eto LXX1. St. 60. Lfafctjaaa, torek 1*. Cena Din i.— t zna ja .sa* iar popotana, izvzema: 3eaeije lt. prazniJte — inserati 3c M) petit vrst a Uts a. do vrat a Uto i 50. XJ 100 3c 3O0 vrst a Din i već31 instrati petit vrata Lhn 4.—, fopust pc dogovoru inseratn) đavek posebej — »SiovensKj Naroa« -* - mecećne v Jugoslavija Ots 12.—. za taoas mrtvo Dto 25.—. Rokopisi oa oe lKCMNIsr\<) U* UPtAVMnVO L 4 ■ B L 4 \ M A. finafljeva ulica eto*. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-26 ta 81-26 Podružnice: MAKIBUR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska O, te let od St 26 — CELJE, cei jako uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. M; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10ll Postna hranilnica v Ljubljani St, 10.351 \ Avstrija definitivno nenflca: Sprejem Hitlerja na Dunaju Pripeljal se je včeraj popafns Iz Una ter je pnjpfcal v SclMssferttnna 60 večera, nato pa se je med ipalirjem nacističnih formacij, šolske mladinr in vojaštva pripeljal v hotel „Imperial" na Ringu — Slavnostni sprejem je parado danes dopoldne ob 11« na Ringu, pa z vojaško Dl>U. 15 marca br Hitler, ki Je i artiiafiletio Avst-ij> 2 Neroć jo m po od-.: ■ ec b ■- i SMSnoi -iaednika Miklasa postal tudi državni _ - MM .-- ;•- ot ass| r»r-.r^ ;a: r.a Ehmaj. Zaradi pogajanj glede odstopa Miktass so njegov- prihod na Dunaj te od scbote sem odlagal - Včeraj pa je ob 10.40 krenil iz L:n< a in se z večjim spremstvom odpeljal proti Dunaju. Narodni socialisti 5=^ povsod organizirali apr*jasnf. Na Du-ftj pO -»rvotnem načrtu prispeti r- • •-. - : i ■■ = mšm v i onimi na DhmJh ni funkcionirala tako. kakor so pričakovali, so gs nad tri ure zadržan Schonbrunnu. kjer m je ogledova. nekda-brraiis^«* avstrijsk b cesarjev s-e al J T se je peljal dalje proti središču me- - kjer so t hotelu >Imperial« na Ringu pripravili zanj prostore Narodni socialisti i ~r.i pozivali prebivalstvo, naj se udeleži sprejema Posebno važnost so po- - il* zlast na to. da bi se sprejema ude- več delavstva. Delavstvo, ki je na Puna ju po večini socialistično, pa §■ prav tak -> kakor klerikalno delavstvo od-h oaass vsako udeležbo pri sprejemu. Narodno soc:al stični napadalni oddelki so zaradi te^a hodih od podjetja do podjetja. - -"jali z-»r°"i podjetja in enostavno uvr-stilj delavstvo v sprevod ter ga odgnali ■ - ulico Na ta način so spravili na ul ce precej občinstva vendar pa je bil ogromni pr^tor na Rinjru in na Schwarzenberg-tzu precej prazen Na ta prostor gre manj 200.000 l.mdi. a bik) jih je le sem -y> do 100 tisoč. Na ulice so posla?: *ol«»k3 mladino, od zunaj pa so pripeljali h:tlerjevs^o mladino ter vse razpo-lo« -A in SS sSAdhC Nastopiti so ali tudi g"as:> in vre druge oficielne f^rm ; in organizacije. Ob 17 je I avt/ornobtlofca kokma proti Ring'i Zbrana množica jc Hitlerja Tiavd"»5 7 I '■' ~' I Pred hotelom »o »stavili tu-^i taatiu fetr avstrijskega m n^mikega v^^-* i Na ovacije množic j* } >r odg-voril .« V-atkim nagovorom, v je na«?lasti, da je ves nunski na-_-5berga do Kolna m od Hamburga do Dunaj« *ne misli: Nemčije, ko-Vrvr^rm je sedaj, ne more zlomiti nobena sila ca svetu in nemški narod bn ostal za e čase združen Nato so množico po--m na Hin-^Srale *»e organizacije narod rtič ne r-trank«*. 5o*sks mladina in \ a,i'\o V n»*»n« Dunaja |e pozdravil Hitlerja 1'inaiski župan dr Neuhauer. v imenu j^fva na kanrH«~ ^ lastna-* M?tl*>r )e imH nato kratek nago.-or. Ob 2. bo velika voia*ka parada. šolska proslava DUNAJ. 15 marca, br Pouk na vseh Šotah bo obnovljen v četrtek Prosvetno snisjistrctvo je odredilo, da morajo učitelji in profesorji raztolmofiti učencem v pri-rnern- obl:k: pomen združ-tve Avstrije z čijo in na ptlmeren način prikazati pomen m vloeo kancelarja Adolfa Hitlerja Pr^fbrte soIb4avlieno. 15 marca, br Sinoči le bilo da kljub združitvi Avstrije z Nemčijo meje zaenkrat še ostanejo Zaradi tega še ni svobodnega prometa med obema državama in ie za potovanje iz Avstrije v Nemčijo in obratno še vedno potreben pntn; list. Nemci smejo potovati v Avstrijo le tedai. če imajo v potnem listu izrecno zabeleženo, da velja za potovanje ali prehod preko Avstrije Tudi v pogledu deviznega prometa ostaneip vse dosedanje določbe v veljavi. Oblasti apelirajo na javnost, na i zaenkrat brez potrebe nihče ne potuje v Avstrijo Kdor pa gre tja. naj postopa previdno :n obzirno, da ne bo s svojim postopanjem kalil prizadevanje oblasti za mirnr "V*-' iar:;r» Avcfriie. Vsaka ne-oremiš^ena beseda lahko škoduje. Ta poziv ie izzval v javnosti veliko pozornost in daie slutit:, da ni vse v naiboPšem redu. BERLIN. 15. marca AA DNB: Nemško finančno m nistrstvo objavlja: marca pravi, da v Avstriji Še v Državni zakon z dne 13. ostanejo dosedanji zakoni veljavi in da bo vodja ali pa v njegovem imenu pooblaščeni minister v Avstriji šele uvedel nemško zakonodajo. Iz tega je jasno, da bodo se naprej veljale avstrijske carine in vse dajatve, ki jih je plačevati na nemški in avstrijski meji kakor je to bilo v veljavi d os eda.i Isti je položaj v svobodnem pristanišču Hamburg, kjer ima Avstrija še svojo posebno zono s svojimi carinskimi obvezami. Bivše carinarnice — DUNAJ. 15. marca. br. Po ukinitvi državne meje med Avstrijo in Nemčijo bo izpraznjenih mnogo lepih poslopij, ki bodo odslej služile za domove hitlerjevske mladine. Likvidacija avstrijskih poslaništev Avstrijska diplomatska zastopstva prevzamejo M DUNAJ, 15. marca. br. Novi avstrijski zunanji minister dr. Wolf je danes odredil, da nastopijo dosedanji avstrijski poslaniki v Praei Londonu in Parizu dopust. Vodstvo teh poslaništev je začasno poverjeno poslanskim svetnikom. Avstrijska poslaništva v Sofiji. Stockholmu. Bukarešti, Beogradu. Atenah. Budimpešti in Rimu se takoj ukinejo in pre de^ niihovi posli na ta-mošnia nemška poslaništva. V najkrajšem času bodo likvidirana vsa avstrijska diplo- matska in konzularna zastopstva ter združena z nemškimi. DUNAJ, 15. marca. br. Včeraj popoldne sta prispela s posebnim letalom iz Berlina nemšk: zunanji minister Ribbentrop in bivši poslanik na Dunaju Papen na Dunaj. Podala sta se takoj v hotel »Imperial«. k^er sta pričakovala Hitlerja. Po končanem sprejemu je Hitler takoj sprejel Ribben-tropa. ki mu je podrobno poročal o svojih razgovorih v Londonu. Avstrijski begnnci ne smejo nazaj BERLIN. 15. marca. br. Precejšnje razočaranje med 40.000 avstrijskimi begunci, k: so v dobi Schuschniggovega režima prišli v Nemčijo in ustanovili tam tako zvano avstrijsko legijo, je izzval razglas, ki je bil objavljen sinoČ Nemška vlada je tem beguncem prepovedala vrnitev v Avstrijo brez posebnega dovoljenja. Vsakdo, ki se hoče vrniti v Avstrijo, mora od pristojne narodno socialistične organizacije dobiti pismeno potrd Io. da ima v Avstriji zagotovljeno eksistenco. Brez tega potrdila je povratek prepovedan. Ker gre pri teh beguncih po večini za ljudi .ki so pod krinko političnih beguncev iskali v Nemčiji dela in kruha, je njehova usoda sedaj dokaj negotova. V Avstriji je par stotisoč brezposelnih, katerih število se bo sedaj po invazij' Nemcev še podvojilo. Prvenstveno bodo sedaj ti dobili zaposlitev in bodo morali avstrijski begunci najbrže še leta in leta čakati, da se bodo mogli vrniti v domovino. Italija ie otepa odgovori janski tlak sfcnia odvrniti oc Avstrijo In vaH krivdo na Anglijo in RIM. 15 marca br Ves italijanski tisk ogorčeno zavrača očitek tujega tiska, češ da Italija spričo dogodkov v Avstriji ni izpolnila svojih obveznosti do Avstrije, kateri je poprej obljubljala ne samo podporo, nego tudi zaščito pred vsakim napadom na francoski in angleški listi očitajo Italiji, da je izdala Schuschnigga in ga v najbolj kritičnem trenutku pustila na cedilu. Italijanski tisk je ogorčen nad temi očitki in naglasa, da je to le posledica napačnega tolmačenja italijanske politike. v članku, da je Italija vodila vedno politiko realnosti ter da nikdar ne misli plavati proti vodi. Vrhutega se. tako naglasa list, Italija ni nikdar z nobenim diplomatskim aktom obvezala, da bo varovala neodvisnost Avstrije nasproti Nemčiji, nego le proti morebitnim napadom s kake druge strani. Kar imata Avstrija in Nemčija med seboj, to je interna zadeva nemškega naroda, v katero se Italija ne želi vmešavati. Vrhutega pa se je razmerje po sankcijah znatno spremenilo. Nemčija je bila edina, ki je pomagala Italiji, da je zavojevala Abesinijo in zato Italija tudi sedaj nima nič proti temu. če se Avstrija združi z Nemčijo in si tako Nemčija poveča svoje ozemlje. Agencija Štefani piše. da je bila usoda Avstrije v rokah avstrijskega naroda samega. Zadnje manifestacije so pokazale, da se je avstrijski narod orientiral v duhu narodnega socializma in Italija priznava to dejstvo. Avstrijo bi bilo mogoče zakonito braniti samo tedaj, če bi kaj takega želel tudi avstrijski narod. Ker pa se je Avstrija izrekla za priključitev, je Italija to dejstvo lojalno in prijateljsko vzela na znanje. To je tudi posledica osi Rm-Berlin. »Popolo d' Italia« naglasa, da je fašistična Italija vodila vedno realno politiko in da tudi sedaj ne more drugače, kakor realno presojati položaj v Avstriji. »Tribuna« pravi, da je Italija tudi sedaj kakor vedno postopala objektivno in da se ni vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Kar se je zgodilo v Avstriji, predstavlja epilog unitaristične akcije. Turinska »Štampa« zanika trditve, da b: imela italijanska vlada kak vpliv na Schu- schnigga. ker ni za svoje načrte iskal nobe nega nasveta v Rimu. Za sedanji položaj so odgovorne zapadne velesile, ki so nastopile v abesinskem vprašanju prot: Italiji in razbile fronto,. ustvarjeno v Stresi, ko so pričele izvajati sankcije in odklonile priznanje italijanskega cesarstva. S tem so preprečile, da bi Ital. zastavila svoje sile za ohranitev neodvisnosti Avstrije. Os Rim-Berlin je bila ustvarjena v Parizu in Londonu, predvsem pa v Londonu. Zato nosi označbo -Made in Britania«. Francija in Anglija sta nadaljevali spor z Italijo, ki je zato dobro služil interesom Nemčije. Fašistična Italija se ni mogla istočasno protiviti koaliciji Anglije in Francije, obenem pa nastopati proti Nemčiji za zaščito Avstrije, ker bi na ta način prišla v osamljen položaj. Gotovo je, da Mussolini ni vesel pohoda Nemčije preko Avstrije proti jugu. vendar pa je ohranil svojo hladnokrvnost in ga ti fatalni dogodki, ki so se predvidevali že 1. 1926. niso mogli odvrniti s poti. ki vodi k cilju. Mussolinijev odgovor Hitlerju DUNAJ. 15. marca. br. Na Hitlerjevo brzojavko, s katero se mu zahvaljuje za razumevanje, ki ga je pokazal o prilik: avstrijskih dogodkov, je Mussolini danes odgovoril z naslednjo brzojavko: Adolf Hitler — Dunaj. Moje stališče je določeno po vezeh prijateljstva med obema državama, ki temelji na osi Rim-Berlin. Mussolini. Poljski listi Varšava, II. marca. AA. Poljski tisk objavlja obširne članke o dogodkih v Avstriji. »Express Poranny>s; objavlja med drugim, da je sistem, ki so ga hoteli ščititi prejšnji voditelji Avstrije, propadel in se zrušil kot sistem iluzij. »Gazeta Polskar, poluradno glasilo, pravi, da se lahko novi argumenti uveljavljajo samo z močjo, zvezami in obveznostmi vsake države, ki pa morajo biti jasno določene. List dokazuje, da Evropi ne grozi vojna nevarnost. »Kurier-Porannv«*: poudarja nedoslednost in slabost zapadnih držav glede ohranitve avstrijskega statuta. škofe že zapirajo V nedeljo so zaprli graškega, snoči pa solnogra* ikega nadškofa — Dolže ju monarhistične zarote Solnograd, 15 marca br Snoči so Juđl SICllM aretirati marca. br. Snoči so aretirali solnograškega nadškofa. Hi-tlerjevski napadalni oddelek je popol= dne obkolil nadškofijski dvorec in izvršil podrobno hišno prciska\o. Odpeljali so dva tovorna avtomobila raznih knjig in listin. Škofa so v dvorcu najprvo već ur zasliševali, nato pa so ga aretirali in odvedli na policijsko ravnateljstvo, (lesa je obdolžen, ni znano, ker odklanjajo o tem vsako informacijo. Trdi se, da je tudi njegova aretacija slično kakor aretacija graškega nadškofa Pavlikovskega, v zvezi z odkritjem monarhistične zarote. Katoliško univerzo v Solnogradu so zaprli. Dunaj. 15. marca. br. Bivši dunajski policijski ravnatelj Miha Skubl. ki je bil po nacističnem prevratu imenovan za državnega podtajnika za javno varnost, je bil na zahtevo narodnih socialistov po dveh dneh odstavljen. Včeraj pa so ga aretirali in zaprli na policijskem ravnateljstvu. Česa ga dolže. še ni znano. Narodni socialisti mu očitajo, da jc bil desna roka Schuschnigga ter da spada med glavne nasprotnike narodnega socializma v Avstriji. (Usx>da je vensih zelo krivična. Skubl, ki je bil do prevrata policijski direktor v Ljubljani, bi za svoje takratno delovanje boli zaslužil, da mu Nemci v Berlinu ali na Dunaju postavijo spomenik, kakor pa da ga sedaj zapirajo! Op. ur.) Kdaj bo Francija priznala fašistični imperij Ko bo aneksijo Abesinije odobrilo DN PARIZ, 15. marca. br. Havas poroča, da je za bodočega francoskega poslanika v Rimu določen bivši finančni minister Ge-orges Bonnet. Imenovan pa bo šele potem, ko bo sklenjen sporazum med Anglijo in Italijo in od Društva narodov priznana aneksija Abesinije. RIM. 15. marca. AA. »Giornale d'Italia« komentira vest Havasa. da bi Bonnet odšel v Rim. če pride do sporazuma med Italijo in Anglijo v vprašanju Abesinije in če nato ZN ta sporazum ratificira. List piše. da bi morali imenovati te vesti groteskne, i če so resnične. Italija nima prav nobenega interesa na tem, da bi imela v Rimu še enega zastopnika tuje države. Cesarska Italija se ne misli vmešavati v mednarodno spletkarjenje. Priznanje italijanskega cesarstva je živa stvarnost od 9. maja 1936 To ni bilo prav nič odvisno od 2eneve in tudi od nobene druge prestolnice v Evropi. Številne manjše države so že priznale to stanje. Ce bi bila Havasova vest resnične, tedaj bi to pomenilo sarro to, da nekatere države nimajo občutja za pravo stvarnost. Volitve v Bolgariji Sofija. 15. marca c. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah v okrožjih Burgosa in Pievne je bilo izvoljenih 26 vladnih. 15 pa opozicijskih poslancev. Veliki ameriški manevri Wa*hington, 15. marca. AA., Veliki pomorski manevri so se včeraj zjutraj začeli pod poveljstvom admirala Bocha. poveljnika vsega ameriškega brodovja. Manevrov se udeležuje 160 vojnih ladij in 15.000 mornarjev. Niti en novinar ali fotoreporter ne s.ne tokrat spremljati vojnih ladij. Manevri se razvajajo v kar najbolj možni diskreciji Naloga manevrov je preizkusiti obiambo obredja USA ob Tihem oceanu in ameriških otokov v Tihem oceanu. Manevri bodo trajali do kon- Upokojitve na meščanskih Šolah Beograd. 15. marca. p. Naslednji meščansko-šolski upravitelji, učitelji in učiteljice so bili upokojeni: Josip Prijatelj, upravitelj v Ormožu, Zora Klavžar v Mariboru, Alojzij Novak, Eva Kobal in Ljud-mila Klemenčič v Ljubljani._ Pozivamo vse nacionalno misleče občinstvo, da se udeleži akademije v proslavo 25 letnice balkanske vojne in obletnice pakta z Bolgarijo danes ob pol 21. v kazinski dvorani. CURIH, 15. marca. Beograd 10, Pariz 13.20. London 21.6575, New York 434 75, Brneli 73 05. Milan 22.85, Amsterdam 241.35, Berlin 174.556, Dunaj ue notira, Praga 15.165, Varšava &, Bukarešta %3k\ »SLOVENSKI NAROD«, torek. 15. marca 1938 Stev fin Smrten udarec na boksarski tekmi Ve« sparta, več telesnega nega zdravja, več plemenitosti Lfuo.jana, ">. * Ob popMaasa* ili ao uMi aoiati -porm oo-roćtl: to je pac zaek čaae i mm'^ no bi Mio asMtol; *e nad u n_ zakaj v. ob k< porodil o uo-Ki1l LjaopK ne nikdar piavati pr .* toku. v t* d>-— e ravnalo — ilthL tV.-u |a ■nora tudi od časa !o časa zavze-, #Ta!rs*e o# najraa:-f^r -s^ane v manjisv. kajr? »e gre *«*đ*ej za In. rit kateri ^.mi je Temine: -n razntn. ki si -jmraeen r nekrjffciiai ni" v sen jem za vaak spor*, b: naj imel v>aj en a.~a r.e 'eden besedo. Kakor rečena, n.i-3*:iamo krHfeirat; popTave spor*nd^i noro- ror.r. r«a /ani.iuvo > malenkost«, da \ je raj ttiaaao na^li med spovnimi poročili rioro-vla «■> ..r. .i-anski tekmi ki Je bila v *obo*o ▼ Beocradn. Tekaaa J* *aWeval.i .i vije nje mla>1e?a »portaika Veodar *o ni najno'i zanimivo: o Tekmi *■> kijih vicfflu poroča*! hssjgiajaHt . a ne m«d *;«ortniau ponAi'.'. V repo .em dain »te atako čitali, kako #o Iju-ljc besneli v aavdakraj« na tekmi, kako so wx t rja i i 2» xe*o 'Metevanje » pes-tmi Lri kaso i i-š^mj* - <*«o v rhunec. ko tc je m podijo ■jfl»«il miad človek pod Mirovi m ■ arena*. Obitt* nezavcaiea obC-.«au4vo je pa la> ka.o. da se «soi»e- • \. 2i*e :cr '!•« 1'° lahko ia zaeu-.a«o m navda-eva.o na i udar d. ki v-jo -t hropenjem a^ehaaih takmova%-.-v. SCI se dvigni. »>i--*; ^ ^ ' • vocane n o">i..j»: #> * ueaooko razočarano ia: rako rievon*aii*i< nim izidom U *ni oranja. ^ e»idar »e da večna >*di zadovoljna, ker j* dodUvela tako kneaifcs knaek-oat. -To a* b'. knork-ont!« so vzklika* ter te na-mmfrM nad športno umetnostjo. >Pr»»aaicaoia« fo pten*-■Sboohu. oo ug-> l.i je maf* pretresene xnožgan»- in frak-aro lohanje. %ma mu no-«Ztž roi poMig.ui: nesrečne/ -uur] \u up«»rt zari -j>«e- <=>«»erra -newjin MM n<> naalh^ie | > |« Kak«, vm^nr* Wp snort. na ms*! ram ne »«o r»r;> • v- v tem k*; e"*Kev.i • k. - • .iv.^-i-. rT*r*"e ria telrmr»h m r*»k't bom. • i -o * ■JTe« na^oai«*^ ' aodohni Ij««/I:e. 1>l4a r re**.-v : t>:«or-. si MM> •tti?: »roje ime, ne more meti re»»n:l» tw-arofoikoT. Tid- ^tHie k! «e ne ud<*;*Tvu-i»» ▼ r»*>»«»»fv *f«or*»: |iaojjmjJ r.t/vn pri *e:*onem iMl ki je .» ..'j- >»• j — ~r:» - -:e\ vn«e . t • ». ■ •,- Tre?. -1? ie eport v alirif« v ^oj« * - havT?^ • eve*_ra n»?v >jr. - . p»»-*^«*r»e- \". ,r »c .iindaoeo ije*»cro 7>Ynv-irv^o'" k t*»t ne Trirtn-tr na if4er?: preso«a*: «-prt- . ■-»», n ri i« p:«t- 1 Jror zrodkov n^ka^eam apOftmm paaoer in - ... n*—• Juh. o»«»/.Mjt ie *»ur«» • * ' Ji»«» napre televai i nil u< - edc ■ i avje. .n k .va «leni -rati/.ijo-mi i'-". N*eka*c • a.«urtnt pan ci »imjo -to p vuih rt—i k k '.avduij • •. za Hjrt k-, pedale na tekmam n k ii krene eamo t ■;«» k pljuča, k<-ulijo na mtma. Takoj jt očitna. eti er»*»r! nikomur ne koris-ri: ne paeivaim pri-n k: ^< vendar :jC- u-l^j^nijejV) v nooetrl panoe1! ter Je tratijo ratrneen čas na t*rr?Wh in x.rhavab. tu 'udi nc akt-'vnim Jr*r»r* m '.. *r» *' c." Tmi*e- nore^ !e za »i maso«. t<» ae para v i zu rek«»r«ie. Pravo lju-:i 7.a «'«ort 1». « ip tro'a y^ig<»\ar- iati. l»u>::t: jo oh r»rT^*'"- To^i. će"T»i ijiHije 'Lin«ia-ij(.e unelj pra\; -.•ntr«**! /r!. bt *e aavosmevaJi pr«*d\*«"n f*' hmhIIhi, •porrn*» ihlejVtvovanjc- <- r>. pr. ihlej-5.fvu>e"vf> r»m,'.,r; :fi koledarji, ki - nc ti e-ležujti-. -Lxcii! V r.i -•:••'(! fi)H»r-iicmi udej--»>■•. 'ie - rc nikdar /.a ^zmairo«. ue za -c In ne 7a desetinke sekund, temveč *-•► • •■'•t>- . • .■ •»*. k'• lup? nV>irrt i»nrhari. nrirTi:« *vr\f> o'^kiT**'*. 4« •i k: - -j -t fnti rnr,- • rii :i •'. *?> f-- rtni- ..j. na*i mho-* ro»( s in 4yr> io — da *'*h tekffn. k? zahtera. '-\ \-ui:, '••-ni«»' .ii.-ev 'it> »memo 4 ' - • 'ne,l tekme športnih i».uio_r ter •*a jiii moramo očno o^«^»ja'i. f 'eh v-m.^, n.tjve»"-ji •vatovoi liatL ee jih ■!:»»< to re ho tekmo* --v.! >\« i • j ne. jc \t*e«*>o /a pi.*~it< mIi i«»ks ui»ia\ Vh|«' ■•ir^\- razn-Jti •■- . -ki . . ..■ t—-e^n •!'*•.»<>- • - • ■ n-v Vprav 4 r/'eine skrajM:. su- r o«, -r- ■ ».. • - .... r-dravrtvene- i ii- iraikaga niTa\-; i^. Srantota m> za • ,i ..m. „>v -.--n p^^rHmo y.*o. ki bi 2a laMoa a»ipravi!i. |»r.»\ i «port je veifler ••' Ir.iito^ri ići nie«fa%- zamoaj ja-*n '«r» . ,i n«. Hirnv^ in kru'r^ .\'; naamaraa aj ia ni tako k'ilrurno da hi ne «•'»■- o '••ipirn .r- -it*- m -i'v- m-i -vivja-in sa divjaštvo? I»awJ.-irje>. ko rmaje t- i«iri;>-v« a vzeroj«. je «lo- at| asalamat] :r> ra/loirov. ti ••a )v < tr^nncni^r.if /.. » ki rUl;.»i i►s ' »-kni.m r, c-V) i, , krv'. nai i-o- 'dravniki — prMvsvvti r*2irv:ifri. P. Kdo je kriv? \ ?a\Tii vhicl ntKKK 151 W«II\K Predstave ob 16, 19.13 in 21.15 uri KINO UNION — Tel. M-ai I• • ■ i izi-edno napetega in zani-. tvega filma, ki ga je Pariz igrrai že nad pol leta v največjih kinema-togratih: Tsoda uboja obtoženega mača, ki ga sodi lastni oče — Prisilne odpovedi kt mir. V <"aatt in oboooCorav o i- raznn*l':\n. aa?»*evajV- .oir. ni!r v#\dra me it. a rodne aapet ~3 ret aripnvljanjn za * -Ii l Hovoi ftm mini vaaj i avOj biat V ~ ~ - ii i>•.»»i'»v-inje e«v|nti-k«> rt«l- r>o-eiano zararH mira . Mod ra»loj-: '.. .^j-rovM f^rt i-o\ani _^nod.irji rupaalL «la o»l-paam:u>?jV» zaradi mara. Hoteli so reoi. «la aoTao^-erUBJejo arndi *> -man l{«o\edi v teb oVeh meaerih m htio. samo mraaaa obeaaa IjtzMjamska je o »povedala i febraarju 10 Stranka ti. ke- niso rcUno plačevale n-tjau-nine - ^\ ^ tefii ao po a^orori prof: ured— loca z* pr»s it»o aonmilaka ««rr*m-e»L Kodi* sće ur-^lt brea izjeme iiiOaaajlOJii r^o>w.iar-jrr 7* solnijsko o»ipove«i. ,r :^ : ri- •±>rt p •* užu jejo pravire za mrovor pr*»* i od-z~~>—e x ~ innmi '•e^o^arjajo. Ia m? v ara-aafsi atiski in da zarad? teea ne morejo nJa- na jreaanaoe. HiiiH posesan "k' pa. iaaaj Oa*"- j: v v krt'I kor se tičejo *rcn atmke avnrh najemmJ-ov. Pri preste v ilaib imj^aiaJkni se Irenatne stisk« prelevijo v trajne otWce- kadar pride prvi v aaaaocai bi j# freh» p-Tačat: 4r«jepodarjn- kar je goe*^e- Učitellsko zborovanje M Bistrica. 14. ma -x^n \ »»ohofrv so ru '/Kierrral- ae-ttelii ^vf- SKa>btn«Jke«ja okraja Obiak »e bti tem vr<ć- ji, ker je bi! na dn-evnem redu med drnajm "-rferar -*rr*ke^a šoi^r.m ^a d/-omika g. L. r*»pUvira k: pa je S ' >-af v zadnjem tre- mtku zaradi manelcciie San. nad»>r^'Vi. ki se Te ta čts mudtl v Maribom. odpovedan tec preložen na poznejši čas. Bržčas se vzfil ra Pragerskem. ker se vae očite! j-=*vo obrata tam Tafe sestane. Predsednik .Miloš Tajnik jc pozdravi nmimoini novo pristopivSe člane in >!'a::ce Trdinovo, Grčičevo in Mažerovo \l Makol ter Franasvševo in 2o*nir»a ia To«joan. kav ko- o: navzočega poL zastopnika jj. Bru^-Ika Pr- mtuacijakem poroki iiu je omenjaj finanćni zakon, ki daje upanje za nastavitev ućrreljaaTab lb- Predsed k je prečatal spomenice ancai zaščiti obrne, am r*>sestev o^ - meji. rtredlagano ma Taamjean "▼etakem * ' »aanru o Mariboru, ki jo je ucitel> ^ - Miobna-vanjem ssjrrojoio. Interesi za naao me m «e bodo rpri-5o »■ »trcbiia •.umih popravil in dave l gotov)jemo ic bilo. da število ■ ih otrok stalno :iara;,a ter da po mm»_.li šoUh pntnunjkujc več učnih moči. (Y 1'oluuiiah n. pr. 3.) Učitelj šiaffaucaaza i/ Scaateaac aai Polj-.h poaočaJ o uč-iu iskih '»resoodar-*-^:h - t»vah in jih pr j>^>rooal. Iz »tati ,v • ii ,»r'>topa- ilančvj posainc/nifa društev k posa-meznin, Lr>;a*io\am V tem p»#08001 ho dru--ivu maaaabaal »eaaji aaaa>«oaaal; /Slasti je ptajmamaml prissop k Učiteljski tiskarni. Zadružniki .sami bodo imeli od te ju* :iajveć ;) .-> >amo je pristopilo kot član f ti vi ^j'» naj bi jih k pnaoaajaaO tudi k Le tc - ••.•.»>pomvKi. ki izplačuje >mrrmh primerih icp /nesok 13.(XM' lnoletnosti tudi odprav. :k) s imenih jc bilo slednjič več . ^v; med ilrugim: tudi. naj se /\. skim rc/. ser jem nagrade m. njiho-Hjfi»kovanje. k' je zelo komplicirano. Prihodnje zborovanj, bo v maju v Murski Soboti. 'Bo : ■ manif estaci :sko /bo- a^i m-\emi tneji. kjer bo /bo-rovalo bkrat. 9 dJfcrajnih učite jskih dru- Koncert »Liro« v Kamniku Kjirrmik. 14. marca Prvo slovensko pevsko društvo »Lira«, članica Hunad. /upe. k povabilo Kanr iča-rte k svojemu letnemu koncertu v soboto 12. t. m. ob pr>] f>. /»ečer \ SokoJski tcio-v»d>nci v klamniku \'abi*u se je odz"v*rio 'iw>C'' ki \mh doma* ■ k:s». 'ari okoličanov, ki «*> > malejsi nap*»ini! ^t pro-'■tore. pogre^ak p« smo ^ekaterc predstav-"' :* ':t»la'cli j. Zorko Preiovec. katcreisa je »Lira« na letošnjem občnem zboru imenovala za svojega čast--ie^a člana za njegove zasiutje in pa za veliko naklonienost. ki j«, je v /adnjth letih izkazoval pevakemn društvu. Dipioma v /istem m ;'rc7lianem okntu, ki je bila " ■ ■ zanj in katero ?e izdelal zna- ni kamn'sk slikar g. Jože Grčar. mu bo irročena pozneje. Na sporedu so bili zjstopani skladatelji: F. luvanec, R. Savin, E. Adamič. A. Foer-ster. Z. Preiovec. O Dcv. L Honat in C. I Prcseij. Lirami so tc- por nastopali popolnoma sigurno ter peli tako ubrano, da smo amoli v resnici lep umetniški \ečcr Zborovodja g. Ciril Vrerniak je do potankosti naštudtaral vso pevske to^ke. K popolnemu j uspehu pa j c pripomogla zelo aJcustična. na f novo preurejena tn povećana sokolska dvorana. Od lanskega leta te zbor, šteje 23 pevcev, s svojim zborovodjo Zopet- vidno napredoval, saj je izvaja! v svojem sporedu dve najtežji kompozicij Z Prclovca, kateri je >.,ianl skladatelj -Lin* m sta b li na tem koncertu rudi prvič izvajani. \-c Točke so žele od občinstva največje odobravanje, vmeci koroških narod h po jc na i bolj uiijala L. rforvatova *Taiu čje^ teče...« s aoiotn tcr:orja g Cirila \ rem&a ka rn jo jc mora i 'bor pohOA::-. Pevski zbor s svojim neumornim pevo vodji* /aslužn v>L nhznsTije m bi Šaleli. da bi »Liro« v kratkem eopel s ali v navzočnosti akladatcijs g Zorka Prem v ca ^a-mega. Izpred obrtnega sodišča * I *l /IH. \ o IC \/ M t IM >. N\ POSKl Š\J() I-Yar.re jv b 1 dno 6. v na m sp na de4o pri stavbniku. našle .. |es . Lne ;e delo nastopil. .ine 14. v nit .s. §1 vjelal ves dan. zve c: e bil aa^pmaOoa bi oz od-Tovedi in in bioz zakonitefra maaaaj '-'ram-o tožil stavbnika pil oh: tntnr ^ - za 14 krovno motdo. Sta\-hni;-; s branil plačati vto»že\*s>drči: Stavbnvk ni imoajel navesti, fcftted ga je France muaibualc, zOto se ni -Mlo ugotoviti, če jr "oier.e«' ime! kri-: zakonit iazlop za takojev-n ocfcpu*»t. Kar s< LCe po-skušnie. je pa stvar taka: Po ^ 23" obrt. zak. .sme vsnka straniva broz :■: iho-ine odpoved, rajzoreti službeno i t1 v en on. : '■(■ bilo t" jklenjemi ^:<- mo na poskušnjo-. toda Frane - io bil sr»io-jet na po&ku>n;o za on ted^n. ted»^n pa ima 7 dni. Frane« pa J> dmtai >e ves osmi dan in šele tejra dne z.večer je bil odpo-ščen. Kakor hitro Mavbnik Franceta ni odpustil so.i m dan zvečer, marveč mu jo dal delo se naslednji dan. je p sk".sna doba minila: poalcusrio službeno razmerje se je spremenilo v redno, katei • moglo razdreti samo s pravilno odpovedjo. DELAVEC SK M VIOIJK ODPOVEDATI ODPOVEDNEM! UOKI. DOKI.EK T KAJ A SM 2BKNO tLAZMJEMMM Tone je bil sprejet za detavca pn stavbniku. čez 10 dni je zbolel in dob 1 bolniški listek Do takrat je imel zasluženih 77.75 din. Po 3 dneh je okreval in se vrnil na deio. poiir ga pa ni hotei sprejeti, mai-vec mu je napravd obrač-un ter g"a posiai v pisarno, kjer jo . katere pa mu uradnica ni hotela izplačati. Zato je tožil atavbnika pr: obrtnem sodišču na plačalo 14 dnevne mezd«. ToOenec tudi sedaj ni hotel plačati in je trdil, da jo Toneta sprejel mamo aa po**ku*njo, na ^a je ameJ tedaj v prvem mesecu odpostitj '»rez dpo-vedi. razen teg^a pa je tisti lan. ko je bil odpuščen, podpisal izjavo, da nama i ad nepravilnega odpusta ničesar terjati. Pri razpravi se je dognalo dm Tone ni bi sprejet samo na poskusnjo stavbnik jo mogel tedaj službeno razmerje razdreti k po prodidoči 14 dnevni odpovedi. T'-\dlo pa je tudi. da je Tone tisti dan. ko je prejel 77.75 din in bil odpuščen, nod^ii-sal izjavo, da aa oiTpovodUjV edškodniib za chif>(^>vedxii rok. ne da bi bil nlemu listek kdo preje prebral X, ottžraj^ se na to al je Tone vedel za VMfebžao ali no taka izjava za Toneta ni bda obvozna: SiUKbenč razmerje ni bilo še prekinjeo, vsaj pravilno ne. po 5 5 234 in 251 obrt. zak. y -službojemnik med tiajonov» polivko isro Fir ma z«! rod B. _ Mnzej W preveli t -rad V-e ma. riborHkeua MuzeMčena .lruštva ie bilo o.^r^ do»toč-no na preseiite\ nuzeja v grad. 0 leni so ■aamraTiijalj tudi .ia aeojeijakeai ob-rmem zboru. Kljub temu »a te društvo lam nabralo "J 45 raznih /.no. tov m-kili predmetov, večinoma *biKn.rrHl'>k*'iia zi»a»aja — /el**yiii«'ar premagal tri»o>«dj>k« -a!ii aa* V ru-fieijo m* j - vršil v Maril^oru tuinir za ^ahov^ko prvenstvo Slovenijo aied 5JK 2e]«taničari »ni / Maritiora in sahovskin klu-lom \7 lrlK»velt. Turnir io končal z visoko aaamfo Marrboreanov z rezultat om i &fz:2/?. _ TeroH-i aretiran v Mariboru. Mambo: >»ka polieiia ie a£eraj aretirala.Jakova vr. larušira pod sumom, »l-i i*? "lan 1'aveii-reve terorislioa*- d nižin', i v leoa je i-skava. ki nai pokaže dali ie_«*urn uprav — štirj« sožari v eni ncW-i. Si-di npčj jpodar?kprn ikjpIopiti |Hrv.«Ktnika .Takob;i Predrkako v ^p, • ;»»r • f>ri Racali. < »u«^ni ^' i'1 hitro ra/>-.:ril na | ' slopie sofiste Marije Potisk in obe h i-d sta do tal ponoreli. Ko >o gasilni gasili Lj dve jH^lopji. je izprulmil o^enj ------ Po-lovi, k^-r r-!a Bfjf0re4J gospodare -.»oseaitaikov Kranea Braunstierj Mia in Prao- ca Damjana. Sumijo, -la jo v-o Stari požare lwzročila ista zločinska roka. Orožniki so vestno na deiu. da izsledijo {jožiralca. — Vlom * lletekli^ «•> n Malim aiije. V no- ci na BOBOdeUek ie do>l" : r.-/~ »!oui ftorloc vb>n>il akfazi okno v Stanovanje policijskega aeenta Franca Saflcsid j ria Alek-san<1rovi cesti 29 v Koša k i h. Vlomilec je od-neriei oldeko z listnieo. v kateri je bilo 500 Aiiinaov. — Odlikmanri na kuharski razstavi. Vo- -ebna strokovna komisiia ;e pod?lila na-sleojiiim razatav44alcom velike kuhar^k«.-razstave v laariboru zlato in srebrno kolajno: Marija ZemiHČ (:>Orl;>. Aleksander Kleč tč I Velika kavarna). Grafska klet. hotel Meran. Fran*- Majcen i kavarna Oriont), Josip Povoinik. m E. Vajda. Čakovec kolaino so dobili: Ennanuel Btch (elaSČiČai >. Alojz Jar.-. Alojz Majcen. Oo^tilničar^k t So-la-v Mariboru- cvetličarna Požar. Franc Fi-tipič, Josip Benko in Uerman \V6gerer. S srebrno kolaino so bili odlikovali i: Antoai-ja-^eaica% Milki Tlavr, Marija Eniereič, Ma- rija Karleutz. Alojz Lisjak. Adam Crešnar. Mntdia (iolob. M »strm podjetja-. Pintar"*1 L-nard. I'ivovarna L'nron. Sehernaum. uma atakari« Velik- kavarne in Franc Pota- ner. Wr mati ra/»tavljalrj so [^rejeli kra-viie dipi list in inotociAlisl Vlarjaai ^'uček iz l*tuja. Imenovani je v l<>ku :»a iel v cestni jarek, kjer je obležal z nevarnimi notranjimi |H>škr*lbani! in zlomijo o 't»-iio noeo. M rket je popoloina uni-• ■ »n. PoSkorlovmica so reseva^el prepeljali v tx>lnico. — /..i>e;! a Nnaka« »,• v »jlavnih vlogah napletla ja • >^v->; • Ma-_.:r»da - S arv -va. Ivica, hčerka — Barbteeva, Mina GofBata— "va. jrof Štefan Plamenov nečak - Sam <*in. Antš;li življenje. ^ /rok jo^kušone^a samomora Je br^zj>osol-nost,- ' i Poletni gledališki abonma Ljubljana. 15. marca Uprava Narodnega gleda lisca v Ljubljani ražJpLsnije poletni abonma, ki se bo odtis;:aJ v ča^u od 15. marca lio '2S. jumja topa Iel Poletni abonma vel to m 8 dramskih in 8 opernih in operetnih predstav. Spiejema se na obstejerM - 1 \ !n B od danes pri blaprajni ^ledališk.- upravo v poslopju ciramake^a gledališča od 9. do 12. in od 15 do IT. ure. . Repertoar se bo črpal iz nasVinjih del: Drama: Krleža: Gospoda G'.embajovi. Nušič: Pokojnik, Benedetti: Rdeče rože. Stmcher: Zadrega nad zadrego. Anzen-l rubei : Podkrižova k i. Bergman: Marlid ;n »v. Pueein:: Manon Lescaut. Fonchielli: Giocondn. Grtln: Madame Sans-Gen^ in še ena opereta. Poletni abonma placujt* v štirih zaporednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu .drugi obrok 1. apr la .tretji obiv>k 1. maja. četrti obrok 1. junija. Obtoki so: za ložo v parterju in v I. redu št. 1 do 5 po 200 Cin za ložo v i. red i št. 6 do 9 po 230 din. Za partemi sedež T. vrste 64 uin. II. do III vrate 60 din. IV. do VI. vrsto 55 din. VII. do IX. vrste 50 d n. X dO XI. vrste 42 din. Za balkonski :': T v: Stf \2 HJara Potoonika . Ta kon-eorl ie prvi \ vrsti sličnih prireditev, ki aaajo aaaaajB j«ril»ti/.ati >iiuionteiio ir!asbo su--im Bsastem arebivalstva in io i"K» dc/.cli. kakor rudi v ittOPt«, L>a So take pnnedltve ne k pomembne. 'cm\«č tudi potrebne, je najl»olje pokazal sijaji n <» isk in topel muc-iem ki mi ^la bpi drUv.ui č!;ini .orkeslio w njihov diriiivut ir. Niko >ixitof. No ^h>rc>r€iotjevc skladbe, tez »Mirki rej M. Ionu a ki je :u doživel svojo kislino i/vc '3xi. Mirk.i rej» je »uita /j velik: »filjEOstar v tnh d!:čno uspel« Ce jc imel ljudski koncert CJob^anske Fil-aarmonije lokalni pomenfin b> v nai <>!.iirod<-k. ki u presegal okvir običajne glasbene prireditve. >af jo h:-la /dru/.e!ia s proslaVTj rojf;tirrc-.'> dne 1. M.asa i yka. prvega njegovoffa rojVnn-ua dne, ko ga tii več med živimi, in ko d d»;.va njegovo življenjsko delo. posvečeno resnici in človeštvu. \ senci aktualne gangst« s:oj. C pn»r. Vaćlav Huna n je v nvo-ni bo>»-di oprtal «®» \-eli'<0l'a '•lovc-kii :n njegov o k OS do glaobc nakar s<» izvaisJo gojpn-^i 'i4/avnega kons-r\«. pisaistke Kndj.- v». Lozerjevo, i^grisjovo in •V?rro-; i/., r mnogo rrnWti in o»>likovalne mV. ter izvajalee Dvofakovej7a klavirskega kvinteta v ;i- uni: 1 V.'ci<-c\ ". fbir-erja. Xo\šako. /.//mudili b< i en&vina. Pro-bikeij;, je eMM>:»!<^,*l^»;, nsoetn iti /e'i-tno. na i»: kT: |»osvot.di č.^šk: gfatsbi f'e iTO'Iatje toliko truda in ljul»e/,ni. Fr. šturm. Ez Celia —c tTbo.i na Starih slemenih Ko je sla 23-letna hčerka pre^karice Marrja Pan-Kčeva s Starih slemen v četrtek okrog 19. mimo hisc posestnice Terezije Koceljeve. je opazila Koceljevo pred hišo v hudem prepiru /. nekn žensko. Ker sta se začeli .-.ensk pretepat;, ic stopila Pantičeva k otroku, ki je stal polec pretepajočih se ieftsat, da bi ga spravila na varno. To je pa Kocl.ievo tako razkačilo. da je pograbila -ekiro in udarila z nio Pantičevo po glavi LMarec je presekal Pantičevi lobanjo. Težko poškodovano Pantičevo so prepevali v celjsko bolnico, kjer je v ponedelirk ob B Zjtfrral podlegla poškodbam. Kocljevo so aret-rali in izročili sodišču. —C Umrla je v nedeljo v Vošnjakovi ulici 1 v starosti 73 let zasebnica ga. Anto-,-- I ja Sihgerjeva, roj. Gorsetova. V petek je umrla na Slomškovem trgu 1 v starosti 27 let soproga trgovskega potnika ga. Josi-pina Rednakova. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje: —c Pobalinstvo. Ko se je peljal 49-letni delavec Maitin Sivka iz Hrušovca pri Št Juriju ob juž. žel. v soboto zvečer s kolesom z dela domov, so mu neznani storilci položili hlod če:', cesto. Sbvka je v femi zadel z vso silo v hlod in padel s kolesa tako silo. da si je zlomil levo nogo v kolku Sivko ročencn se zdravita v celjski bol~ - KOLE DA K DANES-Torek. l.=r. marcn kdtulIEatd. Klemen H. DANAŠNJE 1' K 1 R E D I T V E KINO MATICA: Tarantela KINO SLOGA: Trije neumni dnevi KINO UNION: Kdo je kriv? Družabni večer in akademija .lugosloven- sko-bolgarske lige ob 20.30 v velik dvorani Kazine. Slavistično društvo: predavanje priv. docenta dr. Antona Ocvirka o formalistični šoli v literarni zgodovini ob 20. na državni akademiji. Društvo za tftradbo hidrotehničnega laho-ratorija občni zbor ob 10.30 v družabnem lokalu U.IIA Kongresni trg l-II. Prirodoslovno društvo: predavanje proi Silve Antič ^Brctonska-človek, zemlja in morje«- ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. I) E Z D K N E L E K A K N E DANES: Dr. Piceoli. Tviševa cesta H. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Mosta — Zaloška cesta. Tatovi se selijo Ljubljana. 15. marca. S tpomlad3o so sc notepiibi, tatovi ira •o'-"' 1111/.ne/i umaknili vi m«*st na deželo. Mor po* laj i.:«> ijudoiu. ki so 6ež dan ^pošlcrii /.unaj na polju, velika nadloga, 7. dežele prihaja Čedalje vefe onoilb rfede tatvin ;" vlomov. 1V> okoliii VoJUce PireSice zasledujej4"1 nokeg.i Janeza Lonkoviea, bivŠe«iga kleparia. ki jo /.auii-Šil po \oseh ve<- drzndi tatvin. Nokeira Večera ie prišel tudi v fttšo poš -nika Anrofia l?!ut*i!i:i in ga po^iPostl za pre-nocršče. Po>es»nik. ki ga seve ni poznal, s--ga je ut-nr'Hl. kar mu )r pn lopov grdo 0o-plačal. l'om>či jo i/g:nil / njim vred a tu 1: večj;l. vsota '"^arja ki je Lenkovdč Izvohal v nekom predelu. Mnogo miravka dajo oro/nikom 'udi ni'a lole ,; Slavi » G., s? Iel«;: i/, kraja v krai po Poborjb. K<»mi » letni Slavko ki V« n*stal brez prave ^7.'auo\mu fa io-kra« de v«c. ker doseže. «Mi: lan se fn pojavil ponovno v l»ur; Sv. Lovrencu ter ukrade! Jo&effl Ladiru-ku nsajajt kovix0T, v kaicrem v» telo 'ii
  • t1 kovoev z.Tjre^il te. dni oi.....: vet tatvin k^r zaporci '/dutiaj .pa so ga i/.-n lili ljudje., ke. je lniš odna-al svoj plen v goz .. kjer »sn ga čakali rovaTiši. Med botrom ic lopo> vripol proč nekaj ukradene obleke, z osralim plenom \k\ no mu ie posrečilo p01 ogniti n.n l"v. proli Kani!i:ku. Tudi v Ijulii'anski f»ko!i i ne fflanjks bi-ro\'. Zlasti veliko je suni!;i\ih pof^opaoev v oko,:» i št. Vida 'm na Posavju, P3 *ud: r»". vaseh r>o«l Snisrno goro. Zadnje • t n i jp b'b, oro/aiikom kuci jurijavljenih vcT- drgnili vlo^ mrsv v jO'.ilj)(> sliraml1, nekaterih gostiln ;r KasebnUi lii>. na Poib-idi pa '--> nekemu g^ ■ r*l»o larju zmawiika.:<. Tudi večja vsota dinara. Naše «»1e«!;s!Išče r» r \ m a Začetek ob 20. urt Torek, 15. marca: zaprto. iTjosto^-anje v fvajti: Sneeulčica. Rdeče rože^ Sreda. Ifi. marca: Gospoda Glombai^'". Red Sreda Cetrt«d\. 17. marca: Zadrega nsd zadrego. Red B Petek. 18. marca: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol O P E K A Začetek ob 20. ur; Torek, 15. marca: Tosra. Red A Sieda. 16. marca: zaprto Četrtek, 17. marca: Evgenij Onjegin. Red Četrtek Petek, 18. marca: Ob 15. uri: Gorenjski slavček. Dijaška predstva po globoko znižanih cenah od 15 din navzdol * še-stova iodeinica. V č''*rtok. _'4. t. m. bo v op - ri proslava 25Jetnega plodnega umd-nizkega rlnlovaiita vi>jega opernega režiserja proi'. še^ta. Peia -• 06 VordljaVa opera Ki'_r<>bd:'o . P. n. obr-in-t-o že danes opozar-:amo. tla. bo ta predstava izven abonmaja. Slovenska javuosl se l»r •/. dvoma zavod 1. da loljire prof. šeslu v Veliki meri priznanje za Rjearvo delo. ki ie vr>il tekom l^h let v o! «-ri in ilrami ter zrežiral i-"l<> vrs.to zanimivih kiasicnili mo'lern'li ii£or. NjejKOvo pn/;id nanje /a prospeh naseda gledaliscia je priaieslo tekom časa Šlevilae l,ep^ plo\ali prihodnji itaSOB aVOfOVrstCtl Ulhliej« 25 letnico ustanovitve enrojega stanovsko va /. družen.ia. Po-drolmosb proslave Bi niso dOlO$ene, Z*drU; žmie škof ieloških uo-ii!ničariev lo Lin^lc poleg ro hnega obenrga zbora tudi slavno-t-ni obrti] zbor. oba v prvih popoldanski]] urah; na vidik'i <• tudi predavanje o servi ranjti — s praktičnimi zaledi. — prirejena !»o »mkaba p'A'n^tia vin in bodo povabi jen-k ?oHer?*vnn}u tudi vinski truovei. a na ve r-or bo zakl'MČerra proslava z družabno pri reditvro. škofjeloško združenje pričakuj udeležbe tudi s sirani sosetlnih goslilniskit zdhifenl in 7oli. da bi mu bila sobota 00 b*ty 1 fe7"rv>ratta. ■ »SLOVANSKI NAROD«, tvnk. 15. mare* 193*. DNEVNE VESTI asfalte fakultete za omet™ dr. Frane S*ei* bo ine! i ob 12 v univerzitetni xhon davanje: Gotske dvora"«1 VOBJ — Dfplom!r ••+%•*; za utrdit"--zsacionabie in oržavljanske zavesti, izdana L>- =kem kralji Al^Vsandru Z ?.< -. ' ' ':. >. '.-voboje- in zeflinr*nje pod naslovom *Stebri in grad tel ji Jugoslavije -rganiztrani bono praktični tečaji za sokolsko van. predavanja ter duhovne priprave za vse sokolske ztet* v Pragi in Beoirradii. Kot t* -možna . r u> ^ ^ nodo služili radio, daapozitivi 'n fotografije. Sokolsko prosa etno delo se bo opravljalo s poanoCjo posebnih sokolskih prosvetnih tečajev, knji žnic in čitalnic ter •dejnih Sol. predavanj in debatnih recerov r\jOebna ^»zornost bo posječena proslavi 201etnke našega narodnega osrobojenja in ardinjenja. proslavi kraljevega rojstnega dne m Vidovega dne. I^UNO SLOGA, tel. 2730^ predvaja sijajno komedijo I Trije neumni dnevi | i - Draavaa urad /a k»atrvi« rea -k»ga eredja. S pfleeb li m auian ima «mi v -I ni f.naneneni '.i'«wi;i »k* -lano kmetii-f>mu ministru pooblasti'o. -ia lahko ustanovi državni nravi za kontrolo cen poljedei->ke-^a o rod .1 •rušili kmetovalcev i h 00- K.?ko bo ta urad organiziran in kakšno _>no po>lo-... - ni znasio. To l*o d z uredil »o k jo !*o izda! kmetijski - \ sporazumu z dnurinu pri;**»fnimi bo ,:oio P« urejeno z ure xruiji-*,'r v -r*r min istri Jag«t-b»» rn>kr manife«taei|r * Jae—i Aireea. Ob povratku BalfaTi poslanika dr. lorij Cankarm ;/ Evrope so priredila vsa iugos|ovets«ka nar' iona trta di uMva v Ruenos Aireša v prodonh Jaajasiaa *n-k***;a «ru.*t\a skupno vererio. ki it ;e prisostvovalo okrog -,1n j j e»* »e razvjla v lepo ma r r. za vsa ko 11 vel* jf*n\ na 13. do 19. marta. Letošnja ni »mlada—So mssiava na • zmajskem vetenejmu dokazuje zopet velik napredek vsega avatrrjafDe-ga gospodarstva Zaradi požara plovite ro-' " - « er mora! \ ■ iesejem po-»tor- no nekoliko o: - :ar zunanja slika zaradi tega n trpela. Nasprotno, udeležba rrvorazrednJh tvrdk je še večja kakor običajno. Na aejuai so kakor običajno v«*a-eto razstavljene zadnje novosti luk-r raznih praktič-vtk> porabo, razni iz»lelki. pobiMvo. glasbeni instrumenti tn galanterij-go Sporedno s tem je v Prat m 1 razstava sejem za stavba rstTo ■ • >• razsta a poijjaHfe ^r~>-ata pa bo letos t odi rasstava mo-Koles. Obickovalci dunaiskeg^ po-a vetesejma imajo znaten popust na železnici in lahko potujejo v Avstrijo brez vizuma, — >mu« »r>ki turni t* čaj v TngLavsko pogorje prire.ii SPD v Ljubljani tudi letos in aicer v času od 3. do 10. aprila 1238. Udeleženci se bodo zbrali v Mojstrani, odtod povzpeli na Staadčero kočo. smučali preko Triglavskega kdenika na Kredarico .odtod čez do Hribaric ter preko njih v dolino Triglavskih jezer, dalje na Koaino. np. Vojzel m na Crno prat. odkoder bo sestop v Bohinjsko Bistr co. Po-^oj za udeleibo je poznanje smušk^ tehnike na Mrmini in vztrajnost Za navedeno turo. Obeta aa nam iepo vreme ter bo to izredno ugodna prilika za poset TngLav-sk- ^.a pogorja, ki Je ie pokrito z debelo plastjo snega, doć.m v doi ni že v?Uja a^omlad a svojimi prvina: cvetlicami. Pii- Iz LJubljane : • I :.-<«:T:a SIT1. Ljul--.jar.-j Alakssn irova cesta 4 1 — [r.,'.a'k, k.m. ^I'I>. to je Stsnič~-va koča Triglavski dom na Kreda ric: in ^oca pr Tra?1avskili jezerih so reano oskrbovane od 15- marca dalje Smučarjem pnporocamo. tla se odločijo za svoje spomladanske acuušl.e ture preko Triglavskega pogorja, ker bodo Triglavske postojanke predvidoma v prvi polovici aprila zasedene po številnih smučar j h iz inozem stva. — V revne Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, lepo sončno vreme, čas dan nekofiko t*-pleje. Včeraj Je znašala naj-Tda>ja temperatura v Splitu io v Ljubljani 8. v Mariboru La\ v Zagrebu 7. . Lcj-gradu 6, v Sara je u 3. Dav je kazal barometer v Ljubljani 775.5. temperatura je r^a.šrt^> —2.4. i —rj Pn-davanje o bratih šubieih I •b 19 30 bo predaval v prostorih Ljubljanskega klubn ravnatelj Narodne galerije g Ivan Zormart o bratih ftnbicih. Pre-.iavanje bodo spremljal. 3kioptičn€ siike. ladelane po Agfa-Color postopanju Slike Js pripravi! g. ravnateh dr M^an Dular ki jih bo tudi sam pokazal udeležencem predavanja. —' ^ i»i-in;mic a 12'Inrvni tečaj o negi !• ,r ,r.:-i -i!rok r drž zavodu za zdr:iv?tv. zan-ilo mater in dere v Ljubljani s> vr-s dnevno o-l s do 12 nre (tuli t^letonsko >t. 4-*71). Tečai ae bo vr>il (Opoldn.- o^i 1»> do • > ■::>.■ • on-k :n -V-'r'kdi ♦»•" i«« brezplačna Interesentko preimejo pismeno <>'.ve^stilo o prč.dku teraja (nietiii^ka r^z-tai a Žea*kf male zve /( \ .f.ik«»p;re\ ,.ni paviljonu je-nm konrii l'o-dniki /ražaio o njej iako ;h>hvalno. Oilprta tw> nopreklimo samo do v*te\>e p 20. *. m Zniindniki naj hite. Ia n^ [»r-deio prepozno. V sredo t. m. oh pol 16 :rn;i 7t*j>"' \od.-l\*» o razdani slikarica ga. Mara Kraljeva. Wakdo dobrolo-M! I "Aojim najnovejšim delom N na velika • »zen ^ ustvaril Molnar cn> a-ljivejeih komedj. eno najboljših «i»l. kar sn o jih splon videli na-odi-u T. se-tiakob-amh je dosegla ta ganljivo lepa. vedra il>č astvo spremlja ganjeno in nav potek igre. Pri predstavi sodelujejo: Bu-.'arjeva. Petrovčič-Wns< bei jeva. šubičeva. Hanžič. Križnik. Moser m clrugi. To je T-oslednja vprizoritev tc TZvrstne ves« lo-igre m Bc predMava igra v korist -lru^va kneginje Zorke. po \ ix<'i* :»djek v veliki Filharmonioni dvor;i Slavni na.^ violinski virhio? Zlatko H.i lokov i«'- korertira ta vvtr - f-odelovanjeni r;-ki Filharmonije. vodstvom arneriskea« dirigenta Luisa Siecl;i Pel kou-rerta in >kl »pno toeko |>a liriz! r,( t,.-, 'i-'.. !N>lir. Si-orod ohiavimo l'dr:. vstopni-Mi zo v proda i \ knMEarn; Ma* • \ »*» prijatelje rimpimne ala-ln /arjamo. da konc?rtira v -rrdo. I:i< _*•?. t. rn. \ \'liki F Ih. dvorani p;a:ii.~d Uaeu! l\o-. -k . ki i.- danes najznanienibd^i i-r.d--«-. rpr.d ' hopino\rh del. l)ruiri del nje gov »ca koneerla je izključno posvečen ve n.- -'i t-kr-iiin skladatelju -i Koe/.-ii^ki izvaja *>d n;»-_'.i Fantazijo v f motu. Nokturno v ei-ilum in fi<-duni 4 valčke: a.- dur. de^ iur. a-a-.e! i ----iur t»-r <<-.,.>r/.o v l.-molu. K lav t rs k v« »;ani«Ua Udoula Ko^v.alsketra bo praznik klavirske glasba v nailepAf-ai p*v n« mi !..>-* -i. \ ;*opni<-e se «lol> > v knji«jar-ni Ol. Matice. /a ob«-n i /l«"r K-*- njega društva SPD. ki bo v četrtek 17. t m. ob 20 .v ivorani TV^iv^k. zbom:ce. je članon-! SPD r;a tazpola-o tajniško roročilo v društveni pisarni SPD. Li'bijani. Aleksandrova resta 4 I ^miičiir-ki i/|«-t SPD bo v in nedrljo 19. in 20 t. m. Odhod iz Ljubljane zjutraj z vlakom ob 6 uri. te^a dne do koče pri Triglavskih jezer h. kjer bo preskiblj t» prenočišče. PoAra^ck v nedeljo zvečer. Člani SPD iruajo ugo-inost po-io vične voz ni ne ter znižane prpn«x^nine. Izlet bo vodil smuški učitelj Pr jave sj^reje- :..sama SPD d" vključno l»i t. rn. ij Prihodnji t"! . •, , -v I.- . fjani v svoji fototemmei v ponedeljek 21. t. m. ob 20 pod vodstvom g. prof. Itavnika članom SPT» .-«• nuni i iz.r»--d:i > iraaihm prilika, da dobijo praktične nasvete o povečev n r'el'žba je .-npj-Ti ter priporočijivo. da se UUm.aclrt.JC nrnvo-ćasno prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrov: eesti 4 1. — lj Psja^eils. (Vlkrilo moram priznali, -la me je pojasnilo «j. Anton« skubiia h kritiki 0 konrertu \Veier S.; Bg »*rk na beli d:u 12. t m or.-.«m.dito: hot»! ^eni uaotovib n ■•-vkladno-1 med inUesa. ' o irn-t runuNit:« in zbora, n kakor pa nteein ::n^l name ia kri-t'/.rati ii-ht-evaha klavirja, ^aj mi ni bil znan. manj pa ia '»i ho! d škoditi ugledu _ >ku! ja. ki ie na tlačil kot eden najboišdi nglaVvalce\ klaviri-v — Pr. Stunu — I, in dftn R'»har»Lj J;ik«»pira. .lakot»i*-ev v»sVr v !V»lavski rliorniri nitri. bo prvi veči'r. posve* n m-eaiu še /.iver »mu ^likarin. o katerem >o i\a<\ lastniki n;-:io-vh slik polii^ hvale. Ha \i -Jakopič izr*-ina ,,,4*-*. ~. !.i v.-l:h /.^ iz ui**«ove zunanjosti. Ni euda. da ie napravil iz njega kipar 1'olinar evo.jega M- flon-jjnčega - >• a a /. N.//iini ukazi, .lakopir *v.) živli nje in i.do Lom-- -pozna! i na :ijes»ov»»ni v-Vm \\ -'.-v dri h idkiopli^nib -tik. ki ImvIo sp: •■m- 1 a le predavanje o njem. |irii-r^,» Brat: i tno/. podnižmrn v Ljubljani naznanja, da 1k> dne 30. mana ' • x r * - i -i i <»brni z*»or v t-mi,ln «d» na XIX. drn"or aa .-ob.>to 2. a|>rila H»38 v novih iruHlv-nih prostor di. Kongresni trre-Jo 16. \. n. bo predaval prot. dr. Lavo C?r- o mi n vi temi: Kopernik ali 1'tolo-niei. frednvanje s.< bo v radio v mali dvorani irin >ni(-vu.i društva na Kongresnem traa. Prič d.>U ob 20.. vstop prost. — li 1'rdioilnie reiliin »redaranjs pri po-•trij/niri .!« Ljabljano bo jstri. 16 t. m.. Pre-Javala 1«) gospa Andreja Kjjufenkova o \"rlnicah. n»ih«o, vzar^ii in irbiri sorte. S -kioptieniiiii slikami. Začet »k točno nb 19. uri v prerja\aii • ; mineraloškega inštituta na univerz V*t«tp prn-t. — lj i>Soča matira v Ljubljani <»pozar-ja vse sanje članstvo in prijatelje, da bo pel k 18. n i <>b pol 21 v saloriii pri >Levu« predaval prvit v našem dru--*-\-u u'. dr. Branko AlujeVč o temi »Jadransko morje \ narodni z^Hlovini«. Ono je za vso državo najlepša in najdragocenejša posest, ki jo moramo braniti z vsemi sredstvi notranje in zunanje politike. V tem smislu bo g. dr. Alujević opravičil interes celokupne javnosti aa jadransko vpiaš*Lnje in njegov razvoj skozi vso dobo naše nacionalne zgodovine Kratkemu opisu zgodov fiskega razvoja in borb za - :venstvo ob jadiruiski obali bo sledil prikaz kulturnega in gospodarskega porne-r.a Jadranskega morja s statističnimi podatki o na/ r.oiski peditiki. K tema zelo važnemu in zanim'vemu pivdavan.iu vabin.'i vse efan,. in prijatelje s prošnjo, dbora -ladran^k*- **traž«- vljudno vabi vsoje ćla-mski sestanek v nebotičniku v sredo 16. t m. ob 17. uri. Od*x>r. —lj Rose MarV zopet v Ljubljani; Težko pričakovani najle«j>ši pevski film v zgo-ini kinematografije s slavnrma pevcema Jeanette MacDonald in Eddy Nelso-■aaa feo na sporedu kina Moste od petfca 1* t. m. dalje, na kar cenj. občinstvo že • isne? op zar jamo. \ *r doN dan j, družabne prireditve rtnškeira društva v Ljubljani so najboljša jamstva, da bodo posetniki na pro-i'niškega praznika, ki bo v sobo-l. m v Kazinski dverani. prišli svoj račun. Vsa Ljubljana govo-ri >• tej pomladanski reviji ljubljanskega obrtništv kajti tako zabavnega in pestrega p i agrarna ne bomo videli v Ljub-i...m tako kmalu Aretirana tatica. V nekem prenočišču je iztaknil policijski kontrolni organ že del j časa zasledovano 27 letno Frido Š. i2 Kočevja, ki :m:,ivo zaptisti. Sodiiik jc obro/eiea spornal za krivega in mu je prisodil 2 meseca zapora, katerega je obsojenec že prestal v preiskovalnem zaporu. Malcšič-a je obtožnica dolžila rudi tatvine moškega kolesa, ki je bilo last trgovca C:t4:adc. Policija jc pri MalcŠiču zaplenila neko kolo. ki ft b:lo pred sodnikom kot oorpuB deKcti abde obtoženec ie trdil, da je kolo njegovo. (":ekada in njejov name-ščonec >ta trdila, da je kolo prviarejeno, spoznala sta rji samo pO okviru, vsi ostali i zadušil. Kunstlju je počila lob.irii^ "*> w kmalu nato umrl, \'cra Sodja ie pji v k<>1 ntšnici podlegla poškodbam. Obtoženi šofer Sušnik, ki je Znan S-ic*1-kot vesten šofer, je priznal, da n* voiil neprevidno. Prvič jc vozil po iti £oriki cesti. Izvedenec g. Joso Goreč i<» izjavil, ila zadene krivdo samo »-oterja. Sodnik i€ Sušnika spoznal za krivega in ^a obsc»qh : a 4 mesece mpora, Zasebni udeležene . ki so zahtevali precejšnjo odškodnino ia stroške in odškodninsko rento, so Kd- r..^ vrnjena na pot civilne pravde glede svojih zahtev. Bolgarski rudarji v Ljubljani Ljubljana, 15. tnšr^ii Z beograjskim brzim vlakom ob 9.52 »e ;e pripeljala davi v Ljubljano 82 bolgar^k^b rudarjev, zaposlenih v velikem bolgarskem državnem rudniku Perniku. Prišli so pod vodstvom tehničnega direktorja inž. Radona \ ova. Ker jc prispela brzojsvka o ttiiho-vcin prihoda šele pozno snoči v Ljubljano. :ia kolodvoru ni bilo oficielnega sprejeme. Zato so Bolgari, ki so vsi v lepfh črnih uniformah, precej podobni našfim železnvčs.r-jem. odšli naravnost v prostore Trboveljske premogokopne družbe, kjer 9c j« njih vodja oglasil pri vodstvu. Potovanje bolgarskih rudarjev je znari-stvenega značaja. Ogledali so si dozdaj dvt velika naša rudnika Aleksinac in Rtanj nato so bili dva dni v Beogradu, danes pa so se pripeljali v Ljubi jopo, odkoder krenejo že dopoldiic \ Trbovlje. Potovanie jim je omogočila država. Vodja nidarjev je povedal, da jc med njimi več članov Ju-j Itaka in je tudi ob tej priliki sporočil pozdrave našim Sokolom. Dejal je. da se bo praškega vsesokolskcga z leta v Pragi udeležilo okrog 2tMH) Junakov. TPD je opoldne zci rudairje priredila ko--:'o, a v spremstvu inž. Zupančiča so od*li na geološki institut, popoldne si pa bodo ogledali mesto. Ob 18.15 se Bolgari odpeljejo v Trbovlje. Želimo bratskim gostom čim prijetnejše bivanje v Sloveniji. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 15. t. m. Rateče-Planica 870 m: —1. sončmo. mirno. «'-o eni snega, oisre-njen. skakalmcfe uporabne. Dovje. Mojstra na 630 m; —1. sončno, mimo. 10 eni snega. sten. Pnkljnka-Sperthotel 1300 m: —t, sončno, ni:rno. To Rtti >nega, zinrzniein. Dom na Komni 1520 m: —5, poneno. mirno, 150 cm snega, srenec. MALI OGLASI rfeseda 50 pai. davek poseoej Preklici, izjave oeseaa Utn L.—. davek posebej. £a pismene odgovore gleue maUb oglasov je treba priložiti znamke — Popustov aa tnale oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej NaimanjsM aiesea 9 Din tasarirnarje. vezenje zaves pen-(a, monogramov, jjumbnic Velika zaiogn perja po 6 75 din, »Juhlanai. Gospoavetaka eesta 12 POUK NajmAnj*. znesek fi Din Beseda 5U pax. davek posebej. STKMtilTS.Vl POUK Večerni tečaji, oitielki o ura dn št v a - e! > js iz aosoiventov vsefa vrst srednjih sol, pred. vse3i realk. TI ao si v toku let pridobili v •ermiaVh oralih nek olako teoretienefra tek* makeci i usnja in a;«ataaaati v resa akaaa rsairnUiva-ni risanju. Nekatera *ne*:a fo ilaMli and: abaoiven i obrtnih, viajDi obrtnik aa aaawtt»o-ohrTnifa soi. Ti so sicer ime i već* jo staaJbeeao izora z bo. s^osoa i zob razba, ki y- mora tak uradnik im^ti. na le afal pri ajih pomanjkljiva. Da ^.n and«i*at£om •dponaore. je država u*Ma -v-la tehnike •Oic. v ka*er.h bi Ahao.renti tok io. naj bi tvorili t obrtan : tlasrnjski praksi raeeaafl č'en m| irivniai vode* vom tohr.ilutih pfam prakti&ĆBi delavniJkim obratom, lijasova teh^i.^a haa%HHtai ;:h dela spo* >b-ne tudi ra k<*nstruk#*r e * r*»V i*<:h maar-aah rivilnih inženjerjev ia razni tehmftfli po.1"»^ttj. Nikakor pa ni njihova dos<*d2nja soli k a rok ovna izobraz, a niti v tehi:čnr«n nl*i v praktičnem ožim taka. da bi bi*i ?m<*-tre »amostojoo izvrševati tehnič. e ah srrad-bene r>h'r*ne prse. A Imina^tra'vno-tehničniin in ne obrtnav prak': n m - »m odgovarjajoče je sestav. I jen aoni načrt in pri k rojeni mma anr.v ter določeni poerji za pr«>- r> v *.r *k ;• sr:i-rje ialft X'. ra^'aiu •ehni*kih srednjih -ol ae l očno «=io\-jo ne no ajn spe^iarno in psa k' NEaaa, *emvcč snioano ia Unn Tf jM zna«r» cradN»nc. s*'o;ne e • *r'*chr:*fe Sfmkl. SotValiu ;a *f-^re : nrJ"\ in p akti čn** Ta š*ro"-ovne^a rouka je srledV U prvotni nam- '-. -a'oce ♦ lnj:h šol osrc*rerr*a n n»nT*«na. ""♦emujem je jo 'ah*eva. 4h se Iftvail aH* "v?n m tebn:->Vh sre^n^h *"»? r,-»«"o*> m nmv#rzf 7 t n-»l*!jev2r.;: lehniJfcegi - 1 K>- tvorbo vsr *7ednr*» "o]e m^i Hnra tuli nri-rravo »a \*#iflto^V< »*'ji . v- n^r^zum-TT;vn. rakjTi ae -'r,*a prav pri absolvsatili t-^mi5^?1! s~5 ni;h ^o1 v tem nrg7e«ln rzr°ma. Ti -»v '-'iVio'. :,i V n'^r^m?- T}*^« ii krivični. N «v o\io le .t •» • *ni zakon, ki predpisale *«»»ielno za izvrševane \>akeza obrta : t • ■ ao iz\eibar»ost v ročnem delu, izjem- aa ahhoiven"' t«-b-da*iii treinjih žoL «JraT*>ene ;»Trckc «***k> raK-> favor žira. da je izključno nj.ai pridržana >»ra\ i.j. -,a morejo po**ati eraditolj Sicer j -red j ^ uje gradbeni zakon zanje ■* letno prak*.) po za-vr-i^m izp.rn. pre-ino fe morejo noi vreči izpl.u za *.-av!neaa niojVria. ki pa ne more biti is»ove.iia z rzučen;cin ročneca izvajanja ziiar.iiiih de! in :?\.ijanjem obrtnega pok! • a. Kot najvišji^ kvalificirali obrni mojf-rn era ibene etroke pa 's jo i nora1 i *ako feo^re^ićno kor praktično popVno-ma obviada*;. Izučit: b se hior.t-i znlarsk h no*a>v m s ;očitrj-- .. \ obrta delavnicah spoznali md VSS pr«>i ik^iji u-zzh prof€»Jorustosakifa del. Ta deli Maaff telji po večati z zidarskimi ->ll prevz«»mi-jo, jih zidajo. mr»n:ira;o itd. in tul" Tmjs o lir:'v a rja jo. !*:• v*>vajv"- i;'hov.> e» V^no ore i-oVazbo :.e .;n>k» al: ni^ja ^ . Inja ^>Ia naj *e zan ^ učn • o!a ~i .la stroko oojCj: na n; niun- 2 e:! . S 5'ctB> prakso po iovr^eansa zavrsnem rzp:tu na tehni.%1 s:e laj - -': m^n a^olven* pri-rlohiM za ^lOr**'eT^k^ i z\ v>d"TVn f'"»d;^t;a saatv|pCaao aunia^rativnD c •- ■>-d-rsko in fHančni znanje. Današnja organizacija s einjih .-o1 ne liSTreza «vnj>mu prvotnemu nameni;, za kar so bile isvanovljene. Len: program zi te ^ole r.: ve< * Vno zacrtan in opredeljen. Tudi to je ra«l">g. da »e za j>tove NPMM .2-vaja v pouku prevelika s:e ::»liz-.iri: 1. Ina-ge r«a ooravnavato pieaploauo. V nekaterih s~rokah dobi narašča; ra mprom.i velik > praktične izveibanosti. v irueih pa prav ma!o. Ko f*oi«! a'^vveu* v življenje, je povsem desor>n*:ran. Za praktična zapo>*l;ev ima p:er-a! > r>rak*%•-♦•.. fr-e^ialrte^r • prev- ^ ^neza reoretačneara s*rokovneja znanja. Učna *nov ovse;ra mnogo - . teore'i^neca strokovnega znanja, ki ra n. pr. absolvent »tavbne stroke v praksi *r» oh upor.t ' ja*! ~e rn:* n nr. is*atika, IM9f ■■S-vanje železobstorskih kotatru< -i i. arejrkti-ranje zzraiS in teiinciih napram, nrrd nase::;\ ker so ta dela z zakonom r> i "zrna poob*a*čen:m r:v:'n'm inžen:erje.-n !n arhitektom, za adm:n^*rarivne tehnične • o-e pa je pouk preveč specializiran. To i« raz- »*'. da je -keoa eiiov ^a teh ^Kah preobsežna, da urez potreb^ ooreoaenjkije nara-•*^J ter krič: po diferenciac:ji g]ede na po-ki j.h bo ab*olveQ: pozneje rzvr^eval. Ker vzgajajo **hn:ŠKe srednje ?ole danes a min j*-ra* i e ven in prakuooo nvojst.aki naraščaj, je a tem uatvarjena potreba. >:a &e danim na'ojani primemo preustroje. Admi-r." —t •: vn* m u *e^rj ičnemu uradniatvu prak-i izvežbanost v izvTiievanju ročnesra dela ni potrebna, tako tu i ne strokovna teh-r.'.ko praktično in teoretično. • - r-*-- la]izaeria strokovnega po. ... Bjatrebna. Ta naraščaj mora v «: - i r»oznati tudi treovsko in finan. . ^lov^nje. kar je nujno po*rer>no Ta 1 dno vodstvo podjetja. Adnv-nistra- *.vn: ii-iin;sk: naraščaj mora pozna'*: bo-■ "■■-:-r:*a dobila o gradben<*tt! 10- e~---a a *min!**rati"rni tehrrčni - -.-.i i* mora v-^:*' !oč<»n^ od p.->nk~. za praktičen obr*n: naraščaj. UČNO OSEBJE Reorganizacija strokovnega obrtnega Šolstva se mora izvesti tudi v tem smislu. da $e pr.legne za strokovni pouk v solo tud: večje število praktikov mojstrov in inienjerjev z večletno prakso. V ta namen naj se uvedejo za mojstre posebni tečaji, v katerih naj se nudi pregledna učna snov. ki spada v stroko, ki jo bodo poučevali. Pri tem se jih mora seznaniti tudi z elementarnimi pojmi pedagogike in z načinom strokovne vzgoje. Mojstri naj se namestijo kot strokovni učitelji tako za praktičen kot teoretičen strokovni pouk v osnovnih strokovnih šolah, absolventi tehniških srednjih sol pa samo za strokovni teoretični pouk v osnovnih vajeniških in obrtnih šolah, v višjih obrtn*h in tehniških srednjih šolan pa kot strokovni učitelji za praktičen delavniški pouk zopet le izučeni mojstri praktiki. Teoretičen strokovni pouk v višjih obrtnih in tehn. srednjih šolah naj bi smeli izvrševati le inže-njerji praktiki z večletno prakso. Zato moramo prej izvesti spremembo določil obrtnega zakona in zakona o državnih uradnikih, kakor tudi zakona o tehniških srednjih šolah. Učnim močem, ki poučujejo na strokovnih obrtnih šolah, se mora dovoliti izvajanje obrtnih poslov in izvajanje tehniške prakse v polnem obsegu in brez vsa-kih omejitev. Dati se jim mora tudi gotov položaj, dosedanji, posebno oni obrtnih in .strokovnih učiteljev jim nudi odločno premalo. Velik nedostatek strokovnega pouka je prav v tem. da prihajajo v strokovno šolstvo mlade učne moči. do malega brez prakse često naravnost iz šolskih klopi naše uni\*erze. Glavni vzrok, da te šole ne morejo dobiti starejših praktikov je ta. da starejši inženjerji in arhitekti, stavbeniki, tesarski in drugi mojstri ne morejo opustiti svojega podjetja in ga likvidirati za ceno minimalne začetne uradniške plače, če pa se bo dovolilo učnemu osebju strokovnih šol izvrševati privatno prakso tudi nadalje, je gotovo, da se jih bo več priglasilo. Tudi se učno osebje ne sme preveč zaposliti z neplačanimi prekomernimi učnimi urami, pač pa se mu morajo nuditi ^azne ugodnosti, kakor jih je imelo pred vojno. Vodstvo vseh strokovnih mora priti v roke strokovnjakov praktike'.-, šolnikov, ne pa filozofov-teoretikov POMANJKANJE STROKOVNE LITERATI RE Da je nai naraščaj pomanjkljivo strokovno naobiažen. je vzrok tudi dejstvo, ker nimamo svoje strokovne literature. Pomanjkanje strokovnih učnih knjig zelo otežKoča uspešen pouk. posebno v osnov-n h strokovnih, šolah kjer si učno osebje še ne more pomagati z diktiranjem učne snovi. Tudi v tem se izraža nezdravo razmerje prosvetne in strokovne šolske politike Danes imamo vse knjige za ljudske in srednje šole, celo preveč. Imamo obsežno znanstveno literaturo za naše unverze. posebno filozofskega značaja, lepo razvito leposlovno literaturo, razvito žumalistiko i. t. d., povsem nezadostna pa je naša strokovna literatura, predvsem travniškega značaja. Skoraj brez knjig so naše osnovne strokovne, obrtne in višje obrtne šole. Ne-zadosme so učne knjge za tehniške srednje šole. Bele vrane so tehniške knjige za visokošolski študij. Zato je tudi strokovna izpopolnitev* naraščaja in mojstrov tako težka in često naravnost nemogoča. To. kar se more nuditi naraščaju po šolah z narekovanjem in pisanjem učnega gradiva ter risanjem konstrukt ivnih detajlov n^ šolsko tablo ne zadostuje glede na obsežno učno snov. ki bi jo moral v šolah predelati. Ker ne obvlada tujega jezika, mu je tudi tuja strokovna literatura nedostopna. Tudi ostale strokovne ustanove ne bodo mogle v polni meri izvrševati svoje naloge, če ne bodo imele na razpolago revij in knjig, v katerih bi svoja dognanja, iznajdbe in dopolnitve obravnavale in popularizirale. Zato je ena najnujnejših nalog, da se čim prej organizira ustanova, ki bo izdajala in zalagala strokovne učne in druge knjige tehničnega značaja, revije in strokovno lireraturo sploh. Kukcr v šolstvu tako je tudi v strokevni literaturi treba izvesti gotovo diferenciacijo po splošni in strokovni izobrazbi onih. ki Jim je namenjena. Tudi tu moramo graditi od spodaj navzgor, ne obratno. Najprej naj se izdajo učne knjige za osnovne strokovne šole. nato za obrtne .višje obrtne, potem Šele za tehniške srednje in končno za visoke šole. Koncentrira naj se v tej instituciji tudi izdajanje vseh strokovnih revij. ki morajo biti diferencirane po strokah, ne pa po političnem prepričanju in svetovnem naziranju naročnikov. AVTOM STROKOVNIH IX LCMH KNJIG ZA OBRTNE ŠOLE Praktične in uporabne učne knjige za strokovne šole morejo pisati le strokovnjaki praktiki s pedagoškimi zmožnostmi. V prvi vrsti so za to delo kvalificirani tehnični strokovnjaki šolniki, ki poznajo ustroj tega šolstva. Način obravnave učr.a snovi naj bo pregleden, izražanje i.asno in v lepem književnem jeziku. Učne knjige se morajo diferencirat: po kategoriji strokovne obrtne šole. za katero so spisane. Učna snov* mora biti v skl^-iu z učnim programom za vsa-ko stroko in kategorijo zaključena, ker vsaka izmed teh šol vzgaja naraščaj za povsem določene stroke in kateeorije Znanje višjih razredov in v nižjih strokovnih obrtnih šolah mora biti zgrajeno na učni snovi in zna-ntu nižjih razredov in nižjih kategorij t^h šol. Tovrstne učne knjige- morejo pisati le strokovnjaki, šoln'ki, ki poznajo praktične potrebe obrtnega noklica. predizobra-*^ o, inteligenco in zmožnosti naraščaja, ki te šole poseča. FINANČNA SREDSTVA Za izpopolnitev nažega strokovnega obrtnega šolstva so potrebna znatna denarna sredstva, ker so vse obrtne in tehniške srednje šole državne ali banovinske in ker je tudi vse ostalo šolstvo dr?avno. bi moralo priti tudi vse strokovno šolstvo, tudi osnovno, v državno upravo. Gospodarske razmere naših obrtnikov in podjetij so vsled krize take, da ne morejo sami vzdrževati teh šol. Uredba o strokovn'h nadaljevalnih šolah nalaga dolžnosti vzdrževanja teh šol občinam, delno tudi banovinam, toda tudi te samoupravne ob] ' nimajo dovolj sredstev* za njihovo vzdrževanje. Individualno dotiranje po gospodarskih prilikah poedinih banovin in občin ustvarja pri osnovnih strokovnih šolah nerazpolože-nje in nezadovoljstvo učnega osebja. Krivično je. da osebje enake kvalifikacije prejema v eni banovini po 25 din od učne ure. v drugi pa po 40. 50 in več din. Tudi je krivično, če prejema osebje enih šol honorar redno vsak mesec, v drugih šolah pa mora čakati po 6 in več mesecev, predno se mu izplača zasluženi denar. Nekatere šole imajo sredstva za nabavo vseh učil in pripomočkov, drugim pa manjka naj-nujnešega. Vsled pomanjkanja sredstev se mora v nekaterih šolah izvršiti komasacija učencev 3. 4, 5 in več strok v enem razredu, dočim se v drugih šolah vrši specialen pouk po strokah Vsi ti nedostatki bodo avtomatsko prenehali. č:m prevzame država v oskrbo vse strokovno šolstvo, seveda pa ga mora. potem tudi primerno dotirati. Le tako bo mogočo izvesti enotno organizacijo uprave in pouka v strokovnih šolah. Sredstva za strokovno šolstvo posebno za strokovno osnovno šolstvo niso v nika-kem razmerju z osnovnim ln drugim prosvetnim šolstvom, pa tudi ne v razmerju s pomenom, ki ga ima to šolstvo za naše narodno gospodarstvo. Dober strok ovni naraščaj rabi naše kmetijstvo, naša razvijajoča se industrija, naše obrtništvo, naše gozdno m lesno e-os-^odarstvo. naše okraski mestno vrtnarstvo, vsi naši tehnični uradi. samrnipr?v^p oblasti, nsše narodno gospodarstvo sploh. Sele takrat, ko si bomo vzgojili zadostno število kvalificiranega strokovnega naraščaja, bomo mogli pristop't i resno k izvajanju našega bodočega načrtnega gospodarstva. USPEH — Ali si že povedal mojemu ojetn, da sc imava rada? — Da. vprašal mc je. ali bom mogel preživljati ženo. Odgovoril sem mu, da im-.ru prihranjenih 100.000 din. — No. in on — Izposodil si jih je od mene. V KAZNILNICI — ^'lite. r'evilka IS! Jutri pri.!,- sem gospod minister. — Tako? Kaj pa ie za'jr^^il? ŠKOTSKA — Koliko bi mi popustili pri voznini. go spod kapitan, če bi za Inja dva kilometra do obaie preplaval? Kako so bombardirali Nanking O tem piše japonski letalski Častnik Mihitaka Hiramo to V japonskih listih je objavil kapitan cesarske japonske mornarice, vojašk letalec M bitaka Hiramoto, poročilo o svojih doživetjih med dvema napade ma na Nanking. ki sta bila uvod v zasedbo kitajske prestolice po ja.ponrki vojski. Kapitan Hiramoto je dal svojemu strahotnemu opisovanju ciničen naslov: -Naši izleti nad Nankingc. Takole začenja Hirarncto svoje opisovanje: čas: zgodaj zjutraj. Nepričakovano pride povelje, da moramo preleteti veliko morje in bombardirati Nanking. Nas vseh. ki se moramo udeležiti tega poleta, se polasti silno razburjenje. Kmalu pride vest: Voroshii — vse pripravljeno. Potem pa povelje: kakare — poženite motorje V živahnem, duhovitem tonu opisuje kapitan prlet japonskih letal nad razburka-r. a morjem, gorami oblakov in središčem orkanov. Končno so letalci zagledali sanghaj. Potem je priletelo pet sovražnih vojnih letal in jela so nas napadati, pri-povertu;? Hlramcto. Zapele so strojnice in vrela se je srbita bitka. Hitro kakor more naprav ti spreten fotograf posnetek, smo sestrelili dve sovražni letali. Videl sem. kako se je eno vnelo in padlo v veliko jezero, drugo pa na tla, kjer se je tudi vnelo. Ostala letala so se pognala v beg. To je bil prvi zračni boj v mojem življenje. Potem smo krenili p.-cti Nan-kingu. Z višin škrlatne gore je nas pozdravil požar mesta, ki je čakalo na prvi letalski napad. Slo je za to, da damo Kitajcem povohati, kaj pomeni prava kazenska ekspedic:ja- Zakrožili smo nad mestom in budno iskali svoj cilj. Računali srno z vsako bombo. Bomba je draga, zelo draga, ona pcžre mnogo denarja naših kmetov, ki ga težko zaslužijo. Zato nismo smeli vreči na mesto nobene bombe, ki b ne zadela. Za cilj smo si zbrali obe nankinški letališki Kukong in Taliio-hang, ležeči v mestu samem. Toda štiri japenska težka letala še n so dosegla svojega cilja, vsa štiri še vedno krežijo nad mestom. Zdaj so zrlo nizko, da vidmo, kako beže po mestu velike množice prebivalcev in kako v strahu iščejo varno zavetje. Vidimo, ka- A. Pečovnik pri Abrahamu Ljubljana, 15. marca. Te dni je obhajal svojo 50-letnico industrijalec g. Albert Pečovnik, ki je obogatil slov*ensko industrijo ter gospodarstvo s prvo tovarno svoje vrste pri nas. Njegovega jubileja se spominjamo predvsem zato, ker ga poznamo kot požrtvovalnega moža tudi v poklicnem udejstvo-vanju. Z velikimi žrtvami, brez vsake podpore t.stih. ki bi rr.ora.ii podpirati razvoj naše industrije, je ustanovil podjetje, ki je v ponos naši industriji in ki nudi pogoje za razvoj izredno pomembne gospodarske panoge: po njegovi zaslugi je začela pred leti obratovati v Ljubljani tovarna umetnega kamna, prva svoje vrste v državi. Tovarno umetnega kamna je naše stavbarstvo pogrešalo že dolgo, saj smo bili odvisni od inozemstva, ki izdeluje umetni kamen že nad pol stoletja Slovenija je izredno bogata na surovinah za izdelavo umetnega kamna, a vse to bogastvo je bilo doslej še povsem neizrablieno. Nikogar ni bilo, ki bi bil dovolj podjeten in požrtvovalen, pa tudi dovolj usposobljen, da bi položil temelje novi industrijski panogi, ki ima pri nas še posebno lepo bodočnost. L. 1936 je pa to težko nalogo prevzel g. A Pečovnik. večletni ravnatelj tovarne Split . Bogate izkušnje si je še poglobil s študijem obratov v naprednejših evropskih ko j h kose granate njihovih lastnih topov, namenjene nam. Slednjič smo prepričani, da cilja ne bomo zgres li. Bombe so jele padati. Spuščajo se proti zemlji liki jata domov vračajočih se golobov. Mogočna streha hangarja se dvigne v zrak Pki čarobna preproga nad ognjenikom. Iz njene sredine švigne žolto rdečkasti zubelj plamena, potem sledi dež bomb. ki izpremene ostanke hangarja v razvaline in uničijo vse letališče. Tam je 20 letal — ko se je razkadil dim. so ostale od njih samo obžgane razvaline. Zadovoljni s svojim uspehom smo obrnili pozornost na drugi del naše ekspedicije. Na povratku so kitajska letala napadla naša in posrečilo se jim je eno sestreliti. — v težkem dvornotomem letalu, kjer je sedel kapitan Hiramoto, je odpovedal en motor. Zato se je letalo vrmio na japonska tla šele sedem ur za drugima dvema. — Da bi se Kitajcem osvetili, smo čez štiri dni drugič odleteli nad Nanking. nadaljuje kapitan Hiramoto. Dvignili smo se z namenom prileteti nad Nanking šele v mraku. Kakor prvič, smo tudi drugič dolgo krožli nad mestom in skrbno iskali svoj cilj. Kmalu po osmi ure smo si izbrali za cilj poslopje vojaške aka demije. Deset naših bomb ga je takoj iz-premen'lo v razvaline, iz katerih se je valil dim. Prav tako uničujoč je bil nas napad na poslopje generalnega štaba. To j> bilo zadovoljivo in prijetno >opravilce*. Spominjali smo se, kako bombastično m prostaštko so čar.kajšek n njegovi generali iz tega poslopja sramotili čast in bojevi t ost naše vojske. Vse je šlo gladko. Kitajci se niso upali tvegati protinapada. Pri ;>drznih orlih Ni-pona« je bilo tisti hip vse v najboljšem redu. Razen p'lotov so vsi drugi naši ljudje, udeleženci poletov, uživali največji dar. kar ga morejo dati nebesa možem, ki so vestno izpolnili svojo nalogo: trdno spanje . . - Istočasno so pa spali pod ožganimi razvalinami razdejanih kitajskih mest tisoči nedolžnih ljudi tudi trdno spanje, iz katerega se nikoli več ne bodo probudili. državah; svojo tovarno »Alpeko« je organiziral in opremil najbolj moderno in podjetje je kmalu zaslovelo tudi v inozemstvu po svojih izvrstnih izdelkih. Povsem domače podjetje, brez vsakega psevdo »jugo-vzdevka, nudi zdaj že vsem panogam stavbne industrije in obrti izvrsten umetni kamen. V interesu našega gospodarstva je, da bi podjetje čim bolj prospevalo in da bi g. Pečovnik našel za svoja stremljenja tudi povsod razumevanje. To mu želimo ob njegovi 50-letnici. Pot v vesoljstvo Ravnatelj observatorija Mount Wilson dr. Walter Adams je nanisal za revijo -^Kraljestvo svcavl« članek >Kako meri zvezdoslovec vsemirje r. Za svojo udobnost, pravi dr- Walter, lahko izrazimo razdaljo zvezd s hitrostjo svetlobnega žarka, ki s«e širi od solnca v vseh -maereh s rr-trost;o 300.000 km v sekundi. Hitrejšega potnika b^ si težiko mislili, kajti po re!a-tvitetni teoriji bi postala njegova grno-'a pri tej hitrnsti neskončna, njegova deibe-lina pa enaka ničli, čeprav \n se ne enega ne drugega stanja ne zavedal. V prvin osmih minutah zdrvi mimo zemlje :n do planeta Pluto prispe v ."> urah 20 minutah. Do najbližje zvezde Proxima Centauri bi pa prispel šele v 4 letih n 4 mesecih. B'^-zu nje je alfa Centauri, pritlikavec približna enake svetlobe, kakor naše solnce. Pcdobno svetle ali pa zvesie manjše svetlobe bi sreča vali pogosto na svoji poti naprej v vesoljstvo. Raztresene so po vse-mrju liki zmea. pseka. Ker i>a niso močno žareče, .iih lahko v najbližji okolici solnca z daljnogledom vidimo. Prva orjaška zvezda, ki bi jo srečal naš svetio-bni žarek po 9 letih poleta, bi bi Sirius-. Do Vege bi prispel v 25 ietih. do Arkturja v 40, do sozvezdja v Hvadah pa v 130 letih. Izredno blesteče in vročp zvezde, ki tvorijo Plejade n pas Oriona. so oddaljene od nas 500 do 600 svetlobnih let. Doslej je potoval naš svetlobni žar»k v oblasti, v kateri se naš lokalni zvezdni sistem Etika z velikim galaktč&iim zvezdnim sistemom, čim pa zapusti to oblast, začne število zvezd ob njegovi poti padati Prbližno čez 20.000 let bi dosegel najbližje okroglo sozvezdje ali če bi letel v navpični smeri na ravnino Mlečne poti, bi se'po enakem številu let blžal mejam našega zvezdnega sistema.« 95 Soet tt razvalinah ^- ■___ ■ =!'ustolcrv'ski ro". Benson je nameril po teh besedah svoj aparat na stolpič podmornice. V desetih sekundah je tekla razbeljena gmota raztopljene kovine po bokih podmornice in stebri goste pare so se valili proti nebu. — Vi kršite svojo častno besedo, uničujete pod-morn.oo! — je vzkliknil kapitan razburjeno. — Nikakor ne. kapitan. Ta škoda se da kaj lahko popraviti. Meni pa gre samo za to, da se vaša podmornica odslej ne bo mogla hitro pogrezniti. Zdaj je vse v redu. Da vam povem odkrito — vaš namestnik bi mi jo utegnil pošteno zagosti. Morda si je pa to že premislil. Zdaj bova pa mirno počakala, da se pojavi ladja mojih prijateljev, ki me prevzame na svoj krov. potem se bova pa prijazno ločila. — Kakor vidite, ravnam čisto v smislu dane Dsssde. V odprtini na mestu stolpiča se je pojavila ta čas %'ikoLajeva glava. — Kaj se je zgodilo, kapitan? — je zaklical častnik — T>; se treba več razburjati, gospod Nikolai To je bila samo majhna operacija, da vam morda prida na misel seči po nepričakovanem manev- ru, ki bi mi ne bil po volji, — je odgovoril Benson. — Obenem pa tudi nedolžen dokaz sile tega aparata. Tako boste vsaj spoznali, da moje besede o zvezani smrti niso bile pretirane. Zdaj se pa izvolite vrniti na svoje mesto. Glava je izginila. — Ali bomo ostali tako mirno na enem mestu0 — je vprašal kapitan čez nekaj časa. — Prav pravite, to ni potrebno. Zapovejte, naj krene podmornica proti Petim skalam. Ce srečamo spotoma ladjo mojih prijateljev, prestopim na njo, če se pa prej približamo obali, uporabim vaš čoln. Kapitan se je sklonil nad odprtino, kjer je bil prej stolpič in zapovedal je. naj krene podmornica proti severu, kar se je tudi zgodilo. Potem sta molčala. Kapitan se je zdaj pa zdaj ozrl na Bensona, stoječega dobrih deset korakov od njega. Kako rad bi bil planil nanj — toda kaj bi to pomagalo. Sredi skoka bi bil omahnil... Moral je torej samo stiskati pesti in čakati. Saj te čaka doma še vse drugačna usoda, kakor misliš, si je mislil za tolažbo. Cirečin ti bo že poplačal naš današnji poraz z obrestmi, potem bomo Da videli, kdo ostane zmagovalec. XXVI. NOVO IZDAJSTVO V splošnem rečeno se je zdel Bouvieru in njegovim zaveznikom Bensonov načrt zelo dober in njegovo uresničenje ni delalo posebnih težav zla- sti še, ker so si lahko pomagali z »Marsom, ki se je pojavil točno ob določenem času zvečer Pri pe-*ih skalah. Barkcrju se je posrečilo izslediti Jamesona. ki mu je bil izročen zabojček z aparatom s hlinjenim zaupanjem in bilo je ugotovljeno, da je krenil v mestecu čakajoči sel pozno zvečer proti morski obali, kjer ga je pričakoval motorni čoln. Ob desetih je odplul ta čoln proti jugu a dve uri pozneje je krenil v isto smer tudi »Mars« z obema Bensonovima sorodnikoma ter Barkerjem in njegovimi tovariši na krovu. Še dva moža sta se jim pridružila^ in sicer Morlev ter polbrat kapitana Smitha. lei je bil prispel istega dne s kapitanom iz Bostona. Jutro 4. julija je našlo »Marsa-- že na širnem morju dobrih sto milj od obale, kjer je moral tako dclgo potrpežljivo križariti, da bi naključje privedlo zasledovalce na sled zasledovancem. Bilo je nujno potrebno počakati, da bi Benson s pomoojo svojega aparata prisilil svoje ugrabitelje dvigniti podmornico na površje, potem bi pa s prepreče-njem možnosti ponovnega pogreznenja izročil Doškodovano podmornico v roke svojim prijateljem. Ure napetega pričakovanja so minevale počasi, a vendar tudi hitro. Morje, zgodaj zjutraj še mirno, je ielo nekoliko valoviti in dolgi hrbti valov so se podili proti obali tam v daljavi. Nastalo je poldne. Straža pri periskopu se je vsake pol ure menjala. Ni bilo lahko pregledati neskončne vodne gladine, kaiti oči so se kmalu utrudile. Stroji so peli svojo monotono nesem in gnali »Marsa« zdaj proti jugu zdaj proti severu. Evelina bi bila najraje stala ves čas sama pri okularju periskopa, vsako njeno vprašanje je pričalo o nestrpnosti in strahu. Nekaj minut po četrti uri je naenkrat poklical po morju razgledujoči se mornar kapitana. — Zdi se mi, da se na jugovzhodu nekaj prikazuje iz morja, — je dejal kapitanu tiho. — Ne morem pa razločiti, kaj bi bilo. Poglejte sami. . Smith je nastavil oko na zrcalo, kjer se je odražala slika morske gladine. In nekaj časa je napeto gledal v določeno smer. — Dobro si videl, fant. Mislim, da so to naši ljudje. Pravkar se je prikazala tam velika podmornica — seveda, ni dvoma — že stoji nepremično. Pokliči sem druge. Kmalu so stali okrog kapitana njegovi razburjeni potniki in vsak bi bil najraje sam skočil k okularju, da bi mogel opazovati, kaj se godi. Kapitan se pa ni ganil in tako so se morali drugi zadovoljiti samo z njegovim pripovedovanjem o tem, kaj vidi. — Prav kar sta stopila dva moža na krov — precej daleč smo, vsega ne morem razločiti. Eden gre naprej, drugi mu pa počasi sledi. Zdaj se obrača in dviga roko. Nekaj* drži v nji . .. Tristo vragov, kaj se pa godi? Oblak pare in dima se vali zadaj. Gromska strela, to vendar ni mogoče! Ves stolpič gori, izginja. Zdi se mi. da že slišim sikanje pare. Taki oblaki se dvigajo zdaj nad zadnjim delom podmornice. Kaj neki se godi? rjrojnja Joaftp ZupsaVtC — Za »Narodno Usiuurno« Fran Jeran —