeva, gdč. Minka Moosova, g. Andrej Hajek in g. Iv. Završan- 7. Fr. Chopin: Litavska pesem. Poje g. Ivan Završan. 8. Ares-Konopnicka: »Dve osodi". Moški zbor. Poje trgovsko pevsko društvo »Merkur". 9.Moniuszko: Arija iz opere »Halka". Poje g. Mira Devova. 10. Al. Sachs: »Ljubici pod oknom". Čveterospev. Pojo: gg. Rus, Zupančič, Stritar in Grčar. Glasbene točke spremlja gdč. Josi-pina Kajzelova. II. Koncert trgoskega pevskega društva »Merkur" in »Društvene godbe". — Prosta zabava. Začetek točno ob pol-osmih zvečer. Vstopnina 60 h, za obitelj štirih oseb 2 K. (Večer se vrši na korist društveni knjižnici.)
— »Glasbena Matica". Da se
je »Glasbena Matica" popela v resnici na višino koncertnega zavoda, dokazalo se nam je z včerajšnjo, vseskozi izborno vprizoritvijo Baumbachovega »Zlatoroga", uglasbenega po Albertu Thierfelderju. Kdor se ni po več let vežbal v glasbi, ne uvidi, koliko trudoljub-nega napora provzroča temu ali drugemu glasbenemu zavodu postaviti toli mnogoštevilno družbo izborno Šolanih pevcev pred občinstvo, pred katerim je vstrajati čez dve uri. Sicer je profesor H u b a d dokazal že večkrat popolno vsposobljenost koncertnega voditelja, toda z včerajšnjim večerom priznati mu je osobito odkritosrčna pohvala na njegovi izborni pevski šob. Vobče se je torej pri sinočnem koncertu odlikovala »Glasbena Matica" po svojih učencih-pevcih. Mešani zbor kazal se je toli krepak, da je v resnici tekmoval s tudi dobro naŠtudiranim orkestrom; obče znan in slavljen je Hubadov učinek z najfinejšim pianissimom, razlega-jočim se slično odmevu po prostorni dvorani. Dobro se je poskrbelo tudi za samospeve, v katerih sta se odlikovali gospodični Glivar-čeva kot Špela in Devova kot Jerica; zadovoljila sta tudi gg. Kersnik kot škrat Čatež in g. Dečman. Če bi bil g. Završan otresel se bojazni, pri začetniku seveda umevne, pa bi bil sigurno tudi vzmogel svojo vlogo. No, prihodnjič več poguma! Glas njegov je čvrst in lep in bo zbog bleščega se timbra prav vporabljiv pri prihodnjih koncertih. Tenko o zaslugi vrlega profesorja Hubada kot koncertnega voditelja in učitelja, toliko o zasluženem delovanju zavodove šole in pa skozi hvalevrednemu prizadevanju učencev obeh spolov. Predmet pa, katerega si je izbral g. profesor Hubad v to svrho, pa nam ni v isti meri ugajal, kakor učinek koncerta »ploh in izvajanja pevskih sil. Način, s katerim izraža skladatelj razne epizode knict-skega življenja v pogorju in čuvstva priprostih prebivalcev, je za našo dobo vendar malo naiven; dasi je preteklo jedva 20 let, odkar je vglasbil Thierfelder „Zlatoroga", obledeli so boje te, skoraj bi rekel, krasne vezenine. Celi umotvor je nekaka mala, po samospevih pretrgana, na melodramski način zaokrožena epopeja. Če se približaš posameznim njenim točkam, vtopivši se vanje s skrbno vnemo s paznim uhom, razodel se ti bo sigurno čarovni blesk „Zlatoroga" tudi v skladateljevi obliki. Nagel užitek pa razumu baš te skladbe ni ugoden. Krasote te skladbe so premalo vsiljive; navadili smo se tudi v glasbi metati boje kar v kopah za posamično sliko. Ogrel se boš sicer na posamičnih točkah, zlasti na Špelinem čarobno globokem samospevu, toda občen utisk skladbe ne vznemirja poslušalca, kateri ostane hladen napram skladateljevemu izvajanju dogodljajev in čuvstev. Skladba je pač zastarela; ne da se prebaviti več celokupno, temveč le v odlomkih, najlepše pa za domače kroge. Koncertna dvorana je bila natlačena občinstva iz boljših slojev, kateri so pazno sledili kon-certovemu razvitku, obsipali tudi ob vsakem večjem prenehljaju kakor koncertnega voditelja, prof. Hubada, posamične soliste, tako brezgrajno izvajanje izborno naštudiranega mešanega zbora z burno pohvalo.   Dr. B.
— Slušatelji dunajske zivino-zdravniske vis. šole zopet obiskujejo
predavanja, ker ao jim na pravem mestu objubili preosnovo njihove dole. Kakor znano, so priredili za časa štrajka velik shod v »Resurzi«, na katerega je prišlo več državnih poslancev, veliko živino-zdravnikov in zastopniki dunajskih aka-demičnih društev. Ta shod, na katerem je nastopil kot govornik in zastopnik slovanskih veterinarjev naš slovenski rojak, je bil za pereče vprašanje reorganizacije velicega pomena, ker se je obelodanilo vse, kar je osobito vojno ministrstvo dolgo let varno skrivalo v svojem ljubem inštitutu. Umevno je, da se je javnost zavzela za visokošolce, katerim se gode nečuvene krivioe. Takoj nato »so tudi poslanci iz-poslovali, da je naučni minister sprejel deputacijo slušateljev. Poleg Nemca je bil pri ministru tudi Slovenec, kot odposlanec Slovanov. Minister se je je izrazil o pre-osnovi jako povoljno in obljubil v kratkem odpomoči. Slušatelji so prvotno sklenili oditi 5. decembra korporativno v Lvov
— kjer jih je začetkom rektorat sprejel — ako bi se ne ugodilo njihovim željam. Sedaj pa so prejeli iz Lvova pismo, v katerim se jim pravi, da ne more rektorat drugače sprejemati slušateljev mej letom, kakor z dovoljenjem ministrstva. To je samo ob sebi umevno prišlo na pritisk »od zgoraj !« čuje se, da se resno pečajo s preosnovo v ministrstvih in da se bodo gotovo že prvi tečaj odstranili vsi največji nedostatki. Slušatelji so izjavili, da bodo hodili mirno k predavanjem in mirno čakali preosnove. Ravno tako mirno pa bodo tudi drugi tečaj odšli v Lvov, ako se ne ustreže njihovim opravičenim željam.
— Župnijo Škof ja Loka je dobil Avguštin Šinkovec. Tako poroča »Slovenec«, ki je pred ime postavil tudi naslov »vč. g.«, katerega naslova pa Šinkovec gotovo ni vreden. Če je ta Avguštin Šinkovec tisti, ki zdaj župnikuje v Jesenicah, potem dobe v škofjo Loko župnika, ki je potuhnjenec in hinavec prve vrste, fanatičen hujskač in sploh jako nevaren človek, proti kateremu naj bodo tudi klerikalci oprezni. Dobro je le to, da je mož neomikan in surov, tako da bi ga še drvarji ne prenašali dolgo, kaj šele izobraženi meščani.
— V narodnem oziru v Gorici — nizdol. „Soča" piše: Odkar so se polastili uzurpatorji »Sol. doma" ter začeli iz njega širiti klerikalno politiko, od takrat dalje je nehalo v Gorici ono pravo delovanje v šolskem pogledu, katero smo bili pred leti tako lepo pričeli. Umevno, da imajo radi tega Lahi kaj lahko stališče in »Lega" razširja svoj delokrog vedno bolj in bolj na slovenske otroke. Lepo število slovenskih otrok mora pohajati vsled razmer v »Sol. Domu" laške ljudske šole, in vsled tega, ker so klerikalci vzeli popolnoma pod se »bol. dom", ni mogoče iz istega razvijati onega plodo-nosnega delovanja, katerega potrebujemo v Gorici zlasti glede malih otrok. Slovenskih šolskih vrtcev ni v zadostnem številu, pa v »Sol. domu" se tudi ne brigajo za take reči, marveč le čujejo svojo »posest". Radi tega pa napravljajo brez vsakega odpora Legovci šolske vrtce prav sistematično leto za letom tam, kjer se Slovenci, posebno po periferijah mesta, nočejo kar tako polaščiti. Sedaj pred kratkim so prišli na misel, postaviti otroški vrtec blizu Barke ter tako nastaviti laško past, v katero naj se lovijo slovenski otroci. In pri takem delu so Lahi mojstri. Z osebno ljubeznivostjo in z darovi pridobivajo matere, in otrok je v laškem vrtcu, od koder pride z lahka v laško šolo, in konec je ta: Gorica šteje enega Laha s slovenskim imenom več.
— V tem pogledu nazadujemo v Gorici ra-pidno, ali ako bi umeli možje v „Šol. domu." svojo nalogo ter bi ne kužili istega s smrdljivo klerikalno politiko, bi bili Slovenci v Gorici dandanašnji v takem položaju, da bi nam »Lega" ne požrla niti enega slovenskega otroka več. Tako pa stavijo Lahi trdnjavico za trdnjavico . . . Gregorčič pa sedi na gor-kem v »Š. d.", podi slovenske otroke iz gotovih delov mesta v gnilo šolo Podturnom, za slovensko šolsko vprašanje v Gorici, katero si je pridržal on, pa se briga toliko kolikor za lanski sneg. — V Gorici je cel štab klerikalne armade gospodje, ki se kažejo strašno unete za blagor naroda, so tu, aU nič ne vidimo nikakega delovanja v tako važnem vprašanju, kakor je šolsko v Gorici. Lahi nam jemljejo v Gorici že kar iz rok slovenske otroke ter jih napravljajo v poturice, »narodno vodstvo" pa premišljuje, kako
bi moglo pomagati klerikalcem kje v Lahih pri kakih občinskih volitvah in kako bi spletli kako novo intrigo proti naprednjakom . . . To je žalostna pa istinita slika iz rezidence štaba naše klerikalne armade.
— Socialnodemokratski odbornik občine Spodnje Šiške g. Anton Ojster, kateri je tudi vodja socialnih demokratov drž. železnice, je bil včeraj zaradi žaljenja strojevodje južne žel. v p. g. Kmeteca kaznovan 10 dni ostrega zapora in v povrnitev stroškov. Dolžil je g. Kmeteca, da je goljufal pri strokovnem društvu.
— Velika lovska sreča na Pokljuki. Piše se nam: Gosp. Kamilo Vetter, ki v obširnem revirju Pokljuke, nima nobenega lovca, akoravno bi po postavi moral imeti vsaj jednega, šel je te dni v spremstvu svoje oskrbnice na lov divjih kozlov. Brez gonjačev pa se težko pride do divjih kozlov, posebno v spremstvu neizkušene ženske. Pri divjih kozlih gosp. Vetter ni imel sreče, pač pa pri — divjih petelinih. G. Vetter je ustrelil dva divja petelina. Divji petelini v tem času še niso doživeli tacega presenečenja, pa vzlic lovski postavi bodo morali menda le krivico trpeti, kakor marsikdo drugi v ti okolici, ako kaka merodajna roka ne poseže vmes. — Star lovec.
— Iz Zagorja ob Savi. V veli ki dvorani g. L. Habata vršil se je pre-tečeno nedeljo koncert zagorskega kolesarskega orkestra, kateri je bil prav dobro obiskan. Jednodejanka »V civilu« igrala se je jako precizno, ter so igralci želi zasluženo pohvalo. Pariška cestna godca »Jaques in Stefano«, podala sta občinstvu izredno zabavo ter sta morala vsako točko ponavljati. V kratkem predstavljali se bodo na istem odru »Rokovnjači«, za katero igro se že sedaj pridno skušnje vrše.
— Slovenske predstave v Celju. Ravnatelj celjske višje gimnazije je prepovedal dijakom poset slovenskih predstav v »Narodnem domu«. Dovoli le posameznikom, in sicer morajo dijaki vsak zase za vsako igro posebej prositi dovoljenja, katerega pa menda največkrat ne dobe. Kolikor nam je znano, je dijakom po disciplinarnem redu dovoljeno zahajati v gledališče; samo ako ravnateljstvo prepove iz nravstvenih ozirov kako posamezno igro, tedaj jim vstop ni dovoljen. O tem pač ni dvoma, da je ravnatelju narekovala le mržnja do slovenstva ono prepoved.
— Spodnještajerska jubilej-ska ustanova v spomin 501etne vlade našega cesarja je začela svoje poslovanje. Ko so proti koncu leta 1895. prvokrat zapustili slovenski poslanci štajerski dež. zbor, sprožil je g. notar Baš misel, da naj Slovenci po svojo postavijo spomenik cesarju z ustanovo za revne pa pridne slovenske dijake, da se podpirajo po potrebi in sicer tako dolgo, da dobijo plačano javno službo. Izdali so oklic za zbiranje darov, in zdaj imamo vsled rodoljubnih darov plemenitih rojakov iz vseh krajev glavnico z zakonito popolno varnostjo naloženih 20.000 K, katerih obresti se razdelijo po namenu ustanove. Predsednik oskrbnistva je g. dr. Sernec, podpredsednik g. opat Ogradi, blagajnik g. dr. Dečko, tajnik g. notar Bas. Za tekoče šolsko leto je na razpolago 12 00 K. Iz te svote dobijo podporo dijaki, ki za njo prosijo, ki so potrebni in vredni.
— Panorama. Sijam r izhodnji Aziji je zanimiva država. Ljudje tam ne nosijo frakov in cilindrov, tudi kožuhov in mufov ne pozimi, temveč so zadovoljni s kratkim predpasnikom, otrokom je še celo tisti odveč, kakor se lahko prepričamo v tatedenski panorami. Mesto na električno železnico si vsede Sijamec udobno na debelokožoa slona, svoje hiše imajo na malih čolnih na reki Menam, v neki cerkvi imajo zaklenjeno celo vrsto svojih bogov, pred cerkvami (pagodami) pa stoje na straži kamniti velikanski čuvaji, ki v nas zbujajo ali strah, ali — smeh. »Mične živalice«, slone, vidimo tudi na več slikah, tako da sodi tatedenska serija k zanimivejšim v panorami.
— Izpred porotnega sodišča. Uboj. Urban Ropotar se je dne 25. avg. t 1. proti večeru zelo užaljenega čuti), ker je bil iz Milharjeve hiše v Zgor. Ber-niku zapoden. Na potu proti vasi sreča 19 let  starega  mlinarskega pomočnika
Borzna poročila.
Ljubljanska
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
decembra 1902.
Uradni kurzi dunajske borze dne 4
Naložbeni pnpirjf-
sv9*/« majeva renta......
4 2°/0 srebrna renta......
4°/0 avBtr. kronska renta . . . 4°/0 „ zlata „ ... 4°/0 ogrska kronska „ ... 4% „ zlata „ ... 4°/0 posojilo dežele Kranjske . . 41/«0/« posojilo mesta Spljeta . . 4VS0/« »     Zadra.   .   . i
4V»°/o bosn -herc. žel. posoj. 19J2 4% Češka dež. banka k. o. . . 4'/o     •» „      ž. o.    . .
41/ 0 o zast, pisma gal. d. hip. b. 4",° o pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr. , 41/f°/o zast. pisma Innerst. hr.   . j »»      n ogr.centr.dez.hr. 41/,0/-     „       „    v  hip banke . 41/,°/0 obl. ogr. lokal, želez. d. dr. ■ 41/»°/a       Češke ind. banke   .   . | 4°/o prior. Trst-Poreč lok. želez. 4»0    .,    dolenjskih železnic . . 3°,    „    južne želez. kup. Vi Vj 41/,* e avstr. pos. za želez. p. o.
' Srečke.
Srečke ođ leta 1854 .....
„   „    1860'/s ....
„   „ 1864 .....
„   tizske....... .
„    zemljske kred. I. emisije
,.   n. n
„ ogrske hipotečne banke . ,. srbske a frs. 100— . • ,. turške........
Basilika srečke.....
Kreditne „ .....
Inomoške „ .....
Krakovske „ .....
Ljubljanske „ .....
Avstr. rud. križa , .....
Ogr.    „     „ „ .....
Rudolfove „ .....
Salcburške „ .....
Dunajske kom. „ .....
Delnice.
Južne železnice*.....
Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „ „       . .
Živnostenske        „      . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr.    . .
Rima-Muranyi......
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Žitne cene v Budimpešti.
dne 4. decembra 1902 Termin.
PBenica za april.....za 50 kg K
Rž ,, april......, 50 „
Koruza   ,, maj.....„ 60 „ „
Oves       ., april.....„ 60 „ .,
EfVUtlv. Nekaj vinarjev višji.
Denar
101 15
101 ()5 100 40 120 70 97 96| 120 45!
97 75' 99 75
100—i 99 50
98- 76 9880,
100 15 106-1C0 50 100 50 100 c:> 99 50 99 —
98 —
99 50 292
99- 50
182- -18325 247 — 156 50 263 -263 — 253 75 86 50 112-18-90 434 — 88-76-75 — 55-26 40 70-77-—: 429-
63 5t 685-5'J . 1555 — i 668 50 ; 70175 ; 254 — 704 — 359 50 1435 — 464 — 385 — 297-143-,
1135 19 09
2342;
23 92; 117 05
9515 253 25
I:
IUago
10136 101-25
100.60 120 90 9815 120 66
10076 101 — 100 60 99 75 9H-50
100 60 107 — 10160
101 25 10160
loo-eo
100 — gg-_
100 60 294 — 100 50
186 — 18525 251 — 158 50 266-265 — 255 75 88 50 113 — 19 90 439 60 8950 78 — 78 50 56 — 27 40 74 — tO — 433 —
64 50 686 60 1564 — 669 50 70V75 254-50 70S — 360Č0 1438 — 46»-— 3^-8-299-147 —
11 39 19 11
23 50
24 — 11725
95 30 253 75
7 63 6 63 6 75 628
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca novembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Uredništvo rSlovencau 69 80 K, uprav-ništvo „Slov. Naroda" 36 60 K, adj. Drag. Dolenc ca Dunaju 1 K, župnik Ivan Sakser v Hotedršici 10 K klesar Al. Todnik v Ljubljani mesto venca t Francu Matijami v Šiški 10 K, nadučitelj Al. Trobej v Št. Uju pri Velenju 10 K, kapi. o. Bern. Šalamun pri Sv. Trojici v Halozah 2 K, župnik P. Švegelj v Movražu (Istra) )5 K, društvo slov. advok. in not. uradnikov v Celju 50 K, Fr. Košar v Žalcu zbirko 2 K, župnik Ant. Vraz pri Sv. Antonu v Slov. goricah zbirko 5 K. znanci na Raki mesto venca f gdč. M. Črne 12 K, župnik J. Zupančič v Litiji dar neimenovanega 6 K; podružnice: ženska v Št. Juriju ob juž. žel. 65 K, v Ptuju 40-10 K (po „S1. N.";, ženska v Idriji 68 K, prva ljubljanska pb prol. dr. Iv. Svetini udnine 86 K in Ciril Metodovega daru 17 K, združene podružnice v Ribnici in Velikih Laščah dohodek veselice 100 K (po ..SI. N."), ženska v Kamniku 126 30 K, ženska v Prvačini 20 K, v Medgorjah (Kor.) po župniku M. R eplu udnine 16 K in na shodu nabranih 32 K; darove Mohorjanov so pos'ali: Jos. Levičnik v Železnikih 4 40 K, Rezika Sterle v Gorjah 15 K, Rateče nad Kranjsko goro 5 K, župnik Ign. Okorn v Senožečah 4 20 K, prof. dr. Iv. Svetina v Ljubljani 6 30 K, župnik Vinc. Gršak na Vranskem 20 K, ž up. Jos. Atteneder na Polzeli 8 K, kapi. Ant. Strgar v Laškem trgu
3 60 K. — Družba je imela meseca novembra 866 30 K dohodkov in 89879 K stroškov; neplačanega dolga za isti mesec pa je še 1256 28 K, Blagajnlštvo družb* sv. Cirila In Metoda.
Upravnlitvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Ferdo fipilar v Št. Petru na Krasu 5 K, nabral v veseli družbi v gostilni gospe Amalije Lavrenčič. — Živeli!
hajboljSa hrana za v crevih
_DRAVEIN
bolne orroke i
1357
moka za obroke'
13
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
unsine nsma»zobna vafla
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. I steklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zaloga. ==
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinaluih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurglčnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519—40;
Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. decembra: Josip Kastelic, delavec,
38 let, Kongresni trg 8t. 3, jetika.
V deželni bolnici;
Dne 29. novembra: Katarina Vagaja, učenka, 15 let, jetika. — Mihael Markič, kajžar, 51 let, pljučnica
Dne 1. decembra: Marija Mežnar, gostija, 62 let, pljučnica. — Jožef Zupančič, gimnazijec, 13 let, Skar latica. — Neža Bogataj, dninarica, 85 let, o8tareiost.
iVUteorologiono poročilo.
VUins nad morjem 808'3 m. Sredini        -u *.•*» 7S6-9 tsis.
d	Čas opa-	Stanje baro-j__	S.*	Vetrovi	Nebo	11
Q	zovanja	metra				
		v mm.				S« M
3	9. zvečer	732 6	01	bL vzhod	megla	ti
4	7. zjutraj	734 2	— 06	si. svzhod	megla	S
	2. popol.	7349	00	sr. jvzh.	oblačno	o o_
Srednja včerajsnia
;ca!e: 01°
ramrioratnra 14°, oor
TVilhelmov
zeliščni sok
mnego let 22 priljubljeni
1 steklenica K 250 poštni eolli = 6 steklenic K !0 —
IVanUo       a (2721—2. na vsako poštno postajo pošilja
Franc VVilhenn, lekarnar
c. kr dvorni zalagate!) v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko.
Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb  trga  Neunkirchen (devet cerkva;. Dobiva se v vseh lekarnah.
Kjer se ne dobi, se pošlje direktno.
Naznanilo otvoritve.
Usojamo si cenjemu p. n. občinstvu naznaniti,  da smo s 1. decembrom t. I. odprli
„Prvo ljubljansko parno pekarijo".
Obenem se p. n. odjemalci, in kateri hočejo kot taki postati, najvljudneje vabijo, da si pekarijo ogledajo.
Z velespoštovanjem (2977—2)
Prva ljubljanska parna pekar i ja
£jubljana, Rimska cesta 16.
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, izučen v trgovini mešanega blaga, želi stopiti v službo do 15. tega meseca.
Ponudbe pod: ,,S. L., poste restante Žalec". (2982 - 2)
Zajčje kože
v vsaki množini kupi po najvišjih cenah tvrdka (2971—2)
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Ces. kr. avstrijske
držama freznici.
Izvod iz voznega reda
veliavea od de 1. oktobra 1902. leta.
Odhod is Ljubljant juž. koi. Proga i«s Trbli Or> i M. ari iJ4 m po noči osoba i vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Kt'Utzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Eea Selzthal v Aussoe. Solnogr&d, čez Kleia-Beitimg v 8teyr, v Line a» Dnnaj via Amstcrten. — Ob 1. uri . n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak CeiOTM, Franzensfeste, Ljabno, Dnnaj, čez Helzthal « Solnograd, Inomost, čez Amn-unn na Dnnaj. — Ob %1, v:. 51 m dopoidne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selztbal, Danaj. — 01 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensfeate, Monakovo, Ljubno, čez &eiz-thal v Solnograu. I^end-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost Bregenc, Curih, Gencvo, Pariz, čez Klein Reifling * Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, bil.-rijine vare, Heb, Pranzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Oanaj čez Amstetteu. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Franzensieste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni voiovi I in 11. razreda.) — Progi T Novo aaesto is v Eoćevjo. Osobni vlaki; Ob 7. ari 17 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. uri 5 m popol ud ue istotako, oh 7. nn 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnnol v Ljablj&no juž. ko). Prc£b .i Trolžb. Ob đ. uri 25 m zjutraj osobni vlak z i^uaaja čez Ambietten, Monakovu, Inomost, Pranzeii&feote, i>ylnograd, Lmcy Steyr, Isl, Aossee, Lju-bs o Celovec, lic :uk, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in H. razreda;. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lfi n dopoludne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare. Heb, Marijiue vate. Pizen, Bude-jevice, bolnograd, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zbil ofa j/mm, Lend-Oastein. Ljubno Celovec, St. Mchor, Pontabel. — Oo 4. uri £4 m po-poludnt osobni vlak z Dunaja, Ljobna, Selztnala, Be-iy i a. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonslesta, Pontabla — Ob H. uri 5l m zvečer oaubtu vlak s Dncii.a, Ljubno, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selz-thal iz Inomosta, Šolnograda. — Progi is *<37»ga mesta in Kouovl*. Usodni vlaki: Ob S. ari 44 m zjatrai iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri S J m popoiudne iz Straže Toplic, Novoga mesti>, Kočevja m ob 6. uri 55 m sveCer istotako. — OdnOd In LjtlD-Ijaae Orž. kol. 9 Kisaaail. Mešani vlaki; Ob <. ari »•b m zjatraj ob Si. ari 5 in popoludae, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri s.h m, poslednji vlak le ub nedeljah in praznikih in samo v oktoDrn — Pnhod v Ljabl^aao drž. koi. is £&n?tdi:>> Mesaai vlak;; Ob 6. uri -»iJ m njutraj. ob 11. uri o u doj<cindne, ob S. uri IQ va svečer ia ob 9 uri 55 &: zvečer, posledaj: Mlak \c ob nedeljah in praza:kjh ia mino v oktobri1 i»)
iHaHaBaBH^
3 V življenju ne bo več!
400kom. za samo Igli 80 kr,
1 prekrasno pozlačena, natančno idoča an-kerura s sekundnim kazalcem, gre 36 ur, s triletnim jamstvom, 1 prima usnjat port-mone-, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalce, 5 mičnih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, 1 miče a album s 36 slikami, in k temu še 300 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 400 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti postnemu povzetju le 1 SO Iap.
Le kratek čas se dobiva pri (2989;
dunajski Grand-filijalki
Aiex. Jungerwirth
v Krakovu št. L2.
Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
1
0
Uniforma
za c  kr. sodnega  uradnika, čisto nova,
se ceno proda.
Vpraša se pri A. Jeneb-u (Žolari a) v Kranju. (2990- 1)
Mlad
trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešanega blaga, želi takojšne službe. Ponudbe „Mlad pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda". (2968—3'
bleka, koci stari, komisni čevlji s podplati----
na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako nizki ceni dobivajo pri (2877— 7)
Mum Pressbnrger *Xc ^»«»»« Dunaj, XX, l, tovarna u uli/.en.
Knjigovodkinjo
in štiri prodajalko
iz dobrih hiš išče za januvar 1903
za damski salon
glavna zaloga„Angleškega skladišča oblek", Mestni trg št. 5.
Take s prakse imajo prednost.
Pismene ali ustne ponudbe na On-slava Bernatović-a, Ljubljana, Resljeva cesta št. 3. (2991—1)
skladni koledar*
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegar.tni obliki v založništvu tvrdke (2390—11)
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, nanio ?0 vin. s pošto %0 \in. več.
Znesek naj se blagovoli v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati.
Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik.
Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma.
92S~ Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim £. naročnike, da se rim preje oglase, ker se bode na take v prvi vrsti pri razpošiljatvi oziralo. ~5tiQ
* rT
C
1- *
a-
s: v. b v.
o
.0
o * u
0 b
_ o tj
o   tj i<
! J.
c S p £
o f k:
C* C
C
t)
CA
o
Si
IV O V TROO VINA!
o
0)
s
-M
03 S
»m
0
i
Slavnemu občinstvu tu in na deželi, vljudno naznanjam, da sem otvoril
novo urejeno trgovino
„pri dobrem pastirju"
z raznovrstnim manufakturnim, snknenim in perilnim blagom
v Ljubljani, na Starem trgu 9
kjer bodem imel v zalogi vedno dobro in trpežno blago po zmernih
cenah ter se bodem potrudil cenjenim odjemalcem postreči solidno in z nizkimi cenami.
Priporočam se v mnogobrojni obisk in številne naročbe
Z odličnim spoštovanjem   *t t%\\t%W» (2964-3) A*U*r
Stari trg &t. 3.
z'
Z
Možko perilo in spodnja obleka.
AK
Enega ali dva
Cl k* 0lE M
14—16 let stara, vzamem t službo kot vajenca. (2962 —3)
Ivan Zrimec mesar v Spodnjih Gorjah pri Bledu.
Caj proti kašlju. |
Izpričano vplivno J zdravilo proti ka- £ šlju, hripavosti in .
pri zaslizenju so-
* pilnih organov.
* Vsak dan se vzame . tri čaSice tega čaja,
s? vselej  eno uro pred (2910)    jedjo.      d (2)
Cena zavitku 541 vin.
♦
♦
♦
♦ ♦
t *
i
Lekarna Piccoli „pri angelju"
Ljubljana, Dunajska cesta.
Zunanja naročila proti poštnemu povzetju.
Razpis
službe zdravnika
za sodnijski okraj Kobarid»ki s sedežem v Kobaridu, letna plača 1600 kron, v pojasnilo za druge dohodke se lahko obrne na tukajšnjega zdravnika g. Fr. VotoČka, službo bo nastopiti dne 1. iebr. 1903, prošnje je vložiti do 31. decembra t. 1. na županstvo v Kobaridu. (2950—2)
Opciji
se da
etrna
tudi
v najem ali pa proda v last.
Le-ta leži poleg deželne ceste v tuhinjski dolini, 2 uri nad Kamnikom. Kovka je primerna tudi za izdelavo drugih lončenih posod, ker je kamenja in peska popolnoma prosta.
Več pove gosp. Franc Zore, učitelj v šmartnem nad Kamnikom. (2914—5)
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
Esence so zdravju škodljive.
Br-"o*Jnan"or''"The Nectar of Jamaica.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke :
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je ▼ vseh kulturnih držuvah na svetu postavno varovana.
V LJubljani   se dobiva pri Antun M»«< iilu (2555-21)
		
SreČkanje nepreklicno 15. januvarja 1903		ta 40.000ta I
Srečke umetnis! (2927-4) 1	ko-otaega društva j.c.mayer| krono                                 • Ljubljani. |	
■jlUL- Sli! JL^ILJJJL
m i
= !!! I —
vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehničnih kot kirnpgičnih, tako n. pr.:
cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari.
m
bi Velika zaloga koles (bicikljev)
g= in i>5al^cur5tnir) jekleni!} izdel^ci*.
§]] Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje.
Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
(2898-5) Josip Kola^ in drug
Cjubljana. — JVtestni trg št. 9. — £jubtjana.
laiiBiiisu:
i i
1
i
od 4. d® 24» decembra
v »Angleškem skladišču oblek"
Cjubljana, vogal sv. petra in Resljeve ceste št. 3
Dobra zimska obleka za gospode  ....   prej gld. 12.— zdaj 8.— gld.
Športne in zims*e suknje....... ,,    ,,   12.—   „    8.— „
Haveloki.........,   .   .   .     „    „   10 —   „    6.— „
Jopice s svileno podvlako in kožušnim obrobom 10.—   ,,    5.— ,,
Double-paletoti...........,,     „    10.—   „   5.50 „
Fini vatirani ovratniki s ali brez kož. obroba     „    „  20.—   „   12.—
Croul- in Double-ovratniki.......„     „    10.—   „    5.50 „
Kožuhovina in vsi drugi izdelki za 30% ceneji. — Naročila po meri se jako točno in fino izvršujejo na Dunaju. Pošiljatve na izbero brez postnega povzetja na vse strani. Z velespoštovanjem
J. M. Netschek — Oroslav Bernatović.
v flosiilDi jri zlati ribi"
sveže
morske ribe.
(2738 —6)
Z velespoštovanjem gostilničar.
Bottger-ja podganska smri
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa pro-sta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.
se dobiva samo v deželni lekarni ,,p>*l JVIarlJI p omahuj** M. Leuatek-a In v lekarni Unald pl. Trnk6ezy-Ja \ EJunlJanl.
Z uspehom podgana ?e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredatvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—13) I.. M res, mlekarija.
Poskusite      T  ■    ■ f
J.KIauer-jev,lngiaV
■a««-a v mM rastlinski III* «- »- :
Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-242. Edini založnik In Imetniki
Edmund Kavčič v Ljubljani.
J^ainovejša H&
ročna dela
izdelana,   pričeta   in  predtiskana;
svilo, prejo, volno
za  vezanje,  pletenje  in kvačkanje
priporoča        (v324— 6)
F\ HITI
Ljubljana šfe Pred škofijo štev. 20. ife predtiskarija!
frak s svileno podvlako.
Obleke za gospode in dečke, haveloki. menčikovi, klobuki, perilo, kravate
itd. itd. po čuda nizkih cenah.
Moderne damske jopice, ovratniki, predpasniki, boa, mufi
se dobivajo v
„Bnrskem skladišču oblek"
Ilijiit>lj&na, Kolodvorske ulice 41. i
J. Druml.
(2984—2)
Z velespoštovanjem
\   Za JitlkSavža
I Rudolfa Kirbischa slaščičarna \
B Ljubljana, Kongresni trg
J3 svojo bogato izbero v atrapah. figurah, bonbonih, košičkih a sadjem, pocukranem in glaziranom sadju v škatljicah, najfinejših bonbonih Suhar, mandolato, medene potice, popernike, najfinejše pecivo 55a čaj, patience-pecivo, bisquit za šampanjec, kakao, čokolado, čaj, rum, konjak, najfinejša desertna vina in likere, prepečenec, skla-danec (Wafiel), karlovarske oblate za pisehingerska torte:
H —*Z<&l pravnike
li najfinejše police, pinca, šartelj, vina is e. kr. <   dvorne kleti (c. kr. dvorni grad na Dunaju).
M
C
^^ZZ Vse jestvine sam izdelujem. SSES .Varorlla  na z u 11 n J  se  Izvršujejo  t o e n o.
(2972—2; C
wwwwwwwwwrww,\
wwww
flHHHHH
A.
1 Božična in novoletna darila! |
0 *
0 0
0 0 0 0
&
*> 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Do vrhunca dognane, vse zunanje tvrdke Prekašajoče cene!!!
Kupujte in naročajte le pri domači tvi dki m prepričani bodete, da bolje in ceneje kupite in se izognete prevaranju!!!
v Švici nakupljenih
Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih o*ei>n< ur kakor tur!i zlatenine in srebrnine. Nad 20 „ znižane cene
kakor je razvidno iz mojega, na novoizdanega cenika. Na pr.: Stvar, ki jo preje stala 10 gld., stane danes le 8 trld., tor»«j čudovito po ceni.
Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure z novim jako krasnim bitjem (Thurmschlag) V^.kovrstne budilke v secesioniatičnem okviru, zalogo še nad 6000 vsakovrstnih, osebno v SviCi nakupljenih žepnih ur različnih sistemov. Priicession, veliko izbero zlatih in srebrnih moških verižic najrno dernejših faeon, dolge damske ovratne verižice »L«rgnon«, vsakovrstne lepe garniture iz kina-srebra, dalje namizne oprave (Besteck) v etuijih, Jepe palice s srebrnim ročajem. — Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako blago jamčim ter se priporočam
90)
urar in trgovec z zlatenino in srebrnino, delničar prve švicarske družbe tovarn ur „Union v Genovi in Bielu, založnik c. kr. državne dolenjske železnice
tjubljana — Mestni trg — tjubljana.
BV~ Prosim zahtevajte novi veliki ilustrovani cenik! — Pošilja se zastonj in poštnine prosto. "9m
0 0 0
0
0
0
0
0
0
0
&
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
00000000000000000000000000000000O
bdajatelj in odgovorni uradnik : D v. Ivan T a v i a ?.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn««