Alpos odpušča. Steklarna ugaša pec Klub za zaščito voznikov ali pijancev? - Informacije: 051/354 809 www.gotte.sj Od decembra naprej obratujejo naprave na smuciscu vsak dan! DäbsxM đ(S[E9 ST. 100 - LETO 63 - CELJE, 19.12.2008 - CENA 1,25 Odgovorna ijrKin?':^ Tatjana Cvim ^^m^ m Zimsko pra:^j)icö so ^ # ^^ •letos pričarali^la žu- ,, panovem ^prejemu* v |L| • J Celju, ki je všelej paša • - ^ ♦ Narodj^rn ■ • ^ • ^^ pan-^jaji Šrot fiašel ^ * • \ đ^ l^flUn * razloge za veselje oB\ ^ 'Xu UUFilllll»* •• - -2 / .no-vemletu. ^ ^ Ji — r- JI- S npvem letu. 1 • A' « f -Xi - ^ Foto: SHEftPA Tri mesece zdravljenja po poku petarde Prvemu »nesrečniku« letos je petarda zmaličila dlan. Njegovo zdravljenje bo trajalo najmanj tri mesece, je povedal plastični kirurg Zdenko Oroüm. IIIIIJIII EROIKA božični koncert Ukinjena dežurna služba nujne medicinske pomoči. Kozjansko še bolj zapostavljeno z MIK-om STE ZMAGOVALCI ^0801224 www.mlk*c«.sl ^ 1M>GODKI NOVI TEDNIK UVODNIK MATEJA JAZBEC Pok sanj in upanja ali »razcefrane« duše Prednovoletni Čas je Čas praznovanja, sanjanja o tem. kako bo v prihodnjem letu. in čas upanja. Predvsem je to čas, ko je zabava najbolj legitimen del sprostitve. V zraku odzvanjajo zvoki eksplozij in nebo slikaživobarv-na pirotehnika. Za srečo, radost in veselje ni treba velikih stvari, pričarajo jih lahko že čisto majčkene »iračke«. Pasje bombice, bengalske vžigalice. konfeti, pokajoče žabice, rimske svečke in za piko na i petarde. N/i/iov pok naznanja novo upanje. Nepremišljeno rokovanje opitih mož s petardami, mladostno in otmško nerazumno navdušenje nad pokom lahko v hipu. zapečatita usodo in prekineta sanje. V celjsko bolnišnico se v času praznikov zateče po pomoč leino od pet do deset ljudi. Krvavitve, raztrgam in odtrgani prsti, opekline in poškodbe očes so najpogostejše posledice uporabe petard. Pred leti je nekdo ostal brez roke. Si zamislite, da je zase tn svoje otroke služil kruh kot fizični delavec v tovarni?! Si predstavljate njegovo samopodobo?! Vidite v njegovo dušo?! Prejšnji teden je petarda »razcefrala« prvo dušo v tem letu. Možakarja so komaj rešili palec, treba mu je bilo zašiti žile, živce ter kite. Izgubil je mezinec, srednji členek prstanca in končni členek sredinca. Po najmanj treh mesecih bo njegova dlan nared za rokovanje, a nikoli več za delo, kot ga je opravljal pre;. Slišite krik in jok petletnega dečka, ki okrvavljen in omamljen od bolečin kliče po tolažbi? »Grozno. Toda to se meni že ne more zgodil,« boste zamahnili z obema rokama. V zadnjem času je med meščani narahlo zaokrožilo mnenje» da je pokanja petard manj. Občuiek je, da je aprila sprejeta prepoved pokanja s petardami zalegla. Hja. pojdite v celjsko Novo vas. Tam vas čakajo bombe in pravo vojno stanje. Tam odmevajo močne petarde. Vse sorte jih je - lastna izdelava, predelava in dodelava - ko mladri pogosto niti ne vedo. kako močno bodo »usekale«. Za vsak slučaj, če vam zmanjka, pa zavijte na svinjski sejem. Črni trg cveti. In nekateri se upravičeno bojijo, da se bo zaradi nove prepovedi le še razbohotil. Policija v teh dneh napoveduje poostren nadzor Toda kaj. ko te oglobi šele. ko te dobi na delu. Mladci v mestu jo vidijo na daleč in se razbe-žijo, medtem ko možem na vasi še tekati ni treba. Je kazen res vzgojna?! SLADKE Viija sila Ko je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs s svojim spremstvom in načelnikom Upravne enote Celje Damjanom Vrečkom prišla do vrat UE Celje, ki se sicer odpirajo avtomatsko, se ta niso hotela odpreti. PriSli so mojstri, ki naj bi vse skupaj popravili» pa ni šlo. Ministrica ni mogla noter in je morala na razstavo lepo pe^ po stopnicah naoko-b*. Kasneje nam je varnostnik zaupal, da se kaj takega še ni zgodilo. Mogoče pa je višja sila hotela ministrici prihraniti pogled na zanimiv način» kako so poskrbeli za postavitev luči, ki osvetljujejo fotografije ... Foto: MARKO MA2EJ Obvestilo bralcem Zaradi praznikov naslednjih dveh petkovih izdaj No-vega tednika ne bo» bosta pa zato debelejši torkovi» ki bosta s prilogo TV-Okno med vami 23. in 30. decembra, ko bo priložen tudi koledar za leto 2009. Uredništvo Kratek stik zaradi tretje razvojne osi Trasa skozi Laško: podtikanje ali sprenevedanje? - »Gre za državni projekt, občina pri tem nima kaj skrivati.« Kot smo že večkrat poročali, so se krajani Laškega povezati v civilno iniciati-vo, ki odločno nasprotuje začrtani trasi 3. razvojne osi G2. Na septembrski seji občinskega sveta so pred-stavili svoje poglede na gradnjo trase, svetniki pa so zatem sklenili, da si do prizadevali za Čim bol) optimalno mnestitev trase. Člani civilne iniciative zda) trdijo, da naj bi bila opti-mizacija trase končana, Občina Laško pa, da oi o tem pridobila Še nobene do-kumentadje od strani ministrstva za okolje in pro' stor. Po informacijah civilne iniciative krajanov naj bi bila optimizacija trase končana. »Trasa je umeščena v Debru po pokritem vkopu le okoli 10 metrov zahodneje od prvotne trase, v Rečici praktično ni sprememb, saj naj bi viadukt stal na istem mestu Franc Zdollek kot v prvotni različici, odstranjen je priključek na avtocesto, na Strmci gre po isti trasi, dodatno pa so načrtovalci dodali Strmci pentljo oziroma uvoz na avtocesto in z nje. V Rimskih Toplicah je trasa v celoti umaknjena na levi^brgg^^ajnjajfitf je imenu civilne iniciative zapisal Franci Vindišar in optimizirano traso označil kot v celoti nesprejemljivo. Ob tem je civilna iniciativa pozvaJa laSkega župana, naj pripravi javno predstavitev optimizirane trase z možnostjo aktivnega sodelovanja občanov. Vindi^r je prepričan, da je trasa z minimalnimi odstopanji, kar se tiče Laškega, že izdelana in končana ter občinskemu vodstvu hkrati očita sprenevedanje: »Kot je bilo napovedano, smo že oktobra pričakovali javno razgrnitev Kmalu bo konec decembra, glede trase pa je vse potihnilo.« Laške občinarje so takšne trditve presenetile, saj, kot trdijo, od ministrstva za okolje in prostor niso prejeli nobenega obvestila o tem, da naj bi bila Študija končana ali da bi bila [zdelana kakšna druga različica. Župan Franc ZdolŠek je na sredini seji občinskega sveta reagi- ral precej prizadeto: »Gre za hude obtožbe. Glede na to, da smo se na zadnji seji strinjali. da bomo skupaj s krajani iskali najboljše rešitve, ne razumem, zakaj bi kdo na takšen način želel prilivati olje na ogenj.« Občina je zato nemudoma posredovala vprašanje ministrstvu za okolje in prostor, kjer v uradnem odgovoru navajajo, da študija različic tretje razvojne osi Še ni končana, čeprav so sprva napovedovali, da se bo to zgodilo že oktobra. Občina Laško ob tem dodaja, da bodo takoj po prejetju uradnih informacij od ministrstva o optimizirani trasi o tem ažurno in ustrezno obveščali zain-teresirano javnost in krajane. »Nenazadnje gre za držav-ru projekt. Občina pri tem res nima kaj skrivati,« je še dodal Zdolšek. POLONA MASTNAK Foto: MM Sooblikovalci mesta Župan Mestne občine Celje Bojan $rot je včeraj pripravil tradicionalni novoletni sprejem. Za program je poskrbel Plesni teater igen, za glasbo pa harmonikar Tomaž Marčič in ba-ritonisl Boštjan Korošec. Čeprav je bil včeraj deževen dan, je v Narodnem domu snežilo. Začela se je torej zimsko-novoletna pravlji- ca. Gasi sicer niso ravno pravljični, vendar je župan Bojan Šrot kljub temu našel dober razlog za veselje ob novem letu: »Premalo opazno je šlo mimo nas, da smo za* ključih z gradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki, ki je nastal v sodelovanju 23 občin. To je velik uspeh na pregovorno zaplan-kanost v Sloveniji.« Župan je dodal, da smo lahko še posebej ponosni, saj je to prvi lak projekt v Sloveniji in da je celjska občina tudi na prvem mestu v Sloveniji po pridobivanju sredstev iz evrxip-skih skladov Tudi gospodarska kriza v županovem govoru ni Šla neopazno mimo: »Strinjam se z nekaterimi, ki pravijo, da je kriza lahko tudi priložnost. TXidi včasu kri- ze bomo tekmovali med sabo in naši tekmeci bodo imeli iste težave v krizi kot mi.« Če bomo torej znali izkoristiti naša znanja, sposobnosti, vztrajnost itd., pa tudi izkušnje, bomo lahko uspešni. Župan je zaključil: »Želim vam blagoslovljen božič, v novem letu pa zdravja, sreče in miru,« ter dodal, da si želi, »da sooblikujemo podobo mesta, ne glede na to. kakšne funkcije nam bo prinesla nepredvidljiva prihodnost.« ŠK, foto: SHERPA Bolnišnica z načrti m v celjski bolnišnici so letos s pomočjo državnih sred-stevvvišini petih milijonov evTOv dokončali dela, povezana z modernizacijo. Uredili so nov dermatološki oddelek, oddelek za rehabilitacijo v kletnih prostorih, - it. 100-19. preselili bolnišmčno upravo, obnovili lekarno in postavili novo transformatorsko postajo, je ob koncu leta dela povezana s prenovo strnil direktor mag. Marjan Ferjanc. Glede vlaganj v opremo je naj-večji del stroškov odpadel na december 2008 - področje diagnostike, v postopku pridobivanja je še CT-aparat, dva rentgenska aparata in pet ultrazvokov, skupaj v vrednosti blizu treh mi-lijonov. »Od tega nakup opreme, vredne 1.3 milijona evrov, ni bil izpeljan in je v postopku javnega naročanja,« pravi Ferjanc. Dehio so uresničili program na po- dročju specialistične ambulantne dejavnosti in skoraj v celoti na področju hospitalne dejavnosti, čeprav vseh postavk zaradi obsežnosti programa letos niso izpeljali. Zaposleni v bolnišnici za razliko od delavcev v celjskem zdravstvenem domu ne bodo prejeli božičnice. MATEJA JAZBEC NOVI TEDNIK ^lOGODKI Steklarna ugaša peč! V StekJami E^c^aška so bili pred d^rim mesecan kljub recesiji polni op^mnmd, zdaj o prihodnosti ramišljajo bolj racionalno. Po mesecu dni zbiranja naročil v Združenih državah Amerike se je namreč celotna vodstvena ekipa domov vrnila brez enega samega naročila. Zato bodo prisiljeni ugasniti eno večjih talilnih peči za proizvodnjo kristalnega stekla. Po besedah sekretarja za področje kemije celjske območne organizadje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Porta Turka imajo trenutno s področja kemijske industrije največje težave zaradi bistveno zmanjšanih naročil v Steklarni Rogaška. V kratkem bodo ugasnili taJilno peč za proi* zvodnjo kristalnega stekla, na delo katere je vezaruh okoli 200 izmed skupno 920 delavcev. »To zaenkrat ne pomeni odpuSčanj, temveč bodo delavce s teh delovnih mest pre-razpo redili na druga delovna mesta. Po podpisanem aneksu h kolektivni pogodbi bodo delavci, ki bodo zaradi lega na slabše plačanih delovnih meslih, vseeno dobili takšno plačo, kot so jo prejemali prej. Delavci, ki bodo prerazporejeni na višja delovna mesta, pa temu ustrezno višjo plačo,« pojasnjuje Turk. Edini, ki b<^o izgubili delo, so delavci s pogodbami za določen čas. Teh naj bi bilo približno sto. Po podatkih sindikalistov je peč z zmogljivosQo 12 ton kristalnega stekla zadnje mesece obratovala le za štiri to- ne. Da so stroški obratovanja peä, če le-ta ne dela »na pol-no«, ogromni, so potrdili tudi iz Steklarne Rogaška. Zato je bila odločitev o ugašanju peči (te včeraj še niso ugasnili) že z energetskega vidika še najbolj razumna rešitev. Ste- klarna ima še eno večjo talilno peč ter tri manjše. RP Foto: SHERPA (Arhiv NT) Zgolj izkoriščanje situacije? Precej vroče je te dni v obratu Emo-I^h Poslovne-ga sistema Fori. Tamkajšnji direktor naj bi namreč vsem zaposlenim izročil nove pogodbe s komaj 32-ur-nim tedenskim delovni-kom, kar naj bi pomenilo tudi za 20 o^totkov nižje plače. Kot kaže, so sporne pogodbe delavci iz strahu za svoje delovno mesto že podpisali. Emo-lfech iz Ločice ob Savinji trenutno zaposluje 140 ljudi. Ker je bil pred leti hčerinsko podjetje Sip Šempetra, je obdržal sindikalno or- ganiziranost, kar v drugih podjetjih Poslovnega sistema Fori ni ravno splošna praksa. Zgolj zato je sekretar za dejavnost kovinske in elek-tro industrije celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Mirko Hirci sploh izvedel za sporen primer. »Delavcem poskušajo enostransko vsiliti nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer ne zgolj s 36-umim tedenskim delovnikom, temveč celo 32-urmm. To za delavce pomeni tudi za 20 odstotkov nižjo plačo. A ker so delavcem grozili, da bodo si- ZIMSKI TROJČEK Najugodnejši paket v Sloveniji __ - T28 - prve fri mesece za v&e nove naročnike le ITtf ••life- —• /l-i^ A4 j-ar—^ cer izgubili službo, jih je večina te pogodbe že podpisala,« pripoveduje Hirci. Milan ForStner, ustanovitelj in (so) lastnik Poslovnega sistema Fori, je v dveh desedetjih »postavil« skupino U podjetij, ki se po skupnih prihodldh uvrščajo med največje. Velikost prihodkov vseh njegovih podjetij se lahko meri na primer s PoŠto Slovenije. Skupaj s podjetji v Srbiji in na Kitajskem zaposluje 2.100 ljudi, i^ni je imelo matično podjetje Fori s sedežem v Velenju 1S1.585 evrov dobička, letos naj bi se poslovni rezultat vrtel okoli pozitivne ničle. Podjetje Emo-Tech je lani ustvarilo 2/4 milijona evrov prihodkov, od tega 16.479 evrov dobička. Vodstvo podjetja je delavcem pojasnilo, da morajo takšno prestrukturiranje izvesti, ker so se jim zaradi globalne finančne krize naroči- Mirko Hirer meni, da za krajši delavnik ni kiTVB le recesija, temveč vodstvo situacijo izkorišea se v drage namane. la precej zmanjšala. Predvsem v delu proizvodnje, kjer izdelujejo komponente za belo tehniko. »Menim, da tukaj situacijo izkoriščajo v druge namene,« dodaja Hirci, »da bo >gospodom< ostalo še več dobička.« ROZMARl PETEK www.turnsclLne^ 03 86 198 ^feasBHQ www.novitednik.com St. 100 • 19. december 2008 Po tujcih migranti? Tako po napovedih ekonomistov kot zavoda za zaposlovanje bo zaradi recesije največ delavcev delo izgubilo v prvih mesecih leta 2009.2e letos so podjetja prekinila sodelovanja z najetimi delavci, predvsem tujci, zato se v sindikatu KNSS Neodvisnost bojijo, da bodo po novem letu na udaru tudi tisti tuji delavci, ki zaradi dela dnevno migrlrajo v Slovenijo. Tako vodja območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje Robert RajSter kot direktorica celjske območne službe Karmen Leskošek ne vesta, koliko brezposelnih se bo prijavilo po novem letu. »Razmišljal sem celo že o tem, da bi podjetjem obljubil, da se bom zavezal k molčečnosti, le številko naj vendarle povedo. Le toliko, da se lahko pripravimo,« je povedal RajSter, »podjetja so namreč zelo previdna pri napovedih, koliko delavcev bodo odpustila.« Podjetja so previdna tudi pri terminih, povezanih z odpuščanji. Ce so se za delo zahvalili najetim, tujim delavcem ali delavcem za določen čas» to ni odpuščanje. Ta termin je namreč »rezerviran« le za primere, ko morajo podjetja odsloviti delavce s pogodbami za nedoločen čas. Teh pa je tako ali tako vse manj. priznavajo. Ravno zato so se sindikalne organizacije v tem času zbale za tiste delavce, ki so po definiciji sicer tuji državljani, vendar že po več let delajo v slovenskih podjetjih. »To niso navadni dnevni migrantje, tudi ne gre za tiste, ki so zaposlitev dobili po osamosvojitvi, temveč gre za delavce, ki imajo v Sloveniji tudi po več kot 20 ]et delovne dobe,« opozarja predsednik sindikata KNSS Neodvisnost Drago Lombar. »Zato zanje, v primeru odpuščanj» zahtevamo enake pravice.« Zgolj v Steklarski Novi je od skupno 300 delavcev kar 75 delavcev s Hrvaške. Precej, približno 200 dnevnih migrantov je tudi v Steklarni Rogaška. RP Svetelšek v Kadu Potem ko je minuli četrtek vlada imenovala novo 15-člansko skupščino Kapitalske družbe, |e bila včeraj izvedena prva skuptöna družbe. Vodil jo bo prvi mož 1\iš Holdinga Aleksander Svetelšek. »Mislim, da smo takšna ekipa, ki bo podjetja v državni lasti lahko pripeljala v boljšo kondicijo. Seveda, če bo le pri vseh dovolj dobre volje,«c pričakuje Svetelšek. Kad ima pomemben delež v večjih slovenskih podjetjih. Med drugim je 25-ođstotni lastnik Gorenja» tretjinski Uruona, 15-odstotni Cetisa. Med podjetji, ki so v lasti Kapitalske družbe, je tudi Steklarska Nova, v kateri delavci najbolj nestrpno čakajo na konstituiranje novih organov upravljanja. RP novitednik www,novitednik.com hiim-mMrio tek Lonček dobite na oglasnem oddelku Novega tednika, Prešernova 19, Celje. m HBDSMDARSTVO o cetis Kdo bo naslednji na spisku? Iz dneva v dan novi spiski odpuščanj tokrat iz Alposa - »Iz krize bomo prišli kot zmagovalci« v šentjurskem Alposu bo po novem letu delo izgubilo še okrog 20 ljudi. Gre za delavce, ki so bili v obratu metalurgije zaposleni zgolj za določen čas. V obratu aJumiDlj je nekaj delavcev delo izgubilo že novembra. Kot pravijo predstavniki sindikatov, se kriza vpodjelju iz dneva v dan poglablja. Z današnjim dnem se za zaposlene, teh je okoli 500, začenja kolektivni dopust. Ker so zaradi zmanjšanja proizvodnje v zadnjih dneh delali le v eni izmeni, so nekateri že v tem tednu ostali doma. Kaj bo prineslo prihodnje leto, delavci ne vedo. Vodstvo tistim, ki so tik pred upokojitvijo, ponuja možnost predčasnega upokojevanja. Na veliko se govori tudi o uvedbi 36-umega delovnega tedna ter znižanju plač zaposle-nim v režiji. Možnost krajšega delovni-ka je potrdil tudi predsednik uprave Mir jan Bevc. Kot pravi, to pomeni možnost. Delavca Alposa vsaano eakajo malca prijaznajši pruniki. saj bodo za minulo dalo nagrajoni s po 300 avri boÜ&iipa. da delo ohrani več zaposlenih, hkrati pa je to tudi sprejemljiv soUdamostni ukrep med zaposlenimi. Konec leta se bodo poslovili le od delavcev, ki so bili potrebni zaradi povečanega obsega prodaje. Ker le potrebe ni več, z njimi ne bodo sklenili no- vih pogodb. Sicer pa so zaradi načrtovanega Še aktivnejšega pristopa komercialistov na trgu del zaposlenih iz drugih služb preusmerili v podporne funkcije komerciali. »Kakšno bo prihodnje leto, je težko reči. Napovedi za cei januar bo mogoče dati šele, ko se vrnemo z novoletnih praznikov. 5. januar-ja bomo začeli s proizvodnjo v obsegu, kot so predvidena naročila, lo je v okviru meseca decembra,« Kot dodaja Bevc, so jeseni naglo začele padati cene proizvodov v metalurgiji, zalo se je njihova prodaja nekoliko zmanjšala. »V Evropi se je pomembneje zmanjšala proizvodnja v tej branži. T^žje dostopni so tudi bančni viri za financiranje le-te. Tako se je tudi pri nas nekohko zmanjšala prodaja. Koliko je to le* odraz vsakoletnega sezonske- ga značaja, se bo pokazalo šele v začetku prihodnjegaJe-ta. A v Alposu smo odlo^ ni, kadrovsko usposobljeni in organizirani, da bomo s svojim agresivnim nastopom na ugu in ob izkoriščanju svojih prednosti iz krize izšli kot zmagovalci,« je poudaril Bevc. Alpos je z zmogljivostjo 350 tisoč ton proizvodnje šivnih jeklenih cevi sedmi največji proizvajalec v Evropi. Položaj Alposa je posebej močan na trgih jugovzhodne Evrope. V celotni poslovi skupini s hčerinskimi podjetji v tujini je trenutno zaposlenih 1.034 ljudt> v Sloveniji delo daje 505 zaposlenim. Piko na i pozitivnemu vzdušju v podjetju je dodala odločitev uprave, da delavcem podelijo po 300 evrov božićnice. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA izvedeti želijo, pri čem so! Sindikat Neodvisnost v SteklarsklNovijev tem tednu novinarjem pojasnil svoje strahove in nezadovoljstva, povezana z zamenjavo lastnika. Steklarska Nova je bila doslej v lasti Šolskega ministrstva, saj se je razvila iz srednje Šole, zdaj pa jo je država prenesla na Kapitalsko družbo. Ta naj bi izvedla takojšnje prestrukturiranje, a do njega v treh mesecih še ni prišlo. Delavce Steklarske Nove, združene v sindikatu Neodvisnost celjske regije, potrpljenje počasi mineva, čeprav je država septembra v sprejetih sklepih obljubila, da bo Kad lakoj prestopil k pre-stnikturiranju steklarne, se do danes ni Še nič zgodQo. Delavci so sicer trenutno z delom (tega niti ne manjka) zadovoljni, po grožnji s stavko plače prejemajo točno na določen dan ali celo kakšen dan prej, Še vedno pa te niso usklajene z .veljavno zako- Stjapan Mikiaužic: »Dala ja veliko. ml smD priprvrijeni delati, Ustnik so nai la odlogi, kai bo 2 druäo naredil.« Mejde Medved: nOelavciže^o uskladitev plac po kolektivni pogodbi, izplačilo radike do letnega regrese ter obljubo, da bo lastnik poravnal neplačane pnspevke za lata nezai.« nodajo. »Upamo, da nam bo novi lastnik v najkrajšem možnem času sporočil, kaj bo naredil z našo družbo,« je povedal predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v Steklarski Novi Stjepan Miklau-žič. »Predvsem pa nas zanima, kdaj bodo poplačani dolgovi za nazaj, torej razlika do usklajenih p^ač, kdaj bo izplačan Še del regresa ter pi^vsem prispevki, ki v preteklih letih niso bili poplačani.« Po pojasnilu predsednice sindikata KNSS Neodvisnost celjske regije Majda Medved. so na novinarsko konferenco povabili tudi predstavnike Kada. Ravno na dan novinarske konference pa so prejeli njihovo opravičilo, da se je ne bodo mogli udeležiti, »ker trenutne okoliščine Kadu ne dopuščajo sprejetja odločitev ter ukrepov za sanacijo stanja v družbi. Ko se bodo konstituirali novi organi upravljanja, ki jih je prejšnji teden imenovala vlada, bo nedvomno ena izmed prioritetnih aktivnosti tudi razrešitev razmer v Steklarski Novi.« Kot je dodal predsednik sindikata KNSS Neodvisnost Drago Lombar, bodo na odgovor Kada čakali le do sredine januarja, nato pa lahko sledi tudi stavka. To so napovedali že oktobra, pa so jo zaradi obljub za nedoločen čas prestavili. V odgovoru pričakujejo pojasnila, kako bodo poravnali dolg, ki je nastal v zadnjih letih. Po neuradnih podatkih dolg podjetja, ki se je nabiral predvsem v letih, ko je bilo podjetje v prisilni poravnavi, znaSa 1,9 milijona evrov,»Danes torej novim lastnikom sporočamo, da stavka ni preklicana, le preložena,« je zaključil Lombar. ROZMARl PETEK Foto: KATJUŠA m Drago Lombar »Oelevci $o siti (ri)-Ijub in 2golj minimalnih plač. PfO' voČosno 80 opoiorili na pro blame v podjelu. Pro] bi morali zamanja-tr prejinjege direktorja.« - ftl. 100 -19* tfMemiMr 2008 Unior ostaja največji štipenditor Kljub krizi, ki je najbolj prizadela avtomobilsko industrijo, zreški Unior ostaja največji štipenditor v državi. Bo pa precej oklestil sponzorska sredstva športnikom. Za Stipendije so lani namenili dobrih 331 tisoč evrov ali 24 tisoč evrov veČ kot leto prej, pri Čemer so letos Število štipendistov ohranili na lanski ravni.»V Uniorju se zavedamo, da tudi, če bo kriza po Črnem scenariju trajala dve leti, potrebujemo nov kader z novimi vizijami. Morda po krizi še bolj, saj bo tudi potem Unior Se moral živeti,« pravi predsednik uprave Gorazd Korošec. Pri tem bodo zaradi krize selektivno izbirali klube in Športnike, ki jih bodo Se sponzorirali. Glavni kriterij pri tem bo obojestranska korist. Ravno zato bodo še naprej sponzorirali zimske Športe in športnike, medtem ko bo za ostale najverjetneje zmanjkalo denarja. Kot pravi Korošec, bodo o tem Še razmislili, saj bo vse odvisno od tega, kako globoko bo kriza zarezala v podjetje. Težko bi namreč po eni strani sponzorirali klube, ki niti občinstva ne privabljajo, po drugi pa bi se zaradi krize poslovili od nekaterih delavcev. RP V Acer furnirnici za redno izplačilo plač v Acer fumimid v Šentjurju seje sredi tedna vodstvo podjetja sestalo s sindikati. Kot je znano, so delavci minuli petek že napovedali stavko, Če jim bo podjetje Še naprej plače izplačevalo z nekajdnevno zamudo. Sindikalna stran, izmed 100 zaposlenih jih je 80 vključenih v sindikat KNSS Neodvisnost, je od vodstva zahtevala, da se plače za november izplačajo 18. v mesecu, manjkajoči del regresa pa najkasneje do 23. decembra. Potem ko jim je vodstvo razložilo razmere, v katerih so se znašli, kupci jim namreč dolgujejo milijon evrov, so delavci sprejeli kompromis. Plače bodo prejeli v ponedeljek, del regresa v višini 200 evrov Še letos, preostanek regresa, ki jim ga podjetje Še dolguje (^e za slabih 280 evrov bruto), pa v začetku prihodnjega leta, so sporočili sindikati. RP Gorenje za 36-urni delovni teden Med prvimi, ki so si upali Še pred gra2?iiiu;>4r, povedati spremembe, ki bodo zaradi recesije stopile vvel javo po novem letu, je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac. Kol pravi, bodo zaposleni v adminisuadji in menedž-ment morali delati več kot doslej, a bodo zaradi solidarnosti imeli vsi za deset odstotkov nižje plače. Delavci v proizvodnji pa bodo. če se b^o uspeli dogovoriti s sindikati, po novem letu delali le 5^urtedensko. Kljub krizi želijo ohraniti čim več delovnih mest, zato se na tak ali drugačen način morajo manjši prodaji prilagoditi z znižujem stroškov dela. Kljub napovedanim varčevalnim ukrepom tudi letos delavci ne bodo ostali brez božičnic. Prgdi bodo po 368 evrov bruto. RP TRDNJAVA HOLDING D.D. Kocenova 2/a, Celje Ponudba Vdolgofočni ponovni najem oddamo najboljšim ponudnikom gostinske m trgovske poslovne prostore; t HOTEL TVRŠKAM/^Gledaliikd 7. Celje U16in» 1 RESTAVRACUA MAJOLKA Preiernova 2, Celje BDOm^ 3. KAVA KAR VRTNICA Matgaidva 2. Cslje mm" 4. PIVNICA KQPER Giib£«va 2. Celje 192 S. POSLOVNIPROSTĐHIVPRrmCJUUt.XVl.Dtviziie14,Ceye 14.50 m^ a SiAS^NA ZVEZDA Prešernova 11. Cdje 406 nt^ 7 TI^GOVIKA MODA Cankeiieva 2. Celje 250 m^ a TRGDVINA ANA Zagate 2. Celle 40 m^ a GAIERUA MODE Savinove \. Celje 37 m^ ia TRGOVINA TlKSTILPrelemoyadX«^ 100 m^ Pismene ponudbe oddajte na naslov Trdnjava holding d.d., Kocenova 2/a Celje, ali poklik r^a tel. 03/548-44« svetuje Sabina. Med darili pod smrečico se lahko skriva tudi kakšna dobra misel ali voščilo. Snežak Tući izdelava snežaka vaše denarnice ne bo izropa- la. Zanj boste porabili od 10 do največ 15 evrov, odvisno od izbire kave, ki jo v sebi skriva snežak, ter izbire prtiča» lu je v tem primeru uporabljen za ogrodje snežaka. Torej, kaj potrebujete: manjši Eraov lonček (kijih najceneje dobite v industrijski prodajalni Ema na Mariborski v Celju), čopič, ki ga gospodinje uporabljajo pri peki dobrot, p rtič, 100 gramov kave, nekaj celofana ter krajši trak Cki ste ju skrbno spravili, ko ste prejeli darilo za rojstni dan), gibljive oči (kupite jih lahko v papirnici, pakiranih je več parov oči) ter krožnik, ki vam je ostal. Če ste priloženo kavno skodelico razbili. izdelava je precej eno* stavna. V prtič zavijete kavo, vse skupaj postavite oa krožnik ter ovijete s celofanom. V snežakovo roko postavile »metlo« v obhki čopiča, v drugo pa morebiti kakšno čokoladico (tukaj si lahko pomagate z navadnim lepilnim trakom). Sne-žakov šal bo trak, pokrivalo pa lonček, s katerim po-krijete vrhnji del prtiča. Pa Še en Sabinin nasvet: leto ima 365 dni, zato daril ne kupujte zadnji dan. Ker boste pri tekanju za najboljše darilo precej nervozni, boste manj pazili na končno ceno. Zna se celo zgoditi, da prejemnika ne boste ravno zelo razveselili z zadnji hip izbranim darilom. ROZMARl PETEK Z nalepko APEK na brezplačen dopust Skupaj skozi krizo Vsi veliki prodajalci izdelkov računajo na naivnost in požrešnost nas kupcev. Nenehno nas posiljujejo z reklamnimi sporočili s popusti in z neverjetnimi akcijami do 90 odstotkov, samo da nas zvabijo v svoje prodajalne in nam prodajo večinoma tudi izdelke, ki jih sploh ne potrebujemo. Kupiš eno dobiš dve. Kdo rabi dve lopati oz. dve odeji... Zakaj bi sploh kupil lopato, če ni snega, če nimam premoga? Zakaj bi kupil štiri konzerve rib, tudi Če mi eno dajo brezplačno? V primeru, da pojem vse štiri, se bom zredil in bom moral v telovadnico poskakovat oziroma si kupit kak- šen Htnes tretman all preparate za hujšanje. V najslabšem primeru mi bo zaradi prevelike teže opešalo srce in bom moral na zdravljenje, izgubil bom službo, ki jo bo namesto mene dobil pametnjakovič, ki kupi samo eno konzervo in se ne prenažira. Vse našteto in še mnogi drugi vzroki nas silijo, da si kupimo APEK-nalepko. APEK-nalepka stane42 centov in jo dobimo na vseh poštah po Sloveniji. Nalepimo jo na svoj predalčnik (poštni predal) in poštar s tem dobi prepoved vroča-nja nena slovi j enih sporočil v naš predalčnik. še vedno vam lahko v predal da brezplačen časopis, nikakor pa ne vseh tistih oglaševalskih, reklamnih in marketinških listkov» ki ponujajo super ugodnosti po super cenah. Česar človek ne vidi, tega človek ne kupi. Je sicer ena težava, ki pa jo z malo trdne volje lahko rešite. Po nekaj dneh brez reklamnih sporočil v predalčniku se boste počutili osamljeni in v vas bo vzkiUa velika želja po reklamnih lističih vašega soseda. Takrat imejte v mislih 1000 evrov oziroma dopust, ki si ga boste z vzdržnostjo prigarali. Misel na ležanje v senci ob rahli sapici, ki jo prinese jugo z morja, vam bo vsekakor pri tem v veliko pomoč. SHERPA Novi tednik bo v rubriki Cent na cent skušal varčevati skupaj z vami in z vašo pomočjo. V smislu koristnih nasvetov z najrazličnejših področij, ki vam jih bomo pripravljali, da bi kaj privarčevali ali pa vsaj z manj šoki preživeli naslednje mesece. Z vašo pomočjo bo stran Še bolj pestra in uporabna. Pošljite nam torej čim več predlogov, kaj bi želeli koristnega izvedeti. Pišite nam, objavili bomo vaše nas-** vete, na vaša vprašanja pa poiskali odgow vore. Vsak teden bomo izbrali najbolf zanimivo pismo in avtona nagradili z majico Novega tednika. Ce nič drugega, tako lahko privarčujete pri nakupu enega kosa oblačila ... Tokratna nagrajenka je Anica Korošec iz Celja, ki nam je sporočila svoj varčevalni recept. Vsak dan da v posodico 1 evro in na koncu meseca jih ima 30. po dveh mesecih 60 in tako naprej. Novembra je bila s tem denarjem v zdravilišču v Banovcih. »Lepo je bilo in koristilo mi je,« je zapisala in pra-M, da s tem načinom varčevanja nadaljuje. Pišite še vil Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriki Cent na cent, aU elektronski naslov: tednik-@>nt-rc.si. REKLI SO Mateja Hladnik iz Celja: »Zgolj zaradi gospodarske krize o varčevanju ne razmišljam, saj varčujem že od nekdaj. Varčevati je treba na različne načine. Začne se pri denarju, nekaj gotovine pa prihranim tudi z zavarovanjem. Pomembno je, da razmislimo, kaj si bomo privoščili in Česa ne. Menim, da še ni sicer tako hudo, da bi morala razmišljati, kako bom porabila vsak evro posebej. Verjetno bom drugače razmišljala potem, ko bom imela otroke.« DI Foto: KATJUŠA it. 100 - 19. december 2008 m If- NOVI TEDNIK Zlata Plostajner Ministrica brez geografskega porekla Z mag. Zlato Ploštajner, ministrico brez resorja, o pokrajinah in Šentjurju v novi vladi je vodenje službe za lokaJno samoupravo in regionalni razvoj prevzela Sentjurčanka mag. Zlata PloŠtajner. Ministrico brez listnice smo si na Celjskem najbolj zapomnili po njenem predzadnjem delovnem mestu. Pred dobrimi štirimi leti je namreč prevzela vodenje Razvojne agencije Kozjansko. Mnogi trdijo, da se je takrat za Šentjur in celotno Kozjansko začela »2ata doba«. Strokovne kompetence in velika mera ambicioznosti so agencijo uvrstile med najbolj uspešne med tovrstnimi organizacijami pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. »Seveda so se nekateri začudili, ker nisem znano medijsko ime. Nikoli niti nisem imela želje po tovrstnem Izpostavljanju,« je poudarila mag. Zlata Ploštajner. Nova ministrica je vodenje službe prevzela, potem ko je bila v tem resornu zaposlena dobrega pol leta, »Glede na izkušnje z različnih področij mislim, da bom kos tej nalogi. Seveda računam na tesno sodelovanje z zaposlenimi in drugimi po Sloveniji, da bomo lahko skupaj izpeljali zah-tevne naloge s področja ministrstva.« Med svojimi cilji ste več-krat izpostavili ustanavljanje pokrajin, s Čimer so se ukvarjali že v prejšnjem mandatu. Bo v že obstoječi zakonodaji potrebnih veli-ko sprememb? O pokrajinah moramo na novo razmisliti. Že prej je dosedanji minister dr. Ivan Ža> gar med pripravo zakonodaje govoril o desetinah zakO' nov, ki jih je bilo treba usklajevati. Marsikaj je bilo postorjeno in gradili bomo na tej zapuščini. Ob tem bomo opravili razprave, kakšne regije želimo, tako glede vsebine kot posledično o njihovih pristojnostih in financiranju. Tb je nujna naloga, saj ima Slovenija v ciljih zapisan enakomernejši razvoj. Brez te vmesne ravni bomo temu težko sledili. Katere cilje bi morali zasledovati z ustanovitvijo po* krajin? Nekateri so namreč Še vedno prepričani, da bo Šlo prvenstveno za širitev državnega aparata ... Pokrajine so mišljene kot druga raven lokalne samouprave. Nikakor ne bi smele postati mesto za Širitev državnega aparata. Izkoristiti bi mo-rali že obstoječi državni aparat in ga vpeti v izvajanje upravnih nalog na pokrajinski ravni. Sama pokrajine zagovarjam z razvojnega vidika, saj zdaj, pri pripravi razvojnih pn> jektov, vidimo, da nam ta raven manjka, da povezovanje med občinami ne zadošča. Potrebuj emo raven, ki bi znala razmišljati o razvoju pokrajinskih območij s širšega vid^, ne zgolj seštevanja interesov občin, Ibdi glede števila in vsebine pokrajin moramo razmi-sUti z razvojnega vidika, da bo-do dejansko pomenile dodano vrednost in ne breme, ki bi pomenilo premeščanje uradnikov z ene strani na drugo. Širše celjsko območje naj bi se razdelilo na Celjsko pokrajino in pokrajino Saša. Bo obveljal oziroma podpirate ta predlog? Večkrat sem že dejala, da v kolikor bi o tem odločal minister, bi v Sloveniji pokrajine že imeli. TVeba bo opravili strokoven razmislek in potem iskati političen konsenz. Kar se tiče Savinjske regije: tisti, ki so delali z mano, poznajo moje mišljenje, da je Savinjska regija skupaj močnejša in da dva razvojna pola pomenita njeno bogastvo. Prav gotovo bi bilo vredno vložiti napore v to, da Savinjska re- gija ostane celota, bi pa bilo treba vzpostaviti meharuzme, ki bodo omogočali razvoj ce-lome regije in ne bodo pomenili koncentracije razvoja v središču, torej Celju samem. To je problem tudi drugih re-^j. TUdi zato je ena od nalog v mojem mandatu razvijanje mehanizmov oziroma inštrumentov regionalne politike tudi na tej ravni, da bi lahko območja znotraj večjih pokrajin podprli z ukrepi in s fi-nančitoi viri. S tem bi morda drugače zastavili razpravo o tem, ali se predvidene pokrajine delijo ali ne. Moramo razumed, da pokrajine umeščamo vrazvojni kontekst, kjer nas Čakajo z^tevoe naloge. Premajhne pokrajine bodo težko zmogle potencial, ki ga potrebujejo za razvojni preboj. V posameznih občinah so tudi s pomočjo vladne službe pridobili kar nekaj denarja iz Evrope. Bo to tudi v kriznih časih med prednostnimi nalogami? Prav gotovo, čeprav bi rekla v posameznih sredinah. Načini in programi črpanja evropskih sredstev so različ-m. Cilj naše službe bo zagotovo okrepitev sposobnosti črpanja na nižjih ravneh, tako na regionalni kot lokalni ravni. Pripravili bomo ukrepe in programe, s katerimi bomo pomagali posamezmm sredinam, da se okrepijo strokovno in z vidika izvajanja postopkov. Črpanje oziroma koriščenje evropskih sredstev ne bo ^Ij prednostna naloga naše službe, temveč je to usmeritev vseh resorjev. Torej je treba (okaina okolja usposobiti in pripraviti, po dru^ strani pa zagotavljati njihove finančne zmožnosti za sofinanciranje evropskih projektov. Se Šentjur še kdaj prikrade v vaše misli in spomine? Ne samo, da se prikrade, ves čas je v mojih mislih. Ne le, da imam v Šentjurju svojo mamo. so tudi dru^ ljudje, ki jih Štejem v ožji krog prijateljev in sem z njimi še vedno tesno povezana. Boste med tem mandatom, če se tako izrazim, z enim očesom bolj pogosto pogledali na Šentjur oziroma Sir* še celjsko območje? Slovenija je tako majhna, da glede na svoje dinamično seljenje po območjih nimam posebnih prednostnih nalog. Tlidi ne mislim, da bi kot ministrica smela in mogla posebej skrbetj za neko območje. "Ridi druga območja v Sloveniji so mi blizu, v številnih sem delala, izvajala določene projekte in aktivnosti- Moja skrb bo predvsem razvoj cele Slovenije in vsakega območja posebej. Ne bi si dovolila, da bi katerokoli območje imelo poseben status. Kes se je v tem Času veliko govorilo, od kod prihaja posamezen minister, čeprav sama verjamem, da je to nepomembno. Ministri ne bi smeli imeti svojega geo^afskega porekla, tu smo zato, da skAi-mo za dobrobit celotne države. Po drugi strani nam izkuS-nje, ki jih pridobimo v lokalnih okoljih, pomagajo, da lažje razumemo različne vrste problemov, s katerimi se srečuje Slovenija- Tu bodo izkuš-nje iz Savinjske regije, tudi s Kozjanskega, zelo dragocene. Za konec: vemo, da vas čaka doma številna družina. Mogoče je prezgodaj, a vseeno - kako boste usklajevali delovne obveznosti z družinskim življenjem? Kot doslej, torej ob veliki podpori moža in razumevanju otrok za moje aktivnosti. Naj omenim, da je najstarejši sin star 30 let, vnukov še nimam, tako da pomoči babice še ne potrebujejo. S skoraj odraslimi otroki, najmlajši jih ima 17, je družinsko življenje drugačno. Računam, da bodo kakšen konec tedna, dopust in večerno druženje zadoščali, da bomo ostali v stikih in odnosih. kot jih imamo zdaj. URŠKA SELIŠNIK PORABI MANJ PRISPEVA VEČ VeČina Gorenjevih pralnih strojev temelji na Inteligentni tehnologiji Use Logic^-, ki omogoča najboljše energijske, pralne In ožemalne učinke. Zmanjšanje porabe električne energije potrjujejo vsi naši modeli širtne 60 cm, ki dosegajo visoki A+ razred. Gorenjevl sušilni stroji sodijo med najvarčnejše na trgu. Z optimizacijo zračnih tokov ter odličnim kondenzacijskim učinkom se aparati uvrščajo v razred B. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Z nakupom prispevate k lepši prihodnosti! ZELENI NASVET Kaj lahko storimo doma Za normalno umazano belo bombažno perilo lahko izberemo poseben program pri 60 ®C. namesto pri 90 in pri tem prihranimo 40 % električne energije. Ne pozabimo! Nikoli ne prenapoi-nlmo sušilnega stroja, saj se poraba energije tako poveča, in vključimo sušlinik perila v času nižje tarife električne energije: med vikendi, prazniki ter ponoči. gorenje www.gorenje.si m iL 100 • 19. dMMibor 2008 HOVI TEDNIK AKTUALNO Ljudj« pogosto živimo v von lastne neranljivosti, da se nam to pač ne more zgoditi, meni specialist plastične kinirQije Zdenko Orožim. Prvemu poškodovancu letos so pred dobrim tednom skoraj amputirali palec, treba mu je bilo zašiti žile, živce ter kite. Izgubil je mezinec, srednji členek prstance in končni členek sredinca. Brez mezinca, členkov prstanca in sredinca Pokanje petard nas nikoli več ne bi smelo vznemiriti ali - še huje - poškodovati - Prvemu »nesrečniku« letos je petarda zmaličila dlan Ste bili tudi vi ljubitelji pirotehničnih izdelkov in nič ni moglo pokvariti vašega užitka ob metanju petard, kamor se vam je v določe-nem trenutku zazdelo? Bolj kot je počUo, bolje je bilo. Morebiti ste zdaj m^ tisti-mi, ki ste k pameti prišli na najbolj bizaren način. Pi-rotehnika je nevarna »igra-ča«. Njen pok je od aprila prepovedan, kar pomeni, da nas pokanje petard nikoli več ne bi smelo vznemiriti ali - še huje - poškodovati. A ni tako. Prvemu »nesrečniku« letos je petarda zmaličila dlan. Njegovo zdravljenje bo trajalo najmanj tri mesece. Kljub medijski kampanji in ostrejšemu zakonu se vsako leto veseli december konča s povsem enakimi primeri. Raztrganine, opekline, odtrgane roke in takšna ter drugačna invalidnost ... To je le nekaj najpogostejših poškodb zaradi eksplozije petard in drugih pirotehnič- nih izdelkov. Aii je krivda pri nepoučenih otrocih, objestni mladini, starših ali dobička požrešnih trgovcih in raznih drugih »prevarantih«, je večno vprašanje. Vodjaod-seka za kinirgijo roke na oddelku za plastično kirurgijo celjske bolnišnice, asistent Zdenko Orožim, dr. med., specialist plastične, rekon-struktivne in splošne kirurgije, meni, da je pokanje del naše folklore. Alkohol in ravnanje s pirotehniko brez pravega nadzora sta pogosto vzrok najhujših nesreč v času praznikov. »Dovolj hudo je že, da se moramo zavoljo nepazljivosti ali trenutka objestnosti odpovedati najljubšemu konjičku- 5e huje je, ko nismo več sposobni za opravljanje poklica ali ko nekdo zaradi invalidnosti iz- gubi kakovost življenja.« Zdenko Orožim pravi, da ljudje pogosto živimo v veri lastne neranljivostl, češ meni se to pač ne more zgoditi. Dolgo in drago zdravljenje opekline, eksplozijske rane z raztrgano kožo, s podkožjem, z mišicami, s kitami, z živci in zdrobljenimi kostmi, odtrgani prsti ali cela roka so naj pogostejše poškodbe poka petard in drugih eksplozivov. Vse zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo in ob najhujšem napotitev v bolnišnico. »Rano je treba očistiti in zašiti poškodovane strukture, v kolikor se to da, Ce prst raznese in ga ni veČ mogoče rešiti ah ga sploh ni, je po- Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, to so na primer pokajoče in pasje bombice ter žabice, je dovolje-' na le v Času od danes do 31. decembra in uporaba od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba petard najrazličnejših oblik In moči je zakonsko prepovedana. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Pri tem je treba upoštevati, da teh Izdelkov ni dovoljeno uporabljaU v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter sa javnih shodih in prireditvah. Prepovedane so tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Za kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Policisti bodo v tem obdobju in v okviru akcije Bodi zvezda - ne meči petard obiskali šestošolce in jim predstavili problematiko uporabe pirotehničnih izdelkov ter njihovih Škodljivih posledic. Zaplenili pirotehniko v sredo so policisti skupaj s tržnim inšpektorjem izvajali poostren nadzor na »svinjskem« sejmu. Ugotovili so, da sta dve osebi posedovali in pro-dajali prepovedane pirotehnične izdelke. Tržni inšpektor je napisal kazen zaradi prodaje na črno. policisti pa so prepovedano pirotehniko zasedi. Zasedi so 15 paketov zelenih petard, to je skupaj 1.500 petard in 13 paketov rdečih petard, kar je 650 petard. Zoper oba kršitelja so ustrezno ukrepali. Zasežene pirotehnične izdelke sta kršitelja k nam pripeljala ilegalno, kar pomeni da niso ustrezno pregledani in opremljeni s certifi-kad. Uporaba tovrsme pirotehnike je za uporabnike še posebej nevarna. trebna reamputacija,« pojasnjuje Orožim. V prvih sekundah po nesreči je treba pokrili rano s sterilno gazo in jo čvrsto povili, s čimer zaustavimo krvavitev. Dobrodošla je tudi opornica, če drugega ni, v obliki zvitega časopisa ali majhne deščice. Vsaj desetletje dolgo opozarjanje števila poškodb ne zmanjšuje. Na leto v času božično-novoletnih in velikonočnih praznikov sprejmejo v bolnišnico od pet do deset poškodovancev. Prvega letos so sprejeli pred dobrim tednom. Zaradi petarde so mu komaj rešili palec, treba mu je bilo zašiti žile, živce ter kite. Izgubil je mezinec, srednji členek prstanca in končni členek sredinca. Njegovo zdravljenje bo trajalo najmanj tri mesece. Poškodovani je srednjih let in bo za- iL 100 • 19. decomlMr 2008 radi poškodbe močno prikrajšan. Najmlajši poškodovani, ki so ga oskrbeli, je bil malček, star komaj pet let. Zdenko Orožim se je v dobrih dveh desetletjih dela na kirurgiji srečal z marsikatero poškodbo- Poškodovanemu, ki je izgubil roko, kljub visoki tehnologiji niso mogli pomagati, »škatla z raketami se ni hotela vžgati in ko je moški odšel pogledat, kaj je z njo narobe, so rakete nenadoma začele vzletati. Zanj so bile žal usodne,« pove Orožim. Zdravljenje tovrstnih poškodb je dolgotrajno in izredno drago. )>OperacLja opekline lahko traja nekaj deset minut in vse do treh ur, če je poškodbo povzročila petarda. Številke poskočijo tudi do štiri tisoč evrov.« MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA SGA/IZEBECi VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 Kako ravnati ob nesreči? Ko pride do nesreče, ostanite mirni in pojdite stran od kraja eksplozije. Poškodovanca je treba pomir-)ati> posebno otroka. Krvavitev zaustavite tako, da močno pritisnete na mesto krvavitve z gazo, robcem, s srajco. Ce kri brizga v loku, močno pritisnite žilo ob kost malce višje od rane. da preneha dotok krvi do rane. Nato zvijte gazo ali zvitek po-voja, ga zvitega pritisnite na rano in povijte z drugim povojem. Da bi zaustavili krvavi-tev nn odtrganeifi delu tv-ke, mora roka mirovati. Najdite odtrgan prst, ga zavijte v gazo aii povoj in ga dajte v polivinilasto vrečko, V dve posebni po-livinilasti vrečki dajte vodo in kocke ledu. Vrečko s prstom dajte v vrečko z vodo in ledom. Vodo dodamo poleg ledu, ker kocke ledu ne smejo bili v stiku s prstom, saj prst ne sme zmrzniti. Najkasneje v roku ene ure je treba poiskati zdravniško pomoč. OpekliTisko rano dajte pod curek hladne vode ali zarijte v sneg. Hladite toliko časa, da bolečina mine, a največ petnajst minut. Kano pokrijte s čisto gazo aii čistim robcem in odidite čim prej k zdravniku. Poškodovano oko pokrijte s čistim robcem tako, da se ne bo prijel na oko Ln da do očesa ne morejo drugi tujki. Nato povežite oko s povojem. Če nimate nič primernega, pustite oko brez pokrival- Ne drgnite aJi kakorkoli drugače ne dražite očesa z rokami, prav tako ne spla-kujte očesa pod vodo. če je vidna umazanija. Potrebna je takojšnja pomoč zdravnika, saj se poškod-ba lahko razvije v slepo-to. m 8 CEUE I NOVI TEDNIK V vrtcih in šolah gospodarijo uši Neprijetne žuželke so lahko celo na naslonjalu šolskega avtobusa Kako se znebimo UŠI? v nekaterih celjskih Šolah in vrtcih imajo že od začetka šolskega leta u$i, opozarjajo 12. celjskega zavo-da za zdravstveno varstvo. Naglavne uši se v skupinah hitro širijo,-zato starše pozivajo. naj ukrepajo nemudoma ter lasiŠČa svojih otrok redno pregledujejo. Uši so trpežne živali, zato mofajo starši v primerih, ko otrok uši že ima pristopiti k razuSevaojü odgovorno in te-meljlco. opozarjajo z oddel-ka za epidemiologijo. »Za dolgoročen uspeh je potrebno, da starši z las odstranite vse uši in vse gnide. Če se vam to ne posreči, se bo nadloga z ušmi kmalu ponovila,« svari med drugim predstojnica za-vodovega oddelka za epide-miologijo. dr. Alenka Trop Skaza. Oiiok z uSmi ne srfie hoditi na javna mesta ter mora ostati doma, dokler tveganje za prenos okužbe ne mine, zato ga lahko iz vrtca ali šole z vso pravico napotijo domov. Starši, ki pri svojem otroku odkrijejo uši, so prav tako dolžni obvestiti vods-Ivo vrtca ali šole, ki nato obvesti vse starše v prizadetih skupinah. »Na ušivost nakazuje neprestano srbenje kože. S pazljivim pregledom lasišča lahko najdemo rjavkaste uši, ki se ponavadi živahno premikajo. Preden se uši napijejo krvi so svetle barve, nato se obarvajo rdečka- Srbeoe nadloge na lasllču se je mogoča znebiti. sto,« pojasnjuje predstojnica oddelka. Uši je najpogosteje mogoče najti na zatilju ter za ušesi. lahko pa se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah ia v moški bradi. Najlažji način odkrivanja je česanje z gostim glavnikom in temeljito pregledovanje, prenašanje pa je v javnem posredno preko pokriva!, Ravnikov, slušalk in podobno. Uši se prav tako selijo po oblačilih, ki so obešena dnigo ob drugem. Včasih zadostuje celo, da otrok nasloni glavo na naslonjalo sedeža šolskega avtobusa. Za varstvo pred ušmi higiena ne zadostuje, saj imajo uši raje čiste kot umazane lase, pojasnjuje strokovnjakinja. Edina celovita rešitev problema je, da pridejo otroci v šolo brez uši. Med bližnjimi prazniki naj bi starši imeli tudi več časa, da se odpravljanju uši posvetijo kar najbolj. BJ - Za hitro in učinkovito razuševanje imajo v lekarni različne pripravke. S pripravki iz rastlinskih olj uši zadušimo, saj olje raztopi lepljivo snov, s katero so gnide pritrjene na lase. Lase lažje prečešemo in Insekte izperemo. Glavnik po uporabi dobro operemo s sredstvom za razuševanje. - Med pripravki s kemičnimi sestavinami pustimo učinkovati gel ali Šampon na lasišču od ID do 50 minut, nato lase dobro speremo z vodo. Mrtve uŠi in gnide odstranimo z ^tlm glavnikom, postopek pa ponovimo Čez teden dni. - Včasih je priporočeno suiženje (zlasti svetlih) las, saj je uši tako lažje odstraniti. - Brez uporabe kemičnih sredstev uničujemo uši tudi z elektronskim glavnikom, ki ga uporabljamo po priloženem navodilu. ' Obleko posteljnino, osebno periio, okrasne blazine in podobno moramo oprati pri najvišji dovoljeni temperaturi, po možnosti 95 stopinj. Nato Jih pre-likamo z likalnikom. - Vse predmete za higieno las, od krtač do naglavnih obročev, je treba oprati v vroči vodi, najmanj 10 minut pri vsaj 55 stopinjah. • Plišaste igračke in ne-pralno obleko lahko damo za 48 ur v zamrzovalno skri-njo oziroma jih za dva tedna neprodušno zapremo v plastično vrečko. • Oblazinjeno pohištvo, talne obloge in avtomobilske sedeže temeljito očistimo s sesalcem za prah. Upravna enota Celje skozi čas v atriju Uprave enote je do 20. januarja na ogled razstava Upravna enota Celje skozi Čas. Razstavo je pripravil znani celjski fotograf Vinko Skale, odprla pa jo je nuBis^ca za favno upravo Irma Pavliiiič Krebs. Razstdvp'«rpripravili ob 13-let^r obstoja upravne enote, FSn-je v uvodu v odprtje razstave pojasail načelnik UE Celje Damjan Vrečko, je v tem času upravna enota postala sinonim za učinkovito in prijazno javno upravo. Kot načelnica upravne enote je delala tudi zdajšnja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki Ima na UE Celje prav s tega področja lepe spomine: »Damjan Vrečko in še kar nekaj nas je bilo takrat mladih načelnic in načelnikov, ki smo si zadali cilj, da iz uprave naredimo dober servis za državljanke in državljane. , ^ J 2 leve: državni sekretar Branko Lobnikar. načelnik UE Celje Damjan Vrečko in ministric za javno upravo Irma Pavlime Krebs Sodelovali smo, tako da smo v kratkem času javno upravo vsaj malce približali ljudem.« Kljub temu pa Irma Pavlinič Krebs pravi, da je Še nekaj rezerve, ko govorimo m o učinkoviti in prijazni javni upravi: »Rezerva je v boljših zakonih In predpisih. V tem mandatu bomo pristopili k pripravi boljših predpisov, k odpravi administra- - it. 100 • 19. december 2008 tivnih ovir. Pričakujemo pa sodelovanje uslužbencev na upravnih enotah, gospodarstva. pa tudi ljudi sarnih.« ŠK Foto: MARKO MAZEl Odprta tudi Pravljična dežela Včeraj je vrata odprla Še Pravljična dežela, ki so jo znova postavili na Glavni trg v Celju. Prvi pravljični dan je malce pokvarilo vreme, saj so jutranji obisk Šolarjev odpovedali. Pravljična dežela bo sicer odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, razen v primeru dežja. Vsak dan bosta otroke obiskala Božiček oziroma dedek Mraz, za dobro vzdušje pa bodo, tako kot prejšnja leta, skrbele pravljične vile. V vseh letih, kar v Celju gostuje tudi Pravljična dežela, niso imeli težav z dežjem, zato jih je včerajšnji naliv presenetil. Kot nam je povedala organizatorka Vladimira Skale, bo 250 otrok, kolikor bi jih moralo vstopiti v Pravljično deželo včeraj dopoldne, to obiskalo prihodnji teden. Sicer pa je vstop v Pravljično deželo zastonj. Se pa tudi lam plačuje, vendar ne z evri, ampak s pravljičnimi cekini, za katere lahko otroci dobijo pravljične napitke in različne sladkosti. Božiček oziroma dedek Mraz bosta otroke obiskala vsak dan okoli 18. ure. Za dobro vzdušje pa so v Pravljični deželi zagotovo najbolj zaslužni animatorji, ki so jih izbrali na avdiciji v začetku meseca. Letošnja novost je izbor naj ilustracije pravljičnih vil Ilustracije bodo zbirali v Pravljični deželi» ko pa bo ta zaprla vrata, bodo ilustracije razstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Sicer pa v Pravljični deželi pripravljajo tudi tradicionalno silvestrovanje za otroke, ki bo 31. decembra z odštevanjem opoldne. Kdo bo letošnji gost, ki bo otroke popeljal v otroško novo leto, pa je zaenkrat Se skrivnost. ŠK Temeljit oris leta Podjetje Fit media je v sredo v Celju predstavilo Letopis 2008. Ta ob pregledu dogajanj v ol>Člnah Celje, Dobrna, Štore in Vojnik med lanskim novembrom in letošnjim oktobrom prinaša tudi analitični vpogled v dogajanja na posameznih področjih življenja in dela v teh občinah. Letopis je doslej najobsežnejši, saj ima kar 480 strani. Med novostmi velja omeniti razširjeno rubriko Obrazi s kar 18 portreti znariih občanov in pa fotoprilogo, v kateri je Jucp Kravanje v svoj objektiv ujel nove pcxiobe mesta ob Savinji- Sicer pa je direktorica Fit medije in odgovorna urednica letopisa mag. Vanesa Čanji ob predstavitvi povedala, da je letopis že 11. leto zapored ohranil enako vsebinsko zasnovo. Iz bere dogodkov je razviden izreden naložbeni zagon v vseh štirih občinah, pa tudi (z izjemo Dobrne) hitra gospodarska rast. A tudi že podatki, ki opozaijajo, da razvojna sapa pojenja. »Tüdi zato, ker občine ne zmorejo več lastnih finančruh vložkov ob evropsko podprtih naložbah.« je dejala Čanjije-va. Opozorila je še na razveseljiv razvoj na področju višje- in visokošolskih programov (na območju štirih občin je že skoraj 5 tisoč študentov v različnih programih), kar vse kaže na ambicije» da bi Celje slednjič le postalo univerzitetno mesto. Zanimiv je tudi podatek o nataliteti, ki je bila v obravnavanem obdobju pozitivna, Število prebivalcev v Mestni občini Celje pa je prvič (za 39) preseglo številko 50.000. Pretežni del letopisa, Id je izšel v 3 tisoč izvodih in stane 6,5 evra, dobiti pa ga je mogoče pri izdajatelju in v celjskih knjigarnah, je letos v barvnem tisku. BRST Gimnazijski »top klasiki« Dijaki L gimnazije v Celju tudi letos pripravljajo prire-ditev Top Classic, ki povezuje glasbeno, likovno in scensko ustvarjalnost dijakov. V dvorani Zlatorog bodo svoje talente predstavili ob 11, uri, prireditev pa bo hkrati praznično darilo vsem dijakom in profesorjem. Dijaki se v okviru prireditve Tbp Classic že tradicionalno sami lotijo priprav in izvedbe, od scenarija, avdicij za nastopajoče glasbene skupine, izdelave scene, do ozvočenja in najema tehničnega osebja. Letos bo ponovno poudarek na glasbi različnih izvajalcev, v o^anizacijo pa se vključujejo tudi dani videokrožka. Na odru se bodo dijakom L gimnazije v Celju pridružili še gostje iz tujine. V tem času ravno gostijo fimnazijce iz parmerske^ mesta Grevenbroich v Nemčiji, tiri dijake, ki se bodo celjskim vrstnikom predstavili z glasbenimi točkami, spremljajo dva profesoija in ravnatelj Michael Jung, ki se bo pred prireditvijo srečal z ravnateljem 1. gimnazije v Celju Anionom Šepetavcem. Tema pogovora bo sodelovanje med gimnazijama in skupne aktivnosti. PM NOVI TEDNIK CEUE I ŠTORE I Čolnarna kmalu pod streho Novo Čolnarno bodo predvidoma odprli septembra 2010 - Denar zbirajo tudi s prodajo koledarjev in obeskov Celjski kajakaši so 2. ju-nl)a 2006 žalostno strmeli v pogori^e, ki je ostalo od stare Čoiname. Vendar so kot vedno strnili vrste in začeli z gradnjo nove, večje in predvsem zelo modeme Čolnarne. Ta je za majhen kJub, ki šteje le okrog 100 članov, ogromen zalogaj» saj bo vrednost celotne naložbe okrog milijon evrov. V Času recesije je io zagotovo podvig, katerega rezultati so že vidni. Ta teden so namreč na ostrešje postavili smrečico. Streho, ki bo v obliki čolna, bo nova Čolnarna dobOa predvidoma v prihodnjem tednu, vendar je vse odvisno od vremena. Do zdaj je čolnarna, ki je sinonim za sta- tično zahtevno stavbo (to najbolje ve statik Mišo Knežević), stala klub 400 tisoč evrov. Po načrtih bi jo morali, skupaj s tribunami, odpreti prihodnje leto, vendar je kajakašem zagodla finanč-no-gospodarska kriza. Do denarja je težko priti, saj podjetja v tem času donaci-jam niso najbolj naklonjena. Kljub temu jim je do danes, največ s pomočjo glavnega sponzorja Nivoja in Unde plina, uspelo čolnarno zgraditi tako daleč, da bo do začetka novega leta vsaj pod streho. čolnarno nameravajo vsaj delno usposobiti, torej postaviti hangar za čobe in garažo, do 1. maja, ko pripravljajo tradicionalno kresova- S prodajo koledarjev in obeskov bodo skuš^ ka-jakaši te dni zbrati še kak-šen dodaten evro za čolnarno. nj e in dober teden dni kasnej e še tradicionalni majski spust ter slalom tekmo za slovenski pokal za mlajše kategorije. Predvidoma septembra 2010 pa bo vrata odprla celotna čolnarna z vsemi prostori za kajakaše» pa tudi z manjšo restavracijo. Kot je povedal predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, si želijo, da bi v prihodnjem letu pridobili priznanega celjskega gostinca, s katerim bi v prihodnjih letih sodelovali. Konda Še dodaja, da je strah pred veliki- mi množicami avtomobilov pred čolnarno odveč, saj bodo, če bo treba, postavili tudi zapornico, ki bo omejevala dovoz. Kot pravi Konda, bo nova čolnarna, ki sta jo arhitekturno zasnovala Matjaž Gril in Klavdij Kikelj, ponos Celja. 2e zdaj pa smo Celjani lahko ponosni na mlade kajakaše, ki še veliko obetajo. Največji vzhajajoči celjskega kajaka sta zagotovo aktualni državni mladinski prvak Simon Brus in Martin Sre-botnik. Velike upe pa trenerja Aleš Kuder in Uroš Klincov polagata še na Vida in Tea Kamerja, Nejca Kondo in Ambroža Miki ja. ŠPELA KURALT Foto: arhiv KKK Nivo Celje Smreka na vrhu strešne konstrakeije, zraven pa (desno) predsednik KKK Km Celje Dussn Konda Tamara Tavčar in Vita Vlašič sta na prvenstvu na Slovaškem v hudi konkurenci zasedli 7. mesto. Celjski plesalki blesteli na Slovaškem Vita Vlašič iz Štor in Tamara Tavčar iz Petrovč sta se na svetovnem in evropskem prvenstvu v Martinu na Slovaškem uvrstili med najmlajšo plesno elito. Prebili sta se v ünale, zasedli končno 7. mesto in premagali celo aktualni slovenski državni prvakinji. Za 204 naslove se je potegovalo 3.600 tekmovalcev iz 27 držav. 11-letnid, ki obiskujeta šesti razred osnovne šole, sta odlični učenki, vsestransko aktivni na različnih področjih, še posebej pa ju zaznamuje pies. V plesni šoli Urška Celje skupaj trenirata šele eno leto in že dosegata vidne rezultate na tekmovanjih. Tekmovalna skupina celjske Urške - šest deklet v kategoriji disco dance i^a formacija in Vila ter Tamara v kategoriji parov - je na lanskem državnem prvenstvu v obeh kategorijah zasedla drugo mesto. Plesna šola Urška Celje bo imela v soboto, 20. decembra, ob 17. uri v celjski dvorani Zlatorog veliko produkcijo, kjer se bodo predstavile vse plesne skupine. Disco dance je ples s predpisanimi elementi, kot so raz-nožke, kiki, špage in podobno, zahteva izvrstno telesno kondicijo pa tudi plesno izraznost. StO Vlaganja v otroke ali v plače zaposlenih? Občina Štore ni odobrila 10-odstotne-ga povišanja ekonomske cene Vrtca Lipa, ki so ga zahtevali iz javnega zavoda OŠ Štore. V Času, ko ima (ri>Čina hude finančne težave ter se začenja splošna gospodarska kriza, oboji očimo ne tiajdejo več skupnega jezika. Dosedanja ekonomska cena vrtca, ki je veljala od zadnjega novega leta, je znašala za prvo starostno skupino 403 evre ter za drugo skupino 310 evrov, občinski svet pa je na zadnji seji privolil »le« v 3,1 «odstotno povišanje ekonomske cene vrtca. Kot so pojasnili, je to v skladu s stopnjo inflacije. Predstavniki javnega zavoda so občinskemu svetu pojasnjevali, da predstavljajo 80 odstotkov ekonomske cene vrtca plače zaposlenih, ki jih določa država. »V pri- meru, da bomo poslovali z izgubo, bomo občini mesečno pošiljali zahtevek 72 pokrivanje izgube,« so pred odloätvijo vnaprej posvarili občinske svetnike iz vrtče-vega računovodstva. Ravnatelj OS Franjo Rumpf je svetnikom na seji med dru^ povedal, da so vse stroške, na kat^ so v zavodu lal^o vplivali, že znižali. Vse to občinsko upravo in svetnike, ki so imdi zadnjo besedo, ni prepričalo. Predstavniki občinske uprave so omenjali, da so v obnovo vrtca vložili precej sredstev, prav tako so opozorili na »ogromne« razlite med plačaini javne uprave ter v vitcu, čeprav jih plačujejo iz iste blagajne. Kot ugotavljajo, naj bi bile razlike med njimi tudi do 50-odstotne. Visokemu povišanju ekonomske cene vrtca sta prav tako nasprotovala predsed- nik odbora za družbene dejavnosti, Jani Jurkošek ter predsednica odbora za finance. Cvetka Gorenšek, saj so se tako odločbi na s^ah obeh odborov. Med razlog sta omenjala hud finančni položaj občine, vlaganja občine v obnovo vrtca, pričakovano bistveno poslabšanje standarda staiSev otrok ter to, da mora i^ubo vrtca pokrili ustanovitelj, to je občina. »Menimo, da odobreno povišanje ne bo zadostovalo niti za toliko, kot se povišajo plače za zaposlene. Izguba tx>,« je bil po odločitvi občinskega sveta razočaran ravnatelj šole in vrtca ftanjo Rumpf. »Povišana ekonomska cena vrtca je v skladu z našimi možnostmi,« pa je odločitev občinskega sveta komentiral župan Miran Jurkošek. V tej obäni je v vrtec vključenih nad sto otrok. BRANE JERANKO LlbOJL HIT MED NOVOLETNIMI DARILI Cafe ^e Peirtre DARILNI SET Industrijska prodajalna Kili Liboje St. 100 - 19. decemlKH- 200S m 10 ŽALEC I POIZELA | Dolina se spet povezuje Mesec december je biJ v Spodnji Savinjski dolini obeležen §ez enim prelomnim dogodkom, pomem-bmm za nadaijnji razvoj celotne doline. Župani še^ sdh občin so se namreč odločili, da se bodo občine po desetih letih ponovno formalno povezale v Območno razvojno partnerstvo Spodnja Savinjska dolina. Gre za občine Braslovče, Polzela, Prebold. Tabor. Vransko in Žalec, kjer bodo občin$ki sveti ustrezne sklepe sprejeli v tem in prihodnjem mesecu- Partnerstvo naj bi v začetku prihodnjega leta tudi formalno začelo de- lovati po določilih Zakona o skladnem regionalnem razvoju. V obdobju zadnjih desetih let se je območje Spodnje Savinjske doline sicer pogosto povezovalo na posameznih projektih in tudi pri pripravi regionalnega razvojnega programa Savinjske re-gije, močnejša povezava pa se )e spet začela tkali šele v zadnjem letu, ko so občine v sodelovanjuzRazvojnoagen-cijo Savinja in Regionalno razvojno agencijo Celje pričele z aktivnostmi za oblikovanje območnega razvojnega partnerstva. Partnerstvo, ki je na neformalni način dosiej delovalo tudi preko kolegijev županov in strokovne koordinacije Razvojne agencije Savinja» bo poslej pogodbeno, javno-za-sebno in interesno povezo-vanje ne le občin, temveč tu-digospodarstva,nevladnihor-ganizacij in drugih partnerjev na tem območju. Za strokovna opravila priprave razvojnih dokumentov in izvedbenih projektov v Spodnji Savinjski dolini, za katere so v občinah poobkstili Razvojno agencijo Savinja, bodo lahko pridobili tudi sofinanciranje iz državnega proračuna» in sicer iz sredstev za regionalni razvoj. US Učenci, dijaki in študentje, ki so v Žalcu rnajali Savinovo glasbo. Jubilejno leto žalskega skladatelja V ponedeljek je minilo 60 let od smrti Friderika Širce oziroma Rista Savina. V spo-min temu velikemu skladatelju je Zavod za kulturo, Sport in turizem Žalec pripravil dva dogodka. Najprej so predstavili Savinovo sprehajalno po Zaicu» ki obuja čas, v katerem je süadatelj živel» v nadaljevanju pa so pripravili spominski večer. Savinova pot vodi izpred Savinove hiše mimo Hausenbichlerjeve rojstne hiše, kjer je živelJanez Hausenbichler, žalski narodnjak, hmeljar in politik. Po njegovi zaslugi je bil 6. septembra 1868 v Žalcu drugi slovenski tabor. V (ej hiši je delovala žalska Čitalnica. Pot vodi do prvega žalskega hotela» ki ga je zgradila družina Piki leta 1907, mimo kovačije Zotel, cerkve sv. Nikolaja, Bergmarmo-ve vile, nekdanje pivovarne, kjer je bila tovarna Juteks, mimo železniške postaje, sta- re šole, Roblekove viie in nekdanje tovarne Ferralic do KukČeve hiše. Pohodnike, ki jih je bilo zaradi hladnega in deževnega vremena bolj malo, je vodila lokalna turistična vodnica Urška Kalšek. Na spominskem večeru je delo RIsta Savina predstavila Lidija Koceli, direktorica za kultiu'o na Zavodu za kulturo, šport in tiui-zem. V glasbenem recitalu so Savinove klavirske skladbe in samospeve izvajali mladi glasbeniki: Neža Justinek, Kim Pavlič, Vesna Verbnjak, Darko Vidic, Igor Vičendč in Tilen Draksler. Drugo leto bodo v Žalcu praznovali 150-letnico rojstva tega velikega moža, ki je vzporedno s svojo glasbeno gradil tudi vojaško kariero in se upokojil kot general major v avstro-ogrslü vojski. TT Plaz na cesti Na Vranskem plaz ogroža cesto v kraju JeronliD oziroma v Merind, kot imenujejo kraj domaČim. Plaz so si v sredo ogledali predsiavTuki uprave za zašči- to in reševanje, v naslednjih dneh pričakujejo tudi ogied geologa. 30 metrov dolg in 100 metrov širok plaz zaenkrat ne ogroža stanovanjskih objektov. Včeraj so začeli s sa- nacijskimi deli, in sicer z odvodnjavanjem cestišča in območja plazu. V Brodeh, kjer je plaz poleti ogrožal življenja ljudi, opravljajo stalen monitoring tal. Nad novogradnjo stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi zaenkrat rii premikov tal. MJ NOVI TEDNIK Savinova hiia, ki jo je žalska občina latos uspela v celoti odkupiti, je eden od stebrov bogatega in pestrega dogajanja v mostu ob Savinji. Center za turiste Žalski TIC že peto leto deluje v Savinovi hi$l, pred kratkim pa so ga preselili v nove prostore. Kot je ob odprtju poudarila v. d. direktorice zavoda za kulturo, Sport in turizem Majda Potočnik. TTC v Savinovo hiSo vnaša živahen utrip, saj vanj vsak dan vstopajo obiskovalci. Ti lahko ob tem, da so morda prišli zgolj zaradi nakupa vstopnice» postanejo in si ogledajo razstavljena umetniška dela. TIC Žalec se je v tem Ča su dobro uveljavil kot osrednja informadjsla pisarna, kjer se poleg osnovnih dejavnosti zbirajo in posredujejo informacije o turistični ponudbi, oblikujejo in izva- jajo programe obiskov krajev in znamenitosti v občini Žalec ter sodelujejo pri organizaciji turističnih prireditev in drugih prireditev. Ob odprtju novih prostorov so pripravili dve priložnostni razstavi, in sicer Pokrajinski muzej Celje predstavlja Mavrični svet Schützeve keramike, Medobčinska splošna knjižnica Žalec pa taborsko gibanje. V prihodnje bo TIC opravljal še vlogo vstopne informacijske točke Eko muzeja hmelj arstva in pivo varstva Slovenije. V okviru projekta, katerega nosilka je Razvojna agencija Savinja, je predvidenih šest vstopnih informacijskih točk v občinah Spod- nje Savinjske doline. Osrednji muzej bo urejen v prostorih bivSe sušilnice hmelja inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije v Žalcu, US. foto: TT Nove prostore za TIC so uredili v predelu, ki je pred leti buril kar nekaj duhov. Tam je bila turistična agencija Potepuh z galerijo Oskarja Kogoja, ki sta )o lastnika po medijsko precej odmevnih zapletih preselila v Celje. Kol je zatrdil župan Lojze Posedel, si bodo v občini prizadevali, da bi Žalcu vrnili vsaj prodajno galerijo Oskarja Kogoja. Prijaznejši dom v Domu upokojencev Polzela, v katerem je 224 stanovalcev, so konec novembra končali obnovo drugega negovalnega oddelka. Kot je na krajši slovesnosti povedala direktorica doma Eva Lenko, so obnovitvena dela trajala manj kot dva meseca. Obnovo je izvajalo gradbeno podjetje Remont Celje, naložbo v \n$ini 300 tisoč evrov pa so pokrili z lastnimi sredstvi. Obnovili so 12 sob, kopalnice, dnevni prostor in čajno kuhinjo, sobe pa so na novo opremljene s sodobnim sestrskim klicem. Z obnovo so se izboljSali tako bivalni pogoji za stanovalce kol delovni pogoji za zaposlene. Trak sta ob odprtju oddelka prerezali stanovalka Frančiška Oblak In direktorica Eva Lenko, blagoslovil pa ga je domski kurat Janez Bračun. Slovesnost je s petjem popestril mešani pevski zbor stanovalcev doma Šeneški glas. TT m Med gosti so » nove prostore že ogledali skorej vsi spotinjesavinjski Župani. it.100-19.dMeniber2008 - NOVI TEDNIK VELENJE ŠOŠTANJ 11 Zapisi »knapovske« doline Minuli teden so v velenjskem Muzeju premogovništva predstavili še en za-pis življenja in utripa v Šaleški dolini, in sicer fotomo-nogralijo Knapovska dolina avtorja Iva Hansa Avberška. Ljubiteljski fotograf Avberšek je sicer zaposlen v Studiu HTZ kot grafični oblikovalec, s pomočjo svojega fo-todpaiata pa je dodal nov kamenček v mozaik spominov, pričevanj, dokazov in raz- mišljanj o Šaleški dolini. »Moja dolina je postala v obdobju industrializacijein potreb po električni energiji zelo utrujena. Izginjala so po-Ija in kmetije, i^injale so cele vasi. Svet se je pogrezal in postajal nekoristen ...>« je oroenil Avbeiiek. ki poleg te, izginjajoče doline v fotomo-no^afiji predstavlja tudi drugačno dolino. Prikazuje namreč tudi območja, ki jih je rudarjenje poškodovalo, hkrad pa jim začelo dajati novo priložnost. »Ljubša mi je bila dolina v preteklosti, saj je bila tudi dolina moje mla- Avtor fetofflonogrsfije Ivo Hans Avbsriak z direktorjem premogovnika dr, IWilanom Medvedom. dosti. Vendar sem vesel, da smo ji vrnili življenje» dali novo kakovost, da smo jo vrnili ljudem, rastlinam in živalim.« O tem v knjigi pričajo fotografije ptic, labodov, v meglo ali sonce ujetih dreves, travnikov in jezer v vseh letnih časih. Takšna je dolina zgoraj, na površini. Drugačno življenje poteka pod njo. O njem v knjig pripovedujejo fptografije obrazov »kna-pov«. Ti so umazani, utrujeni, zaskrbljeni pa tudi prešerno nasmejani, navihani ali radovedni. Zanimivi obrazi ljudi, dogodki, narava, mestne ulice, sence, odsevi - vse to na Avberškovih fotografijah ožjvl in pripoveduje svojo zgodbo. Kot je na predstavitvi poudaril direktor premogovnika dr. Milan Med\«d, so v knjigi v trenutkih preteklosti ujeti obrazi in prizori, ki bodo spremljali rudarjenje v teh krajih tudi v prihodnjih desetletjih. »V naši dolini na temeljih preteklosti še naprej črpamo moč za prihodnost,« je poudaril dr. M^ved. Knjiga Knapovskado-lina je izšla v 3.000 izvodih, oblikovanje in grafične elemente pa j e prispevala Hansova hö Kaja Avberšek, diplomirana in-dustrijska oblikovalka, prejemnica Prešernove na^de za svoje diplomsko delo. US Medijski sprejemi V Velenju je poleg župana Srečka Meha na predno-voletni sprejem novinarje povabil tudi direktor premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Kot je poudaril dr. Medved, je za premogovnikom prelomno leto, v katerem odmeva prehod na odkopno dolžino 210 metrov in prvi videoprenos iz jame, pomembno delovno zmago pa so dosegli tudi v rudniku Mramor v T\izli. kjer so septembra zagnali prvi mehanizirani odkop- V drugi polovici leta so se sicer soočili s težavami pri od-kopavanju premoga v jami Pesje, vendarle bodo tudi letos nakopali več kot 4 milijone ton premoga. Skupno naj bi ustvarili 130 milijonov evrov prihodkov, poslovno leto pa zaključili s pozitivnim re^tatom. Sicer je v premo- V nasprotju z večino drugih družb na Celjskem, kjer bodo zaradi krize letos nekoliko prej zaključili proizvodnjo, pa bodo v Premogovniku Velenje delovno leto zaključili šele 30. decembra. Potreb po lignitu je na* mreč veliko in da bi dosegli načrt, bodo v premogovniku delali praktično vse delovne dni do konca leta. govniku 1430 zaposlenih, v njegovih povezanih driižbah pa je našio delo že 1250 delavcev. kar kaže prizadevanja premogovnika za odpiranje no\ih delovnih mest, s Širitvijo na trge izven osnovne dejavnosti, torej pridobivanja premoga, pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot je povedal dr. Medved, poslovni načrt za prihodnje leto Še ni spre-jet, načrtujejo pa podobno količino premoga, ki ga bodo morali izkopati predvsem v prvi polovici leta, V drugi po-Jovid namreč v Termoelek- trarni Šoštanj napovedujejo večje remonte, zato bodo potrebe po premogu nekoliko manjše. Sprejem za novinarje in druge predstavnike medijev, ki »pokrivajo*» velenjsko občino, je minuli teden pripravil tudi župan Srečko Meh. Druženje se je začelo na »lokalcu«, ki je po mnenju župana ena najpomembnejših pridobitev mestne občine, saj simbolizira povezovanje ter prizadevanja za razvoj in širitev izobraževanja ter gospodarstva. US 7 Z »lokaleem« seje po progi menda prvič popeljal tudf velenjski župan Srečko Mah, ki je v goste povobfl skupino Slon in sadeL Ob živahnem sejemskem dogajanju so obiskovalci lahko kupili karnokaj priložnostnih daril. Prireditveno bogat Šoštanj V občini Šoštanj je v tem prednovoletnem č^u precej ävalmo, saj ob in na drsališču pripravljajo različne koncerte, poleg tega pa vabijo tudi na druge prir^tve. Tako je minuli petek šte-vihie obiskovalce, predvsem mlade, zabavala skupina Foxy teens, po koncertu pa so Člani skupine Lucky lookers pripravili Še eno izvrstno drsalno revijo. Po reviji Plazovi grozijo Zaradi deževja in namočene zemlje se je v Lip-ju pri Velenju sprožil nov zemeljski plaz. Gre za drseči plaz na terasastem pobočju v velikosti 40x40 metrov. Na srečo seje plaz ustavil na robu terase, saj bi v primeru nadaljnjega drsenja lahko ogrozil stanovanjsko hišo. Pla2ino so si že ogledali predstavniki strokovnih služb ter predlaga U intervencijske ukrepe. Pri teh delih so pomagali gasilci iz Vinske Gore, ki so zemeljski plaz v celoti pokrili s folijo. Tako so razbremenili zemljišče in preprečili nadaljnje plazenje. Plaz je ves čas pod nadzorom. Stanje je trenutno stabilno in plaz miruje. Takoj, ko bodo vremenske razmere to do-puščale> bodo v Mestni občini Velenje poskrbeli, da bo pogodbeno podjetje v okoUci plazu uredilo učinkovito drenažo in saniralo zemljišče. US pa so drsališče napolnili Šo-Štanjčani» ki vsak dan, če le ne dežuje preveč, v velikem številu napolnijo drsalno površino. Vlorek,23. decembra, bodo na predbožičnem žuru oastopiUČiUci. __ _ Pestro jebUo dogajanje tudi na božffiho-novoletnem sejmu, ki so ga Šoštanjčani v soboto postavili pred občinsko stavbo. Med raznoliko ponudbo so izstopali praznični aranžmaji in drobna darila, obiskovalci pa so se razveselili pokušine domačih dobrot in zakuhanega vina. V nedeljo ob 16. uri ^ v dvorano OŠ Šoštanj vabi Pihalni orkester Zarja, ki v sodelovanju z Alenko Godec in Bernardo Žam pripravlja božič-no-novoletni koncert. ÜS www.raicelje.coni Zima popušča! .15% A -15% BoiHpo^msv«« izKons&te zm^ DopusK na mootüo in stavt»no pohištvo e nadega ALU In PVC pro^ramal www aim si «OMU» jon OKHA VRATA. 96HC11A '^m«»\«WMl6.i2.2COecto?8.Q2?009 PoouWmoUnd^, «uee B««e M UucM.Velaamnere^bvDie^vtMniaa), rw«M«n«ope4»pcingdM.2S mentii» M kane» tmrea 2006 n Zvnald popusti priAJM www-radiocelje-com it 1Q0 - 19. december 2008 m 12 ŠMARJE P. J.t NOVI TEDNIK Kozjansko še bolj bogu za hrbtom Z današnjim dnem ukinjajo dežurno službo nujne medicinske pomoči v Ro gaški Slatini in na Kozjanskem Od danes> petka, je siuž-ba nujne medicinske pomoči v okviru Zdravstvenega doma Šmarje pri Jel* šah radikalno spremenjena. Nov pravilnik o bi nujne medicinske pomoči - v veljavi je od prejšnjega petka - zdravstvenemu domu priznava zgolj eno okrepljeno dežurno ekipo in eno ekipo v pri* pravijenosti. V vodstvu javnega zavoda 80 se tako odloČili, da z današnjim dnem obdržijo dežurstvo samo še na sedežu zavo-da v$jnarju. Ukinili pa bodo dežurni mesti v Rogaš* ki Slatini in seleče se me-slo na Kozjanskem. «Po kriterijih, ki Jih krije drŽava Oziroma zdravstvena zavarovalnica, pripada našemu zdravstvenemu domu okrepljena B-enola. To pomeni zdravnika in dva spremljevalca v različnih kombinacijah,« je na novinarski konferenca povedala poslovna direktorica doma Irena Nunčif. >9Dos}e| smo imeli staJno dežurstvo treh ekip v sestavi zdravnik in spremljevalec, na sedežu zavoda pa §e dodatno dva zdravstvena tehnika reševalca. Mislim, da se večina uporabnikov naših storitev niti slučajno ne zaveda, kakšen nadstandard je to. V Sloveniji namreč ni zdravstvene- Z leva: Jožef Pregr»d. Andrej Kocmsn in Matej Slivnik ga doma. ki bi silahko to privoščil.« Kot so razložili, je že to, kar audi država, več kot velikodušno. Res pa sam kriterij števila prebivalstva v urbanih naseljih še zdaleč ni isto kot na razpotegnjenem in redko naseljenem Kozjanskem. Doslej je sistem finančno vzdržal iz veČ razlogov. Še do nedavnega so biJa dežurstva namreč podcenjena. Ve- Čino ur v dežurstvu se je zdravnikom obračunavalo kot neaktivnih. Poleg tega so svoj delež za omenjeni nadstandard prispevale občine soustanoviteljice javnega zavoda: Šmarje, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. V preteklem letu so v proračun zavoda nakazale U7 tisoč evrov. Da bi stanje ohranili, bi se morala po okvirnih izračunih sredstva potrojiti. Župani so nad tako mo^ostjo zmajevali z glavo. Denarja za pokrivanje tako velike luknje enostavno ni. In če te na Vetrniku kap? Na novinarski konferenci sta bila tudi župana Bistrice ob Sotli Jože Pregrad in Kozjega Andrej Kocman. To sta Na novinarsko konferenco sta se odzvala župana Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in Rogatca Martin Mikolič. Vodstvo zdravstvenega doma naj bi po njunem ukrepalo prehitro, župani pa premedlo. Njuni občini sta namreč tudi v proračunih za leto 2Ö09 predvideli sredstva za zagotavljanje te službe v enakem obsegu kot doslej. Vodstvo Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah občinam naj ne bi dalo dovolj časa za tehten premislek, niti ni predložilo konkretnih finančnih izračunov za drugačen razplet položaja. Zato Kidrič in Mikolič pozivata vodstvo zavoda k ponovnemu premisleku. Z aktivnim sodelovanjem zainteresiranih občin bi bilo morda še mogoče najti rešitev, ki ne bi najedala poslovnega jedra zavoda, občanom pa bi zagotovila vsaj del storitev, ki so jih zagotavljali doslej. poleg Podčetrtka po novem najbolj zapostavljeni občini. Skupaj naj bi se sicer Še trudili najti možnost, da bi vsaj nekaj pridobljenega nadstan-darda obdržali- »Vsaj med konci tedna in prazniki, ki so najbolj izpostavljeni, naj bi ostdo po starem,« upa Kocman. Pregrad je nad vsem skupaj ogorčen: »Vidijo nas samo takrat, ko je treba pobrati denar. Sicer smo pozabljeni od vseh. In ne bo dolgo, ko se bo nekdo v Ljubljani sporrmil, da rudi Šmarje dežurstva ne potrebuje!« Dežurni zdravnik bo za celotno območje odslej v Šmarju. Kot pravi strokovni direktor Matej Slivink, enoznačnega odgovora, kaj to glede odzivnega časa pomeni za te ljudi, ni. »Če je intervencija na Vetrniku in je dežurni zdravnik v Kozjem, je to seveda hitreje, kot če je v Šmarju. Če pa je intervencija v Podčetrtku, je ekipa iz Šmarja tam prva. 7\jdi doslej je bilo veliko odvisno od posamezne situacije.« Nova ureditev morda ne bo nujno slaba. Bo pa vsekakor velik šok in odzivi med ljudmi so že zdaj izredno negativni. »Družba naj bi šla v to Irena Nun(i((Foto:(]njpA) smer, da se položaj ljudi vedno izboljšuje. Mi pa gremo z velikim korakom nazaj. In to je milo rečena težko ra* zumeti,« pravi Kocman. A druge poli očitno ni. Vseh šest občin ima že zdaj na grbi dolg medobčinskega komunalnega podjetja OKP s sedežem v Rogaški Slatini. Jasno, da jim ni v interesu še povečevati rdečih številk že zdaj zadolženega zdravstvenega doma, SAŠKA T. OCVIRK PORABI MANJ PRISPEVA VEČ Pri nakupu pomivalnega stroja se odločimo za aparat energijskega razreda AAA, ki omogoča optimalno energijsko učinkovitost ter učinkovitost pomivanja in sušenja. Pomivalni stroji Gorenje z vgrajeno inovativno Use Logic^ senzorsko tehnologijo samodejno zaznajo količino naložene posode In njeno stopnjo umazanosti. Senzorji z optimalno porabo vode, električne energije in časa poskrbijo, da je posoda odlično pomita. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji, Z nakupom prispevate k lepši prihodnosti! ZELEN! NASVET Kaj lahko storimo doma Pri ročnem pomivanju pod neprekinjeno tekočo vodo porabimo do 4'krdt več vode kot v sodobnem pomivalnem stroju. Če vztrajamo pri ročnem pomivanju posode, ne pora-bljajmo vode po nepotrebnem. Pipo zaprimo vsakič, ko vode neposredno ne potrebujemo. gorenje www.gorenje.si m St. 100 • 19. december 2006 NOVI TEDNIK ŠEWTJUR I LAŠKO 13 Phmo o nemeri $o podpisali (z leve) profesor mariborske univerze dr. Milan Marcic, direktw Rimskih term Maks Breekci. directories Divrne Bartara Šcukanec- Brudemian in pradstavnHc Mrežnega spinnrff inkubator ia Univerze v Mariboru asist prof. dr. UnAo Praunseis. Terme in univerza z roko v roki Stroške so uspeli znižati, čakajo še na odobritev kredita Oa bi $e dodatno okrepili sodelovanje na področju medicine, zdravja, nege, energetike in zdrave prehra-ne, so predstavniki Rimskih term, Univerze v Mariboru in podjetja Divina pred dnevi podpisali pismo o nameri. V vili Majerhofer, kjer je bila do nedavnega uprava Rimskih term, je v ta na* men že zaživel Center znanja, zdravja m sprostitve. Namen sodelovanja Rimskih lerm z mariborsko univerzo je prenašanje določenih teoretičnih znanj v prakso oziroma življenje. Univerza bo termam pomagala na področju energetskega in gradbeniškega svetovanja ter tudi na vseh ostalih področ- jih, »Projekt, ki smo si ga s partnerji zastavili za prihajajoča leta, je temelj uspešnega, edinstvenega in kvalitetnega sodelovanja. Tovrstnega pristopa tako k zdravstvu, negi, medicini kot zdravi prehrani v Sloveniji zaenkrat še ni bilo.« je dejal direktor Rimskih term Maks Brečko. Nova pridobitev za Rimske Toplice je tudi Center znanja, zdravja in sprostitve, kjer bodo poleg Številnih psiholoških in drugih zdravstvenih pregledov nudili hitro učenje jezikov v sproščenem alfa stanju možganov. V centru sta svoje moči združili podjetji Divina in Sarasvati. Sicer v Rimskih termah trenutno končujejo obnovitvena delavZdraviiiškem domu, proti koncu gre tudi sanacija pilotne stene. Termam je uspelo znižati stroSke končne investicije za 3 milijone evrov, tako da zdaj celoten projekt oživitve ocenjujejo na 49 milijonov evrov. ftogram zaradi tega ne bo okrnjen, pravi Brečko in napoveduje, da bodo terme nudile obsežen medicinski prodam, tudi operativnega. V oživitev zdravilišča so doslej vložili že okoli 20 milijonov evrov. Vodstvo term trenutno najbolj skrbi, ali jim bodo banke odobrile 22 lili-jonov evrov kredita, kolikor terme še potrebujejo za dokončanj e projekta. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: Grup A Z novim letom nova zdravnica V začetku meseca so v Zdravstvenem domu v Šentjurju zaposlili novo zdravnico iz Ljubljane. Tako rešujejo kadrovsko stisko, ki je postala še posebej izrazita z upokojitvijo planinskega zdravnika Janeza Šmida. Kot je povedala direktorica ZD Šentjur Melita Tasič Uič, računajo, da bo Renata Verhovec s samostojnim delom v zdravstveni postaji na Planini začela sredi januarja. Verhovčeva je končala me- skih podjetij. Veljavno Ucen- dicinsko fakulteto in opravila dvoletno kroženje po različnih kliničnih oddelkih, zadnjih šest let pa je delala kot predstavnica farmacevt- co zdravniške zbornice za delo v splošni medicini ima do septembra 2009, morala pa bo opraviti še Štiriletno specializacijo iz družinske me- VODOVOD • KANALIZACIJA _JAVNO PODjrrjg. d.o.o._ bv8 2B.300QC£UE * Tel.: 03/42 SO 300 * Fax: 03/42 50 310 i-miW: info^o-kMelja.si Služba za prijavo okvars 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do idrave pitne vode in prijaznega oicoija. dicine, ker se po novem zakonu licence ne podaljšujejo. Trenumo deia v ZD Šentjur pod mentorstvom treh zdravnikov specialistov. »Ko bo strokovna komisija ocenila» da je sposobna za samo-stojno delo, bo začela delati v splošni ambulanti 2P Planina. To bo predvidoma v sredini januarja 2009.« Z novim letom bodo na Pla-niru uvedh tudi telefonsko naročanje na zdravstveni pregled. Takšen sistem se je že izkazal za zelo učinkovit način skrajševanja nepotrebnega čakanja v čakalnicah. Poleg manjka stalnega zdravnika je prav to v zadnjem letu na Planini največji vzrok slabe volje. Ni bilo namreč malo tistih, ki so jih po nekajurnem čakanju prenaročiii ali odpravili, ker zdravnik enostavno ni bil več na voijo. Renata Verhovec bo na Planini brez dvoma več kot dobrodošla. SlO, foto: MM Telekomov denar morda že februarja? v Šentjurju so bile za vračanje vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na zadnjem sestanku za to pristojne občinske komisije sklenjene poravnave za večino akcij tedanjih krajevnih skupnosti. Kot so sporočih iz občinske uprave, gre za območja nekdanjih krajevnih skupnosti Blagovna, Dramlje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, I^evorje, Ponikva, Slivnica pri Celju» Šentjur - center in Šentjur - okolica. Za Kalobje pa je končno usklajevanje Se v teku. Pri tem ostaja odprto vprašanje tistih akcij, ki so potekala hkrati za več krajevnih skupnosti. Prav tako poravnave ne zajemajo zahtevkov za vlaganja v materialu in lastnem delu, Kot je že pred časom povedal direktor občinske uprave Jože Palč-nik, so ti zahtevki predmet posebnega postopka, v katerem sodeluje tudi sodni izvedenec. Trenutno pripravljajo sezname končnih upravičencev po že sklenjenih poravnavah. Januarja bodo objavljeni na oglasnih deskah krajevnih skupnosti ter na sedežu in spletni strani občine. Končni upravičenci bodo vračila prejeli v 30 dneh po prejemu nakazila s strani Slovenske odškodninske družbe. Teoretično bi torej nekateri denar lahko prejeli že konec februarja, Sto Dobri mož na pohodu v Laškem Prvo bero daril, darove Številnih sponzorjev» je decembrski dobri mož že razdelil na prireditvi l^ko združuje dobre želje. Območno združenje RK Laško se je tako s soorganizatorji spomnilo članov društva Sožitje ter otrok iz rejniških družin. Iskrice so tako zasijale iz kar 83 parov oči; daril so se razveselili občani z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki so povezani v društvu Sožitje. V akcijo se je vldjučii tudi laški center za socialno delo, ki je namenil pozornost otrokom iz rejniških družin. S kulturnim programom so jih dodatno razveselili Številni nastopajoči, posebno presenečenje. predstavo, so pripravili učend iz oddelka s prilagojenim programom OŠ Primoža Trul^a Laško. Tako so organizatorji decembrski praznični mesec popestrili že enajstič zapored. PM, foto: KATJUŠA Namesto darilc nov računalnilc v Hruševec Af^le Authorised Distributor Slovenija je sredstva za letošnje obdarovanje poslovnih piulnerjev in posebnih uporabnikov namenil OŠ Hruševec v Šentjurju. Šola je odslej bogatejša za novi iMac računalnik, s katerim so okrepili prvi Apple Regionalni Inning Center v Sloveniji, ki deluje na tej šoli. »Odločnost in želja ravnatelja Roberta Gajška, da omogoči svojim učencem in širši skupnosti uporabo Applovih tehnologij, nas je motivirala, da OŠ Hruševec v znamenje podpore, zahvale in želje po bodočem sodelovanju podarimo iMac računalnik,« je povedala Branka Čander, vodja prodaje v podjetju Apple Authorised Distributor Slovenija- Ravnatelj Roben Ga jšek pa je ob to dodai: »Ker se zavedamo dodatnih možnosti, ki jih ponuja Applova tehnologija - še poseljej programski paket iLife - v okviru učnega načrta in izobraževalnih programov naših učiteljev, smo se odloČili ustanoviti prvi Apple Trening Center. Naši učenci, učitelji in ostali člani širše skupnosti bodo tako lahko ustvarjali in opravi jaii delo s pomočjo Mac računalnikov. Donacija podjetja bo omogočila še bolj kakovostno in enostavnejše delovanje centra, saj bo lahko v nJem izkušnje hkrati nabiralo več učencev in uä-teljev.« Že tako bogato mednarodno sodelovanje te osnovne šole bo 2 novo tehnologijo lahko še ŠirŠe in bolj poglobljeno. Sto Simbfo.d.oa \/ simbiözi z okoljem Tehdrsk0i9 3CC0C«lje TeL: {3| ii^ DO intDOblrabiA.«! vvww.simM.sl NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material Za informacije o dostavi in cem pokličite no tel.: 425 64 00 ali GSN\: 041 669 362 (do 14. ure) ŠL 100 - 10. december 2008 m 14 VOJNIK a SL KOHJICEI NOVI TEDNIK Za kakšno ceno je »padelci hram učenosti? Namesto, da bi Občina Vojnik pravočasno odreagirala, zdaj računa na »lepotne dodatke«, kl bi objekt v Vinterjevi ulici približali okolici Med VbjniČani je že lep čas glavna tema pogovorov in jeznih razprav gradnja stanovanjskega objekta v Vinterjevi ulici, na me8tt]> kjer je do nedavnega stala stara šola. Ne zgražajo se samo nad videzom mega> lomanske stavbe oziroma »mavzoleja«, kot ga v jezi imenujejo, pač pa je bistvo njihovega negodovanja v tem. ker Občina Vojnik ni ukrepala takrat, ko bi se Še dalo kaj spremeniti. Stanovanjska gradnja v Vojniku je po mnenju mnogih velik problem. »Vsak želi za čim manj denarja in na čim manj Sem prostoru zgraditi čim več stanovanj in jih prodati po visoki ceni. To pa je možno brez jasno postavljenih pravil in prostorskih aktov, tako da lahko vsak investitor dela po svoje (tudi s pomočjo občinske uprave),« pravijo v občinskem odboru stranke SDS. ki jim gre stanovanjski objekt v Vinterjevi še posebej v nos. Tudi med krajani se porajajo številna vprašanja: kako je lahko na tako majhnem prostora zrasel takšen objekt, ali so se svetniki sploh strinjali z gradnjo, zakaj |e bilo treba staro šolo porušiti, namesto da bi }i namenili druge vsebine in jo ustrezno zaščitili. Rusitev edina rešitev Za mnoge je več kot sto let stara Šoia veljala za enega najlepših objektov v Vojniku. V njej je vse do odprtja nove šole potekal pouk. vendar je bila stara šola po mnenju župana Bena Podergajsa neuporabna za druge vsebine. »Ko smo prišli do strokovnega spoznanja, da je treba šolo porušiti, smo za mnenje vprašali tudi zavod za varstvo kultume dediščine. lil so se strinjali, da se» ^ede na to, da sta v bližini šoie Že trgovina in avtosa-lon [oba sta drugačne oblike, kot so značilne za sam trg Vojnika] , šolo lahko poruši in na njenem mestu zgradi nov stanovanjski objekt. Občina Vojnik je nato s sklepom občinskega sveta ta objekt prodala.« Kupüa ga je celjska družba MaiUimiljarv ki je za nov objekt z načrtovanimi 42 stanovanji ter 27 parkiriSä v kletnih garažnih prostorih 24. januarja letos pridobila tudi gradbeno dovoljenje. V njem je navedeno tudi, da bo manjkajoča parkirišča ob Vinterjevi lilici s posebno pogodbo zagotovila Občina Vojnik. Medtem se je investitor zamenjal - družba Maksimiljan je objekt prodala ško^eloškemu podjetju Finstar. Kup laži, občina pa nič Ko se je gradnja začela, so se pokazale težave s temeljenjem stavbe. Temelje je bilo treba izkopali precej globje, kot je bilo predvideno v gradbenem dovoljenju, zato je novi investitor septembra zaprosil za dopolnitev ^adt>enega dovoljenj a> medtem pa veselo gradil naprej. Stavba je po podatkih vojniškega svetnika Rudija Špesa za poldrugi meter višja, kot bi smela biti, svetnike pa moti tudi, ker o omenjeni gradnji menda nikoli ru bilo nobene razprave ne v KS Vojnik niti v otoškem svetu. »Dogovor je bil sklenjen v ožjem krogu med Občino Vojnik, investitorjem In Upravno enoto Celje,« so prepričani svetniki iz vrst SDS. Menijo tudi, da je januarja izdano Med najbolj glasnimi mtniki. ki Ž0 lep čas opozaijajo na nepravilnosti v zveš z gradnjo stanovanjskega objdkta v \nntaijovi ulici, je RudIŠpes. gradbeno dovoljenje sporno z več vidikov. V njem so po njihovem prepričanju navedene nekatere neresnice. Največja naj bi bila ta, da občina s posebno pogodbo zagotavlja manjkajoča parkirišča za potrebe stanovanjskega objekta ob Vinterjevi ulici. Kot zagotavljajo v občinski upravi, takšne pogodbe nimajo. Pri Čemer se svetniki sprašujejo, zakaj ni občina teh neresnic zanikala in odrea^ala takoj, ko jih je zasledila v gradbenem dovoljenju, »Če bi odrea-girala pravočasno, bi se lahko marsikaj spremenilo» saj je takrat šola ^ stala. Očitno pa za to niti ni bUo interesa in hram učenosti je moral pasti za takratnih 62 milijonov tolarjev,« so ogorčeni v občinskem odboru SDS- Svetniki SDS so septembra zahtevali celo sklic izredne seje oziroma uvrstitev posebne točke o tej problematiki na redno sejo občinskega sveta. Podpise za sklic seje so prispevali tu- di svetniki iz ostalih svetniških skupin. Na 18. redni seji so SN^tniki dosegi vsaj to, ^ Vinterjeva in Keršova ulica ostaneta zapni za promet in da se ob njiju ne gradi parkirišč. Stanovanja da, toda ... Parkirišča za 42 novih stanovanj v Vinterjevi ulici bodo z novim gradbenim dovoljenjem vglavnem zagotovljena v kletnih prostorih stavbe. razen štirih parkirišč, ki naj bi jih zagotovila Občina Vojnik. »Hidi sam se strinjam, da je Čim več parkirišč v sami stavbi in čim manj v njeni okolici- Pri čemer sem tudi mnenja, da če Še Štirje avtomobili več kot običajno pripeljejo v Vinterjevo ulico, tudi ne bo konec sveta. V tej ulici se bo namreč žal še gradilo. Eno zemljišče je praktično že naprodaj. Kar pomeni tudi več avtomobilov. Se pa strinjam, da je treba promet tu omejili na mini-mum,« pravi Beno Pod erga j s in dodaja, da se s tako veliko gradnjo tik ob spominskem parku tudi sam ne strinja: >»Toda prostorski akt za staro šolo velja še iz časa skupne občine Celje, lipam, da ga bodo objekt s fasado in podobnimi lepotnimi dodatki vendarie malo približali okoiici.« Sicer pa v občinski upravi dodajajo, da so svetniki v preteklosti pogosto opozarjah, naj se v občini zagotovi gradnja stanovanj . Zdaj, ko je ta na vrhuncu, pa spet ni prav. »Županova prva skrb morajo biti občani in ne investitorji, ki jim ni mar za izgled kraja, temveč le za dobiček,« so nepopustljivi v vrstah SDS. BOJANA AVGUŠTINČiČ Vojničamm M gra v glavo, kako i« lahko srsdr Vojnika. l6 dva rnetJB od s^ - ic-IOO-IS-deoemberaOOS - »Tnidim sa.« pravi o svojem iskanju novega zdravnika Mihaela Pugalj, direktorica Zdravstvonaga doma SlovMtIce Konjiea. JI bo uspelo? Med krajani Loč zavrelo Iz Zdravstvenega doma Slovenske Konjice so v torek poslali v objavo nov raipis, s katerim iščejo splošnega zdravnika za ambulanto v LoČah pri Poljčanah. V kraju je namreč prišlo do podpisovanja peticije krajanov» ki zahtevajo od zdravstvenega doma in občine Še naprej stalnega zdravnika. Po smrti zasebnega zdravnika Božidarja Pabljine, ki je imel nad 1600 padentov, zadevajo krajaru»takojšnjoiu^tev zdravstvene dejavnosti (ordinacije) za paciente pokojnega zdravnika in sicer 5 dni v tednu za polni delovni čas stalnega zdravnika«. Številni pacienti so ogor^ni, ker »so sedaj ostali brez osebnega zdravnß« in s tem povezane zdravstvene oskrbe«. Peticijo, ki jo podpira vodstvo Društva upokojencev Loče, je že v prvi uri zbiranja podpisov podpisalo 106 občanov. Po zdravnikovi smrti je narm^ občina vrnila koncesijo zdravstvenemu domu, saj je bil edini, ki jo je lahko prevzel takoj. Kol je povedala direktorica Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Mihaela Pugelj, ruso prejeli po koncu prvega razpisa za novega zdravnika v Ločah, ki se je iztekel v začetku tedna, nobene vloge. To se je zgodilo kljub splošnemu pričakovanju» da se bo prijavila hči pokojnega zdravnika. V Ločah imajo trenutno zaradi posebnih razmer dve ambulanti, kjer delata splošna zdravnika po dvakrat na teden, s čimer krajani niso zadovoljni (v ambulanti javnega zavoda, ki je delovala obenem z ambulanto zasebnega zdravnika, ima zdravnik približno 300 pacientov). Ločanom, ki so. kot kaže, zelo razburjeni» naj bi stalnega zdravnika po zagotovilu zdravstvenega doma zagotovili najpozneje v drugi polovid januaija, kar je kratkoročna rešitev. Petidjo je doslej podpisalo več sto krajanov, konec tega tedrB pa jo nameravajo izročiti direktorid zdravstvenega doma ter županu. BRANE JERANKO Dvodnevni koncert Godba na pihala Slovenske Konjice, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, pripravlja danes, v petek, ter jutri božič-no-novoletni koncert. V programu, ki je razdeljen v dva dela, to je na zgodovinskega in prazničnega, je med drugim novost praznična skladba Emila Glavnika Sveti trije kralji. Letošnji gost koncerta bo harmonikarski orkester Mateja Banovška. Koncert bo v kulturnem domu ob 18. uri. BJ R B C T Izkoristite, kar vam ponuja Evropa na vasem pragu In/o točka StH'inJske regije Europe Direct je podaljšana roka Predstavništva Evropske komisije in vam ponuja: •informacije, nasvete, pomoć in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, poirtikati In programih EUr • brezplačne publikacije Evropske unije namenjene širši javnosti, • neposredno telefonsko pomoč in e-linijo do klicnega centra Europe Direct itd. Vse potrebne informacije dobite fta info točki Savinjske regije Europe Direct. Kidričeva uiica 24, 3000 Ceiie. /V. nadstiopje {prostori ftftA Celje d.o.o.). NOVI TEDNIK ^KULTURA 15 Polna doza energije Novoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje Mladinski simfonični orkester Glasbene Šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika s solistko, violinistko Anjo Bukovec» je s svojim ponedelj* kovim novoletnim koncertom navdušil občinstvo v prenapolnjeni dvorani Narodnega doma v Celju. Celjski simfoniki iiradno delujejo že 10 let. Trdo ler vztrajno, tudi prepoznavno d^o dirigenta Matjaža Brežnika se orkestru pozna. Navidez lahkotno se sprehaja skozi klasične in pardture filmske glasbe, ki so že kar nekak razpoaiavni znak orkestra, v katerem letos sodeluje nekaj več kot 50 že zelo L^i^enih, pa tudi mladih glasbenikov. Na tokramem koncertu so občinstvo, ki se je na vsako skladbo odzvalo z mogočnimi aplavzi, v prvem delu popeljali skozi tri Brahmsove madžarske plese, ki so ob Brežnikovem energičnem vodenju orkestra c^li občinstvo za krsmo izvedbo Golobove Zimske pravljice, v kateri je zablestela solistka Anja Bukovec s svojo violino. Prvi del koncerta je zaključil Ra-velov Cigan in, zaradi aplavza, ki ni pojenjal, še nenapovedan dodatek Anje Bukovec. Drugi del je Brežnik namenil filmski glasbi, s katero je občinstvo popeljal v svet Policijske akademije. Grdih» umazanih, zlih. Gladiatorja. Schindlerjeve-ga seznama in Misije nemogoče. Občinstvo je s pravimi ovadjami izsililo še en dodatek. Matjaž Brežnik je povedal, da se je pri izbiri repertoaija zavedal» da gre za pred-novoletni koncert, ki mu je &eba dodati nekaj šiiiemu poslušalstvu bližjega. Pri tem je mislil zl^ m &Lmsko glasbo. »A Anja Bukovec igra klasiko, kot bi igrala rokanrol, Matjaž Breznik pa dirigira a tako sHovito energijo, da glasbenike naravnost por>eso skozi iriirane skladbe. ne tisto, ki Je občinstvu najbolj znana. Iskal sem tiste bisere fOmske glasbe, ki dajo tudi močan umetniški pečat.« Brežnik pravi, da izbira kompozicije, ki so zahtevne, po drugi plati pa same po sebi ne potrebujejo filmske slike, ampak že s samo glasbo vzburkajo domišljijo poslušalcev, ki si tako lahko vsak zase prestavljajo nekfilm. In kako je mogoče brez Stiaussa pred novim letom obänstvo pripraviti do pravih ovadj? »Straussu se izo^bam, ker je izjemno zahteven. Poslušala smo razvajeni od N^akoletnih dunajskih novoletnih koncertov, kjer so izvedbe vrhunske, že prav superiorne. Kot je enostavno slišati. je Siraussa te^o igrati, saj skladbe zahtevajo tudi starostno Čustveno zrelost glas-beiukov.^f Nekoliko prirejen in tudi razširjen spored bo orkester ponovil že v torek, ko bodo gostje novolemega koncerta Anje Bukovec v ljubljanski Unionski dvorani. Za pomlad n^veduje dirigent začetek dela na novem repeitoarju, poseben dogodek pa pripravlja za otvoritev Poletja v Celju kn^em mestu, ko bo orkester izvedel ok-(ovo Carmino Burano z združenimi celjskimi pevskimi zbori. BRANKO STAMEJČIČ Foto: MARKO MAZEJ Virtualni dom Alme Karlin v Osrednji knjižnici Celje bodo danes opoldan predstavili virtualni dom slovite Celjanke, pisateljice, svetovne popotnice, potopiske in teozofinje Alme M. Kar-lin. Po več kot pol stoletja od smrti dobiva tako najbolj slavna Celjanka doslej, celo k^didatka za Nobelovo nagrado, svoje domovanje. Njene hiške, zadnjega domovanja ob poli na Celjsko kočo, občina Še ni urediia, poskrbela je zgolj, da skronmi dom ne propada naprej. Zato pa so ji v Osrednji knjižnici Celje zgradili virtualno domovanje na svetovnem spletu, »hišico«, ki bo vselej odklenjena za dostop z vsake točke na zemeljski obli. Projekt Marijana Pušavca bodo predstavili danes, spletni portal Alme M. Karlin pa bo dosegljiv na naslovu www.almakarlin.si. BS Svet svetlobe v Pelikanovem stolpu na Starem gradu v Celju bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli multimedijsko razstavo Vstopite v svet svetlobe. Na njej bo Nena Žmajde iz ateljeja Moč svetlobe razstavila unikatna svetila. Otvo* ritev bodo začinili bruhalci ognja, orientalska plesalka in zbor. BS V objemu večnosti... Društvo ljubiteljev umetnosti pripravlja v ponedeljek ob 20. uri v veliid dvorani Celjskega doma prav poseben predpraznični večer, s katerim se poslavljajo od izjemno uspešnega leta» v katerem so med ostalim uresničili enega največjih kulturnih projektov v zgodovini mesta, uprizoritev opere Teharski plemiči. Nastopila bosta kvintet Gamma in plesni kolektiv Abomo. Glasbeno-ambiental-nl dogodek» obarvan s strastnimi ritmi argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, ujet v neskončnost giba, bo nedvomno na izviren in svojstven način dopolnil predpraz-nično dogajanje v knežjem mestu. BS Slovenski podmorničarji VMuzejuNovejše zgodovine so v sredo c^prli raz-stavo z naslovom Podmor-oičar. Gre za gostujočo razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja MaŠera iz Pirana. Razstava celovito prikazuje razvoj podmomičarstva in življenje podmomičarjev od začetkov, ki jih ponazarja model prve podmornice na svetu iz leta 1776, zgrajene med ameriško državljansko vojno. do razvoja te veje pomorstva v Avstroogrski, kraljevini Jugoslaviji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Takrat se je bivša skupna država zapisala na zemljevid zgodovine kot ena redkih, ki Je tudi sama gradila podmornice. Razstava ni osredotočena na prezentacijo fotografskega gradiva in na komentarje k fotografijam. Z modeli la- dij, deli opreme podmomi-čajjev, uniformami, celo s pogonskim delom torpeda tke zanimivo zgodbo o življenju vojakov pod vodo. Sestavni del razstave, na kateri je mogoče videti makete številnih podmornic, povezanih s slovenskimi podmorničarji, je tudi tematski film iz življenja naših podmorručarjev. Razstava bo na ogled do 12. februarja. BS DALMATINSKI BOŽIČNI KONCERT VIN KO C OC E DAVOR BORNO KLAPA SVETI ANTE GRUPA GALEB AMOR - MEDUSKIPOKROVITEU: NOVI TEDNHEM RADIO CELJE Pike, špekulanti in Trumanova jajca V Zgodovinskem arhivu Celje so v torek predstavili novo zanimivo publikacijo. Dr. Bojan Himmelreich jo je naslovil Pike, špekulanti in Trumanova jajca. Avtor, sicer arhivski svetovalec in skrbnik večih arhivskih fondov v celjskem arhivu, v knjigi raziskuje preskrbo prebivalstva Slovenije z blagom Široke potrošnje v letih 1945-53. Ob tem se v obsežnem znanstvenem delu ukvarja Se z vprašanji prisilnih odkupov, razvojem trgovine, turizma in gostinstva, preskrbo tako imenovanih posebnih potrošnikov, kaznovanjem prestopkov v zvezi s preskrbo in razdeljevanjem mednarodne pomoči Sloveniji v tem času. Himmelreichova knjiga je nekoliko skrajšana in za tisk prirejena doktorska disertacija, ki jo je avtor uspešno ubranil junija. Kot je ob predstavitvi povedal dr. Jože Prlnčič, znanstveni svetnik iz inštituta za novejšo zgodovino, se je znanstveno, argumentirano, celovito in sistematično lotil izjemno pomembnega področja za gospodarsko zgodovino Slovenije, njegovo delo pa je pre- Dr. Bojan Himmelreich je predstavil svojo knjigo Pike. špeluilsnti in Trumanova jajca. pričljiva analiza, ki ne govori le o preskrbi prebivalstva v letih po vojni, marveč tudi o trgovini, lastninskih razmerjih, zatiranju velikih kmetov, prisilnih odkupih, takratnem stan« dardu prebivalstva, cenah, razvoju turizma in Še Čem. Hkrati ponuja tudi pogled v evropske razmere na tem področju v primerljivih letih. BRST. foto: SHERPA it 100 -19. december 2008 m 16 k AKCUA NOVI TEDNIK Omamni rogljički če ste se pravkar prebudili in vzeli v roke časopis, okoli vas pa omamno dišt, potem ste si pred tem zagotovo skuhali kavo aU ča] ler spekli slasten francoski rogljiček. Ja, tistega iz zamrzovalnika. Tokrat smo se družno z bralko Miro Klenovšek spraševali> ka-ko ti rogljički izgledajo v tovarni, preden dobijo končno obliko. Podaii smo se v kraljestvo zamrznjenih izdelkov - v Pekarno Pečjak, natančneje v njihovo tovarno v Trzinu. Omamne vonjave so se širile tudi po Pečjakovi pekarni, čeprav rogljički sploh $e niso bili pečeni. »Pomembne so sestavine, ki morajo biti kvalitetne,« skrivnost uspeha pojasnjuje direktor Silvester Pečjak, ki nas je popeljal skozi procese nastanka najrazličnejših izdelkov, ki jih v njihovi pekarni izdelujejo. Seveda je del uspeha tudi v receptu, uspešnem trženju, dobri prodaji Zdaj pa k rogljičkom. Moka in jajca so poleg kvasa in mask glavne sestavine listnatega kvašenega testa. Moka v proizvodni del po ceveh pripeljejo iz silosov, jajca pa dobijo v sodih. In to brez lupin, ki so jih morali včasih ročno odstranjevati. »Delavci, razbijači jajc, so prijeli štiri jajca in jih hkrati razbili. Ce so bila manjša, pa tudi Sest naenkrat-Predstavljajte si, kako bi bilo to danes, ko kupimo že devet ton jajc vsak teden.« Ko sestavine zgnetejo v testo, nastopi margarina. Slednja ima nizek odstotek tran-smaščobnih kislin in je proizvedena po lastni recepturi brez hidrogenacije. Na tekoči trak tako začnejo nalagati plasti - plast testa, plast margarine in znova plast testa, plast margarine. V naslednji fazi se takšna štiri-p last na masa prečno zlaga drrjga na drugo in tako dobijo že osem plasti. To se ponovi še dvaliat, saj je rog-Ijiček sestavljen iz 32-plasti. Testo vmes počiva, nato ga stanjšajo, da dobijo debelino, primemo za rogljič-ke. Ko takšno testo potuje po proizvodnem stroju, ga ta nareže na trakove in mu lahko doda nadev - torej marmelado, čokolado, vanilijo ali kaj četnega - lahko pa ga prazn^a pošlje na naslednje rezanje. Robot izreže štiri trikotničke za štiri rogljičke hkrati in jih poda na drugi del tekočega traku, kjer stroj testo zavije, da dobi značilno obliko rogljič-ka. Slednji ob pomoči delavk, ki ga usmerijo v pravo smer. pot nadaljuje v vzha-jalnlk. Tam na temperaturi okoli 30 stopinj vzhaja in že nekaj trenutkov zatem ga zamrznejo. »Ledeni« rogljički se odmerijo na predvideno količino za polnjenje v vrečke, nato vrečke zavarijo in težo preverijo na tehtnici. »Gotovo boste dobili nekaj več rogijičkov, kot je zapisano na embalaži, manj pa nikoli. Tehtnica namreč sama izloča vrečke, kjer teža ne ustreza.« Vrečke potujejo še skozi detektor kovin, nato pa tako zapakirane rogljičke postavijo v kartone, te na palete in v zamrzovalno skladišče, od tam na tovornjake, nato v trgovino in v našo nakupovalno vrečko. Potem pa le še v pečico in v naše želodčke. Pri Pečjaku pa se že pripravljajo na praznične dni. Začela se je namreč že intenzivna peka polic. V tem času jih bodo spekli kar 30 ton. O poticah in o tem, kako smo se sladkal s sveže pečenimi palačinkami, pa morda več kdaj drugič. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUSA STE VEDELI? V Pekami Pečjak proizvajajo tudi jajčne testenine, ki 80 eden njihovih prvih izdelkov, kekse, poleg rogijičkov še druge zamrznjene slaščice - zavitke, cmoke... Dnevno Pekarna Pečjak proda okoli 70 tisoč rogijičkov. Povedano dru-gače, vsak Slovenec si vsakih 14 dni privošči njihov rogljIČek. Listnato kvašeno testo, 12 katerega so rogljički, ima okoli 30 plasti, listnato testo pa kät do 140. Pri Pečjaku se radi pohvalijo, da njihovi izdelki ne vsebujejo gensko spre- menjenih organizmov, poleg številnih nagrad in priznanj, ki so jih dobili, pa je zanimiv podatek, da se je povpraševanje po njihovih izdelkih v treh dneh po prvi televizijski objavi povečalo skoraj za trilaat. O nastanku croissanta, kot se v francoščini imenuje francoski rogljiček, karvprevodu pomeni polmesec, |e več zgodb. Po eni Izvira iz Avstrije. Konec 17. stoletja so 'Hirki obkolili Dunaj in si želeli mesto podjarmiti. Td so opazili peki, ki so ponoči delali. Sprožili so pr^lah in Turki so bili takrat premagani. V znamenje svoje zmage so peki spekli pecivo v obliki polmeseca, ki sicer krasi tudi turško zastavo. Če želite izvedeti, kako nastanejo izvijač, baterija, pisalo, skratka stvari, ki vam vsak dan delajo družbo, nam pišite. Izpohiite spodnji kuponček In ga prilepite na dopisnico. fm& Pffimsk: Naslov: Telefon: Spoznati feltm, kakp nastane (predlagajte eno ali več stvari): PoU^te na naslov: NT&RC. hslmws 19.3000 Celje, s pr^HSom: Pot v nlkmranje. m it. 100 19. deeember 2008 NOVI TEDNIK 17 Odprle razstava ja v Drašinjo vas privabilo mnogo obiskovalcav« ki so občudovali razstavljene jaslice. Jaslice iz bogkovega kota Na ogledu razstave jaslic v Drešinji vasi - Jaslic ne postavljajte na božični večer Samo Se jutri in v nedeljo so v Drešinji vasi na ogled jaslice, ki so jih v gasilski dom prinesli razstavljavci iz različnih krajev na Celjskem in tudi širše. Kot poudarja pobudnik za že peto razsta-vo Jaslice Savinjske doline» Jože StepiŠnik, so na ogled predvsem družinske jaslice, ki jih bodo po zaprtju razstave lastniki postavili v do-mačem okolju. Tako lahko občudujemo več kot 30 različnih jaslic, ki kažejo ustvarjalnost in ludi različne možnosti izdelave. Moiiv, prikaz Jezusovega rojstva, je seveda povsod enak. Stalnica so tudi figure svete družine» treh kraljev, pastirjev in živali, toda jaslice si niso prav nič podobne. Končna postavitev je namreč plod domišljije. Se bolj se jaslice razlikujejo po materialu, ki ga uporabljajo za izdelavo figur. Tako lahko na razstavi v Dre-5ir\ji vasi občudujemo jaslice, izdelane v svečah, oči pri- tegnejo cerkvene jaslice, prinesene iz petrovške bazilike, svoj izdelek so na ogled postavili varovanci Varstveno delovnega centra Muc, med raz-stavljenimi so pletene figure aH pa mati božja, ki doji ... Kot poudarja Stepišnik, imajo ot^nizatorji v mislih razstavo družinsWh ljubiteljskih jaslic, medtem ko na kakšnih dni^h razstavah lahko obču- V Drešinji vasi v sodelovanju med vaščani, gasilskim društvom in Turističnim društvom Petrovče poleg razstave jaslic že nekaj let v velikonočnem času izdelajo butaro velikanko, nato pripravljajo delavnice za izdelavo butar, dogajanje pa zaokrožijo z razstavo velikonočnih jedi in pirhov. ^Pomembno je, da se v kraju nekaj dogaja ter da ohranjamo navade in običaje slovenskega podeželja. Mogoče se bodo tudi te prireditve nekoč izpele, toda zaenkrat dobro sodelujemo in ^ede na pomoč menim, da bo v Drešinji vasi na ogled še kar nekaj razstav,« pravi Jože StepiŠnik. dujemo delo rezbarjev in podobnih umetnikov. Kot pravijo, zanimanje obiskovalcev vsako leto ruraSča, kar ni čudno, saj je postala že stalnica v adventnem času. »Na začetku je bilo težko pregovoriti ljudi, da so se odločili za sodelovanje. Pomagali so v župnijah, da smo naSü imetnike jaslic, tako da nekateri ljubitelji sedaj vsako leto sodelujejo na razstavi,« je pripovedoval StepiŠnik. ki tudi sam zbira jaslice. V domaČi zbirki ima pet različnih jaslic, po navadi pa ob božici doma postavi lesene. »Rad ^em v gozd in opazujem. Ko vidim Štor ali korenino, poraščeno z mahom, vedno pomislim, zakaj tega ne bi uporabil pri postavitvi. In ko pride čas, te zagrabi - najprej se je treba odločiti. kakšna bo nova postavitev, potem pa se začne pravo delo. Vsak človek ima nekaj v sebi in lahko razvija svoje talente: nekateri oblikujejo figure. drugi zna poiskati zanimivost v naravi in tako obogatiti končni izdelek. Seveda imamo razstavljene tudi jaslice. kupljene v trgovini. Po moje so lahko figure tudi umetne ali iz navadne plastike, vendar če vizdelek vložimo še ne kaj za svojo dušo. sem prepričan, da lahko pričarajo pravo družinsko vzdušje.« Zgodovina jaslic Kot piše dr. Niko Kuret, je tudi na Slovenskem likovna umetnost že zgodaj, všulc z umetnostjo evropskega Zahoda. upodabljala Gospodovo rojstvo, poklonitev pastirjev in treh kraljev v stenskih slikarijah. Zelo stara pa je upodobitev jaslic, tako dr. Kuret, na pečatniku nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. stoletja. Marija na njem časti Dete, ki leži pred njo v jaslih in ga grejeta vol in osel. V bistvu pa so jezuitje »iznašli« oziroma odkrili to, kar danes ustreza imenu jaslice. Prve jaslice so stale v jezuitskem kolegiju v Coimbri na Portugalskem leta 1560. Na Slovenskem so izpričane jezuitske jaslice leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V mestnih in podeželskih družinah so jaslice izpričane vsaj že okoli leta 1830. Lahko, da so se Širile že prej, toda za to ni dokazov. V mest-nlh družinah je danes najti stare omarične jaslice, očitno iz nunskih rok. Marsikatera družina hrani tudi še ostanke voščenih, lesenih in ročno poslikanih papirnatih figur, ki pričajo o starem ja-sUčarskem izročilu. TUdi v Drešinji vasi so nekatere med razstavljenimi jaslicami stare, podedovane, med najstarejše primerke pa StepiŠnik uvršča jaslice iz bogkovega kota, izdelane iz ka-širanega papirja, ki se zložijo. Po navadi je bil v kotu križ ter podoba Marijinega in Jezusovega srca ter jaslični pr-tiček. Na tem so izvezeni na-geljčki, kasneje so bili ö pr-tički tudi iz papirja... Jaslice so se nato iz kota preselile na mizo, ker naj bi bile lepše, večje in popolnejše. Postavitev jaslic je prepuščena posameznim družinam, ob tem pa nismo mogli mimo časov, ko je bil v Sloveniji božič pravzaprav skoraj prepovedan. Kot Je poudaril StepiŠnik, so ga kristjani vseeno praznovali, včasih sicer bolj skrito očem. Sam, kot pravi, tudi v »železnih« časih ni imel težav pri postavljanju jaslic, ki jih v petro^-ki baziliki postavlja že 38 let. »Osnova, kipi ostajajo isti, medlem ko se trudim, da se okolje, hlevček in drugi motivi nikoli ne ponavljajo.« Kako postaviti jaslice? Na spletni strani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije so «navodila«, kako postaviti jaslice. V teh dneh bi že morali imeti doma nizek skalnati mah v večjih krpah. Navadni gozdni mah je namreč upo-raben le za oblikovanje zelenega grmičevja in za zelenje okrog potoka ali studenca. V gozdu lahko poiščete trohneč štor, podoben pravi pastirski votlim, pa tudi nekaj kamnov in grč, poraslih Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije je organizacija, ki združuje ljubitelje jaslic, ki na temelju krščanslUh vrednot sprejemajo svetopisemsko izročilo. Namen društva )e tudi ustvarjanje prijateljskih vezi med izdelovalci. tistimi, ki postavljajo in ljubijo jaslice, ter skrb za kultumo-umetniško kvaliteto jaslic, za skupinske oglede in vzdrževanje odnosov s sorodnimi ustanovami. Poslanstvo, dejavnost in cUji društva pa so tudi ohranjanje narodnega izročila, izdajanje glasila, vodstvo in samostojne priprave jasličnih razstav... Znotraj društva so organizirane sekdje, in eno izmed n|ih, za sa-vinjsko področje, vodi Jože StepiŠnik. Jože StepiŠnik, domačin iz Drsllnje vasi, skoraj vsak dan občuduje razstavljane jaslice. z lišaji. Vse to razložite po tleh, da se bo posušilo in bo mah v temi ohranil svojo pomirjujočo zeleno barvo. Praznična vznemirjenost se začenja v adventnih dneh, ko si vsa družina poišče nek umirjen Čas za dobro osebno spoved... To je tista nujna duhovna priprava. Jaslic na noben način ne smemo postavljati na sveti večer, ki Je čas prazničnega pričakovanja in miru. Advent ima štiri adventne tedne, ki so namenjeni pripravi jaslic. Seveda se je treba o njih pogovoriti in dogovoriti. V nekaterih slovenskih družinah najprej pregledajo, v kakšnem stanju so družinske jaslice, nato pa začnejo s pripravo jaslične pokrajine. Pri osvetlitvi je treba paziti, da je najbolj osvetljena točka v jaslicah Sveta družina. Nato položijo mah. ki ga lahko orosi j o. da ostane svež. Zadnje dn! pred božičem naj bi v jaslice postavili vse figure, razen svete družine. Pri tem je treba paziti, da so velike figure v os-predju, srednje v sredini, male pa v daljavi. Angela postavijo nad hlevček ali pa k posebnemu prizoru oznanjenja pastirjem. Tega angela nad hlevcem ali votlino lahko 5. januarja, na tretji s veri večer, zamenjajo z zvezdo repatico. »Na sveti večer se nato zbere vsa družina, ki v miru in blagi spokojnosti, med petjem in moiitvijo pokropi in pokadi stanovanje. M^ to domačo procesijo nosijo otroci Jezuščka, Marijoin sv. Jožefa, oče in mati pa z blagoslovljeno vodo in s kadilnico kropita in kadita po domači hiši. Na koncu obhoda sveto družino položimo v hlevček zato, da nas bo božje dete, v tem domačem Betlehemu, že Čakalo, ko se bomo vrnili od polnočnice. Pred njo pa je seveda še večerja, ki naj bo prijetna, pa vendar ne preveč razkošna,« je zapisal pater dr. Andrej Leopold GrČar. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČER Na Celjskem je znana tudi postavitev 21 ičarjevih jaslic v Šentjurju, prihodnji teden pa bodo v nekaterih krajih na ogled tudi »žive jaslice«. Postavitev teh na božič In štelanovo pripravljajo v jami Pekel pri Šempetru in v Dol-Su-hi pri Rečici ob Savinji. 100 -19. d«Mmber 2008 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Boris Klokočovnik Tjasina starša, MHja in Alenka, med spremljanjem napete tekme. V znamenju Tjaše Turnšek Odbojkarice Aiianse so prijetno presenetile privržence tega športa v Savinjski dolini. Po vrnitvi v 1. slovensko ligo so pravi hit; po desetih krogih si delijo celo drugo mesto s Sloving \ltaJom, za vodilnim Kamnikom pa zaostajajo zgoij za dve točki. V soboto so v domači dvorani premagale ekipo Ptuja s 3:1. Prva niza so dobile na razliko (oba 26:24). V uvodnem so zaostajale že z 21:16» v drugem pa vodile s 15:10, nato močno padle (17:19), ob koncu pa je stvari v svoje roke vzela Tjaša TUmšek in zagotovila zadnje štiri točke niza. 20-leina študentka 2.letnika Fakultete za šport je že tarča bogatejših klubov: ^»Odbojko imam zelo rada, toda zaen- krat me nima predvsem Šola.« Gre za pravo »razbijačico<(, napadalko z »morilsldmj« učaid. tudi Iz druge li-nije. Ima zelo dobre športne gene; oče Mitja je bil košarkar na Polzeli, ma- Proti Ptuju je manjkala poškodovana domačinka Andreja Vodeh. Igrale so Tjaša 'Hiinšek (25 osvojenih točk), Mojca Božič (1), Katja Remic> Tina Žni-dar, Ljubenka Valentina Založnik [7) t Vitanjčanki Nataša Šega in Barbara Hren (7), Kočev* ka Hana Geder, Šoštanjčanka Ja-sna šumnik (4), Prevaijčanka Ana Skarlovnik (13)> Ljubljančanka Neža Kranjc (2) in Bra-slovčanka Mojca Kodre (7). ma Alenka pa odbojkarica. Oba sta vnela navijača, v določenih u'enutkih sta za seboj potegnila celotno občinstvo in bistveno vplivala na potek dogodkov. »Ibdi stari oče pride. Tokrat smo bile zelo motivirane. To je odloČilo obračun v našo korist. Skušale bomo obdižati sedanji položaj. Če ga bomo še izboljšale, bo super, če ga bomo malo poslabšale, pa nič hudega,« je po kaj 25 osvojenih točkah dejala Tlinškova. MarsikakŠno odbojkarsko zvijačo )j lahko zaupa tudi te-ta Mojca, ki je igrala za Maribor, in rudi njej mož, bivši vrhunski odboj-kar Peter Možič. V tretjem nizu so bile boljše gostje zaradi zelo slabega sprejema Šempe-trank (po 8:8 je bilo 8:16), v četrtem pa so se varovanke Borisa KlokoČov-nika zbrale in prepričljivo slavile, s 25:17. Trener Šempetrank pričakuje, da bo neizkušena ekipa boljša iz tek- V naslednjih dneh bo v Odbojkarskem klubu SIP Šempeter (moški) prišlo do zamenjave predsednika. Dosedanjega, Tadeja Fer-meta» bo nasledila Janja Knapič. Njena glavna naloga bo, da se Sem-petrani obdržijo med prvoligaši. me v tekmo: »Preveč tehničnih napak se nam prikrade. Posledica so mnoga nihanja. Ni kriva mladost, temvečneiz-kušenost Ko bo zanami več težloh preizkušenj, bo tudi napak manj. Proti Ptuj-čankam smo v končnici zaradi boljše zbranosti ob bučni podpori občinstva izkoristili prednost domačega igrišča.« Tekmovanje poteka trikrožno, potem dva kluba izpadeta, ostalim pa se pri-dnižita člana Interlige Maribor in Nova Gorica. »Pristop deklet do treningov je maksimalea Ibdi zato smo tako visoko na lesfvid- Upam. da bomo v takšnem ritmu nadaljevali,« zaključuje Klokočovnik, ki bo v soboto svoje i^alke odpeljal v Grosuplje. DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Tjasa Tumsek, najboljša igralka Allans »Dini« podpisal pogodbo Nogometni klub MIK CM Celje je okrepil Kameninec Dionyuy Kongnyuy» ki je v zadnj mesecih že vadil s Celjani in zadovoljil stroko na čelu s trenerjem SlaviŠo StojanoviČen Dini, kakor ga kličejo soigralci, bo januarja dopolnil 21 let. S celjskim prvoligašem podpisal pogodbo do junija leta 2010. Po Rolandu NToku, ki je pred več kot desetletjem uspešno igral za rumeno modre, je Dini drugi Kamerunec, ki je postal član celjskega klub Nogometna zveza Slovenije je medtem objavila nekaj statističnih podatkov za jesenski del SNL. Velenjski Rudar je imel drugi najboljši obisk, na štadionu Ob jezeru se je zbiralo v povprek nekaj več kot 1.700 gledalcev. MIK CM Celje je s I.IOO obiskovalci na tekmo na četrtem mestu DŠ. foto: MARKO MAZj , « ' ' "rr »x» _____■TfT __• * Policistov in golov da te kap ... V Žalcu je na turnirju v malem nogometu sodelovalo kar 26 ekip policistov iz celotne Slovenije. Božično-novoletni turnir je pripravilo Športno društvo Modri medo Žalec (ustanovljeno leta 1997) na čelu s Sebastjanom Špegličem: »To je že 11. turnir po vrsti. Udeležencev je vedno več. Komaj čakajo na sredino decembra, da se zberemo in poveselimo.« Zmagalo je moštvo UVZ Ljubljana pred ŠD Belina Koper, Sponzorji ŠD Modri medo in PP Brežice. Najboljši igralec je bil bivši uveljavljeni prvoligaški igralec Miha Šporar, najboljši strelec pa domačin Boštjan Hodžar. Igralo se je v Šempetru in Žalcu, Še bolj pa v velikem šotoru, kjer so se policisti sprostili ob Duu Tim, Lepem Dasu. Vladu Kalemberju in Fešti band. DŠ Foto: MARKO MAZEJ Nogometaši Maribora na eelu z Valenjeanom Zoranom Pavlovičem (zžogo) so imeli najboljši obisk v jasensk dalu liga, na drugam mestu pa je ftudar. Pavlovlea obkrožata Damjan Trifkovič in Rusmin Dsdič. m St. 10P - 19. december 2008 NOVI TEDNIK EIport 19 Vrnitev celjskih hokejistk Po dobrih treh letih je v Celju zopet zaživel hokej za dekleta. V začetku maja je bil ustanovljen klub Celeia Celje. Če je ženski hokej v Celju pred približno tremi leli povsem izumrl, se je tokrat po besedah predsednika kluba Celeia Celje Marjana Vedlina začelo zopet vse znova: »Klub smo ustanovili predvsem zato, da bi tudi ta šport za dekleta v Celju znova zaživel in se v prihodnosti dodobra uveljavil tako v domačem prvenstvu kol tujini-« Uprava kluba je v ekipo uspela pripeljati igralke, ki so v preteklosti že igrale v Celju, in še nekaj hokejistk z Jesenic, iz Ljubljane in Maribora. Tako so za slovenske razmere sestavili solidno ekipo, ki trenutno celjske barve odlično zastopa tudi v avstrijskem prvenstvu druge divizije. Celeia je v petih krogih nanizala pet zmag in zaseda prvo mesto. Februarja se bo začelo tudi slovensko prvenstvo, kjer bodo poleg Celeia Celja sodelovale še ekipe Jesenic, Ljubljane in Maribora ter Zagreba in Beljaka, pogovori pa potekajo še z ekipo Gradca. »Ves čas se trudimo, da bi naš klub postal v prihodnosti finančno stabilen. V nadaljevanju se nameravamo še okrepiti. Poudarek je tudi na podmladku. Načeloma smo si dejali, da če okrepitve iz tujine ne bodo potrebne, jih tudi ne bomo pripeljali. Začrtali smo si, da bomo poskusili obuditi celjski hokej z domačimi igralkami,« je še dodal Marjan Vedlin. MITJA KNEZ Foto: NATASA MÜLLER Gol z» Celjanks je proti Ice eats Linz (7:0) dosegla Serg^a Zimšek, četrta v klubski stetisliki, kjer vodi Ines Vidovič pred Mojco Duh in Tamaro l^pir. Celeia je nato z 2:1 ugnois $a DEC Dragons u Celovca in ima radiko v zadetkih 37:3. (DŠ) ŠPORTNI ^ KOLEDAR Sobota, 20- 12, KOŠARKA 1. SL. 12. krog. Polzela: Hopsi -Škofja Loka (19), Laško: Zlatorog • Alpos Šentjur (19.30), Nova Gorica - Elek-tra (20). 1. B SL, 13. krog, Cerknica: GradišCe-Rogaška (19.15), Kranj: Triglav - Konjice (20.15). 2. SL- vzhod, 12. krog: Pod-bočje • Celjski KK (19). Jadranska liga (ž), 11. krog, Celje: Merkur - Vojvodina (18). 1. SL (ž), 11. krog. Škofja Loka: Odeja • Rogaška (17), Maribor: AJM - Konjice (18). ROKOMET 1. SL. 14. krog: Celje Pivovarna Laško • Jeruzalem Ormož (18.30), Škofja Loka: Merkur - Gorenje (20). ODBOJKA 1. DOL. 11. krog: SIP Šempeter - Calcit Kamnik (19). 1. DOL (ž), 11. krog: Grosuplje • Aliansa Šempeter (18). PANORAMA ROKOMET Pokal RZS, četrlfinale: Grosuplje ' Celje Pivovarna Laško 28:35 (12:17); S. Stopar. Slro-jan 7; Kojić 6, GorenSek, Špi-ler S, Gajič, Bedekovič, Terzi-Ć 4, Sulić 3. Toskić, RezniCek 2, Ribnica • Gorenje 25:24 (10:9): Podvršič S, Nikolič, Pongarćić> Ostarčevlć 3; Čupić 10. Mlakar 5, Dobelšek 3, Ka-va§. Bezjak, Sirk, Dalukašvi-K, Golčar, Harmandtč 1. KOŠARKA 2. SL'vzhod, 12. krog: Calcit Mavrica • Pakman Celje 86:101. 1. SL (ž), 11. krog: Kranjska Gora • Merkur Celje 74:72; Sanders 23, Vargas 20; Barič 25, Hughes l7;Ciglar 14. Klav-žar 7, Verbole 6. Kenn I', Jagodic 1. Vrstni red: Merkur 19, Kranjska Gora 18, AJM 17, Triglav, Ježica 15, Domžale 13, Odeja, Konjice 10, Roga§-ka 9. (KM) Naj sezona, nato naj Kljubovati dežju in razočaranje Veleajska teniška igralka Katarina Srebotnik je mora> a prekiniti priprave na novo sezono, saj si je poškodovala ahilovo tetivo. Počivali bo morala dlje časa, zaradi zdravstvenih težav pa so zaenkrat pod vprašajem tudi uvodni ttfiiürji nove sezone. »Že na začetku priprav na sezono 2009 v Londonu sem po nekaj dnevih treniranja ponovno'Začutila bolečine v levi nogi, Vnetje ahilove tetive, ki me je mučilo praktično ves drugi del letošnje sezone» se je obnovilo in Štirinajstdnevni počitek jebil premalo, da bi poškodbo uspe- Ketarina Srebotnik šno sanirala. Nastop naprvem grand slam turnirju v Avstraliji je v tem trenutku žal Se pod vprašajem, zagotovo pa bom prisiljena izpustiti uvodni turnir v Aucklandu in najverjetneje tudi turnir v Sydneyju. V naslednjih dneh bom nadaljevala terapije in počitek, končno odločitev o tem, alt bom nastopQa v Mel* boumu, pa bom sprejela po zdravljenju,« je pripovedovala zelo razočarana dvajseta igralka sveta, potem ko je za njo daie^ najuspešnejša sezona v karieri. DŠ Foto: GrupA nnrazu V nedeljo je bilo v Velikov-cu na avstrijskem Koroškem prvo letošnje mednarodno pokalno tekjnovanje v zimskem krosu, ki so se ga udeležili tudi tekači iz Slovenije in osvojili več odličij v različnih starostnih kategorijah. V nedeljo tekače, ki se ne bojijo mokrote ali mraza, čaka dru-^ pokalna tekma. Ax^trijti so ponudili izvedbo tekme podkraj-skemu društvu Durasport, ki v Velenju nadaljuje tradicijo novoletnih tekov. Tako bo letos že 22. novoletni tek, mednarodna udeležba bo mnogo večja kot doslej. Tekmovanje se bo v ne- deljo začelo ob 1030 za otroke na progah od 500 do 1.300 m, ob 11.30 bo hoja in tek na 3.800 m (moški nad 55 let in ženske) in ob 12.00 tek na 7.600 m. Tekmovala bodo razdeljeni v 30 starostnih kategorij. Lanski zmagi branita Rok Jovan in Maja Tč-raž. Na dosedanjih novoletnih tekih so največkrat zmagali Ro- ŽRK Celje Celjske »wötednik ifiidlQ®celie ROKOMETNI KLUB Kempa^) KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG DoioSopuS ZA DRUGI DEL LIGE PRVAKOV (Rhein Neckar Löwen, Zagreb) več kot 20% popust 4- darilo www.rk za kar je ekipa Mercatorja nedvomno pravšnji nasprotnik. To so Hopsi dokazali že v prvem krogu, ko so slavili v Škofli Loki, to pa bi morali ponoviti tudi v tem krogu, če si seveda želijo med sedem in v ligo za prvaka. Moštva pri dnu so namreč vse bolj izenačena in vsak domači spo-drsljaj bi lahko bil usoden. Mercator je po odhodu Daria Krejiča m Marina Bursiča povsem drugačna, precej bolj ne-bogljena ekipa, še posebej, če ni niti bivšega Polzelana Primoža Skoka, ki v minulem krogu ni igral. A vsakršno podcenjevanje s strani ekipe Boštjana Kuharja je enostavno rečeno prepovedo, kajti to se lahko še kako hitro maščuje. Hopsi morajo ustvarittpreiiado pod samim obročem, kjer so dosti močnejši, in temu primemo igrati protinapade, kar jim bo zagotovo prineslo uspeh. Ponoviti minulo soboto v Šoštanju se po zmagi v Ško^i Loki precej lažje diha, tudi atmosfera v minulem tednu je bila na bistveno višji ravni. V takšnem vzdušju potu j^o v Novo Gorico, kjer so zagotovo sposobni zmagad. Gorico so doma sicer ugnali le tesno, a to je bilo na začetku sezone, ko Elektra Esotech še ni bila uigrana tako, kot je zdaj. Gorica je sicer v tej sezoni že pokazala zobe, kot edina do zdaj je premagala Krko in je zagotovo neugodna na svojem parketu, a Borut Cerar in njegovi fantje bi morali poiskati pravi recept za zm^o, (ci jih pelje na tako želeno 7. mesto. Za uspeh se bo tret» maksimalno potruditi, in to morajo narediti prav vsi igralci, ne le dva, trije, kot se je že zgodilo v nekaterih letošnjih tekmah. Če bo ekipa odirala tako, kot zna, potem se bo zagotovo vesela vrnila iz mesta vrtnic. Še enajsta zmaga üani B lige ta konec tedna končujejo z imanjem za letos. Rogaška, ki je na vrhu skupaj s ParkJji (ker jih je premagala. Je pr^ njimi), odhaja v Cerknico k neugodni ekipi Gradišča, ki je sposobna preseneti. A trener Boris Zrin^ upa, da bodo njegovi fantje ponovili i^ iz zadnjih krogov in zabeležili Še enajsto (deveto zapored) zmago. Ta bi jih v novo leto popeljala na prvem mestu drugega razreda slovenske košarke, zato boljšega in močnejšega motiva zanesljivo ne potrebujejo. Konjičani odhajajo v Kranj, Iger jih čaka Triglav, ki igra sila neugodno in predvsem nepredvidljivo košarko, zato je na Gorenjskem vse mogoče. Zmaga bi seveda Konjh čanom še kako veliko pomenila za beg od dna tabele. Ob okrepitvah, ki so prišle iz&eč, se ne glede na izid v Kranju ne bi smeli bati najhujšega. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA (terrninske karte za fitnes in aerobiko} priplaiilu z gotovino! od IS. U.do31, 12.2008 ti- ffi. PORTRET TEDNA DEJAN KRLJAN0VIĆ ARENA PETROL Areno/ zHta^otnUcev Za tu pa s U poučevala tudi profesorja Karel Širekelj in Matija Murko. Čeprav ima mesto v starem jedru palače vsega pomem-bnegaštajerskegaplemstvaod Atemsov do Herbesteinov, so bili vendarle Habsburžani vodilo napredka. Tbdi sicer je bilo mesto nekakšna rezidenca vladarske družine« kadar so njeni člani potovali proti morju. Gradec je drugo največje mesto v Avstriji. Mesto se je razvilo ob reki Muri, ime pa izhaja iz slovanske besede »gradeč«, kar pomeni majhna trdnjava, ki je stala na Schiossbergu. Kot zanimivost velja omeniti, da so na pohodu proti Dunaju, leta 1809, mesto obkolili Napoleonovi vojaki in ker se mesto ni predalo, so ga dodobra opustošili. FRANCI HORVAT '^ijl wwws radi &celi«-corn Mesto je v tem času praznično okrašeno, posebna zanimivost pa so ledene jaslice. Božične vonjave Gradca Gradec, eno najlepše urejenih mesi v Avstriji, še posebej zaživi v prazničnem vzdušju in predbožičnem času. Osrednji del mesta, ki je pod zaščito Unesca, je praznično okrašen in v asra-ku se Širi vonj po kandira-nem sadju, cimetu ter sladkorni peni. Še tako zahtevne obiskovalce očara z bogato zgodovino in pestro kulturno ponudbo. Mesto, ki je bilo pred leti kulturna prestolnica Evrope, se obda s tančico nostalgičnega in romantičnega razpoloženja. V Gradcu je v tem advent-nem času več sejmov, na osmih trgih so Številne stojnice. Na njih je mogoče brska- ti med zanimivimi darilci in okraski, klepetali s prijatelji in znanci, se pogreli s kuhanim vinom ali okušati različne kuUnariČne dobrote. Med najbolj obiskane sodi sejem na Glavnem trgu, prava posebnost so znamenite ledene jaslice, ki se že trinajsto leto zapored nahajajo na dvorišču Deželne hiše. Za izdelavo so porabili kar 50 ton ledu in sodijo med največje atrakcije mesta v tem času. Gradec pa lahko ponudi mnogo več kot le sprehod med stojnicami in občudovanje bogato okrašene mestne hiše, saj je mesto znano, da zgodovina in preteklost živita s sedanjostjo. ! "^w C i i M e s t ^ASPARA \ Zimsko Aspara razve^at^e • Posebna okcjj4: zi ruska pnvijics initmlni pmenc^ectfi • AspAn namig; derilni bani Afpirt: poljub sonci, otypin energije • PRAVO DARILOJ • Aflpan viblb: SPIN NIMC meraton' 20.4« Info: Cesa Lrocij 00brQtiQ&A2%.3230Šea^.d In svet se vas dotakne. -KKmMttEMffiZMraimoLrwM www.palma.si NOVO ura 200$ 3 diu, 30.12. sd U«; Mlfflfr^ 3 M, im; L^ dni, 27,12.3W;S)i6tr«ppl)abifmS dri 29.11.»42}$(;>lml(Hf PfltAl In4 hlwlMHni VKKsmlk 4dni 29.12. ^IidMbtM. 6 S dni 26. in KeiTMlS dni WmMKllWNr.Ill! k. n iM M MHWii M •na'MnMn^^MMiifc 6 tM «tkOiA if4UrK nuietr rvMrvM.' o HNM om « M » M, MM« »ti tf «M Na graškem ozeaJju je več staroslovanskih najdišč, kjer so našli lončeno posodo. Kraj je prvič omenjen kot trg leta 1164- V 14. stoletju postane mesto pomembna obrambna točka v boju proti Turkom. Ti pridejo leca 1396 prvič pred Gradec. Turki na svojih pohodih oropajo okoli-co, a mesta nikoli ne zavzamejo, čeprav traja obdobje turSke nevarnosti celih sio-petdeset let. Zato pa mesto postane prava vojaSnica. V tistih časih zgradijo Deželno hišo, nekakšno skladišče orožja, kjerseje vnekaj dneh lahko oborožila iridesettisoč-glava vojska. Domnevno jo je zgradii italijanski arhitekt Domenico deli Allio iz Lu-gana. Danes je dvorišče namenjeno koncertom in podobnim prireditvam. Na arkadnem dvorišču stoji najpomembnejši renesančen potez-ni vodnjak v mestu, postavili so ga leia 1590. Med zaščitne znake Štajerskega glavnega mesta sodi srednjeveški stolp z uro na vzpetini Schlossberg, od koder je v lepem vremenu čudovit razgled na mesto. Pred leti so urnemu stolpu dodali še kopijo v Črni barvi in lako ima Gradec kar dva urna stolpa. Največji štajerski zvod, težak osem ton, visi v zvoniku iz leta 1588. Zanimiva je gotska stolnica iz leta 1462 z ŽE VESTE, KJE 80STE PRCŽiVELI NAJDALJŠO NOČ V LETU? Vabljeni, da v novo leto zaplešete v holrlu Wclincfi Park Lsiko Zdfdvili^ru Laikn. hnlHu Hum ali tofcrat nekoliko drugače -v Savna Crniru. ?a vässmu pripravili tudi novol^.lna infermxijr in re;f mc^ 03 42 31 THE RM AN A ORTOPEDSKA AMBULANTA u iponrtt poikedbe (rama. koleno, glelfn)) Bofdati Ambroži. dfirt«oscie dopolml z izobn}evin|«fn vZOA«ođkođ$r>epnAes«l n»jr>ov«ji« {«hnike operativnih pose^iv, kt^iH izvaja v Ortopedski bdnlinki Valdoltra. Prvi cermin jv 1lJ32.2009cb piiiWfM tfleh>o03 7S08 141 aJj l«0 PrBdprazniČno urejen Glavni trg v Gradcu - Št. 100 • 19. december 2008 m 22 št' KRONIKA NOVI TEDNIK Mahanje z ustavo za pravico ali dobičeic? Klub za zaščito voznikov: »Ne ščitimo pijancev!« - Uradne inštitucije neuradno: »Ljudje^ ne bodite naivni!« Gre za pomoč ljudem ali za izkoriščanje njihove naivnosti in nezDanja? To je vprašanje» ki smoga med vrsticami ob pripravi tega članka naslovili na nekaj uradnih institucij in tudi ustanovitelje Kluba za zašči-to voznikov in državljanov iz Slovenske Bistrice. Ti namreč z nasveti, predvsem pa s pritožbami na uradne po-stopke, stojijo ob strani svo-jim članom, ki jih je v klubu zdaj že več kot pet tisoč. Zakaj gre? Na primer, da ste dobili kazen za preveliko hiU'osl» ki so jo policisti izmerili z ročnim laserskim merilnikom hitrosti. Po mnenju Ludvika Poljanca, predsednika kluba za zaščito voznikov, je takSna kazen sramotna, saj merilnik ni dokaz, ampak le indikator in kot takšen ni veljaven ... Medtem ko Poljanec vztraja pri svojem in se pri pritožbah, ki jih piše za svoje člane, sklicuje na Ustavo Republike Slovenije, je videti, da gre s tem uradnim inštitucijam že pošteno na živce. »V tej dr^vi nekaj ni v redu! Ustavo kršijo ravno državne inštitucije, ki bi jo morale najbolj spoštovati! Kar sodstvo dela pri nas, je otroški vrtec,« je brez dlake na jeziku. »Če je nekdo kriv, mu morajo to dokazati. Sodni postopek mora biti v skladu z ustavo. VeČina dokazov temelji na nekih napravah, ki niti ne ustrezajo zakonskim merilom, da bi lahko sploh služile kot dokaz na sodišču.« nadaljuje zgodbo o ročnem merilniku hitrosti. »S tem se da manipulirati in Co počnejo. Brez fotografije ali videoposnetka takšen dokaz o prehutri vožnji ni dokaz!« Predsednik kluba voznikov in državt^anov Ludvik Poljanea; »V tej drža vi nekaj ni v redu! m V ozadju Lidija Joldič iz oljaga vodstvanega tima kluba. Takšnih pritožb, kjer se sklicujejo na kršenje človekovih pravic in ustavo, je ogromno. Primer z meritvijo hitrosti Še zdaleč ni edini. »T\idi elektronski alkotesti ruso merilne naprave, ampak zgolj indikatorji,« omenja. Toda ali ne gre potem pri tem za neko prikrito zaščito divjakov in pijancev oa naših cestah, Če se zdaj s tovrstno pomočjo lahko pritoži že vsak, ki napiha in vozi kol nor po cesti in s tem ogroža druge? »Nikakor! Ne ščitimo pijancev ali divjakov na cesti, a ne pustimo, da ljudi obravnavajo kot neke ovce. Pri tem, koga bomo ščitili, delamo se-lekcijo! Ne ščitimo tistih, ki povzročijo najhujše nesreče. Ampak od tistega trenutka da- lje, ko za nekoga rešujemo zadevo, mu damo jasno vedeti, da nikdar več, ampak nikdar več ne sme napihati!« Če jim to uspe, potem kapo dol, če pa ne.... »Tele mamino« »Poglejte, nekomu za enako vsebnost alkohola v kni vzamejo vozniško dovoljenje. nekomu, ki na cesti ubije dve osebi» pa ne. Zato, ker enemu sodijo po zakonu o prekrških, drugemu zaradi kaznivega dejanja! Država ne sme vzeti vozniškega dovoljenja in ne more vzeli znanja! Nek policist napiše septembra kazen za neopremlje-nost vozila z zimsko opremo ali 300 tisoč evrov kazni namesto 300 evrov in ruhče ne odgovarja, ko se jaz zmotim in namesto 50 vozim 70 km/ h, pa sem kaznovan? Hitrost merijo kakor partizani v grmovju, čeprav bi moralo biti to. da te snemajo, jasno napisano, saj morajo biti ljudje s tem seznanjeni,« dodaja Poljanec. Kljub temu. odvrnemo, še vedno ne verjamemo, da se med ljudmi, ki se obračajo nanje za pomoč, ne najdejo tudi divjaški cestni bleferji. Zanimalo nas je še, ali ne gre pri vsem le za branje zakonov med vrsticami in iskanje lukenj v njih. »V demokraciji se ne da govoriti o ble-ferjih ali nebleferjih. imamo le ljudi, ki se znajdejo ali ne. In nikakor to ni izkoriščanje lukenj v zakonu. Lukenj ni, Je le znanje in poznavanje zakonov, ki jih naše uradne inštitucije očitno ne znajo brati,« je kratek Po- ljanec. Na vprašanje, kako komentira to. da uradne inštitucije zavržejo pritožbe, ki jih piše, odvrne, da to ne drži popolnoma. »Enak primer, le da gre za druge osebe, ki ga na enem sodišču rešijo negativno, ga na drugem sodišču rešijo pozitivno! Ko sodišče nekaj zavrže ali ne sprejme, je Že kršilo ustavol Sodišče mora reči, ali je kdo kriv ali nedolžen, Če zadevo zavrne, da Človeku jasno vedeti, da mu ne omogoča pravičnega odločanja! Sodniki si ne morejo dopustiti, da rečejo, da jim nekdo s pritožbami jemlje čas!« Ni več skrivnost, da se za uradnimi odgovori uradnih inštitucij skrivata bes in jeza nad klubom. Neuradno marsikje povedo, da so pritožbe napisane laično in površno ter da so ljudje naivni, saj imajo na koncu s tem samo več stroškov, ko je zadeva zavržena. Toda Poljanec si s tem ne beli las. »Kar napišite, da sem rekel, da je tisti, ki pravi, da so naše pritožbe napisane po istem kopitu, zame >tele mami-no'!« Še boste slišali o nas Na ministrstvu za notranje zadeve so nam povedali, da klub poznajo. »Imamo informacijo o tem, da klub svojim strankam piše pritožbe v primerih cestnoprometnih prekrškov. Dejansko pripravlja zahteve za sodno varstvo. PrekrŠkovni organi prejete zahteve za sodno varstvo, ki niso konkretizirane in popolne, obravnavajo v skladu z Zakonom o prekrških in od pošiljatelja zahtevajo dopo^ nitve oziroma jih odstopijo pristojnim sodiščem.« Odgovor so nam poslali tudi s celjskega okrajnega sodišča. »Sodišče se v zadevah o prekrških srečuje s številnimi tipiziranimi vlogami, od kataih je največ pravnih sredstev, torej ugovorov, pritožb in zahtev za sodno varstvo. Vse te vloge in pravna sredstva imajo popolnoma enako vsebino, spreminjata se le naslov vloge oziroma pravnega sredstva in ime stranke. Vsa pravna sredstva se v vseh primerih na splošno sklicujejo na kršitve us- tavnih določb v postopku o prekršku, ne nanašajo pa se na konkretne zadeve in konkretna stanja. Glede na vsebino vlog je očitno, da prihajajo z enega mesta, čeprav jih stranke pišejo v svojem imenu,« so zapisali in dodali, da »... reševanje teh vlog oziroma pravnih sredstev sodišču ne predstavlja posebnega problema, vsekakor pa tako zastavljene vloge in posebej pravna sredstva strankam niso v korist.« Večji problem to povzroča ustavnemu sodišču. Tam so samo letos do novembra dobili 1800 pritožb, ki so vezane na prekrške. Glede na način pisanja tudi tam domnevajo, da pritožbe prihajajo z istega naslova: Iduba za zaščito voznikov in državljanov. Kot nam je pojasnila generalna sekretarka Ustavnega sodišča RS Jadranka Sov-dat, so tovrstne pritožbe na podlagi zakonsldh predpisov, ki so jih sprejeli lani, v bistvu nedovoljene, kar pomeni, da jih sodišče zavrže. Lahko bi jih obravnavali le v izjemnem primeru, če bi pritožnik dokazal, da ima posebno pravno vprašanje. Kot smo se pozanimali, bi lahko šlo celo za sum kaznivega dejanja nezakonitega dajanja pravne pomoči. Gre za na novo opredeljen člen v novem kazenskem zakoniku. »Kdor se brez ustrezne izobrazbe aii brez ustreznih izpolnjenih pogojev za plačilo ukvarja s tem, da v sodnih ali upravnih postopkih daje pravno pomoč, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Toda Poljanec pri svojem delu ne krši zakona, pravi. To ni pošteno do pravosodja, menijo na ustavnem sodišču. Takšne stvari in pritožbe jemljejo ustavnim sodnikom dragocen čas, ki ga mo-rajo namenjati drugim, pomembnejšim odločitvam, še dodajajo. Ampak zgodbe s Poljancem in člani njegovega kluba Še zdaleč ni konec. Napoveduje, da bo naslednje leto o njih slišati še več: »Začeli bomo rušiti protikadil-ski zakon. Ta je šele sramoten za našo državo...« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Požar v garaži Takole so v torek pozno popoldne morali celjski gasilci posredovati na Hudinji. V eni tamkajšnjih garaž je začelo goreti, a na srečo večje Škode ni bilo. So pa gasilci za vsak slučaj na pomoč poklicali tudi kolege policiste. Foto: KATJUŠA 24-letnik pred lokalom zabodel reditelja Celjski policisti so zaradi povzročitve poškodbe ovadili mlajšega moškega, ki je v noči na nedeljo pred znanim celjskim nočnim lokalom zabodel reditelja. Naše podatke so na celjski policiji včeraj tudi potrdili. Storilec je star 24 let in ni državljan Slovenije, prav tako pri nas nima urejenega bivališča. Že v lokalu naj bi se najprej sprla. Po prerivanju je reditelju sledil rudi iz lokala in ga cam zabodel z nožem ter mu pri tem povzročil lažje telesne poškodbe. Policisti so 24-letniku odvzeli prostost, preiskovalni sod^ pa je danes zanj po zaslišanju odredil tudi pripor. Dobili pobeglega voznika v sredo zjutraj je neznani voznik osebnega vozila v Parižljah z desnim ogledalom trčil v mladoletno peško in odpeljal s kraja nesreče. Peška je bila v nesreči lažje telesno poškodovana. Žalski policisti so voznika izsledili dan kasneje, in to na isti relaciji, kjer se je zgodila prometna nesreča. Zoper njega bodo tudi ukrepah. E o u ® D w o • M "O m d m 'E e m št. 100 - 19. ddMinbw 2008 NOVI TEDNIK BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svofi presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skkdu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma ppdpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem. od koder (e doma. UREDNIŠTVO Nakupovalni centn: zakaj že? Ne mine vikend, da se okrog 9.30 ne peljem po Mariborski cesti mimo velikih nakiipovalnih centrov. Žal se mi vedno pogled ustavi na prepolnih parkiriščih ter na množici, ki brezglavo nakupuje še tako nepotrebne stvari. Vendar me to ne moti tako ze^o kot dejstvo, da je v tej številni množici veilko otrok, ki so žeijni še česa drugega kot »varstva« v trgovini. Zagotovo si želijo dan preživeti s svojimi starši in početi kaj bolj koristnega. Sama sem zelo vesela, da imamo v mestnem parku drsališče. ki je, ne glede na številne poplave in douajanosti, še vedno ena bolj zdravih razvad za vsakogar. Tako se z družino vsako soboto in nedeljo veselimo skupnih trenutkov na ledu (ali na tazadnji), ii za vse Športa željne na ledu, ki dnevno pustijo već ur za tiste, ki pridejo na led z željo po Športu in skupnem srečanju. Se sploh kdo vpraša, kaj bi za družino pomenilo druženje na drsališču. Jaz se ob vsem napisanem sprašujem samo to: Nakupovalni centri: zakaj že? Radi se imejte in veliko se smejte. DUANA ČERENJAK Pokol prašičev na podeželju Približuje se čas kolin. Za nekatere je to čas veselega dogodka, za veliko večino pa čas velikega ponižanja, hudega trpljenja In grozovite srruti. Govorimo o prašičih, ki so jim mnogi na podeželju namenili kruto smrt, čeprav sedaj že znanstveniki govorijo o tem, da imajo živali svojo osebnost, kar velja tudi za prašiče. V tem času na podeželju še vedno teče kri nedolžnih živih bitij, ki jih človekova sla po mesu zaradi napačne tradicije in vzgoje spremeni v pečenko in druge t.i. dobrote. Sprva živo bitje, morda ljubljena žival mnogih otrok, gre v obliki klobase ali pečenke na krožnik. In prav zaradi te napačne tradicije žal danes Se mnogi težko doumejo, da v 21. stolet- ju nobenemu bitju ni več treba umreti za prehrano drugim. Nesporno je namreč dokazano, da lahko človek vso pouebno hrano dobi iz rastlin. Na kolinah torej tečejo potoki krvi. Čeprav zakon zahteva, da se prašiča pred zakolom omami, tega mnogokrat ne naredijo, marsikdaj pa ne učinkuje in prašiča za-koljejo v živo. Mnogo jih doživi grozljivo smrt. Umirajo v hudih mukah, ko iz njih izteka kri. življenje. Torej bi lahko takšen zakol mirno imenovali obredno klanje. V zadnjem času se vedno več ljudi zgraža nad obrednim klanjem, ki ga izvajajo muslimani, in se v zvezi s tem obrača na nas. V društvu smo proti vsakemu klanju, tudi obrednemu. Zastavlja pa se nam vprašanje, ali niso naše krščanske koline tudi obredno klanje? Ali ne gre tudi tukaj za ritual (žganje, posebni noži, kri v posebno posodo za krvavice in kot že rečeno velikokrat zakol na živo). Dobro bi bilo najprej odpraviti naš krščanski obredni zakol, koline, in potem ali hkrati zahtevati odpravo in prepoved muslimanskega. To bi bi-lo korektno ter dobro za živali. naravo in ljudi. Tudi če so prašiči pred zakolom omamljeni, se stvari bistveno ne spremenijo, kajti omamljenje prašiča s pištolo ali z električnimi kleščami pomeni za žival mogoče samo maJo manj trpljenja. Kajd tudi elektrika ali pa klin, ki se živali zabije v možgane, pomeni zanjo neizmerno trpljenje in grozovite muke. Že samo dejstvo, da žival čuti. da se j! približuje nasilna smrt, je zanjo neverjeten stres in strah. Potoki kr^ pa ne tečejo samo oa podeželju, temveč tudi v klavnicah. Samo septembra 2008 je bilo v Sloveniji v njih zaklanih kakšnih 30.000 prašičev. Na letni ravni pomorijo kar 300.000 nedolžnih prašičev. Poteg tega pa še kakšnih 30 milijonov drugih živali. To je izredno hud mo-ralno^tični madež na Sloveniji. Ali je takšno moijenje v korist države oz. ah bomo tako res dosegli blaginjo? Prepričani smo, da ne. Na podeželju živi mnc^o kristjanov. Čeprav ti verujejo v zapoved Ne ubijaj, mnogi kljub temu morijo prašiče. To je nerazumijivo, saj je bil Jezus vegetarijanec in prijatelj živali, ki se je zanje zavzemal na vsakem koraku. Glavni razlog za takšna početja mnogih kristjanov je vsekakor dejstvo, da je katoliška cerkev prikrila in še prikriva Jezusov nauk in življenje, kot tudi da nekatere zapovedi tolmaä sebi v prid, čeprav je zapoved Ne ubijaj jasna, pa kakoricoli jo obračamo. Mnoge znanstvene raziskave dokazujejo, da je meso ri- zični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Zato bi bilo nujno in koristno za vse, da nas država čim prej informira in opozori na to. To bi bila velika pomoč tudi kmetom, ki bi tako laže prenehali s kolinami in morda pridelovali in uživali bolj zdravo hrano. Zato pozivamo državo in cerkev, naj povesta resnico glede ubijanja in uživanja mesa, vse kmete, ki Še vedno imajo koline, pa da le-te odpravijo. Kajti možno je, da tudi nas ljudi zaradi tega doleti enako kruta usoda, kot je doletela živalL »Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti drugim,« je zlato pravilo. Uporabimo ga! Kdo bi si želel biti na mestu prašiča, ki mu zabijejo klin v možgane ali doživi električni Sok? Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice: Stanko Valpatič, predsednik, Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu Gospod minister, zelo ste me razočarali Sicer se s politiko ne obremenjujem, sem pa le vseeno prisluhnila obljubam nekaterih kandidatov za posamezne ministrske resorje. Ker smo animalisti že doslej imeli grenke izkušnje z ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sem pozorno prisluhnila dr. Milanu Pogačniku [lovec], tedanjemu kandidatu za ta resor. Ministrstvo, ki se največ ukvarja z živalmi, je torej dobilo ministra, ki se v svo-jem programu ni spomnil naših soprebivalcev • živali - leh čutečih birij. Med naštetimi oblj ubami, ki j ih j e nizal v svojem programu, ni zmogel niti enega skromnega stavka: »Zavzemal se bom za dobrobit živali.« Ne. tega zagotovila nismo dočakali. Zato smo animalisti zaskrbljeni» ali bomo še vedno imeli kratke stike z veterinarskimi inšpektor-ji, Vursom ... Da se tudi od politikov doslej ni niti eden zavzel ali vsaj javno omenil skrb za živali (tudi naravo), to bi človek še pričakoval, da pa se lega zagotovila ni »spomnil« človek, Id je na čelu služb, čigar resor ima največ opravka z živalmi, je neodpustlji-vo. Animahste in mene s sodelavci resno skrbi, ali boste zmogli za živa bitja poskrbeti s pozitivnimi dejanji in ne 2gotj z besedami. LEA EVA MÜLLER, Ljubljana ZAHVALE Življenje v Domu ob Savinji Pravijo, da je december vesel mesec, toda za vsakega to ne drži. Mislim na tiste, ki bolni in nepokretni ležijo. A vodstvo doma tudi njim pripravi kakšno pozornost. 5. decembra nas je obiskal Miklavž s svojo ekipo in na nikogar ru pozabil. Vsak stanovalec v domu je dobil zavitek z dobrotami in praktičnim darilom, za kar smo vsi hvaležni. Dnevi v decembru so pusti in turobni, a 9. december je bil zame in še za nekatere posebno vesel dan. Naša gospa Vesna, vodja delovne terapije, nam je polepšala dan desetim članom kinološkega krožka, ki ga je ona organizirala. Dobimo se enkrat me sečno. Tokrat smo se dobili tretjič po vrsti. Pripeljali so dva psička, ki sta nastopala s svojo dresuro. Manjša psička, po imenu Bela. in večji pes dalmatinec, po imenu Maj, sta se dobro izkazala. Mi pa smo ju lahko božali. Ker je bilo to srečanje krožka zadnje v tem letu, so nam pripravili presenečenje. Vsakemu od nas je psiček prinesel darilo, in to sliko z njim. Tega smo bili zelo veseli in presenečeni in na ta dan nam bo ostal lep spomin. Gospe Vesni smo hvaležni, ker nam je pripravila in uresničila to idejo, hkrati pa jo prosimo, da tudi v bodoče tako nadaljuje. V novem letu 2009 pa ji želimo veliko uspehov in osebne sreče. VIDA MOHAR Hvala zdravnici v torek, 25, novembra, sem prišel v bolnišnico na pregled srca. Rad bi se zahvalil dr. Mojci Peholj-Blčanic, specialistiJd Interne medicine, za vsestran- sko pomoč tudi pri nadaljnjem zdravljenju. Se enkrat Iskrena hvala. FRANC STRAŽE, Šentjur Ne gre brez pomoči dobrih zdravnikov Nekoč sem nekje med vrsticami prebrala lepo misel, ki mi je ostala v spominu: »Če Imaš dsoč želja, ko prideš v bolnišnico, imaš samo eno. To je Želja po zdravju.« Pa je res tako. V življenju se je treba z marsičem soočiti, posedati resnici v oči in si reči: »Premagal bom, zmagal bom.« Žal vse to le ne ^e brez pomoči dobrih zdravnikov, ki so ti pripravi jeni nuditi pomoč. Tako se je tudi pri meni leto 2008 že kar na začetku začelo bolj slabo. Pa sem si dejala, je pač prestopno leto, tudi tega bo enkrat konec. Vendar sem kljub vsem naporom, takšnim a]i drugačnim, na koncu pristala v bolnišnici. 27. novembra sem bila sprejeta na oddelek za abdominal no kirurgijo bolnišnice Celje, kjer sem bila 28. novembra tudi operirana. Nikakor ni moč prezreti občutkov, kakrSni te obdajajo, ko nemo in tiho zreS zdravniku v oči in na tiho pro- siš: »Pomagajte mi!« Topla beseda, prijazen nasmeh bodisi zdravnil^ ali ostalega medicinskega osebja, ti takrat pomeni več kot največje bogastvo na svetu. Sem ena listih, morda redkih oseb, ki mi to pomeni že več kot pol zdravja. Ni mi mar bogastvo, ni mi mar denar, imam samo eno željo, to je želja po zdravju, Ravno iz tega razloga se želim javno zahvalili vsem zaposlenim na oddelku za abod-minalno kirurgijo bolnišnice Celje in sicer medicinskemu osebju intenzivne nege. katerih imen si nisem vseh zapomnila, za njihovo vestno opravljeno delo pri negi po operaciji, nato vsem na samem oddelku, ki so mi nudih nego in pomoč pri nadaljnjem okrevanju. Predvsem velja iskrena in prisrčna zahvala zdravniku kirurgu prim. mag. Flu-derniku, dr. med., ki me je operiral, prav tako pa vsem tistim, ki so pri operaciji sodelovali. Zahvala tudi zdravniku Boštjanu Blrsi, dr. med., na oddelku za bolezni prebavil, ki si je v polni meri prizadeval odkriti mojo diagnozo in končno za ves njegov trud, da mi je nudil vse potrebne specialistične preglede in se pravočasno odločil za operativni poseg- Ob prihajajočih prazničnih dneh, ki so pred nami, ko si bomo ponovno segli v roke, zaželeli srečo, naj tudi jaz zaželim vsem zaposlenim v bolnišnici Celje vesel in miren božič ter srečno in zdravo novo leto 2009. DANUELA MAČEK Ob enkratnem nakupu fiad 60 € Pralni prašek Ariel Mountain Spring. 2 kg V petek, 19.12., in soboto, 20.12.2008, lahko samo v trgovinah Tuš ob enkratnem nakupu nad 60 € kupite 1 kos Ariel Mountain Spring, 2 kg, za 1 cent. POnudt«Ane1đ vet^ssn^ov ugov^riđh TuSinrtevtljtto fr»nifin«prodaj«ln«i drogcfi.* Lepo'4 »očaraj« Kglićina liđelka Aofil Mcunisin Spnne it. 100 -19. decwilMr 2008 NERC ^ 24 l6. Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 20. december 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 PoročiJo OKC» 6.05 Avseni-kova melodi|d iedna> 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop« 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročila, 9.20 OUoiki radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 15. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Pot v odkrivanje ■ ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vroäh Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.(K) SNOP [Radio Slovenske gorice) NEDELJA. 21. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 AvsenJ-kova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 9.30 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom: Alfi Nipič, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke io pozdravi, po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvlrk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK. 22. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo CRC, 6.05 Av-senikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horo-skopt 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila» 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo žportno dopoldne, 11-00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik. 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak, i8.30 Poglejte v z^zde z Gordano ia Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrüljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) TOREK« 23. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Av-senikova melodija tedna, 6.15 Časoplov 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Pofbčila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,Jl.OO Poslovne novice. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz, 19.00 Novice. 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Saule surmadi. 24.00 SNOP (Murski val) s Katrco do zvezd Oddajo Katrca bomo tokrat postavili v Planet l\iŠ. Danes, 19. decembra, od 18. ure bo voditeljica Klavdija Winder na odru pozdravila ansamble Vihar, Cvet, ansambel Franca Žerdoner-)a 8 prijatelji, ansambel Bratov Jamnik, Slovenske zvoke, Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jeharta. Prinesite le dobro voljo, za ostalo bomo poskrbeli mil Sicer pa vam bo Klavdija povedala tudi več o avdiciji za prvi narodnozabavni ansambel v zgodo\^ narodno-zabavne glasbe, ki ga bodo sestavili poslušalci Radia Celje. Od decembra do aprilu bomo izvedli avdicije. Novonastali ansambel bo klasični trio s pevcema. Na avdicijo se lahko prijavijo harmonikaiji dia-tonične harmonike, basisti, baritonisti, kitaristi ter voka-listi. Starostna meja tekmovalcev je med 12. in 25. letom z možnimi izjemami, Prijave na avdicijo so možne z obrazcem, objavljenim na spletni strani www.radioce- Na današnji zabavi v Planetu Tuš bodo nastopiie tudi Zapeljivke. lje.com. PoSljetega lahko prek elektronske pošte (skaucodo-zvezd@radiocelje.com} ali po pošti na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom S Katrco do zvezd. Več podatkov najdete v prilogi TV-Okno. Glasbeno-plesni voščili S plesalci Studia za ples Igen Celje in glasbenimi gosti vam bomo voščili vse najboljše v soboto, 20. decembra, v City centru Celje, kjer se bodo od 17. ure predstavili plesalci Igna, prav tako pa se Tiam bodo na zabavi Radia Celje pridružili nekateri glasbeni gosti, ki bodo poskrbeli, da bomo v leto 2009 zajadrali tudi glasbeno. Z nami bodo Taya, 4piay in Jernej Dermota. Ob 15-letnici Vrtiljaka polk in valčkov bomo z na-rodnozabavno glasbo praznično zaznamovali dogajanje v City centru Celje. 22. decembra od 16. ure bodo nastopile Iskrice in ansambel Harmonija, Plesalci Plesnega vala bodo popestrili dogajanje in nas popeljali v pravljico, ki se bo ob 18. uri nadaljevala z obiskom Božička. . ■ I ^ i ' . V IZBIRAMO W i^ S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV www.radiocelje.com radii radiocelje I «><' 1Q0 I vni 20 VROČIH RADIA CELJE nUAlfSTVKIA I mWEREABOY-BEniNCE (S) 2. 6IVEAUTTl£imfE KlMJ0NE5 15) 3. HOTNCOUD-KATYPEftftY 4. 8. (?) H) {2} smm-j&msimosoH [MYOURUFE-T.I.&RIHANNA 6. BROKBJSTUMGS-JAMES MOfiAlSONFEATmvanTADO (3j 7. t£S'MtfLY {1} 8. 1.2.3.4-PtAI^WKITErS |4) 9. SAWniJARY-GABR£UACILM (2) iaW)UJAMSBUl0D-6HAC£J0r£S (1) DOMAČA LfSTVKA I «KIZAME-imOOJAMAiS (2j 2. ABSOUmYMOJ-M.YA (4) 3. VSAKJESAM ALŽNKAGOOEC (6| 4. JOTRAMJA-OAND (5| 5. $KUOÖ.SKUOÜ-EL£VATORS (4) 6. SONCePODÖJU-ELfCrmX (1) 7. KAOS-BUiSYl {3) 8. ĆEZR08NEBA-ŠANKR0CK (2) 9. SN£S£K}RAMVEČ-OÜANLAPANJA (5) 1Q.1PflOB^M-H£AVQVD( (1) PimOGAZATUJO LESTVHX): ABSOUTTEYPOSrnVEY- ANAS7AQA SOBfR-RNK niEDLOGAZADOMAä) LfSIVICO: POZNAŠ TA ZVOK-ZWTKO POZABI-NUK Ntgr^Mca: Martin Martft Ijub^anska 109. Ce^ l^or Faion. vr»^ Vransko fi^rajercd dvigiKtsdbum. tijop^naZKPITTVS. ru D^issnefn oddetoRddia Ce^. L£STviefi20vro{ih l^po^Mvnko soboto ob }8. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSlüHSiriM 1 MLAOOSTINEOAM- TAPflAWFALOn /7) Z VESaJCA'ANS.mANCŽEKOQNR$ PRUATHU 12^ a NOViXETNEOeUUB£-ZAKA'PANE (1) 4. PEIBnCO: KOPADAJA ZVEZDE-ANS.PnRA FINKA Nsgriienei: Milene Kaftna. Čopova 56. Velei^ Ivanka KfidemtiK, Kvedfovd S6c. Cefe Na^sjenca ittflradofu o^asnam odddcuRdffia Celje. Lestvico Celjskih 5 babico poslušate vsak ponedeljek ob 22.16 ur», lestvico Sliiv«n^h&paota23.15uil Za pradtoge z obeMestw lahko glsa^ (k^irä s prik^Bnan b^onönTi Pc^ptB jo na nsäov: Novi taM, PraSvTMVS 19,3000Cti^. www,iitiiiteiliiibiii Jernej Dermota ^ m it. 100 * 19. deo^bw 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 25 Najbolj izpostavljeni sevanju mobilnikov Ljudje smo v vsakdanjem življenju množično izpostavljeni najraz-ličnejšlm kombinacijam elektromagnetnih sevanj (EMS). Glede na množično izpostavljenost bi lahko že majhni škodljivi učinki na zdravje povzročiti velik javno-zdravstveni problem. Da bi ugotovili dejansko iz-postavljenost prebivalcev Slovenije, je Inštitut za neionizima sevanja v sodelovanju z Upravo za varstvo pred sevanji RS že drugo leto zapored izvedel Študijo osebne izpostavljeno-sti> v katero je bilo vključenih 21 prostovoljcev. Vsak je 34 ur nosil napravo za merjenje osebne izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem SPY 121 vpodroč-ju visokih frekvencod 80 do 2S00 MHz, kjer se nahaja večina visokofrekvenčnih virov sevanja (radiodifuzija, mobilna telefonija, brezžične računahiiš-ke mreže in podobno). Bistveni zaključki studije Iz rezultatov meritev osebne izpostavljenosti lahko v splošnem zaključimo, da je celotna izpostavljenost prebivalstva EMS v Sloveniji v vseh primerih nizka. Najvišje vrednosti najdemo v mestnem okolju, kjer dosežejo približno 15 odstotkov dovoljene mejne vrednosti. Glavni delež k najvišji trenutni obremenitvi na vseh področjih izpostavljenosti prispevajo mobilni telefoni in sicer kar 52 odstotkov, medtem ko bazne postaje mobilne telefonije prispevajo le 6 odstotkov. Med sevalnimi obremenitvami zaradi mobilnega telefona najbolj dominira prispevek v sistemu GSM in sicer 3S odstotkov, v sistemu DCS 17 odstotkov ter v sistemu UMTS manj kol I odstotek. Ostali viri EMS, ki smo jih tudi iz-merih z osebnim dozimetrom (radio, televizija, DECT, TETRA in brezžični internet), pa predstavljajo 42 odstotkov maksimalnih sevalnih obremeni- Glavni detez k izpostavljenosti i elektromag-netnimi sevanji prispevajo mc^lni telefoni. tev. Brezžični hišni telefon DECT (16 odstotkov) ter TV in RA 21 odstotkov. V posameznih primerih so visokim trenutnim vrednostim EMS izpostavljeni tudi uporabniki brezžičnih lokainih računalniških omrežij Wi-Fi (5 odstotkov). V splošnem je na podeželju izpostavljenost manjša kot v mestih. Vendar to ne velja za mobilne telefone, saj je na podeželju izpostavljenost le-tem v sistemu GSM in DCS večja kot drugje, saj so bazne postaje namreč bolj redko umeščene v prostor kol v mestih in tako je za prenos signala potrebna večja oddajna moč telefona. Poleg mobilnih telefonov v nekaterih primerih v zadnjem lecu pomembno k celotni sevalni obremenitvi pris- pevajo tudi brezžični Wi-Fi sistemi, ki jih uporablja Čedalje več ljudi. Še posebno je to razvidno iz analize izpostav* Jjenosti v domovih prostovoljcev, kjer uporaba brezžičnih Wi-Fi usmerjevalnikov hitro narašča. Za varnejše telefoniranje Rezultati študije kaže|o> da smo najbolj izpostavljeni sevanju mobilnih telefonov. Zato je potrebno upoštevati nekatere nasvete za učinkovito zmanjševanje izpostavljenosti sevanjem: - Ker mobilni telefon neprestano prilagaja svojo oddajno moč glede na jakost signala bazne postaje, ga raje uporabljamo na prostem izven stavb, še posebno se je smiselno izogniti klicem v kleteh in garažah. - Ko pritisnemo tipko »klici«, bo mobilni telefon med vzpostavljanjem povezave deloval z največjo oddajno močjo. Zato med vzpostavljanjem zveze telefon držimo v roki in Šele ko se vzpostavi zveza, ga pnbližamo k ušesu. - Če imamo mobilni telefon, ki lahko deluje tudi v UMTS-frekvenčnem območju. raje uporabljamo to območje. Zaradi manjše največje oddajne moči mobiinega telefona na UJ^S-območju (0.25 W) in boljšemu pokritju z UMTS-signalom v naseljih bo tudi izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem manjša. - Med uporabo mobilni telefon držite na spodnjem delu. Na zgornjem delu je namreč na zunanji strani vgrajena antena. Če z toko držimo letefon na mestu, kjer se nahaja antena, bo moral telefon zanidi^ranagovanja izgub - t.i. absorpcije elektromagnetnih sevanj v roki oddajati z večjo močjo, - Z uporabo prostoročnega kompleta - vrvične slušalke se učinkovito znižajo sevalne obremenitve v glavi. To velja tudi za brezžične slušalke bluetooth. dr. PETER GAJŠEK, Inštitut za neionizima sevanja, dr. DAMUAN ŠKRK. prosiovouho ^HJt ....... "twro««' NAGRAJENCI KRliflIlIK PRAZNIČNE PETICE ^ 5ouUquc m salon d^jjcv la Praktične nagrade Butika La Miriam, TC City Maribor: nagrada: ženska loftica Hana Mimik. Petrovče 11,3301 Petroviče nagrada: ženska torbica Teja Rupnik, Gozdna pot lOld. 1370 Logatec nagrada: ženski močni pas Branko Mramor, Petelinjek pri Ločah 7,3215 Loče Praktične nagrade Lepotnega studia Sodin: nagrada: maniküre Mojca Jecam, Latkova vas 235,3312 Prebold nagrada: protibolsčinska masaža brbta Zinka Volaviek, Cesta v lahovno 1.3000 Celje nagrada: 30 min. soiar^ja Mira Kovač. Vrbno 31 1.3230 Šetnjur Upoltevali sm kiipone, ki ste jiK v urodmStvo posili do petka, 12. decembra. Nagrajenci lahko nagrade prev^am^o na o^a&nem oddelkuNT&RCiU.d»(^|e, Preiefnovft19. od petka. 19. decembra nap^/vrokueRegamema. -v * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 19. december: Luna v kvadratu z Marsom ponoči lahko prebudi kako staro blokado ali zamero. Če že-ilte s kom kaj razčistiti, svetujemo previdnost, saj ste lahko zelo netaktni, obstaja pa tudi možnost napak. Za takšne pogovore vsekakor izberite ugodnejši čas. Ob 16.24 Luna prestopi v Tehtnico in prinaša v ospredje medseboj-ne odnose. Znali se t)oste po-tnjditi za večjo harmoničnost na različne načine. Čas je Še posebej dober za navezovanje stikov. Ker boste imeli izbran okus, je dan odličen za modne nakupe» seveda tudi prazničnih daril. Sobota> 20. december: Mogoče boste delno občutili vpliv kvadrata Lune z Merkurjem, ki nastopi popoldne. Če boste pozitivni, vam ne preti prav nobena nevarnost konflikta. Luna bo v lepem aspektu z Venero, kar spodbuja harmoničnost in dobro komunikacijo. Se posebej ste v dobrem položaju vsi, ki imate poudarjena zračna znamenja. Dvojäti» Tehtnice in Vodnarji - zdaj je dober čas za srečanja, dogovore» poti. Večer je lahko zelo romantičen. Nedelja, 21. december: Sonce vstopa v Kozoroga ob 14,05 in prinaSa v prihodnjem obdobju veliko vitalne ener-©je rojenim v tem znaku, Ker so v Kozorogu tudi Merkur, Venera in Jupiter, izkoristite vse priložnosti, §e pt»ebej ro- jeni v prvi dekadi znamenja! Dan bo poln močnih občutij» zaradi dobrih aspektov primeren za ljubezen, romantiko in druženje, tudi z ljudmi, s katerimi se zaradi prezaposlenosti že dolgo niste videli. Ponedeijekr 22. december: Luna malo po polnoči prestopi v Škorpijona. ZeSo bo izpostavljena strast in potreba po spolnosti. Čustva bodo težje izražena zaradi bivanja Sonca v Kozorogu. Dan izkoristite za delo, ki zahteva zbranost in koncentracijo. Srečanje Sonca in Plutona bo pomagalo» da boste pri tem uspešni. Aspekt prinaša pogum in vzpostavitev ravnotežja rudi na čustvenem po-dro(^u. Pozen večer lahko prinese nekaj črnogledosti. Pre-ženite Črne tnisli in ne dovolite, da dobijo oblast nad vami. Aslrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGkNJA 60R0ANA gsm 041 404 935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja .gonlana^sk)!. net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 0901428 27 g8m:041S192«5 napovedi, prim^kta ai^tza www.dolored.si Št. 100 • 19. december 2008 m ^ 26 OÄÄiTÖMdBILISTE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK November v minusu Novembra je biJo v Slo-veaiji prodanih 4.522 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za 17 odstotkov manj kot novembra lani. V letošnjih enajstih mesecih je biJo prodanih 65 tisoč av-tomohilov» kar je bilo za sedem odstotkov več kot v pri-merljivem lanskem času. Ib verjetno pomeni, da bo le-(os prodanih okrog 68 tisoč avtomobilov, kar bo Še vedno zelo dober dosežek. Sicer pa novembrske številke dokazujejo, da je recesija že načela slovenski avtomobilski trg. Tako je Renault prodal za sedem odstotkov več kot novembra lani, Volkswagen pa za skoraj 26 odstotkov manj. Za skoraj 20 odstotkov se je zEnanj Sala prodaja opiov, Citroen je in^el IS-odstotm minus. Fiatu je prodaja padla za dobrih 11 odstotkov. Fordu za 22 ... Med zelo redkimi tovarnami, ki so november končale s plusom, je bila Ria. Ta je prodajo povečala kar za 50,9 odstotka» med najbolje prodajanimi avtomobili je bila kia ceed v različnih karoserijskih variantah. Dobro je šlo Audiju. ki je imel za dobrih devet odstotkov več kupcev, tudi Seat je imel plus (2,73 od-stotka}> medtem ko je Mazda prodajo povečala za 36 odstotkov. Na splošno predstavniki avtomobilskih tovarn menijo, da bo zlasti prvi del leta 2009 zelo naporen. Ker je nemški avtomobilski trg izjemnega pomena za vso Evropo, je pomembno. kaj se tam dogaja. Novembra je bila v Nemčiji prodaja novih avtomobilov za skoraj 18 odstotkov manjša; skupaj je bilo prodanih 233 tisoč avtomobilov. Le redke so bile tovarne, ki so prodale več. v glavnem so beležile minus. Tako je Smart NOICCT MVU Gob«rs«h Mlloo M. swrjui* mm IZBIRA pmmm . MftMtttftt A PO UGODNIH CCNAH Kia ceed SW prodal z3 skoraj 46 odstotkov manj, Opel je padel za 35,9 odstotka, Porsche je imel v svojih trgovinah za 21 odstotkov manj kupcev... Na drugi strani je Hyundai posel povečal za 74,5 odstotka, Lancia celo za 119 odstotkov. Še vedno pa je bil novembra najbolje prodajani avto VW golf (minus 27,6 odstotka v primerjavi z novembrom 2007), sledil je VW passat, na tretjem mestu pa audi A4. Sicer pa v Nemčiji menijo, da bodo prihodnje leto tam prodali vsega 2,9 milijona av-tomobiiov, kar bo za nekako 300 do 400 tisoč manj kol letos. Vse doslej je bil posel z novimi avtomobili na Hrvaškem zelo ugoden, zadnji podatki o prodaji pa kažejo, da se okoliščine na hitro spreminjajo. Novembra so tako pri naših južnih sosedih prodali 5776 novih avtomobilov, kar je bilo za 1S.8 odstotka maj kot novembra lani. Vendar vse kaže, da letošnje leto ne bo slabo, saj računajo, da bodo pod črto prodali približno 88 tisoč avtomobilov, še več, to naj bi bilo, Če se bo res zgodilo, rekordno leto, saj bo prodaja v tem primeru za 6 odstotkov večja kot lani. Najbolje je novembra prodaji Volkswagen, ki je za svoje avtomobile našel 712 kupcev. Sledil je Renault (536). na tretjem mestu pa Opel s prodajo 5]7 vozil. Najbolje prodajano vozilo je bila Oplova astra. Kroymans prekinil pogodbo Kroymans je nizozemsko podjetje, ki je v zadnjih petih ledh skrbelo za distribucijo nekaterih avtomobilov oziroma vozil General Motors. Kot je znano, GM pod svojim okriljem združuje številna avtomobilska imena. Nizozemci so sedaj pogodbo prekinili, kajti prodajni načrti se niso uresničili. Tako so računali, da bodo vsako leto prodali do 20 tisoč ameriških vozli, v letošnjih desetih mesecih pa so zanje našli vsega 2.173 kupcev. Kot pravijo, se bo pogodba iztekla konec tega leta. zastopanje in vse ostale posle pa naj bi prevzel GM Europe. Cegska judCHStka Uršlca Žolnir je 1. decembra prejele v uporetw novi Ue rio. V lestmesečno uporabo so ji ga podarili v AvtohSi Škorjartec iz Cetja, er>efn izmed večfih trgovcev in serviserjev avto-motuteJte znamke Kia Motors v Sloveniji. To Je že drugo takšno sodelovanje med UrSko ter Avtohišo Škorjanec iz Celia. Uriko Žolnir. lastnico bronaste medalje z olim^jskih iger teta 2004. boste tako lahko naslednjih §est mesecev videvali v zelenem lüa riu. Zelena pa ni zgolj njegova barva, temveč tudi n^ova »prijaznost do oirolja«. Za to poskrbi dizelski motor oznake 1.5 CROr z močjo 80.9 kW, kateri porabi zg<^j 4.01/100 km plinskega olja ter ob tem v zrak izpusti 120 g C02 na prevoženi kilometer. hempd|skp beeedč» VOZILA WODAM MERCEDfSdi«dC22i lokodji piodomo erwtonovonisko hiso. HHo je urejeno, tokoj vseljivo, z mojh-nim sodovnjokom. Ififomio^e po telefonu 031717-452. 6326B327 .. iS/ r tef^si ^ S/ Nova $tar)ovanja v Celju^hiuvMahboni, poslovne parcele in rsiumvodske storitve! \r\h U4i 6SS378 Zdenke JaooO^č DRAMU E. Prodamo slonovonjiko hišo, no sor>ini legi, v mirnem no$eiju, 2 km oddaljeno od oc izvoza Dmmije. Telefon 041 22«31. S707 KOZJE, nBianj. Prodamo stonovanjsko fii-šo, zgospodorskim objektvn in drvort» to, leto grodnje 1920, odcptirono 1905, priblizr» 110 m' slonovonjskih površn * 1 hektor kmetij^ego zemlji^ čg, zo 49.500 EUK. t^on 041 700-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. Pv Gorkn pri ^moftnem 57 c, Celje; sveMvonle.goiba.net. n MOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stano-vanj^o hi» z gorožo, 150 m' bivalne povrene, obnovljeno 1980, dvorHče približno 300 m', ostolo zemlpsce prib-liziw 1.600 m',zo 90.000 £UR.TBlefon 041 708-190. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorko pri Snwlnem 57 ^ Celje; httpvVsvetovonje.gojbG.nel. n SBflWOr^Mro vied vgrdafc i urejenim pristopom, Uel, pritbqe 'ei mon-sv^ đovbSće pfUĐio42 m^, 3.416m' zefri[5ČD, zonlek gndnje 2004, vodo, eUdifa, poce(H89.900EUR.Telefon 041 700-198. Swtow^, Ivon Anhj Krfao-VW, 1 p^ Goria pri Sfflortnem 57 ^ Cd)e; AftCUN - VOiNH. v moöemem onKkem r?as€lju prwtei' 14 sunr. enct - novf.sr: denL lil& v poddJj^nj I Ob^ft so VfHbOStl 11S, m 165 m2 neto bivalnih povrSin s iOfT. 50 ..v'^rsö ml •^"•öit'ov ie pi-rii«io za pffev^em. f^^ «s v zaUjućn; fazi. rtformacij i» pp^t tel: 051 593- 4S8, Ml 222-657 , 797 ?^; ttf na V'—J jJJl^^www kvim Wgj'' (BJE, LopM. PritOcno slonovonjsito h«, Z gospodorskim poslopiem, 64 m' stono-vcnjske povnine * prizidek, gospodarsko posk^ 33 m^ dvorišče 456 m^, leto grodnje 1956, prizidek 1970, ogrevanje no trdo kurivo, vodo no porteli, elektriko, telefon, osfohiran pristop, prodomo za 79.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andnj Krbo-voc, s p., GoficD pri Smotnem 57 c, Cetie; svefovQnie.gojba.net. n CEUE, ZnoeL Stonovanjsko hSo * 2 gorns, stavbišče 77 m', dvorsce priUono 358 m', travnik 216 m^. cesto 90 m^, gospodarno poslopje 54 m^ leto grodnje 1959, prenova 1996, ogrevanje notido gorivo, ogrevanje na kurilno olje, voda, elektriko, telefon, osfolliran pristop, tTKiznost takojšnje selitve, no stuvbi ^ s^pntdjuok, pr^omozo 130.000 EUR. Telefon 041 708-199. Svetovanje, \m Andrej Krbavoc, u p.. Gorko pri Smorl-nem 57 c, Celje; 5vetovanje.gajba.net. KUPIM GOZO, p«nik oli travnik, v okolici Celjo, kupim. T^fon 041 657-595. p ŠPANKO oli vikend, kihko zopi^ lokoma Celieokofico do 25 km, pknk gotovina približno 50.000 EUR, v|Mn vZK, ni ogendjo, kupim. T^^ 03140(^73. 6134 ODDAM POSLOVNE prostore v Celju, poleg zdravstvenega domo, oddomo.Telefon 041 347-714,041 324-165. 5474 Atrij stanovanji zailnj^ z.ö.(k e-atrij^siol.nct j www^sz-aerijoi Cdje I Ljuh^an$k» cesta 20 | 03 42 63 110 lUfhik&n^ur j UUcaDiisanaKvean 11 103 74 71040 Ljubljana j Vc^kovs 63 | 0153 09 290 Rogažha Stanna | Kklnčcva ulka 30 | 03 81 84 252 CEUE, Nova rai Oddom aR pndam opremljeno in adoptirano pHomo, 37 m^ V pjsornsovaprijdjudd.TMonOSl 604-600. 6186 V^ NOV DOM U «k 108.000 €. Va&ica Plankov log (4 cnojčkl, 4 dvojila) v TABORU V SAVINJSKI DOLINI - v neposredni bližini avtoceste LJ-MB. Uredimo NAJUGODNEJŠE FINANCIRANJE NAKUPA. Vsakemu Icupcu , ki sklene pogodbo do Božičnih pnzntkov, Atrij po506. TRISOBNO stonovanje v Now vosi, 86 n\ prodamo zo 119.000 EUR. Telefon 031 B34405. d3i2 PKHUČNO dvosobno stonovonje, 65 m^, v Novi vosi v Celju, vredno ogleda, pro-dom.Telefon04l67»72. S347 CĐJE, Glavni trg. Obnovljeno stonovanje, 76 m^ prodan». Telefon 031 770-943. B370 (^REMJOIO dvosolnoslanovonie, C^e-Otok, 55 m', 2. nadstropje, vsi pđ^udu, obnovljeno in garažo, 12,5 m^ ofrakriv-no lego, prodam za 97.000 EUR. Telefon 070 2604)36. L&30 CEUE, Zeleiuro. Dvosobno stonovonje, I. nadstropje, 53 m' (bggia] * klet, Mo gradnje 1970, telefon, KATV, porkimi prostor z odpiralno rompo, prodopnozo 71.500 EUR.Telefon 041 708-198. Sve-tovonie, tvon Andrei Krbovoc, s. p., Goria pri črtnem 57 c, Ce|e; netovo-nje.gajba.net. n ODDAM GARSONJERO na Olob domo v najem ien-ski srednji!) let. Nekodilki. Telefon 041 35B^59. 5870 UiXO, center. Sobe u delovce oddam v samostojni h3i.TeWon 041 347-050. 6339 STANOViUUE v Cet^u, 35 m^ mini kahinjo, dnevni prostor, spolnica, s souporabo sonitonl lasten vlwl, vselfrvo tokoi, od-dcmpanjJelefon041 650-737. n ENOPOSTUJNOsobo, za eno osebo, lasten vhod, s souporabo kopalnice, oddcm. Telefon 041 650-737. n Šempeter v savinjski dolini v s^em tentm kra^ issdemo zuno-vana eao9tanowij$ka luža neto brvalnc povr$ir>e 185 m^ ki je zgnjeoa do 111. gr. na pa/reU velikosti 600 m^ v neposredni bližini osnovne iole, tenis igrilč, zelenic in ugonn. zelo ugodno prodano. Cena: 13^.000 € (vključen s.s% ddvv f7nfi: OSI 360 072) NAJAMEM OPREMUENO garsonjera oli eiwsobrw novejše stonovonje, v blizini mestnega jedra, v Celju, vzamem v nojem. Infor-modje po te^u 041773-110, do 15. ure. n mm Kidričeva utlca 24/b, Celje Po ugodnih certah vam nudimo gips ploSde KNAUF in ves ostali material za mor>tažo. Ugodno tudi montaža mansard, predelnih sten in spuSčenih stropov, 03/ 42 84 602 trgovina, Semčeva 10, Celje 031340741 montaža POIOJĆITE E - naslov: kac.uprava^siol.net, Spletna stran: www.kac.si KCI2U,bußkego,slne9atrilela, prodom. Telefon 031B74-175. 63» KRAVO prmnko, kfn^jenosomossmom, 20 zokol, pradom.TelefDn 041262-178. 6380 PRODAM PRODAM SiUIVN I leleviz« in nov ses^ Nekmnan, braz vrečk, ugodno prodom. Telefon 540^49. 6311 KVHMJO, 3m, sedežno, pci^i str^ sii^ni str^ hkidilnik, tmsed, kuppersbusth, štedilnik, pmlam. Telefon 041 204-975. »03 OfHEMO 20 mon^ trgovdci kkai stolože delikates, vitrino in drugo, prodom. Telefon (03) 748-3113,04150SW. S337 POMIVALNI strat prostosto^, semnn, ugodno prodam. Telefon 041 987-753. 6360 ^LHIK, 3*1, hlodifnik, zamnovolno skrinjo, TV, glasbeni stolp, D^, stole, smuo^ kitara, Tvoćnike, fotooporale, CD, synthesize, video rek^der, kasetofon ild.,prodom.TelefonOS1 424-303. n rGRÄDBElür ! JM ATEM AL J PRODAM BUKOVA drvo (hlodovmo) s prevozom pro-dom.Tel6fon041657-595. p faODOVIMOlpe, 4 do5 m, pradom.TeWon 5412-322. 6256 6UK0VA dno, 12 m^ prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041750^35. 6319 BUKOVA metrsko dno prodom. Telefon 031 696-951. 6343 VEĆ klarer drv prodam. Telefon 031 629-15B. S702 KUPIM UTE,5"4*400inB "5-400,smrekove di hojeve,kupim.Tei«fon 040 26^^96. PRODAM KUVIRSKO honnotuko Wt^w ludja IV p, 9U»sno, iglosno, novo oglošeno, prodom. Cena po dogovora. Telefon 031 574^72. 6^46 OBNOVUENOkkMßko homwniko Veltmei-ster, BUosno, 5+3 registrov, prodom zo 450 EUR oli zomenjom zo dkrtoninw CF8.TM>n (03) 5772-359. 6268 nu^ od 30 do 150 kg n izkone^Aije, prodom.Telefon 041 263-627. ssss WS^ti, težke od 30 kg naprej, domačo vzrejo, nxiino dostovo, prodamo. Tele-fon031 509^61. 5942 PRAOČE, teike 30 in 150 kg in svinjo, 250 kg, prodam. Telefon 041 65^ 0650 PRAŠIČE, mesnole posrne, od 80 do 100 ks, zo nodoijnjo r^ oli zakol, možno dostavo, pr^omo. Telefon 031544^53. Ö679 PRAŠI0 ZO zokol in svv^ po(om prodajamo. rišof,Tobor 45, telefon 041 619-372. 1227 ((RAVO srmenli^, bfejo B mesecev in teličko samentolko, štora 5 mesacev, prodvn. Telefet> 5791-300,031 ei&^19.€2S2 PET bz prodam po 50 DIR. Telefon 041 866411. ^ tslic ämentalk in brejo kob& posovko, z zrebetom, prodam. Telefon 041 906-913. 629S SIKCA^memob, 220!^ prodam. Telefon 070866457. še98 PSläSUndoitB, bele inmslore devet rednov, prodom. Telefon 070 86^57. KUPIM TEUCO oli kravo zo ukol kupimo. Telefon (03)5823404,040647-223. Š4e6 KMETIJSKI msm UKCA simentoko, stonga 8 tednov, pro-dam.Te{efon5778-721. 63ie TOKE simentole, težke 160,220 kg, tofico, brejo 5 mesecev, kfovo zo zakol tn jog-njelo, zo nodoijnjo rejo ofi zakol, pro-dom.Telefon041 759-601. Š7oo ZREElOtA, starega 8 mesecev, slovenska hlodnokrmo pasmo, primernega za nodoijnjo rejo, prodom. Telefon 051 367-107. 6930 MLUK) kravo, za zakol, pmlom. Telefon 5739-033. LS26 DVA žrebid(0, staro 8 mesecev, prodom. Telef» (03) 5733-240. 6338 KMIA, dvo ponije, prodom. Telefon 041 749-856. 634d IRiÖlOsimflntolko, «ezko 120 kft, prodom. Telefon 5792-173,041904oM. 03/67 26 319, 031 SOS 495, 03t 636 376 it. 100 • 19. dMOTibor 2008 m 28 LASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! OAKOJŠNJE CZPLAĆILOI Zneski Od 500-1^ £ÜR na 11 mesecev. IPREVERITEr P£ MARIBOR, Pantzanska S t«l:08 200 1620,040 633 332 PS CELJE. Ulica XW divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 I Skupin* S. Plnsnine ftlorttv« tf .o.o.l SKA LA WSIAAN KOM de.o.. Duna^ 21»UuOUaf>8 Celje: 031 508326 delovni 6as: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ»! GOTOVINSIO IN HIPOTEKARNI UPOtTFVMMVSCMiEmiHODKE. lUMDi l2Ril& ■«EŽLIMOE ZAWWlUBto. OMtft nfčiUK ■ Hoa omzim 6 nudbe po^it« no Kovi tednik pod Sfro SILVESTROVOVOKOUQCELiA. šsdo nSPKOSrint, ki nfmesiKev(abezni,M ftovezcti stike z tskronim dekletom. Tele-fQnD41W192. 2232 UREiEMA vdno, 65K zdm, »I prijote-^ od 65 let noprej. Telefon IM1 248-647.Ag«iHijoA)on. 636i SimTlOAzdfovnka, 45 let, ali prljoto-^ do 56 let. Telefon 041 24M47. Agencijo Aion. eaei CEUANKA, 26 let, vitko« lepo, zoposlm, želi pniot^jo. rdefon Ml 248^7. A^MCtioAlon. 6361 CEUAN, urejen, pnnuzen, 51 M, zeti prijo* r^>(o do 50 let. Telefon 041 248^47. AoeooloAlor). 636i 39'letna momico, vitke postove, urejeno, ieli spoznotT pnloteljo, storegc do 43 let, vHje posfnvo, urejenego, s službo, nokodiko, nedkohotiko, lobko z(kzfile, s celj^ego območja. Tiste ponuöbe s priloženo diko )n teiefof!^ številco po» liite tU) Novi tednik pod sifio SREČA. NISEM bogol in ne nsno mbi po vendor mojo duša in sm hrepenita po iskrenem prijateljstvu, ljubezni, nekomu v oporo in ne v nadlego. Telefon (151470-D39. ©37a ZAPOSLITEV ISĆEM kokršno koti delo no svojem domu. Telefon 03 U4IM83. 630i IŠĆEM delo v Cotju; d&nje, pospravljon^, pomoč pri negi bolnih. Telefon 031795-853,Ce|e. 6320 GOTOVINSKA POSOJILA m ODKUPI POSOJIL DO 1400 EUfi. Do 36 mo&Mov na osiwvi OD« pokojnino n csuif ut xrv. dMti)« u. 03/4:^7000 PI M URŠKA SOBOTA. Sunat« Romas ie,02/S21 3000 K MARIBOR, Psu^xmtU Z-i, 02/2341000 P€ Slavanf CnMtoo> flankava r. 02/0812000 StevMttka a, 1MD LiublruA NUMERO UNO OOTOVtNSKI KRIDITI 00 10 LIT ZAVSEZAPOSLfNE, TUDI ZA DOLOČIM ČAS, TiR ZA UPOKOJENCE, do 90% obr^ obmnofti nUa 9**«. Tvđ kradlK no osfiovi vozila In laoi^l. MoItvosI odploćib no poloimcft, pfidamo no dom. UNO up^ wl 2d, tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 POTREBUJBTE DENAR IZPiAČU.0 TAKOJ! 03/49003 36 Žnidsr's Ce^e, Gosposfid ul. 7 IZDELUJEMO protoM* stanovanjskih hH, gospodor^b in poslovn'^b objektov in podobna. Telefon (03) 8IQ4-182, D31 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplat. n SAM svo( mo^ s ptofosiondoimi to spe< ciohimi droji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinjo), Ul. hnsku DobrotinScov l3jelefon (041)629-644,(03) 5414-311. n IZDEUiJ£MQkuhinie,olr^ sobe, predsobe iß ostob pohištvo po meri. Telefon 031765-934. Mizorstvo J«ef Cmok, 1 p.,Giioli$kQl6,3230^ur. tM PODARITE donlne mosom bonel Sle v dvomti, koj podariti ljubljeni ose^ ob njeneiTi osebnem prazniku ali zrancem ob blizojočUi so bozicnA in novoletnih praznikih? Podorite dorilni n>asaini bonTerapevti(o refleknsgo nxtsoine-go studio no Pohorska 13 o v Celju po ugodnih cenoh, že od 17 EÜR rroprej. Nudimo vam ^roščutoce in zdrovilrte o^ike nuscL Dl»ćite nos v noSh po-iktmh prostoni).Terapevtsko refleksni mosožm studio, Pohor^ ulito 13 o, C^, infomodje po telefonu (03) 5411 • 164,031 6644!l27;www.oonoenergif-skwnosozQ.com. n Pika ^llllljftiluj j ftttkei to Mike tfiesraficike. hifTMnitf ca mfiaiie prflalpocL fiiLonjais» , Mjfu^mmym' MfcmwLmo S«rt«bcsai2 , J]ic2w( Bolezen, ki js dolgo viebitleUt, na jesen žiulienja se je mzpUuniela. Dovolihi ni ti, da bc še živela, med spokojnim spanjem te je vzela. Zdaj vsaj vem, da več le ne bolL Mami. ti kar mimo spi... (L B.) ZAHVALA Ob boleti izgubi tjube žene, majne. babice, tašče in tete HILDE BEVC roj. Cerar, s Ttnoveljske c. 109» Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sošolkam iz ESŠ (4. d. 1962} in njenim nekdanjim sodelavkam za izražena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje, sveče in sv. maše. Istona tivala dr. Nataliji Koren, zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana in SB Olje, osebju patronažne službe ZD Celje in osebju Doma Upa v Štorah, ki s(e jo vzadnjem letu zdravili, ji kakorkoli pomagali, skrbeli zanjo in nam staii ob strani. Zahvaljujemo se ge. Srebočan za lepe besede ob zadnjem slovesu, g. župniku KostanjSku za lepo sv. mašo in obred, pevcem za zaped žalostih in Še enkrat vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in se je boste radi spominjali. Žalujoča: mož Andrej in hčerka Lucija 2 družino 6377 RTVSHMSHPHAUA TomislavZupancip, ' 'dbPBJBK 'POPRAVIMO nopfljm vug! T«L-03/S717-4S4 Ä PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefvi 041 279-187. ^evozm^ Vladimir Per-n6k,$.p.,SedtesekHPodymik. n ItUUNOVOOSTVDzo iDonpe 1 p. • predvsetn storitveno dejovrtosi in dništvo. Marto Zdol»k,s.p.,Gn^odell24,6nM no,M^on041 914-234. 0193 ZMASAŽO dozdiovjo. Fiv^n lOovar, s. Pv maser-tOTpevt, C no Dobrovo 91,3000 Celje, telefon 03091(^300. 0220 PROSIDK ZQ kozmetično dejovnost odstopim. Oddom tiol v frizerskem bkolu. Telefon 070 32(>88D. ©aos GKADfTEUI, pozori Po konkurenčnih conah izdelujem p«4Aild, Ongon Milenkovir, s. p., p. e. Cankot|eva 2, Ce^je, telefon 041415412. n VIZGMDNilDVAVEČSTANOVANJSKAOBil LIPA štore"" LASTNA NEPf^EinČNlNA \ VSAK IMA 1.580 m' STANOVANJSKIH POVRSiN (p<«vz9m suoovanj in vsdnev v okrobm 2009) Cena stanovanj: U80 -1J70 EUR/m2 ♦ DOV. Informacije o prodaji: Naslev!Uvd43.3000 Cel}^ Telefon.03/42 66 536 T«lef4ks:03/4266i0S i- poiU: (ndtkeiing^cm-celje.ii (ntecnet: wwwcm» cofje.si Ceije V celjski porodnićDid so rodile: 9. 12.: Mateja KORAŽUA iz Podplata - deklico» Dijana KARAPAND2a iz Celja -dečka, Sanja MIUSAVIC iz Celja - deklico, Marija PINTARIĆ iz Velenja - deklico, Nina ERMENC PANGERL iz Celja - dekUco, Martina PRISLAN s Polzele - dečka, Franja MOHORKO VIHER-NIK Iz Žalca - dečka. 10. 12.: Mirzeta ŠILJIČ iz Petrovč - deklico, Romanca JELENC iz Tabora - dečka, Urška TOMŠIČ iz Žalca - deklico. Tanja BANOVŠEK iz Šoštanja - deklico. 11. 12.: Tanja TOPLIŠEK iz Šmarja pri Jelšah - dečka» Gabrijela JURGL iz Celja -deklico, Simona LUSKAR iz Žalca - dečka, Lidija BUSER iz Štor - deklico, Lavra HRASTNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Tanja HRIBER-NIK iz Slovenskih Konjic -deklico. 12. 12.: Polona LUKANC s Ponikve - deklico, Mana VEHOVAR iz Celja - deklico, Anja LEBEN iz Celja - deklico, Tjaša FELDJN iz Petrovč -deklico, Matejka GORENAK iz Skoge vasi - dečka, Leoni-da BREG HERCOG s Pletova-rij - deklico. 13. 12.: Mirjana TROBEC iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico. Sanja LEBER iz Gnž - dečka, Anica POD-HRAŠKl iz Celja - deklico. Zala JAZBEC iz Sevnice -dečka- 14.12.: Veronika BRECKO s Kalobja - dečka, Saša BREČKO iz Celja - deklico. Lucija MLAKAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Elvira HADŽIĆ iz Celja - deklico, Benja KRULEČ iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Andreja JELEN iz Petrovč - dečka, Martina UTRANKER iz Celja -dečka, Valerija BELEC iz Velenja - deklico, Sonja VREŠ iz Sv. Štefana - deküco. želela si» draga mama, z nami Se ostati, a morala vzeri si slavo, ker bolezen hotela je tako. Ničesar mi ä nisma mogli daii, da izpolnili bi ti željo to. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame, prababice, taiče in sestre ANTONUE PESJAK roj. Ulaga, s Svetine (25. L1926-6.12.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Mlekarne Celeia, Ivanovim prijateljem iz PUM Celje, Dn^tvu delovnih invalidov Celje ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, sv. maše in molitve. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Eriki Povh Jesenšek za dolgolemo zdravljenje, patro-nažni sestri ge. Silvi za občasne obiske na domu in bolnišničnemu osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala ge. Slavi-ci Gorišek za vodenje molitev ler Simoni Drač in Petri Esih za nesebično pomoč. Najlepša hvala g. Andreju Urbanclu za opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Rogla za odpete pesmi, Branetu Mlakarju in pogrebni službi Za^j^k za o^anizacijo pogreba in Darku Bezenšku za zadnje besede slovesa. Hvala vsemi ŽaJujoČJ ojeni: hčerka Maxjana, sinovi Lojze, Anton, Ivan in Jože z družinami ter sestra Angela d34S Iščemo tvoj glas. pa ga ni in ni» ostane nnm le cvetje, ki 2a£e cveti, svečo, ki zate gori. in spomin na lepe dnL V SPOMIN 20. decembra 2008 bo minilo 10 let, kar nas je zapustil naš dragi mož in ati JOŽE JAMNIŠEK iz Šniarjele 27 V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal. Čeprav spokojno spiš, z nami Še vedno Živiš, Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in s svečko počastite spomin nanj. Vsi tvoji 6294 15. 12.: Ulijana ŠTOR KREBS iz Griž - dečka. Nataša KOVAČiC iz Vojnika -deč-ka, Peu-a POLANCEC iz Celja - dečka, Alja PAŽON iz Rogatca - dečka. Irena IRMAN iz Žalca - dečka, Klavdija KUMAR 5 Stranic -deklico. OKE Velenje Poročila sta se: Nataša PLAVJANIĆ in Ivica ĐOKZĆ. oba iz Velenja. Celje ümrD so: Antonija PESJAK s Svetine, 82 let, Kristina ŠEŠKO iz Vojnika, 80 let. Bojan SUMRAK iz Celja, 41 let. Angela ŽELEZNIK iz Celja. 98 let, Jožef JOŠT iz Celja. 73 let, Branko STAMEJCiC iz Celja, 81 let, Miroslav IsflKOUC iz Celja, 57 let, Ivan ŠTEFAN iz Celja. 69 let. Frančiška SKOČIR iz Celja, 93 lel, Albert ŽELE2NIK iz Latko-ve vasi, 78 let, Kari PEČOV-NIK iz Zabukovice, 37 let, Edvard SORČAN iz Prebolda, 70 let, JuUjana PUNGERŠEK iz tbrna, 7S let. Emir SARAČEVIC z Vrha nad Laškim, 51 let. Jasmina PLA-NINŠEK s Proseniškega. 47 let. Šentjur Umrla je: Kristina SEHUR iz Prapretna. 84 let. Velenje Umrli so: Marija UŠE-NIČNIK z Vranskega, 67 let. Angela DREU s Polzele. 72 let, Danijel KOPUŠAR iz Šmartnega ob Paki, 65 let, Maksimiljana PETROVIČ iz Celja. 92 let, Jožef NOVAK iz Tabora, 96 let. www.radiocelje.com m št 100 -19* tfoMmlwr 2008 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Srce je dalo vse, kar je imelo, mbene bilke zase ni poželo, Ni več tvojega smehljaja, tvojih pridnih rok, ucihiiH je tvoj glas. žalost in bolečina sta pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica IVANA MASTNAKA iz Dramelj, Šedina 15 se želimo iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali za cerkev, svete maše in sveče, izrazili sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govorniku in glasbeniku, ki ste ga z ganljivimi pesmimi, besedami in zaigrano Tišino pospremili do njegovega zadnjega doma. Hvaležnost za trud pri zdravniški oskrbi izrekamo ÜKC Maribor, oddelku za žilno kirurgijo, dr. Božidarju Mrdi, predstojniku endo oddelka bolnišnice Celje dr. Ivanu Žuranu in osebju ter palronažni sestri gospe Mojci. Hvala pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo in izvedbo pogreba. Žalujoči vsi njegovi Š703 Ko pošle so ti moči, zaprla tnidne si oči, a depray spokojno spiS, z nnmi še Živiš. ZAHVALA Ob izgubi babice, prababice in tašče FANIKE ŽNIDARŠIČ iz Golobinjekd 13, Planina pri Sevnici (9.3.1922-12.12.200S) se iskreno zaJivaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše. sveče, cvetje ter vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospe Angeli Žibret za molitev ob krsti, gospe Miheli Tiselj iz ZD Planina pri Sevnici, sodelavkam centralne transportne ekipe Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Vengustu. gasücem s Teharij, pevcem za odpete žaJostinke, pogrebnemu zavodu Zalujka ter Zvezi borcev in Društvu upokojencev Planina. Posebna zahvala velja teti,in botri Darji Žnidaršič za vso pomoč in podporo. ŽaJujoči vnuk Iztok z družino Wirf Ni večje boleäne kot v dneh žalosti nositi v srca srečnih dni spomine. (Dame) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE PUSAR iz Celja (3.12.1922-9.12.2008) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala sodelavcem in aktivu upokojencev Banke Celje, d. d., gospodu župniku za opravljen obred in pevcem. Vsi njeni 6382 Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre. le nekje daleč, daleč je. V SPOMIN 23. decembra bo minilo 20 let, kar nas je zapustila ljuba mama IVICA BLAZINŠEK (19.10.1930-23.12.1988] 26. novembra je minilo 10 let, kar nas je zapustil dragi oČe VILI BLAZINŠEK (30.6.1923*26.11.1998] 2. decembra je minilo 8 let, kar nas je zapustila draga sestra DARINKA GAČNIK roj. Blazinšek (8.7.1960-2.12.2000] Mirko. Vili in Vidko z družin^ini 6318 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete TEREZIJE PUSAR iz Mačkovca pri Šentrupertu (15.10.1907-9.12.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete ma§e ler jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župnikoma Jožetu MurŠcu in Slavku Pajku za opravljen obred, govorniku Jožetu Kaplu, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in praporščakom s prapori. Hvala sosedoma Jed in družinama Šmerc za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: nečakinja Marija in nečak Franc z dnižinama L52? ZAHVALA 29. novembra 2008 nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat. zel in svak MARIJO ERJAVEC Od njega smo se poslovili v družinskem krogu. Družina se zahvaljuje za skrb in nego medicinskemu osebju bolnišnice Celje, predvsem osebnemu zdravniku pokojnega primariju dr. Zmavcu. Hvala g. župniku Brezovniku za lepo opravljen obred ter vsem za pisno ali ustno izraženo sožalje, posebej družinam Salobir, Plemenitaš, Kohek in Murko. Erjavčevi 6267 ZAHVALA. Zapustil nas je dragi oče in ded BRANE STAMEJCIC iz Celja, Travniška 9 (27.2.1927-7.12.2008) Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, sorodnikom in sosedom, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče in cvetje ter se v Četrtek, 11. decembra, poslovili od njega na celjskem mestnem pokopališču. Hvala sodelavcem Novega tednika in Radia Celje, borčevski organizaciji ter zdravniškemu osebju ZD Celje in SB Celje, ki je dolga leta skrbelo zanj in mu ohranjalo zdravje. Posebna zahvala gre rudi violinistki Naike, trobentaču za zadnje slovo ob grobu, govornici Marini Sre-bočan ter pogrebni službi Veking. 1 ŽaJujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije» bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga. solza Uje iz oči, dom je prazen in otožen, ker, draga Zvonka. m£d nami levečnt ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, svakinje in tete ZVONKE VINKSEL iz Mencingerjeve ulice 5 (23.10.1933-10.12.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene ustne in pisne besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebnemu zavodu Veking, pevcem in za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Martin, sestre in ostalo sorodstvo 6372 Ti zmanjkalo življenjskih je moči, za vedno zapri si trudne oči. umolknil je tvoj glas, tiho si odšel od nas! ZAHVALA ZapustU nas je STEFAN KOSTOMAJ izOsence (6.1.1951-4.12.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena sožalja. Hvala gospodu Janiju Sivki za poslovilne besede, kolektivu Zidarstva Knez. kolektivu Elektra TlirnSek in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna hvala Jelki Ferlež in pogrebni službi Ge-kott - gospodu Marjanu Zidarju. Žalujoči vsi njegovi 8351 it. 100 - 10. december 2008 30 BPDNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS KiMHUlHull ä pMvft^ prtvk« cit ipnwfht «lOiiSM. Avflbi^ fomiitbäa njnt dnrei • PREDPRBUIERNO iai)0pit«hins8fa9tt Itmkt. hontfd^ 13.2D 1&D0 2}a^{vtäiim nm v tstćomsO D«, to b» ttetth zadji. msnstvifto4«n> tntiina drame Ji2£L!ß5a, 1&10.21.3D (vuk dM nw> v tn6o). 23,50 Bđlnln^km^ 112LV.0H 19m (vs«h dm fsn v Kvnnm Mbrt^i. «kdi« 12.30 sobota in ittdilj« 1S.40 potil in nboo 1150 |K)fl«Mj«lw toni {«m nodrii« High sdwl nwriob mW Ab rom«w&M Itomodtja/rnuzikri jUSl 19.30 {vtA dan nan v vido) Xij M jo tgotfo. komoditi/dn« 16.30 (vsak dm ron vsndo) T^UEi.tnKr 16.1d{vs6k d» fuin v vodo) 21.15 penodiTjiic. nrok. tetrt* in nidtlii ZlSSpoMinidiotB KifMlmi, ^nsljivkft 17.3a 21.50 (vsak dan nzn v tndo). 23.S9 Mtwitflitfrir 2. animirana dni&ndCB komadV io-jit^onainno 11.00 »bou in floda^a 1S.0S. 17.1O(0udiliak, tonk. patik, soboU. «dal^ Madaptakar 2, aninrana dn^raka komoda |a, finhnmaTOT, dtflitfni 22SL165D. lL2a2a20 (yak dan raivi v sndo]. 22J0 Mad^aokir 2, anruwa dnđlnska kotnođl> ^•podnnlcMfan 13 0P.18JQ 21(vsak dan m v irođo), 2120 Pratari k k«ni£r>a kminaHa ML ie.46i 2(L60tv**d8nfaM vswfe), 2300 imsük pndativi so vsak dvt pndSimsevprnltinsodotB irriftiffrffrfyiwtfiimrfw^^ Mofi Ihte 18.00 Egen ii f^tgov maftik. ammirani film 2(^.00 M f obnav, glasbana diama SRB& 18.00 Pi«gnii Awnttik* 16.00 StraMovQ pro4 wm, awnirani fflm • d^E^mMIQWO I PHIRBPITVE I 8.00-19.00 Srediiče Vdeofa_ Božifino-novoletnl sejem 9.00-17.00 Multim«li)ski center KunigundaWenje_ MxiltQDedQski dnevi AdRoallna 10.00-18.00 Cankarjeva ulica. Veleoje S. praznični sejem 10.00-18-00 Airij pri Centru Nova, Veienje_ Decembrski na^lopJ, paJčkova delavnica, prazni fina kavama 12.00 Levstikova soba OKC, Mariborska 7, CeHe_ Predstavitev in otvoritev portala o Almi Karlin predstavfja nosilec projekiaMa' rijanPuŠavec 17.00 U§ko, občinsko dvor^Sge S pet|em in ple«ora voidmo no^rop učencev OŠ Atuona ASker-ca Rimske Toplice, obisk Božička, plesnaanimndfasŠpelD. kra-siievsmnäc 18.00 Galerija Nazane> Jakijeva hi^ Razstava sUkaf^ Janka Orača umetnika pred^roz'^ Annmari-jaStibi^Šojn, nastop fjtčencevCŠ Nazarje 16.00-18.00 Štorkljina hiša, Stoven- ske Konjice_ [zdelava okrukov za srnreÜ- CO uswajjainadekamica 18.00 Kazsta^ŠčeKtiilumegacentra Lažko_ Odprtje razstave Božidarja Ščurka uvodni nagfjvor krUi&irke Mar-lenPremiak 18.00 Rultumi dom Slovenske Konjice_ Božično-noM^etni koncert Godbe na pihala SI. Konjice 19.00 Mestni jdno Metropol Celje Aletbda prednßvoietm koncert 21.00 Max dub Velenje_ Elevator» kan£STi 21.00 Mladinski center Velenje_ Metai koncert z Dadom 8-00-13.00Anij pred Centrom Nova, Vdeme _ Kmečka tržnica 6.00-19.00 SredižCe Velenja_ Bo^čiM-novotetni sejem 9.00 in 11.00 Kui^mi dom Poniicva 0$ Ponikva: Ttije prašički pr&istava 9.00-19.00 Casüski dotn DreSinja vas Razstava jaslic 9.00-13.00 Knjižnica Velenje. _preddverje_ Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00-12.00 Ob Domu II. slovenske^ _tabora 2alec_ Božični sejem 10.00 Galerija Velenje_ Kaličopkovo gledailiće Kranj sobotne fulknfije 10.00-18.00 Cankarjeva ulica, Velenje S.pra^ilČnlsejem 10.00-18.00Airij pri Centru Nova, Vetepje_ Decembrski nastopi, palčicova delavnica, praznična kavama 15.00 Kulrumi domLoČe_ Novoletna otrodka predstava in srečanje otrok z dedkom Mrazom lS.00-21.00 Muzej premogovništva Stovenije,Ve?enje_ Ber^nandkxrva ustvarjalna delavnica za otroke nočni ogfed muzeja in obisk dedka Mroža 17.00 StG Celje FedericoGaida lürca: Hite Bernarde Alba äbonmaSobotapopoldanskt in tzven 17.00 taSko, občinsko dvoriSče ZPZ laiko. MePZ Spev Zidani Most, Veseli upokojenci 18.00 Kulturni dom Slovenske Kon^_ Božično-novoietiii koncert Godlje na pihala ^ovmske Konjice 20.00 Špital za pr^lie, pri Vodnem stolpu, Crije_ ^and up komedija: Andrej Co-larič 20.00 Galerija Mladinski čemer Väies^e_ Iztok 2gavec: Motivi solin odpr^razsiave 20.00 Rdeča dvorana Velenje_ Novoletni žur nastopajo Jinx, Sank Fock, Pips. Chips ^ VideocUps, Elecaia 21.00 Ptesni forum Celje_ Magnifico Balcountry Quartet predbožični koncert 21.12. 9.00-19.00 Gasilski dom Drežinja vas Razstava jaslic 9.00-12.00 Prostori TO Frankolovo Razstava jaslic 10.00 Velenjski grad_ Bal^ Spda Maiin pripoveduje pravljico muz^ska uscuarjalnicazaoiro' ke 10.00-^6.30 Dvorec Novo Cdje Adventni sejem 14.00 (>i|ski dom, mala dvorana Dokumentarni film o življenju Brana Groeninga Dan malih živali in sejem sta* fin, nastopi ljudskih pevcev 14.00 Župnijska cerkev sv. Magdalene v Slivnici_ Božični koncert r\as(opajo MePZ Sonce, vokalna skupina Kresnice 15.00 Dvorana Nova Cerkev_ Božičao-Dovoletni kODceit Godbe na piliala Nova Cerkev 16.00 Glasbena §ola Velenje, orgelska _dvorana_ MPZ GŠ Velenje» MePZ SC Velenje in DePZ Umetniške gimnazije Velenje koncert 16.00 Kulcurm dom Slovenske _Konjice_ Novoletna oiroška predstava sreiiinjeotTokz dedkom Mrazom 17.00 Dvorec Novo Celje_ Adv^tni koncert Irena Kralj - klavir. Nina Baša • flavta, Nataša Kranjc - sopran 17.00 Kul turni center Lažko_ CledaUSka Igra &ečno novo leto nasap učencev CSPrim<^ 7hi-bajja Laško 17.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Mladi talenti Sempetra se predstavijo .22.12, 18.30 OŠ Frankolovo Novoinni koDcen MoPZPD Antona Bezenika 16.0(>19.^ Pyk pri Termah Zreče Dan 0$ in Srednje atrokowie šole Zreče predsiavUev aktivnosti, prodaja izdeikov in voščilnic 16.00 Atrij pn Centru Nova. Velenje Decembrski nastopi. paJČkova delavnica, praznična kavama 17.00 LaSko, občinsko dvorišče Vrtec Laiko v veselem prlča-lu)vanju plesnaanimaajaz Jelko, prihod dedka Mraza, krasi tev srnrečic 18.30 Narodni dom Celje_ Pravljični triptih skupine Igen Plesna pripravnica 1 in2, obisk Božička 18.45 Park pri Termah Zreče_ Luč miru iz telehema 17.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice_ Ura pravljic: Božična želja prireditev ob dnevu samostqnosri 19.00 Oljski dom Celje_ V objemu večnosti predpmzničnive^s ptesrum kotek-üvomAbomoinkvinietomGamina 19.00 Savinova hiša. Zajec_ Predstavitev?. «tevilkerev^Vpo- posvečeno 60-letnia akademskega slikarja Rudija Spanzta 19.00 DvoranaCentra Nova. Velenje Osrednja občinska proslava obdnevusamostqjnosäinenomosä 19.00 Kulturni dom SoUanj_ GŠ Frana Koruna Ki^^e^sKegäVlh lenje g? boži^ia-novolemi koncert nJININSKI KOnČEK Planinsko druđtvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 21. decembra, ob 5. uri z Gla2ije na Orlovo steno nad sotesko KtH-. pe. Prijave v društveni pisarni na Stane-tovi 20, prispevek 18 evrov. ^-Si^ft^icno CeCjeZOOŠ mw.19.12. Pravljična dežela, Glavni trg Celje: 10.00-12.00 Pravljična vodenja s prav 1 jičnimi vüarai in junaki Pravljične dežeie, na obisku OŠ Lava in OŠ Frana Kola 17.00 Čarobna praWjicaPravljičnedežele 17.55 Naj pravljica iz Knjižnice pri Mišku ICnjižku 18.00-19.00 Prihod Božička, rajanje s prav Ijičnimi vilami in junaki Pravljiäie dežde SOBOTA, 20. Pravljična dežela, Glavm trg Celje: 10.00-12.00 Pravljična vodenja s prav-Ij ičnimi vilami in junaki Pravlj ične dežele, dobrodelna akcija obsevanja ou'ok iz rejniSkih družin 11.00 Cdjski dom, mala dvorana: Otroška ^edališka predstava - Kralj Matjaž in Alenčica, DruStvo Škratovo lut kovno gledališče Celje 17.00 Čarobna pravljica Pravljične dežele 17.55 Naj pravljica iz Knjižnice pri Mišku Knjižku 18.00-19.00 Prihod Boi^čka, rajanje s prav Ijičnimi vtiami in junaki Pravljične dežele 18.00 Stari grad Celje, stolp nad Peli kanovo potjo: Vstopite v svet svet- lobe. otvoritev multimedijske raz stave unikatnih svelil NeneŽmajde MBWJA.21.12. Pravljična dežela, Glavni trg Celje IO.OD-12.00 Pravljična vodenja s prav Ijičnimj vilami in junaki Pravljične dežele 17.00 Čarobna pravljica Pravljične dežele 17.55 Maj pravljica iz Knjižnice pri MiS- ku Knjižku 18.00-19.00 Prihod Božička, rajanje s prav Ijičrumi vilairu in j unaki Pravljične dežele P0Nn>BJCIC22.12. Pravljična dežela. Glavni trg Celje 10.00-12.00 Pravljična vodenja sprav-IjiČnimi vil^, na obisku OŠ Lju bečna, m.OS Celje in U.OŠ Celje 17.00 Redtal učencev 1.0$ Celje: Stat dedka Mraza, Ko je leto naokrog. Teta Zima in Voščilo 17-20 Učenci l.OŠ Celje: SankaŽka pol ka, ples 17.24 Predstava učencev l.OŠCeije: Dedek Mraz prihaja 17.35 Božični orkester, dramatizacija 17.45 Recital učencev lOSCelje; Pomrz-njena pesem. Zima in Dragi dedek Mraz 18.00-19.00Prihod BožiSca, nimi vilami in /uoaki HITRO NAROČITE mmm Dv^ffat na todM« ob toildh in potidh« luimiwo bran]« o ihrIjMju in Mu na ^kho^ 33 občin no Col|skom. Poštna dost&va na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni« da prthruiijo, v povprečju namreč idde devet Številk na mesec. Dodatni popusti: S% pri plačilu za eoo leto, pri plačilu z» pol ieta, Z% pri plačilu Z9 tri mesece. NaroĆnihi bretplačno prejemajo le vse posebne izdaje Novega tednika. Nafoćniki imajo tudi pravico do štirih bretplačnih malih oglasovj do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice U90dnih nakupov. 77Tr> tudi letnik 2008 ^'^sprilogoTV-OKNO! 1213 NAROCILNICA teapriMc DttsiiToim JbpnUMOivoSia NwitaM. o SlfBWjfi BttStetV fm NT&KCdoo- be podidc uponbtjti SBwa peoc^BirofoilteiliäticHovetatcifetiki Podjetje I^&RC, d.o.0. Dirduon Srečko Šrot Podjetje opravlja Časopisno-zabfoiško. radijsko in agen-cii&ko-tržno de javnosi Naftkn». PR^emova 19.3000 Celje, tek^ (03) 42 2519a fax: (03) 5441032, lednikizluja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa EUR. l^jiiica: Tea Podpe^ Veler. Naročnine: Majda KZanlek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna namä^ 189»60 EUR. Številka transakojskega računa: 06000 0026781320. NoaroČenDirokopisovinloto- ij ne vTzčamD. Tisk: Delo. d.d.. Tiskai^ko srediSče» lunajska 5, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NdVIUENWC Odgoroma urednica: Tatjana Cvim NameđinJca odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor šarlah, Andreja Izlakar CtriikoKuite: www.miniMesign.com &inail uredništva: ted&ik@?ii'rc4i E^nail tdmičn^ uredništva: i^mika.tednik(Pni-rc.si lUUMOCSUl Odgovorna urednica: Simona Bi^ez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt^rc.si. E-mail v »tudiu: i nfo^radlocelje.com UfllONiftTVO Milena BreČkoEIiSXVO ^^KUGLER ^ m Kosovelova 16 sooocčue Q9M 041 «SS M 03 490 0W ki so ob delu pridobili višjo stopnjo izobrazbe, počastili s srečanjem nekdanjih in sedanjih direktorjev. Prepričani smo, da peterico z zgornje slike pozna večina Velenj-čanov in tudi širše. Direktorji so spregovorili o razvoju in prehojeni poti velenjskega premogovnika, ki ga dandanes uvrščajo med najsodobnejše rudnike v evropskem prostoru. Dr. Evgen DervariČ (z leve) je med drugim govoril o hčerinskih Tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev Hotela Plesnik v Logarski dolini je bil eden od treh v pomembnih družabnih dogodkov v mesecu decembru. 30. decembra bo pri hotelu §e tradicionalni, 13. beli koncert na prostem ter dan kasneje gala silvestrovanje. Vsakoletno srečanje poslovnih prijateljev hotela z lastnico Martino Plesnik in njenim kolektivom ter direktorico Maijano Cvetko je pravo doživetje za številne poslovneže. Prava osvežitev je bil nastop članov Kulturnega društva Franc Herie iz Solčave, ki so oblečeni v tradicionalne solčavske noše predstavih življenje in običaje prebivalcev. Natalija Verboten in vina priznanih vinarjev so ogrela sicer zadržke goste, ki se o težavah gospodarstva ruso pogovarjali na glas. JOŽE MIKLAVC družbah, Slavko Janežič se je spominjal časov, ko »kolna« ni bilo nikoli dovolj, mag. Franc Avberšek pa je pripovedoval, kako ga je črno zlato zasvojilo že v rani mladosti. Dr. I^anc Žerdin je med drugim spregovoril o pomenu osebnih stikov med sodelavci, celotno sliko in pomen premogovnika pa je zaokrožil sedanji direktor velenjskih »knapov« dr. Milan Medved. US ^HL » i J K Natalija Verboten $ svojitn ansamblom (in svetim Dejanom Bojreeni) je poskrtola za zabavno vzduije, kuharji pa za odlično pogostitev. Na levi Martina Plesnik, lastnica botela Plesnik, ki živi v Avstriji, skupaj s partnerjem Hontom Keulenom (na desni), predstavnikom ffrme BMW, v sredini so poslovni prijatelji iz Nemčije. Novi tednik in Radio Celje vabita: Pelek, 19. decembra, od 18. ure v Planetu Tuš; Praznična Katrca Vsako nedeljo zvečer vas na Radiu Celje v družbo povabi voditeljica Klavdija Winder, bolj znana kot Katrca. Tbkrat vas Katrca vabi v Planet TUš, kjer bo gostila ansamble Vihar, Cvet> ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji, ansambel Bratov Janiuik, Slovenske zvoke, Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jeharta. Prinesite le dobro voljo, za ostalo bomo poskrbeli mi! Sobota, 20. decembra, od 17. ure v City centru Celje: S plesalci Studia za ples Igen Celje iD glasbenimi gosti vodčimo vse najboljše Predstavili se bodo plesalci Studia za ples Igen Celje in glasbeni gosti, ki bodo poskrbeli, da bomo v leto 2009 zajadrali (udi glasbeno. Z nami bodo Taya, 4play in Jernej Dermota. Se vidimo na predno-voletni zabavi! Ponedeljek, 22. decembra» od 16. ure v Citycentru Celje.: Vrtiljak polk In valčkov in Plesni val Celje - Srečno 2009! Ob IS-lemici Vrtiljaka polk in valčkov bomo narod nozabavno ^asbo pripeljali v Citycenter Celje, ko bodo nastopile Iskrice is ansambel FIarmoni|a. Plesalci Plesnega vala bodo popestrili dogajanje in nas popeljali v pravljico, ki se bo ob 18. uri nadaljevala z obiskom Božička. i«. 1CM» • 19. decMiber 2008