Leto VI., štev. 65
Ljubljana, torek 17. marca 1925
PoStnlna pavSaltrana«
Cena 2 Din
gg Ithaja oh A. «*ntra|. ga
Stane mesečno D n 25 —; za ino« icmatvo Din 40 — ncobrfCino.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16 I. — Telefon Stev. js. Nočna redakcija: od tg. ure naprej » Knatlovi ul, št. s/L — Telcfcn St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravnlštvo: LJubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 3S.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« ljana St >< 842, • Praha čislo 78.180, Wjen Nr. 105.«41.
Ljub'jnna, 16. marca. Verifikacijski odbor Narodne skupine je danes glede na zakon o zaščiti države razveljavil vse poslanike mandate članov HRSS. Člen IS. zakona o zaščiti države določa, da ne more nihče vršiti javne funkcije in tudi ne najvišje zakonoda'ne unravp. kdor pripada komunistični stranki ali organizaciji, ki je z n'o istovetna in po zakonu zabra-njena.
Z odločitvijo verifikaci:skega odbora, ki ji bo nedvomno sled;la tudi odobritev plenuma Narodne skupščin«, je ro dolgotrajni mučn'h in za državo skramo kvarnih rotran:;h boj'1! postavliena napram Radiceve.nu b^l ševizmu jasna in odločna fronta. Večina novo izv~l;ene Narodne skupščine ie sedai odobrila I stališče, ki ra ie vlada Narodnega blo-! ka v interesu države že nreci vcl'tvami i zavzela rairam rovarju Pad;,'u in njegovi vele?z1a'alski orgamzaciii. Doori-nešen je dokaz, da se proti radirevstvu ni pnorabil zakon za znščito države v vcFIne namene, kakor so to razglašili op-ziciiopa'ci. marveč iz največje državne nunosti.
Šest let je imel Radie časa. da eo*avi svoje neure'ene možgane v red. Pričakovala ie vsa iugosl"venska javnost, ki hrepeni no miru. red'i in napredku, da se bo tekom l"t vendarle n?.š"I na Hrvatskem mož. ki bo temu abnortra'ne-rru človeku vzel iz rok pelitične vaHi, ki n!so unronaš"ale le n^g-ive oži"; do-mov:ne. marveč tndi celokupno Jugoslavijo. Ohrabren in gmotno podnrt iz Moskve pa ie Pad'č drvi nevzdržerna raore'. i"Hcira1 s svo^m brezprimernim demagoštvom in političn;m pustolov-stvorn množice, na Hrvatskem kmalu ne bi b;lo več človeka, ki ne bi khnil pod blpz^o vsiFivosrio megove bokše-viške nrlitike. InfoVei:a radK-evstva se je razš'rila izven Hr-ats^e še ra vse ene e'emeptc. kj n?š° d""ave ni'"dar niso žeH: in pik^ir Hub'rt. Zato vidimo ra strpni Pa^a Turke, Nemce, Madžare in klerikalce.
Odveč bi bilo ponavljati vsa neizmerna pfizad^van-a in samrzatnjpvania me-rp1a:p;h faktor:ev v d-?avi. ki so sktt-i?ali z'e^a spraviti RadV-a k rameti in pl"govo organjzeciio h konstruktivnemu delu za državo in na^^d. Koro?ec-Pavi-dovičeva vla^a preds+avl'a višek kon-cesii. ki je T-itl posvečen smraznnvi z Rad;čem. Vsa oblnst v državi ie bila tedaj v službi liudi. ki so se predstav';a-ll za «snorazurrpše». a vse zaman! Neiskrenost. reooštenost i" nesposobnost vod'te!'ev tako zva"e ooiitike «hratske-g* sporazuma«. ki ie le pripravi ia'a t®-ren za notranii prevrat v Jugoslaviji, jih i« vrg'a čez poč iz sedla.
Prišla je. ker nriti je morala vlada Narodnega bloka kot neomajna Predstavnica vseh onih. ki so z iskrenostio ustvarjali to H^žavo in z l:i'b°zmio zank) d°ial': orišla ie kot izvršitelja P"-sledn>e vrl;e onih sto in s^otis^čev. ki so za ustvaritev Jugoclavi'°e žrtvovali svoje življenje. Po svrahiran>u Korošec - Davidovičeve vlade ie bilo evidenčno. da ii ne more sledPi nič več polovičarskega. nič več. kar bi se Še spuščalo v kompromise s nrora-ilim režimom ali njegovimi predstavite'«, ki so storili vse. da omogoči:o Radiju mis';o iz Moskve. Današnje g'asovan'e verifi-kaci'skorro odbora \a zato le vp1"<"a nt'i-ra Posledica k^nsekventne pcliti^e. ki se ie v raši državi začela z režimom Narodnega bloka. Ne zre več za politično izbr^avpn^e. marvp* gre za II-kv'd->c"o Rad;čevega bol ševizma, za likvidacijo vseh onih stremlieni v državi. ki so psoeriena proti obstoiu Jngo-slaviie. Samo ravr^. od,r>čna in vztrai-ra pot vodi dn cil;a. Ze samo vsnka stranska s^op^a na tei poti bi z"a"i!a usodno slabost napram destruktivnim el-m^ptom.
Boj. ki sta m prevzeli s h;storično od-eovornostio rao-nm državi, narodu m vladaru stranki Nar. b'oVa. ni strnnkar-bo', pp^o boj za n?še na'"svetejše na-ciionn'ne idenle, — boi, kpterega morajo lo alno in i«kreno rodoirati in d"b">-ievati v državi vsi. ki čutijo narodno in <e zavedajo nujnosti državne konsoli-daci;e.___
Ve!ika župana iz Slovenije v Beosrracfu
Beograd. 16. marca. p. Vel ki žnpen liubljfisk" oMpe^ dr. B^lfč in mariborske ob'asti dr. Pirkmn'pr sta danes dol-70 k^nferirala z mrni«trom za aeramo reformo dr. Krizma^om o likvidaciji ?crarne d:rekc"je v Ljubljani in o razdelitvi pradn kov na obe oblasti. Doktor Ba'tič in dr. Pirkmaier sta interve-ni-a1a trdi pri ministru za narodno zdravstvo ra^i impnovan;a okrožnih ni oVrain h z^ravn kov ter o ureditvi kredita za bolnice v Sloveniji
N-v^ jrr^žp-ski ztrnaru mmister
Budimpešta. 16. marca. s. Gotovo je, da ho trg->vins':i minister Vallcov imenovan ~a z- narirca m;nistra. Imenovanje bo pri« hodnic dni uradno razglašeno.
Radičevski mandati razveljavl|ei*i
Verifikacijski odbor je končal svoie delo. - Razveljavil je VS2 radičevske mandate razen Trumbičevih. - Opo-
z'c?ia zapustila sejo.
Beograd. 16. marca, p. Po fors"ranlh sejah, ki so zahtevale velike žrtve, telesne in dušavne, od čtonov veriiik?eij-skega odbora, ie ta odbor nocoj točno v po ustavi nredplsrnem roku zaključil svoje delo. Dasi je biln že nnini gotovo, da ho^o radičevski mandrtl raz-vei;avl:en', je vsa beograjska javnost s'Ino nestrpno pričakovala poročil s seje. VePke množice so np^rest^no po-s>5ale pred Nerodno skupščino in ure'!-n'štva b^o*rr"iskih dnevnikov so bila naravnost oblegrna.
Seji veriHkPcfsVe^P odbora so prl-sostvovn'1 skoraj vsi člrnl vlade ?n Iz-r"dno veliko šfevi'o posl-ncev. Opozicija si »e do zenica prizadevala, prepreči rpzveljavlienje rad'čevsk'h m?.nratov rli ga vsaj omeji	m
mandote onih radičevsk'h voditeliev. ki se n^sHlo v preiskovalnem zaporu. Ohetala Je v|?rf|. * a ho v zadnlem slučaju oprstila svojo namero abstinence
Jp v^lj « c'-iiti5č?n! rpl"'Mro |p?" ' jjO
opozicije. Vlada na to ni prlstrla. i. to so se opozic'jon"!n' člani verilikacIJsH ga odbora nocoj t!k pred phsovrnlem 0^'strrnlH s šele. nak?r ro bil? rad?čev-s'-l	Izvremš' šsst r*"ndptov
dr. Tf-^ča in njegovih tovarišev, raz-ve"nvl'enl.
Verifikacijski odbor Je danes razprav-
ljal o	v s^hvcsVh volfn^t
okrožjih. Ob tej prillM je prvič nastopil z jsko srečnim p'oVko »'5'nkujočlm tovorom posl. dr. Pivko .ki je nensm'1'em razkrinkal zlorabo vere v klerikalne
r---—y «— vor :<! '■■ "o-
rikslce razbesnel. da s® uprizori!' proti nJemu prave viharje. Vzbudil pa Je ogromno o«1obravrn'e wl vladni večini, ki Je prlrej"1a rorV-nc^'««« ?»»,«' .• -srčn» ovac'Je. Dr. Pivko si Je s svojim drn-šnjlm n^st^^o^ na m-h pridoh'1 splošne simpet"e pri vseh narodnih krogih v skuršč:nl.
Opozicija si o svoii b"dnči taktiki še ni ra ;asn°m So'°š"o prevladuje prepričanje. di se k''"h svoi"tn prožn!am re bi r-o"'a o-"oc'ti k trajni abstinenci. Morda bo v 7"nV protesta na* zip'i-stTTs* ono se'i	na k*»*«rl bo
potrjeno rrzvetfavlierte r"Tčevskih manditov. po*em prt se br-^^s kmalu zopet vrn'h v skunšč'no. Opoz'c'jo-p"'nl šefi imajo neprestana posvetova-
j nja.
j «;V vseh narodnih krog'h v'ada zade-vor'stvo radi današnjega skleoa ver'fl-kacijskp^a ofthor-e, ker ie s tem doVa-zano. da hoče v'ada Narod^efi b'oka res~o izvrs+l svoj program ln da se ne m's!t spuščati v nikako polovičarsko poHtiko.
Razprava o volitvah v Sloveniji
Učinkovit govor dr. Pivka. — Preiskovalna anketa za okrožje Maribor-Celje, — Volitve v Ljubljani in okrožju Ljubljana-No-
vo mesto potrjene.
Beograd, 16. marca. p. Ker je sinočna seja verifikacijskesa odbora trajala danes pozno ^ jutro, se le Odbor sestal zopet šele danes popoldne. Med splošno napetostjo je otvoril predsednik razpravo o volitvah v okrožju Maribor-Celje. Odborov tajnik posl. Leovac je pre"ital najprej došle pritožbe, nakar je govoril posl. dr. Hohnjec, ki je besno napadal samostoine demokrate ter jih dolžil, da so zagrešili pri volitvah v Sloveniji razne nepravilnosti. Za njim je dobil besedo dr. Pivko, ki je izvajal med drugim:
»Kakor je govoril moj prcdgovornlk, tako more govoriti samo velik jezu!t. Dr. Hohnjec trdi, da duhovništvo v naših krajih nI imelo nobenega vpliva na volitve, temveč da so baš samostojni demokrati vplivali na volitve. Naš kmet v Sloveniji je pobožen in veruje, da je sveto, kar mu pravita duhovnika Smodej in dr. Hohnjec. Klerikalci so v cerkvah govorili tako lepo o tem, koga je treba voliti, da bi lim moral tudi jaz, ako bi jih ne poznal, verovati in postati klerikalec«.
Nato je govoril o agitaciji duhovništva in navajal primer župnika Požarja v Rečici v Savinjski dolnl, nakar je nastal strahovit hruSč, ki so ga izzvali klerikalci. Dr Pivko je rekel, da irra dokumente in sicer mnogo dokumentov. Tomo Popovič je pripomnil: »Tudi mi imamo pope, toda oni se ne poslužujejo takih sredstev«. Nato je dr Pivko čital izjavo nekesa pristaša samostojne demokratske stranke o agitaciji župnika Fr. iMakliča iz Motnika, ki je na prižnici agitiral za stranko. Klerikalci so dvignili velik hrup. Nastal je prepir med Kobasico, 2ebo-tom in Smodejem.
Dr. Pivko je izvajal dalje: »Samo da raz-bijem Avstriio, hi šel s komurkoli, pa tudi z Arnavti ali celo Culukafri. (Burno odobravanje). »Ako sem imel možnost, da sem odšel z avstrijske fronte in odvede! svojih dvesto li!'dl, nimate prav'ce, da pi'ete v svojem »Gospodarju« in »Slovencu«, da sem pobil 600 najboljših slovenskih ljudi. (Burn.> Pritrjevanje). Vi pravite, da so ti ljudje padli za Avstrijo in za vaša avstrijska srca. (Burno odobravanje.) Klerikalci vpijejo: *To je laž, vi nps re boste uči'! nac^-mpiiT-ra«.
Nato je dr. Pivko govoril o kbrikalnem tisku, ki je n!ega napadal, da je pobijal ljudi, da je bil izdajalec in plačrn špijon, nakar je nastal strahovit nerrir. Klerikalci so razbijali po klopeh. Kobasica, Tomo Popovič in veKko število radikalov je prišlo v prepir s klerikalci in ostalo o->ozi?iio. Kobasica je zakiical klerikalcem: «Vaš slovenski kapital je dr. Pivko, poklonite se njegovim trinnjslim od'ikovanjem». Nastal je ve'ik p-epir, vsled česar je predsednk Srskič moral prekiniti sejo. Dr. Pivko je nadaljeval govor o klerikalnem tisku, ki je njega imenoval izdajalca in špijona. Rekel je: »Vrnil sem se v našo državo s svojim bataljonom in ko sem po štirih mcsecih službe v Črni gori hotel osvoboditi svojo iamilijo, ki je bila zaprta ter sta mi umrli dva otroka, mi je bilo potrebno, da sem si moral pri svojem slugi izposodi i 230 Din, da sem mogel iti k svoji družini«.
Nastal je zopet ve'ik prepir s klerikalk, ki so Pivka n-prestano napad?'i in motili v govoru. Dr. Pivko Je govoril dalje o aui-taciji duhovščine in navedel primer neke-
ga župnika, ki je nagovarjal ljudi, naj dr. Pivka nrbijejo ter najedel, da so se volitve v Sloveniji vcštlc pod zeb težk!m psihičnim in moralnim pritiskom, klerikrlcev.
Pos!. dr. Hohniec je odgovarjal ni izvajanja predgovomika, nakar je posl. dr. Gr-gin pred'a!ral, naj se za okrožje Maribor-Ce'je izvoli posebni anketa, ki n~J prouči ter ug tovi nepravilnosti pri volitvah. Pred. log je bil sprejet.
Zatem je prišel na vsto ljubljanski mandat. Tajnik posl. Smodej je ob tej prfiki govoril, da so bi'! volilni imenik! pravilno sestavljeni. Posl. Smodej je to priliko izrabil. da ie govoril o ustavitvi »Domoljuha« in o vplivu dr. Žerjava in sicer na tak način, da je bil predsednrk dr. Srskič pris:ljen opozoriti ga. nai omel svoj do'govez"I govor. Posl. SrrorVj je končro predlagal, naj se mandat dr. Korošča v Ljubljani potrdi.
Verifkae'"«1'! odbo- se te r"«tav'l na s*a-n?če. da so b'II vo'1'nl 1-nen'kt za mesto 1,'nbraTa s'cer n~oooo'no ses'avPeni. ti\ na Je kontrola vol'!""* |r~o«ikov stvar sod'*ča, v k.e*»ro se vrifka-Pskl odhor n® v-^a-va. 7a'o «1 b"e v^Ptva v r-oc^u L'iiK!'anl n^oVene In lfendat <1-. Korošca potri*"i. Odobrene so b"e volitve v okrožju
Vojna	krajem
izven Srbiie
Bcorrad, 16. marca. r. Minister pravdi dr. Edo Lukinič je izdal naredbo, po l;atcri se priznava travniškemu in hihaškemu okrožju pravica na vojno odškodnino. To je prvi sl'tčaj, da dobe okrožja izven Srbije vojno odškodnino. Minister pravde je do« ločil trimesečni rok za prijavo škode. Ista pravica se priznava tudi samostanu Fcneku v Sremu.
Borba za zagrebški občinski odbor
Zagreb, 16. marca. r. Danes se je vršil neoficijelcn sestanek zastopnikov skupin mestnega zastopstva. n» katerem so raz« pravljali o tem, ali naj sc izvrše volitve za vseh 50 občinskih odbornikov ali samo za 25. To vprašanje je političnega značaja, kar je razvidno že po pisanju *Hrvata» in fran« kovskega «Hrvats'<ega Prava«. V mestnem zastopstvu je 18 frankovcev ,18 zajedničar« jev in radičevcev, 6 samostojnih demokra« tov, 2 komunista, 1 socijalisl, 1 klerikalec 1 davidivičevec in 1 narodni socijalist. Klub mestne večine obstoja iz frankovcev z za« jedničarji in radičevci. Z ozirom na statut mesta Zagreba je potrebna volitev 25 obč. odbornikov, Zajedničarji so doslej zahte« vali, da se razp-sti mestni zastop in na no. vo voli vseh 50 odbornikov, ker so upali, da se bodo rešili frankovcev. Zajedničarji pa so se bali, da bo vlada postavila komi« sarja, ako se razpišejo volitve za celotno mestno zastopstvo in da bi komisar delal proti zajedničarjem. Na tem zborovanju se je sklenilo, da naj se izvršijo volitve sa« mo za 25 odbornikov. To so predlagali fran kovci, zaiedničarji pa so na to priseli, ker so sc bali, da vlada ne bi imenovala komi« sarja.
Eksodus opozicije iz verifikacijskega odbora
Poslanec Pečic nrečita protestno izjavo. — Soglasno razveljav-Ijenje vseh radičevskih mandatov.
Beograd, 16. marca. p. Po debati o volitvah v Sloveniji je bila seja veriFi-kacijskera odbora prekiniena, naVar so
se sest kor ti kratki
kaci'ski Pečic in
tako člani vladne večine, ka-člani opozicijskega bloka na i Ko se je zooet sestal verifi-dbor. ie prosil za besedo posl. ;e podal v imenu opozicije izjavo. ki rrotestira oroti temu. da vlad-ra večina omabvažme ooozicijske proteste proti volilnim nasiljem, da usta-navl'a ankete v vladno korist in da spkh postopa rristrancko. kar se zlasti vidi pri nieni nameri t:hde razveljaviia-p'a mandatov HRSS. Z oziram na to člani orPz'ci;onalnega bloka ne more:o več sodelovati v verifikaci:ckem odboru in v znak orot°sta zaouš*aio seio.
Opoz!c'}3pVni č'a*il ver"fikac"skega odbora in d-u«rl navzoči opoz«c"Jona'ni poslane? so PeeMu viharno pritrjevali in nato tr.f\ b"rn'ml vzVV! zanus'?li dvorano. Verifil"aci'ski odbor Pa ie svojo sejo mirr.o nadaljeval, potrdil volitve v
mestu Beogradu, razveljavil pa jih v bregalniškem okrožju, kjer so se vršila nasii a od strani bolgarskih komitašev, ki so onemogočili udeležbo onim volilcem. od katerih so mislili, da bodo volili vladne stranke. V bregalniškem okrožju se bodo vrši'e nove volitve.
Gle«ie iranda*ov HRSS ie pred'agal pos*. S'monovIč. naj se na podlagi č!ena 18. zakona o zaščiti države in javni varnosti razve"av;io. ker nimajo poslanci te stranke kvalifikacije za izvrševanje pos'anske do'žnosti. Ta predlog Je bil sprejet soglasno.
Končno je verifikacijski odbor izvolil ra predlog posl. Vase Jovanoviča dva poročevalca za plemim Narodne skupščine, in sicr posl. Simonoviča in Milo-vanoviča. Poročilo o sklepih verifika-ciiskega odbora se mora izdelati v treh dneh ter se bo tiskalo preko noči. da se izroči pravočasno vsem poslancem Narodne skupščine. Se;a verifikacijskega odbora je končala ob 9. zvečer.
Ka| bo storila opozicija
Davidovičevci nočejo ničesar slišati o abstinenci.
poskusi klerikalcev.
Obupni
Peograd, 16. marca p. Opozicija se še | skrajnosti in da ne bo razveljavila vseS
.Jan •>: n	<-t.n?A	no	vili m onrlo t	Ho o a Sa ♦ n iran/lni«
vedno ni odločila glede svoje taktike po razveljavljenju radičevskih mandatov. Značilno je, da se zlasti v Davidovičevi stranki nič več ne govori o kaki abstinenci. Da-vid"vjčevski poslanci kar odkrito izjavljajo. da je nemogoče, da bi re«na stranka bojkotirala parlament v času, ko so na delovnem programu tako izredno važni zakonski predloei.
Splošno se opaža v vrstah opozicije velika pobitost. Prav do zadnjega so upali, da si vladna večina ne bo upala iti do
radičevskih mandatov. Da se je to vendar zgodPo, jim jc pokazalo, da je vlada trdno odločena vztrajati do konca v boju za narodno in državno edinstvo ter za konsolidacijo naših političnih razmer. Nocojšnjo glasovanje v verifikacijskem odboru |e nadalje pokazalo, kako velika Je solidarnost Nacionalnega bloka. Zato so še prav posebno pobiti slovenski klerikalci, ki so vse te dni neprestano iskali po raznih posrednikih, z'asti preko poslanca Kobasicf stikov z radikali.
Macdonald o ženevskem protokolu
Ostri napadi in hudi očitki konservativni vladi
London, 16. marca s. Na nekem zborovanju delavske stranke je izjavil Macdonald. da stremi delavska stranka za mirom; in sicer za mirom na razumni in pravični podlagi. V Ženevi je bil svoječasno sklenjen protokol, ki naj bi bil vezal vse evropske narode razen Rusije in Nemčije. Ce bi se bilo Nemčiji brez nadaljnega omogočilo, da bi bila vstopila v Zvezo narodov, potem bi se bPa sestala razorožitvena konferenca in tako bi bil protokol dosegel po-polen učinek. Maodoinld ie izrprll globoko obžalovanje, da je bil ženevski protokol
sedaj zopet odgoden. Zatrjeval pa je, da se mu Anglija ne protivi Iz tehtnih vzrokov, temveč da ga je konservativna vlada zavrgla samo zato, ker ga je ustvarila de'av« ska vlada. Rekel je, da še nikdar ni čital bolj šikanozn-ega govora, kot je bil oni, ki ?a je imel zunanji minster Chamberlain v 2enevi. Chamberlain ni niti najmanj utemeljil glavnih vzrokov, radi katerih Anglija odklanja podpis protokola. To dejstvo bo privedlo zopet do vojaške alijanse, ker zna-či usodepolno nevarnost za Evropo.
-3SS-
Sestanek Herriot-Chamberlain
Pariz, 16. marca. k. Na povratku iz 2e« neve se je angleški zunanji minister Cham« herlain dan"s zopet ustavil v Parizu, kjer S3 je sestal z ministrskim prcds"dnikom Heriotom. Posvetovanja so trajala do petih zvečer, na'car se je Chamberlain vrnil v London. Pred svojim odhodom je izjavil novinarjem, da sc bosta s Herriotom v krat':em času zopet sestala in to najbrž v Londonu.
Pariz, 16. marca k. Uradno se poroča: Ministrski predsednik Herriot In anrieškl zunanji minister Chamberlain sta nadaljevala izmeniavo misli o raznih problemih zunanje politike posebno pa o vnrašanju jamstev z namenom, da H dosega za obe državi čimbolj sprejemljivo reš!tev. Vsebina poga:anj bo diplomatskim potom sporočena ostalim zaveznikom.
Pred razveljavljenem komunističnih mandatov v v Bolgariji
Sofija, 13. marca p. Bolgarski parlament je sprejel zakon o zaščiti države.
Sofja. 16. marca. s. Čeprav novi zakon o zaščiti države še ni stopil v veljavo. je vendar skupina demokratskega zgovora. ki prinada vladni večini, dan-.-s sklenila predložiti zborničnemu predsedstvu predl"g. da se komunistični mandati razveljavijo.
Železničarska stavka
Prof. Wassermann nmrl
Nemčiii
Berlin, 16. marca, k. Danes so združene železničarske organizacije na skuonem posvetovanju odklonile razsodbo državnega delavskega ministra z dne 13. marca t. 1„ vendar pa so se izjavile pripravljenim pričeti nova pogajanja za sprejemljivo rešitev spornih točk
Gospodarska pogajanja med Belgijo in Nemčijo
Pariz. 16. marca. k. (Information* dozna« va iz oficijelnega belgijskega vira. da bodo nemško»beIgijska gospodarska pogajanja v kratkem zaključena. Smernico nove pogod« be tvori l 'avzula o mcdscbojpih. najvišjih pogojnostih.
Berlin, 16. marca. s. Vseučitiškt profesot Avgust v. 1Vassermann, slavni raziskovalec na polju imnunitetne vede ter iznajditelj re« akcijske metode za spoznavanje sifilisa tn tuberkuloze, je danes umrl.
NVasscrmann se je rodil 1. 1?66. v Bam< bergj in po dovršenih medicinskih študijah služboval kot asistent na berlinskem insti« tutu za kužne bolezni, dokler se leta 1902. ni habitiral na berlinski univerzi. Od leta 1906. je načcioval serumskemu oddelku in« stituta za kužne bolezni, v 1. 1913 pa je po. stal direktor Viljemovega instituta za eks« perimentalno terapijo v Dahlemu, kjer je poleg drugih fraoantnih eksperimentov raz« kril serumsko diagnostiko sifilisa, imenova« no po njem »NVassermannova reakcija®. V vseh večjih mestih obstojajo dandanes javni ambulatoriji, kjer se neštetim dvom« Ijivcem in sifilitičnim okužencem brezplač. no podajajo točne diagnoze s pomočjo VVasscrmannovc metode, ki pomeni — po« leg vseh drugih njegovih izumov — najvaž« neišo medicinsko pridobitev za pobijanja sifilisa, te strahotne in zavratne spolne kuge.
Coolidgeova razorožitvena konferenca
VVashlngton, 16. marca. s. Tukaj se smatra za gotovo, da bo predsednik Coolidge čim prei skiical razorožitve-no konferenco, ker je projekt, da bi tako konferenco skhc^a Zveza narodov. padel v vodo. Coolidge smatra, da je sedaj najpripravnejši trenotek za to konferenco.
Eksploatacija iraškega petroleja
London, 16. marci. k. «Daily MaiU jav. lja iz Bagdada, da jc turška pctrolejsk« družba z vlado Iraka sklenila pogodbo za eksploatacijo vseh petrolejskih vrelcev v Iraku z izjemo vilajeta Basra za dobo 75 let.
Zamenjava ujetnikov med Madžarsko in Rusijo
Budimpešta, 16. marca. k. Med madžar. (ko in sovjetsko vlado je bil v Varšavi sklenjen sporazum glede ponovne izmene komunistov in vojnih ujetnikov. Izmena ae bo najbrže vršila dne 21. t m.
.JUTRO" št. 65
2
: Torek 17. m. 1925 =
Nedeljska seja verifikacijskega odbora f Problem grške Makedonije
V celodnevni in nočni seji je odbor odobril vse mandate v Hrvatski in Slavoniji razen radičevskih.
Beograd, 16. marca. Včerajšnja seja verifikacijskega odbora se je pričela ob pol 10. dopoldne. Posl. Milan Simonovič je v svojem govoru poudarjal, da se morajo razveljaviti vsi mandati Radiče-ve stranke. Poudarjal je. da so zastop. Radičeve stranke prevzeli miselnost in metode komunistične stranke in da stori večina Narodne skupščine samo svoio dolžnost ako razveljavi njihove mandate. Govornik je navajal razne dokumente, ki dokazujejo tesne zveze HRSS s sovjetsko vlado, kakor tudi da ie se-liaška internacijonala bistven del komunistične internacijonale.
Za tem je dr. Trumbič v dolgem govoru, razvlečenem preko cglega dopoldneva do 1. popoldne ia še od 5. do 8. zvečer, pobijal argumente vlade in zastopnikov vladne večine ter je s svojimi izvajanji provociral samo velik odpor pri pristaših vladne večine. Nagla-šal je predvsem, da Radičevih korakov v Moskvi ni potrdi] glavni odbor HRSS in da Radičeva stranka ni sestavni del seljaške internacijonale. Na očitanje dr. Trumbiča,da so odredbe vladne večine naperjene proti Hrvatom, so padli mno-gobrojni medklici, da to nt resnica in da gre samo za tiste, ki so zapeljali hrvatski narod. Dr, Trumbič je med svojim govorom napadel tudi zvezo radikalov in samostojnih demokratov, o kateri je dejal, da prepušča samostojnim demokratom povsem oroste roke v pre-čanskih krajih. Velik smeh je izzval medklic iz vrst poslancev večine, komu tedaj pripada Savski most. Nekdo se je odzval, da bržčas — srednii liniji . . . Dr. Trumbič je končno protestiral, da se dajejo Hrvati kot atifinaža samostojnim demokratom. Končno je splošno zanimanje za njegova dolgovezna izvajanja začelo pojemati in so poslanci začeli zevati. Dopoldanska seja je končala ob 1.20.
POPOLDANSKA SEJA.
Na popoldanski seji ob 5. je dr. Trumbič nadaljeval svoj govor, v katerem je dokazoval, da je imelo Radičevo potovanje v Moskvo samo diplomatičen značaj z namenom zbližati ruski narod z našo državo. Poslanci večine so ugovarjali, da Radie ni bil oficijejen predstavnik naše države in da ie postopal popolnoma na svojo roko. Dr. Trumbič je naglašal. da HRSS ni sestavni del komunistične internacijonale in tudi ne sestavni del seljaške internacijonale, s čemer se je postavil v direktno nasprotje s svoiečasnimi izjavami Radiča in predsedstva HRSS. Svoj govor .ie dr. Trumbič končal z izjavo, da je vse škodljivo, kar dela vladna večina proti Radičevi stranki Seja se je prekinila ob 8. zvečer
VEČERNA SEJA. Večerna seja verifikacijskega odbora, 1ti je bila določena za 9. uro zvečer, se Je pričela šele ob pol 11.. ker so se med tem časom vršili razgovori med člani vlade o nadaljnjem postopanju glede mandatov HRSS. Ob otvoritvi nadaljevanja seje je predsednik doktor Srskič pozval vse člane verifikacijskega odbora naj stavijo samo konkretne predloge proti izvolitvi poslancev v sremskem okrožju, politično debato pa naj opuste do danes zvečer, ko se bodo splošno obravnavali vsi mandati.
Za tem so prišle na vrsto volitve v belovarsko-krlževaškem okrožju, pri čemur je skušal dr. Bazala dokazati, da so se tod vršile nepravilnosti Za njim pa je naglašal poslanec Vilder, da ima točne dokaze o nasilju, ki so ga izvrševali pristaši opozicije nad pristaši Narodnega bloka. Tako so n. pr. šli radičevci ponoči od vasi do vasi in silili ljudi, naj podpišejo izjave, da so glasovali za Radičevo stranko. Ves aparat je bil na strani radičevcev. Po Vilder-jevih izvajanjih je došlo do prepira med opozicijonalci in zastopniki vladne veči-ne, končno pa je radikal poslanec Ko-cič predlagal, naj se potrdi mandat poslanca Vilderja, sklepanje o mandatih HRSS pa da se odloži do danes. Večina je ta predlog sprejela.
Za tem so se obravnavale volitve v varaždinskem okrožju. Tudi ob tej priliki je dr. Bazala govoril o nepravilnostih. Odgovarjal mu je poslanec Vilder, ki je poudarjal, da je bil dr. Kriz-man dvojno izvoljen, kar dokazuje moč samostojne demokratske stranke v varaždinskem okrožju. Nato je bil mandat dr. Krizmana potrjen. Za tem se je razpravljalo o volitvah v požeškem okrožju in so se pri tem pritožbe dr. Nikiča proti listi poslanca »Demetroviča zavrnile. Proti volitvam v vlrovltiškem okrožju je vložil pritožbo dr. Polič, na katero je odgovarjal poslanec Vilder. Mandati Narodnega bloka v tem okrožju so se potrdili kakor tudi v zagrebškem okrožju.
Pri razpravi o volitvah v ličko-kr-bavskem okrožju je govoril dr. Ivan Lorkovič, ki je zahteval, naj se prečita pritožba dr. Miškulina, ki trdi, da so v tem okrožju izgubili štiri osebe življenje in da se je prelila kri v boju med Srbi in Hrvati. Poslanec dr. Brankovič je odgovarjal ter naglašal, da v Stajni-ci, kjer je došlo do incidentov, ni Srbov in da so bile te smrtne žrtve šele po volitvah, radi česar da je dr. Lorkovič napačno informiran. O izgredih v Liki se govori samo zato. ker je bil tam izvoljen Svetozar Pribičevič. Po kratki debati so bili verificirani mandati liste Svetozarja Pribičeviča.
Glede volitev v modruško-reškl žu-paniji je odbor najprej pretresal tožbo dr. Sibernika, katero je pobijal doktor Milan Popovič. nakar so bili mandati liste dr. Budisavljeviča verificirani. V razpravo o volitvah v Bosni in Hercegovini so bile predložene pritožbe iz vseh okrožij od strani radikalov, radičevskih pristašev in muslimanov. Vse te pritožbe dolže nasprotne stranke nasilja in zahtevajo, naj se volitve razveljavijo. Večina verifikacijskega odbora pa je potrdila vse mandate razen radičevskih.
V volilnem okrožju Spflt-Dubrovnlk-Kotor je večina na predlog poslanca Leovca (rad.) potrdila vse mandate razen radičevskih. Proti volitvam v severni Dalmaciji ni bila vložena nobena pritožba in je večina potrdila vse mandate razen HRSS. Nato so prišle na vrsto volitve v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani ter obeh slovenskih okrožjih. Poslanec Grol (david.), pa je predlagal, da se to sklepanje preloži na danes. Njegov predlog je bil sprejet, nakar je bila seja zaključena ob 2. ponoči, naslednja pa napovedana za danes ob 5. popoldne.
Ozadje Thurn-Taxisove afere
Zakaj pišejo klerikalci in nekateri drugi opozicijonalni listi o korupciji pri desekvestraciji Thurn-Taxisovega imetja. —
Kričanje klerikalnih in nekaterih drugih listov radi desekvestracije imetja Thurn - Taxis. njihovo sumničenje in klevetanje ministra Lukiniča in samostojnih demokratov je nekoliko prenehalo. Pokazalo se je namreč, da so ti listi v službi velepridobitne skupine, kl je hotela obogateli na račun države. Zato, da so vrli antikorupcijonistični borci polnili svoie predale z najurnebesnejši-mi izmišljotinami o celi stvari, so prejemali od zakulisnih interesentov mastne nagrade.
Na najenostavnejšo formulo je celo zadevo postavil »Slovenec*. ki je ocenil Thurn - Taxisova posestva na pet milijard dinariev ter obtožil drja. Lukiniča. da je z desekvestracijo državo oropal za to ogromno vsoto. »Slovenčevi* aaplečniki. tista »gospodarska* skupina, ki se je posebno zavzemala za to, da država sekvestra ne ukine in ki je sedaj inscenirala vso gonjo, pa so lani cenili Thurn - Taxisovo posestvo na — sto milijonov dinarjev!
Pojasnili smo že deloma, kako je prišlo do desekvestracije. Slo je za vprašanje ali je Thurn - Taxis avstrijski državljan. Avstrijska republika je ofici-jclno diplomatskim potom potrdila avstrijsko državljanstvo Thurn - Taxisa ln poročali smo. kako se je tekom leta 1924. stvar tako zaostrila da je Avstrl-ia grozila s tožbo pri Zvezi narodov, tako ie prišlo do uklnjenja sekvestra
Recimo pa da bi bilo pravno nazira-nje ministra Lukiniča pogrešno in da ima naša država pravico Thurn - Taxi-sovo imetje likvidirati. Kaj je potem? Klerikalni listi pišejo, da bi veliko posestvo v tem slučiu postalo »državna last«. To je laž. Po versaileski mirovni pogodbi bi ga morala država prodati na javni dražbi ali pa sama kupiti Izkupiček ne gre nam. temveč reparacijski blagajn! v Parizu, pri kateri je Jugoslavija udeležena le s 5 %. Ako bi torej Thurn - Taxisovo imetje bilo prodano te vsoto 500 miliionov Dio — kar Je vi-
soko cenjeno — bi naša država dobila le 25 milijonov, pa tudi to le na račun naše reparacijske kvote. Z desekvestracijo pa si je država zasigurala 25 milijonov kot plus, in sicer na ta način, da je likvidacijska komisija 1. 1923., ko se je osporavalo Thurn - Taxisovo državljanstvo. dobila obvezo, da je naši državi vsekakor na razpolago 25 milijonov dinarjev. To je tistih 25 milijonov, glede katerih pišejo klerikalni in ostali bloka-ški klevetniki, da so jih dobili demokrati. v resnici pa so na razpolago državi!
Zakaj torej ta ogromna gonja radi desekvestracije? Lani se ie osnovalo v Zagrebu »Jugoslov. društvo za šumar-stvo in poljedelstvo d. d.* z namenom, da si zasigura eksploatacijo Thum-Ta-xisovih posestev. Kapital tega društva znaša 5 milijonov, ki pa niso vplačani To društvo je dalo ceniti Thurn - Taxi-sova posestva na 100 milijonov Din ter je državi ponudilo, da Thurn - Taxiso-va posestva likvidira ter proda društvu za 78 milijonov po sledečem načrtu: 15 milijonov bi plačali ko bi dobili gozdove v svojo last, za ostanek pa bi dali (na 5 milijonov neplačane glavnice) prioritetne obligacije.
Ker je ta res »velikopotezni* projekt z desekvestracijo prekrižan, so voditelji zagrebške interesne skupine pričeli gonjo, kateri sedaj tako zvesto služijo »Slovenec* ter zagrebški Tipografijini Usti.
Morda je dobro pripomniti še to, da se je naše ministrstvo pridružilo mnenju, da ie Thurn - Taxis avstrijski državljan in izjavilo, da se strinja z noto avstrijskega poslaništva, ki je zahtevalo desekvestracijo. pod vlado gg. Davidoviča in Korošca, ko je bil dr. Voja Marinko-vi minister zunanjih del! In za politično moralo klevetnikov je značilno, kar je napisal včeraj zagrebški »Hrvat*: »Korupcija su oni milijuni, o kojima se piše, dok rešenje samo po sebi bez pod mi-čivanja ne bl se moglo nazvatl korup-cUom!».«.
Na južni meji naše države imamo pro« blem. ki oflcijelno niti ne more biti ▼ celoti naš, ki pa se faktično tiče ene naših najbolj perečih nadjonalnih zadev. To je problem našega jugoslovenskega življa v južni Ma« kedoniji, ki je postala L 1913. grška posest. Na tem ozemlju se vršijo baš v poslednjih mesecih in tednih velike spremembe temelj* ne važnosti in zadnje dni prihajajo od tam k nam neprestano klici na pomoč.
Do L 1912. Grki ▼ južni Makedoniji niso Imeli mnogo svojega elementa, vsaj ne v onem delu, ki leži južno od Južne Srbije in bl se mogel šteti v našo »Interesno sfero*, ako je dovoljeno rabiti ta izraz. To stran etnografske meje, ki poteka pri Kosturu, Beru, Solunu in Ajvasilskem jezeru, je bilo Grkov malo, v tem predelu so imeli Slo« vani absolutno večino, tudi ako se računajo vse manjšine s Turki, Vlahi, Židi in Grki, — in pri tem je bil celo vračunan Solun. Slovanov je bilo tu 300.000; število vseh ostalih pa je bilo manjše. Polotok Kalkidika, ki je imel grškcwturško prebivalstvo, ostane že izven tega predela, ki ga omejujeta na vzhodu pogorji Kruša in Bešik ter ga ločita od ozemlja od spodnji Strtimi, kjer je pre« bivalstvo že bližje. Bolgarom in ki g« izvza« memo iz naših računov.
Narodnostne spremembe na tem ozemlju so se pričele že po balkanskih vojnah L 1912 in 1913.. ko se je izselilo nekaj Turkov, a tudi par tisoč bolgarskoorijentiranih Make« doncev, dočim so se pričeli na njih mesta priseljevati Grki. Toda pravo preseljevanje se jc pričelo po grškem porazu na malo« azijskem bojišču, ko sta Grčija in Turčija sklenili pogodbo o medsebojni zameni na« rodnih manjšin. Sedaj so se pričeli trumo« ma izseljevati Turki, iz Male Azije pa so že poprej prišli grški begunci.
Grška vlada je izdata pred nedavnim knji« go, v kateri »e popisuje potek in dosedanji rezultat naseljevanja maloazijskih bpguncev, kl jih Je skupaj 1,300.000. Velik del se Je že stalno naselil, in sicer 30.000 družin baš v Makedoniji, 10.000 družin se tamkaj na. seljuje sedaj In v projektu Je, da se naseli še nadaljnih 10.000 družin. Južna Makedo« nija bo sprejela tedaj vsega 50.000 begun« skih družin.
Glavni del teh beguncev se naseli na do« sedanjih turških posestvih. Za našo narodno manjšino je važno, da je doslej glavni del turškega prebivalstva bival kot otok na juž« nI etnografski meji naših Makedoncev, te« daj med Slovani in Grki, drugi, ne mnogo manjši del pa na vzhodu ob Kruši in Bešiku ter na Kalkidiki. Tu bi nam naselitev Grkov še ne bila tako zelo opasna. Toda večje važ« nosti je, da so se Turki nahajali tudi v vseh mestih, in sicer v velikem številu: vrh tega je bil eden del Slovanov tu muslimanske vere. Tu gre tedaj naselitev Grkov že moč« no v našo narodno škodo, kakor tudi na« seljevanje Grkov v Solunu, kjer so imeli poprej židje večino.
Toda najhujše je, da se Grki naseljujejo tudi na posestvih tamkajšnjih samostanov in pa v naše vasi ta propagirajo z vsemi si« lami Izseljevanje tamkajšnjega slovanskega prebivalstva. Pri tem pa pospešujejo izse« lievanje v Bolgarijo, ne ▼ našo državo. In gredo onim, Id se priglasijo za izselitev r veliki meri na roko. Nasprotno pa delajo sitnosti onim, ki se hočejo Izseliti k nam. Tekom zadnjih dni so se dogodili slučaji da so s silo nagnali naše sorojake iz hiš in da so begunci pribežali brez sredstev čez mejo na naše ozemlje, kar je povzročilo ob meji obilo razburjenja.
Jasno je, da so te spremembe nam v naj« večjo škodo. Doseljevanja Grkov se seveda ne da ovirati; dalo pa bi se ovirati izselje« vanje naših sorojakov, toda ako se mi temu upiramo, je verjetno, da se Izselijo v Bol« garijo, osobito ker Grki na vso moč želijo in pospešujejo odhajanje naših. Ako se ta proces ne ustavi pravočasno, je nevarnost, da v južni Makedoniji popolnoma prevlada grški element. Poti do Soluna pa si na ta način vendar ne smemo dati zapreti.
Pogreb pisatelja Averčenka
V soboto so pokopali v Pragi ruskega humorista in pisatelja Arkadija Averčenka. Položili so ga v zemljo na ruskem pokopališkem oddelku v Olšancu. Kondukt je bil ogromen. Za njim so korakali malone vsi člani ruske kolonije v Pragi, a sprevod je vodil osebno ruski škof Sergej. Radi pogreba samega so bila mnenja sprva precej deljena: ena skupina je zahtevala, da se Averčenko pokoplje, druga pa je hotela, da se njegovi telesni ostanki upepelijo v krema-toriju. Zmagali so prvi ki so zastopali stališče, da se pisateljeve kosti pozneje lahko ekshumirajo in prenesejo v Rusijo.
Pražani zelo žalujejo za umrlim pisateljem. Kdor je poznal pokojnikovo popularnost se temu sploh ne čudi Njegova bolniSka soba se je že par dni pred smrtjo pretvorila v pravcato malo kavarno, kamor so prihajali na turško kavo Averčenkovi prijatelji in znanci. Pisatelj je bil do zadnjega veder ter poln humorja in šale. Očitno je kazal, da ne pričakuje smrti in da ni v skrbeh radi bolezni Ta pogum je vreden tem večjega občudovanja, če pomislimo, da je Averčenko posebno zadnje čase res tr-peL Trpljenje je tako izpremenilo njegov Obraz, da so ga nekatetj v zadnjih dneh komaj spoznavali Imel pa je vero vase in v svoje prijateljsko poslanstvo do zadnjega diha ter je bil nekako uver-jen. da še ne sme umreti. Edino kar mu je bilo zoperno. je bilo to. da je moral ležati na hrbtu; to je bilo zanj zelo mučno.
Averčenko je umrl s smehljajem na ustnih, junaško in uporno. Bolezni ni hotel priznati dasi ga je spačila. kljuboval ji je, dokler se je zavedal, da živi Čast njegovemu spominu, ki bodi tudi drugim v zgjed, kak« je treba prenašati trpljenje I
Politične beležke
'+ Milijoni so Jim Sit Po vodi General no kampanjo proti ministru pravde dr, Lukiniču radi Thurn - Taxisa je, kakor znano, uprizoril »Jutarn.il list*. Iz dnev ne kloake njegovih natolcevanj, klevet in očividnih lažnivih kombinacij so osta H bloka Ski listi med njimi seveda prvi vrsti »Slovenec*, črpali svoje izpade. Zadeva je izročena sodišču, dočim je minister dr. Lukinič iziavil svojo popolno pripravljenost odgovarjati prec kompetentnim forumom, to je pred Na rodno skupščino. Edini pravilni razlog za peklensko gonjo »Jutarnjega lista proti ministru dr. Lukiniču pa »Reč navaja v sledečem: »JutamjI list* je or gan konzorcija Jugoslovenska Eksploa-tacija v Zagrebu, ki je hotel «zaraditi» silne milijone, in ie tudi ponujal milijonske podkupnine, (kakor se bo to dokazalo pri sodni- obravnavi), da bi zase pridobil eksploatacijo. ali vsaj prepreči ukinitev sekvestra. dokler ministra dr Lukiniča ne bi nasledil nov minister pravde. Razumljivo, da je organ takega konzorcija prvi uprizojil peklensko ka nonado.* — V ostalem Je v natolcevanju opozicijskih listov bilo interesantno opazovati, kako so »milijoni* naglo kopneli. Najprej je bilo*50 milijonov, nato 40. 30 in zopet 35. nato 25. zdaj končno pa je že samo 8. ki da si jih je dr. Lukinič dvignil z nekaterimi advokati Ko pride do sodnega postopka, bo naravno Še teh osem milijonov zdrčalo navzdol do ničle. Včerajšnja «Riječ* objavlja zaključno besedo ministra dr. Lukiniča. ki resumira celo stanie zadeve, replicira na poedine očitke in izjavlja, da bo odslej razpravljal o zadevi in ' levetah samo pred Narodno skupščino in sodiščem.
+ Kdo bo likvidiral Radičev pokret?
»Reč* odgovarja kratko: »Hrvati.* In izvaja: Ako bi se dopustilo, da bi ta pokret direktno ali indirektno likvidirali Srbi ali Slovenci, ne bo uspeha. Vse srb ske in slovenske stranke moraio računati s tem. ker one zamorejo pridobiti sa"mo poedince. množice ne. Seljaška konservativnost, s katero je tudi treba računati, se ne da razbiti, za kar imamo jasen primer v nemški seljaški konservativni stranki (katoliški centrom), katere ni mogel razbiti niti Bismarck niti B(ilow in je še danes vrlo iaka in je še danes kakor vselej doslej glavna opora skoro vseh nemških vlad. Kakor se nemški katoliki (volilci katoliškega centruma) čutijo v manjšini in se strinjajo v enotno falango pred večino, ki jo tvoriio protestanti, prav tako delajo tudi hrvatske mase. ki se ne zavedajo edinstva, temveč se čutijo v manjšini napram srbskemu elementu. Dobršnega dela Hrvatov ni k Radicu odpravila mržnja do Srbov, temveč strah in nezaupljivost pred pravoslaviem." Ta zaslu--ga pripada večini katoliškega klera a se ne da popraviti takoi. temveč z obilnim trudom in dobrimi vplivi zavedne inteligence. ki jih ohlapna in zastarela za-jedničarska inteligenca ne more več dati. A Srbi zopet ne morejo in ne smejo od Hrvatov zahtevati ono, kar ie Trumbič v ustavotvomi skupščini zahteval od Srbov: da spremenijo dušo. Za normiranje odnošajev je potrebno, da Hrvati izpremenijo svojo dosedanjo politiko, ki je bila nerealna ]n škodljiva Ko se to zgodi realne hrvatske politike ne bodo vodili Srbi in zato hrvatska politika ne bo torišče srbskih političnih sjirank — razun v dveh primerih: v slučaju popolne pasivnosti ali pa v slučaju popolnega moralnega poloma hrvatskih mas, kamor jih poleg drugih zavajajo tudi zajedničarjl A v obeh primerih bl nastale usodne posledice, ki jih razumen človek nikakor ne more želeti Izkušnje nekdanje hrvatsko - srbske koalicije. v kateri so bile združene i hrvatske i srbske stranke, dokazujejo, da je intimen odnos med Hrvati in Srbi mogoč. To politično formacijo nasleduje danes nova. mlada in čvrsta formacija katero predstavljajo osebnosti iz bivše koalicije. Pred nami so važni in usodni dnevi Zakaj se ne bi okoristili s starimi izkušnjami, ki nas bodo končno dovedle k popolnemu edrnstvu?
+ Tuil primer. Radičevec dr. Niko N;kič je v verifikacijski debati o sremskem rkrožjt: hotel orisati »strahovite primere vladnih zlorab* in je navedeL da je v Miikovcih pri Vinkovcih padlo v ratbčevsko skrinjico ie 25 kroglic, dočim so iih radikali dobili 521. a samostojni demokrati 116. Čudovit je ta dr. Nikič pravi zagrebška »Riječ*. Mirkove' so namreč srbska vas. zato za vse Fremce pomeni senzacijo, kako je vobče tn sam glas mogel pasti v radi-čevsko skrinjico. Po radičevski terminologij: bi se dalo edino reči, da je kak hudomu'než iz šale ali objesti »presi-pal* 25 kroglic v radičevsko škatlo. Vsekakor pa sam ta primer, ki ga je dr. Nikič navedel s tolikim patosom. kakor to znajo opozicijski obtoževalci, dokazuje, koliko so vredni ostali, ki jih tekom debate ni mogoče sproti kontrolirati, a deloma tudi ne zaslužijo kontrole in popravljanja
4- Diplomatske koloboclje. Blokaški listi so v nedeljski številki spričo odlo-čevania usode radičevskih mandatov v verifikacijskem odboru napeli vse strune. da pripravijo javnost in politične kroge k sentimentalnim premislekom. Osobito »Jutarnji list*, ki je poprej ves teden uganjal pravcate orgije s pisarje-njem o Thijm - Taxisu, se je v nedeljski številki odrezal z nekatf-^rii svojevrstnimi ekspektoraciiaml Thurn-Taxi-sovo afero je na mah položil ad aeta. zato pa priobčil dvoje debelih informacij; eao «sa naročite strane*. druao
| diplomatskih vrst*. Ta je posebno Inte-resantna. ker pledira za rešitev hrvatsko - srbskega spora v tem smislu, da Pašič in Radič po medseboj. poravnanju rešita Bolgarijo in jo priključita k Veliki Jugoslaviji. »Ko se reši hrvatsko-srbski SPOT — meni blokaški diplomat — bomo reprezentirali en političen narod z enim jezikom in z enotnimi nacijo-nilnimi cilji* A kakšen naj bi bil ta sporazum. ki bi preko noči tudi blokaše prepričal, da so s Srbi vred enoten narod in da govorijo isti jezik? Blokaški diplomat tega ne razodeva; govori samo, da si Hrvati in Srbi v sedanji državi morajo razdeliti oblast in da se Pašič in Radič morata sestati na oni liniji. na kateri se edino more najti rešitev spora Spaho in Korošec pri tem ne moreta imeti besede, temveč edino Pašič in Radič — tako kategorično poudarja blokaški diplomat, ki ne mara za nobeno ceno priznati, da so Hrvati tudi že danes člani enotnega jugoslovenskega naroda in da jih nihče ne ovira pri »razdeljevanju oblasti*, da pa je njihov glavni balast Stipa Radič s svojimi bolj-ševiškimi apostoli Ko bo hrvatsko ljudstvo reieno te more. bo izpregledalo in končalo hrvatsko - srlfcka »vprašanja*, »spore* in »sporazume*, s katerimi so ga doslej slepili separatistični troglo-diti.
Iz demokratske stranke
V	torek, 17. i. m. se vrši sestanek K. O. ob pol 8. zvečer v Trbovljah.
V	sredo, 18. t. m. se vrše sestanki ▼ Lo» škem potoku ob pol 8. zvečer, v Gradcu« Zagradac tn Podzemelj istočasno, ustanov, ni občni zbor K. O. pa se vrši ob 7. zvečer v Doi'jem na Gorenjskem.
V	četrtek, 19. t. m. se vrše sestanki ob 10. dopoldne v Tržiču in v Novem kolu tet v Gribljah, ob 2. pop. pa v Črnomlju.
V	petek, 20. i. m. se vr?i sestanek K. O. JDS ob pol 8. zvečer v Hrastniku.
V	soboto, 21. t. m. se vršita ob pol 3, zvečer sestanka v Metliki, v Selcah nad škofjo Loko.
V	nedeljo, 22. t. m. se vrše sledeči sestati« ki: ob 10. dopoldne v Dobovi pri Brežicah, ob 11. dop. v Drapatušu, ob 2. popoldne v Gor. Logatcu in ob 3. v Rajhenburgu (za Rajhenburg in Sevnico). V Hrastniku se vrši ob 3. popoldne občni zbor krajevne or« ganizacije.
Vseh teh sestankov In občnih rborov se udeleže delegati iz centrale.
Po svetu
—	Trajen odpor proti Imenovanja War-rena. Pravni odsek senata Zedinjenih držav je sprejel v petek z 9 glasovi proti 7 resolucijo, v kateri priporoča senatu, naj še v drugič odklon! Imenovanje bivšega poslanika v Mehiki, Warrena, za Justične-ga ministra. Boj med predsednikom Coo-lidgeom bi senatom postaja torej vedno os t rej šL
—	Tajlnstvena kuga ▼ Cikagu. V Cikagn v Zedinjenih državah divja že nekaj časa tajinstvena kuga, k! Je povzročila v mestu velikansko razburjenje. V zadnjih devetih dneh je umrlo za to boleznijo že 205 oseb. Prvi pojavi so podobni močni bifluend. nakar sledi krvavenje iz nosa ln krči in končno smrt.
Iz Primorja
•	Roka pod tramvajem. Koncem prošlega tedna se je pripetila v tržaški ulici Battisti nenavadna nesreča. Tramvajska proga v tej ulici je že nekaj časa v popravilu, tako da je težko priti čez tračnice. Delavec Smer« dclj je kljub temu hotel prekoračiti ulico, ko pa je hitel na drugo stran, mu je pridr. vel nasproti voz in ga podrl na tla. Smerdelj je padel z iztegnjeno roko naprej, tako ne. rodno, da mu je prste prijelo kolo električ« nega voza. Tramvaj se je mora! ustaviti in ljudje so moža skušali osvoboditi iz nepri« jetnega položaja. To delo pa ni bilo lahko, ker je imel Smerdelj roko med vzmetmi vo« za. Priti so morali na pomoč gasilci ki so dvignili tramvaj in šele nato se je Smerdelj osvobodil klešč, v katere je prišel.
•	Med dva to\<orna voza je prišel 521etni Ivan Sluga iz Ilirske Bistrice, zaposlen v tržaškem tehničnem zavodu. Voza sta mu zmečkala prsni koš in kosti v kolku, da je revež na mestu nesreče izdihnil.
•	Smrtna kosa. V Skednju pri Trstu je umrla Ivanka Godina, roj. Sancin, učitelji« ca. Bodi ji ohranjen časten spomin!
•	Delavec umoril delodajalca. V Trstu se je koncem prošlega tedna odigrala kr« vava tragedija. Tapetnik Langer. rodom Čeh je pred leti otvoril v Trstu delavnico. Na« jel jc pri neki družini sobo, katera mu je služila za stanovanje in delavnico obenem. Pred par meseci se je Langer seznanil z nekim Sicilijancem, po imenu Blanda. Mož je bil pri vojakih. Postal je Langerju do« ber prijatelj. Tapetnik je obljubil da ga vzame k sebi ter izuči v svoji obrti. Ko je Blanda doslužil vojaški rok, je res pri. šel k Langerju. Začel mu je pomagati. Spr. va je bil dober dclavec. Pozneje pa se je začel potepati z ženskami in njih družba ga je ugonobila. Začel je zanemarjati delo in celo zapravljati gospodarjevo premože. nje. Langer je medtem odšel v Sicilijo na zdravljenje in je prepustil vodstvo svoje delavnice Blandi. Ko se je vrnil je spoznal da ga je Blanda spravil na rob propada. Zato mu je vzel obleko in mu povedal, da jo dobi nazaj, kadar bo spet redno živel in počteno delal. Blando je to razkačilo. Prišel jc v soboto zvečer k Langerju na dom in zahteval svoje reči. Tapetnik se je najbrže zahtevi upiral zato jc Blanda na. peril proti njemu samokres in dvakrat ustre li nato na Langcrja in ranil še samega sebe. Po dejanju je zbežal, toda kmalu je prišel v bolnišnico, da ga obvežejo. Tam je iapo« vedal vse kar sc je zgodilo. Policija je Blando dejala pod kliuč, Langer pa umira v bolnišnici
..JUTRO" St 65
3
=Torek 17. III. 1925 =
Naši kraji in ljudje
Klerikalna dijaška stavka v Maribora
(Ponesrečena demonstracija s štrajkom.)
Maribor, 16. marca. Mislili smo. da bo naše klerikalce spametoval ponesrečeni trik z vsiljevanjem njihovega eksponenta prof. Ribariča med narodne vrste. Izgleda pa, da hočejo še vedno v kalnem ribariti z ambicijami gg. Ribariča. dr. Pečavnika, Bra-čuna in podobnih. Za danes so insceni-rali celo dijaški štrajk kot demonstracijo radi premestitve prof. Ribariča iz Maribora v Leskovac, za kar bi moral biti gosp. Ribarič kot sporazumaš vladi vendar hvaležen, da mu bo mogoče praktično izvajati svoje lepe besede o bratskem sporazumu med brati Srbi. Ribarič sam je namreč tudi Srbohrvat in poučuje v Mariboru srbohrvaščino. Ribariču očividno ni za dejansko izvajanje njegovega snorazuma. kar je pokazal tudi v Mariboru z razbitjem podružnice Jugoslovenske Matice. Se v petek je promeniral po mariborskih ulicah. Ko je dobil v soboto dekret da je prestavljen med brate Srbe. Je naenkrat zbolel in zahteval zdravniško komisijo.
2e v nedelio popoldne so se zbirali klerikalni dijaki pred gledališčem, da bi šli po mestu demonstrirat radi Ribariče-ve premestitve. Ker pa jim je to zabra-nila policija, so se zbrali zvečer pred oknom gosp. Ribariča in mu zapeli pod-oknico.
Danes zjutraj so klerikalni dijaki izjavili v šolah na gimnaziji, realki, moškem učiteljišču in srednji kmetijski šoli da bo dijaštvo toliko časa stavkalo, dokler vlada ne prekliče premestitve Ribariča. Nastopali so tako vehement-no. da se jim je res pridružilo tudi nekaj naprednega dijaštva. Drugi klerikalni kričači zopet so čakali kar na ulicah in pošTali d';"Ve domov. č»*5 dn vsi štra'-kajo. Vendar pa se je pouk vršil v vseh razredih, tudi v onih. v katerih je ostalo le malo dijakov. Na nekaterih zavodih. zlasti na učiteljišču in realki se štrajk skoraj ni opazil. Zvečer so imeli dijaki — kakih 40 — sestanek, na katerem so sklenili, da gredo jutri zopet vsi v šolo.
Štrajk je plod klerikalnega hujskanja med dijaštvom. kjer imajo klerikalci pod raznimi krinkami vse polno organizacij pod vodstvom katehetov in svojih profesorjev.
Popoldne so imeli vsi ravnatelji srednjih šol v Mariboru konferenco v prisotnosti prosvetnega referenta doktorja Poljanca in inšpektorja Pirca. Upamo, da bodo šolske oblasti postopale uvidevno ln da bodo poskusile ugotoviti prave krivce. Te naj kaznujejo z vso strogostjo, z zaDeljanci pa naj bodo obzirne, kakor je največ mogoče.
* Paško Vučetič
V Beosrradn je umrl koncem pobega fedna znani ju^osloven ki a1-ad m ki slikar in kipar Paško Vučetič. Poko'nik je bil plodovit umetnik; izvršil je oko^ 200 del. kompozicij, no-tretov. akvarelov, pastelov in študij. Vučetič je bil no svojem bistvu klasik. toda se je v zad-niem času svojera de'a trudil, da bi z!;l klasičen in moderni s'og v cm ter ustvari! svojevrsten stil v svoji umetnosti.
Rrdil se je Vučetič v Spl tu nred 53 feti. Študiral je v Benetkah, v Mmako-vem in v Rimu. S svoumi sol:dnimi produkti si je odnr! pot tudi na inoz"mske razstave. Večkrat je razstavil v M na-kovem (Kunstverein). Leta 1911. je m-stooil skupno z Meštrovičem in tovariš'. Sodeloval je na jugoslovenrivi umetnški razstavi v Rimu ter pozneje tudi v Trstu. Pred in po vojni je živci v Beo-
grada. Zagrebu in SpHto. Ko so nastopili kritični časi. se je kot prepričan Jugoslovan in član (Narodne odbrane« preselil na Kit Med vono ja razstavil ponovno svoja dela v Nizzi in Rimu. Povsod je propagiral j ugoslovensko umetnost.
Vučetičeva dela očitujejo neko potezo masivnosti in monumentalnosti. Na likal je veliko število p-imorskih peicažev, mnogo paste'ov in drugib s'ik. Njegovi portreti so raztreseni širom I! rope. Prenesel je na platno obraze naših vojskovodji in navadnih vojakov. Večji število nieeovih del je odkupila tudi država. Naib~>'j znane njegove lom o I-cije so: Kolo čarovnic. Venera. Furije in Bakanalija.
Vučetič je bil dobrosrčen človek ter je umrl v nolni moči svoje slikarske umetnosti. Pokopali so pa na stroške beograjskega orosvetnega ministrstva v soboto popoldne.
Obrtniško zborovanje v Celju
V	petek se je vršilo v celjskem Narod« nem domu krasno uspelo obrtniško zboro. vanje, ki ga je sklicalo O^česlovensko obit« no društvo v Celju. Zborovanje jc vodil društveni načelnik g. Ivan Rebek in so bili restavracijski prostori Narodnega dima napolnjeni do zadnjega kotička. Na dnev« nem redu je bilo vprašanje kredita za male obrtnike z ozirom na najnovejšo akcijo Narodne banke in pa stanovanjski zaken s posebnim ozirom na nameravano spre« membo določb glede obrtniških poslovnih lokalov.
O obefc predmetih je podal pregledno po« ročilo zadružni nadzornik g. Založnik, na« kar se je razvila debata, ki je bila z ozi« rom na aktualnost razpravlianih predme« tov izvanredno živahna. Referent je ope« tovano moral poseči v razpravo s poiasnili.
Zborovalci so v splošnem odobravali, da se je vendar enkrat odločila Narodna ban« ka podpreti tudi slovensko malo obrtništvo v njenem eksistenčnem boju. Skoro brez izjeme vsi govorniki so priporočali, da se obrtništvo razpoložljivega kredita poslužuje v čim večji meri. Soglasno so bile sprejete, zahteve, da se za Slovenijo določeni kon« tingent 800.000 Din z ozirom na veliko šte« vilo obrtništva in njegove nujne potrebe kar najizdatnejše zviša, da se zviša tudi za posameznega obrtnika določena vsota naj« manj na 10 000 Din, da se pritfcgneta v eskontno sekcijo bančne podružnice dva obrtnika, da se opusti zahteva soglasnega sklepa eskontne sekcije za dovo'jenje po« sojila, in da se postopek pri reševanju pro« šenj kar najbolj pospeši. Sklenjeno je tudi bilo. prositi banko, da odstopi od zahteve, da bi se morala menica vsake tri mesece obnavljati, ker povzroča to malemu obrt« piku nepotrebne stroške. Dalje je bila iz« ražena želja, naj bi se obstoječim obrtni« škim kreditnim zadrugam od Narodne ban« ke iz določenega kontingenta dale zadruž« nim okolišem primerne vsote na razpolago, iz katerih bi zadruge dovoljevale posojil izključno obrtnikom pod pogoji, ki jih do« loči Narodna banka Zborovalci pa niso odo bravali predloga Trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske na Narodno banko, naj bi se namesto dveh porokov zahteval podpis denarnega zavoda na kraju prošnji« kovega bivališča, ker bi tak postopek po« sojilo le podraži! in bi tudi denarni zavod ne mogel dati svojega podpisa brez potreb« ne garancije s prošnjikove strani, katera bi najbrže zopet obstojala v podpisu dveh ži« rantov. Zbornica se prosi, da ta predlog umakne.
V	predmetu stanovanjskega zakona je bila debata posebno živahna in mestoma burna, kar je bilo z ozirom na nasprotujo« če si interesi med obrtniki« hišnim posest« niki in obrtniki=najemniki pač v naprej pri« čakovati. Do kakega soglasnefa zaključka v tem vprašanju seveda ni prišlo. Razpra« va je pa dosegla popolen uspeh, ker so se
ELITill
Kino
nHTICH
DHHES:
44T , Oa' Princ ameba 1M
HA • HA • HAROLD LLOVD
Na nebotičniku
.Ausgerechnet Woikenkratzer* (originalni naslov) KolosMna, imenitna, izvamedna še n koli videni izvistna burka Predstave obi «/2 4., — 5., — '/28., — 9.
W Din 5000 — p|j>ča • ni — ki se ne nasmeji! 10*
mnoga nasprotstva medsebojne razCiatila. Le v eni zahtevi ao zborovalci soglašali, to je v zahtevi, da se gradbena podjetnost kolikor možno pospešuje • etrani države in da se v to svrho predvsem sedanja neznos« na obrestna mera in pa previsoka najin a« rina primerno zniža.
Občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev v Beograda
Ogromna udeležba. — Velike narodne manifestacije.
V nedeljo se je vršila v Beogradu V. glavna skupščina udruženja rezervnih tlicirjev ob ogromni udel.*žbi delegatov iz vse države. To agilno udiu-žtnie. ki šteje danes že nad 10.000 članov, razvija v zadnjem času v vseh ozirih živahno delovanje, kar priča zla-sti dcistvo. da je l ilo leta 1924. ustanovljenih 23 novih pododborov, med temi tudi v Ljubljani Za vse te lene uspehe ima največ zariug predsednik ccr.tratne uprave g. Milan Radosav-Ijevič.
M»d svoje uspehe prišteva udruženje zlasti ir-tervenrijo pri državnem svetu v pogledu čl. 282 finančnega zakona, s čemer je bilo ustreženo nad 4000 članom z nepriznanimi vojnimi leti. Udru-žerje je nadalje nri vo;nem ministrstvu izp :!ova!o kredit v znesku 300.000 dinariev za lečenje bolnih rezervnih ofi-ci-jcv. vozne olajšave, brezplačno zdrav Ijenie v Beogradu, nonust v lekarna!) 't- mnogo drugih o!aišav. Vse te cla-šave ostanejo v veljavi tudi za tekoče Inc. Udrttženie pa nolaga vso no-zornoit zlasti na to. da se zgradi v Br-o^f^di monumen^lnl oficirski dom. ki I.« b!' pravi oficirski Panteon. Tu bi se n^h-tiala tudi nosebna kni'žn!ca s snn-men'k» r.a bojne dogodke in na pa^le tovariše Udri-Senje se ie udeležilo tudi weh raciionaln h manifestacij po celi državi. 71acti važno je dejstvo, da u"-va udri'?« n<e tudi v inozemstvu velk ueled kar priča dejstvo, da ie bil nred-se^nik r*?eea udruženja v. Padosavlie-vič i»v!itn za podnreds»rtnika ve' ke mednarodne frdfrac:je oficirjev in bolnikov, ki šteje sedaj nad 8 mTjonov Članov.
Na let- šnj-m kongresu so bili prvič 73«tn"ani t»di delegati H»Winns'">ea nodod' ora. k' so s svoio odločno inter-venero Jcserli ve'ik usn"h. NPh predlo? za Sp remembo nravil. 00 katerem mo<-e p(ifa*i redni čl^i vspV rezervni oficir t tez izjeme, je bi! soglasno snre-i°t. Povodo™ konusi so bile prirejene v riestolici velik* man:festac'ie 7i narodno ir državno e^nstvo in ie h'1a pos^btia delegacija tudi pri kralju v daljši avdiitnei.
Pred
sveč^npstipi v čast sv. Vladimira
Na skra'nem jugu naše države, v Ohridu, se pripravPajo velike svečanosti v proslavo sv. Vladimira. Leta 1915. .ie poteklo 900 let po smrti tega srbskega vladarja, ki pripada tako srbski zgodovini kot pravoslavni veri. Svetovna vojna je onemogočila proslavo te obletnice. zato se pripravljajo sedaj svečanosti. ki bodo hkrati prva velika nacijo-nalna prireditev po osvobojenju na skrajnem jugu. kjer turški režim že sto-Iet'a nj dovoljeval sličnih javnih pojavov.
Sv. Vladimir spada v dobo, ko je po popolnem propadu bolgarske države nastala samostojna država v Makedoniji s središčem rb Prespanskem in Ohridskem jezeru. Njen najimenitnejši vladar je bil car Samuel, ki je svojo oblast razširil domala po vsei zapadni polovici Balkanskega polotoka. Samuel je udaril z voisko tudi vse srbske države v ozemlju današnje Črne gore, Bosne in Dalmacije. Pri tem vojnem pohodu je zaiel v Obliku na desni obali Bojane — Vladimira. kneza Zete ali Duklje, katere glavni del se je nahaial na ozemliu Črne gore. ter ga odvedel s seboj v Prespo-Toda v ujetništvu knez Vladimir ni ostal
dolgo. Na Samuelovo bSer Peodoro afl Košaro, ki je dobila od očeta dovoljenje, da s svojimi služabnicami umije glavo in noge ujetnikom, je napravil lepi, a skromni knez Vladimir, ki ga vsi viri opisujejo kot izredno blagega, krotkega in svetega moža, s svojim pobožnim govorom tako velik vtis. da si ga je izprosila od očeta za moža. Vladimir se je s Košaro kot ženo vrnil nazaj v Zeto kot vladar, kakor je bil poprej.
V Makedonski državi pa so nastale po Samuelovi smrti (1. 1014) velike notranje zmede. Samuelovega sina Rado-mira Oavrila je ubil že po enem letu njegov bratranec Jovan Vladislav ter se polastil prestola. To pa je storil iz osvete. ker je bil nekdaj na Samuelovo povelje ubit njegov oče Aron. Samuelov rodni brat. Jovan Vlad-slav je sedaj stremel po tem. da spravi vso rodo-vino s poti. da si dodobra zagotovi prestol. Zato je zvabil zetskega kneza Vladimira. Samuelovega zeta, z zvijačo k sebi v Prespo. Poslal mu je najprej zlat križ kot poroštvo. Vladimir pa ga je zavrnil. rekoč, da rešenik ni bil razpet niti na z'atem niti na srebrnem križu, marveč ra lesenem. Sedaj mu je Vladislav poslal svojega nadškofa z malim lesenim križem. Vladimir je verjel prisegam odposlanca ter je prišel v prestolico na otoku Prespanskega jezera, kjer se je takoj podal v cerkev, da pomoli. Krvoločni Vladislav. ki je baš bil pri mizi, je obkol'1 tako cerkev z voiaki. Zetski knez je prepozno spoznal, da so ga ujel" v past S križem v roki ie stopil pred cerkvcna vrata, kier so ga takoj posekali. N;egova žena Košara je bila že pred n:im dospela v Prespo, pripravljena, da se žrtvuje zani. Ko so na njegovem grobu v isti cerkvi ponoči ona-z;li neko čudno svetlobo, je Vladislav dovolil nesrečni vdovi, da prenese pokojnika. ki je držal leseni križ v roki, v Marijino cerkev v Krajini ob Skadrskem jezeru. Tu je Košara živela do smrti kot redovnica ter je pokopana ob nogah moževih. 2e zgodaj je postalo njegovo če-ščenje zelo popularno; silne množice ljudstva so prihajale na megov grob na dan svetega Vladimira (22. ma;a). Njegovi telesni ostanki počivaio sedaj v samostanu sv. Jovana (Sin Gjon) pri El-basanu v Albaniji. Vladimirov križ ali »Krajinski« križ, pokrit z novim pozlačenim kovinskim okovom, se hrani še vedno, dasi ie Kra;ina soreiela islam, v selu Velji Mikuliči med IJIčiniem in Barom. Vsako leto o binkoštih gredo prebivalci, in sicer muslimani, katoliki !n pravoslavni, brez razlike, s tem križem ga goro Rumljo (1595) navsezgodaj, da bi b'li na vrhu pred solnčnim vzhodom.
Po Vladimirovi legendi je Vladisla-va ubil pri večerji angel »v podobi sv. Vladimira«. V resnici ie padH pri obleganju Drača koncem leta 1017.
Oderske igre v Trbovljah
Trbovlje. 16. marca.
V	Trbovljah se v igralskem oziru precej gibljemo. Skoraj ni nedelje, da bi prešla brez uprizoritve te ali one igre. Repertoar je sicer brez načrta, vendar pa ustreza svo« jemu namenu. O tem nam govori redno nabito polna dvorana »Delavskega doma«, ki jc pozorišče količkaj večjih kulturnih prireditev.
V	tem članku se ne bomo bavili z naj« bolj različnimi prireditvami, ki so se pri nas že vršile Mislimo tudi na prireditve v dvorani gc. Fortejeve. Opozorili bomo na kratko le na nedeljsko prireditev »Veseli dan ali Matiček se ženi», ki jo je priredila tukajšnja «Svoboda», obenem pa na psiho« zo, ki je prav značilna za našo publiko.
Linhartova prikrojitev Beaumarchais«jeve komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi» so prvikrat uprizorili pri nas v Ljubljani namreč, 1. 1849. Dr. šlebinger pravi v pri« pombi k novi izdaji omenjene komedije, ki jo je izdala 1923. Zveza kulturnih društev, da se «malokatero naše literarno delo more ponašati s tako častno preteklostjo kakor baš »Veseli dan». Temu primerno so se pri« pravili za »Matička® naši «Svobodaši» in prav temperamentno odigrali vseh pet de« jan j.
Vsebina je tako znana, da je ne bomo po«
Velikanski trnek
sta te dni povzročila ljubljenca Ljubljane
Pat in Patachon
v filmu
On, ona ln Hamlet
kateri se predvaja
danes zadnjikrat
Predstave ob 4, pol 6., pol 8. la 9. nri
Kino "LJUBLJANSKI DVOR«.
Telefon 730.
drobno navajali. Baron Naletel je velik babjek in se zaljubi v hišno Nežiko, ki pa je Matičkova nevesta. Oba, Nežika in Ma« tiček se spretno branita baronovih trikov in ga slednjič srečno privedeta v naročjo njegove žene Rozalijc. Vmes je seveda za« pletenih še veliko oseb, ki so zato tukaj, da je komedija tembolj pestra. Tako n. pr. Tonček, študent na počitnicah. Zmešnjava, advokat na deželi, 2užek, grajski kancelir in še drugi.
Barona je igral g. Tržan in reči smemot da zelo zadovoljivo. Nežika gdč. Satenško« ve je bila nenavadno dobro podana. NI5 manj karakterističen je bil Matiček g. Do» lanca. Omahljiva pa je bila gdč. Prevolni« kova. Tonček g. Irta je bil sladkoben in kot tak ponekod ne preveč simpatičen, mojstr« ski pa je bil 2užek g. Majdiča.
Če pomislimo, da so nekateri izmed igral« cev pravkar prestali igralski krst potem se moramo čuditi, da je komedija tako do« bro uspela. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička polna, posebno galerija. Med odmori je sviral delavski orkester, publika je bila vsa presrečna, pohvale ne konca ne kraja. In končno refren: cTako lepo bi nam moralo vedno biti».
Velika poneverba v Zagrebu
Pri pregledovanju kniig v računovodstvu finančne delegacije v Zagrebu je našel finančni računski pripravnik, Ivan Stipan, v dnevniku blagajne Zagreb za mesec november 1924. postavko 125.000 Din. izdano baje za internat dijaških beguncev v Karlovcu. Postavka ie bila vknjižena pod poglavje «Šumarstvo». kar se je Stipanu takoj zdelo sumljivo. Ko je stvar natančneje preiskoval, je ugotovil, da je bilo v isto svrho dovoljenih samo 100.000 Din in da je bila vsota likvidirana že meseca aorila preteklega leta. Vrh tega je kon-statiral, da sta bila likvidacijska klavzula in podpis potvorjena. Zato mu je bilo takoj jasno, da gre za goljufijo In je o svojem razkritju obvestil takoj unravitelja odseka, revidenta Karla Horvata.
Goljufija je prišla nato kmalu na dan. Ko je namreč Stipan opazil, da njegova prijava ni bila odposlana naprej, ni hotel prevzeti odgovornosti za zavlačevanje in je naznanil vso stvar vo« ditelju računovodstva Miroslavu Švin-du. Ta je takoj zaslišal drugega likvidatorja Vekoslava Bubanja. ki je Izjavil z vso odločnostjo, da je njegov podpis potvorjen. Sum je padel nato na revidenta Horvata. Policija je odšla na njegov dom, a je našla samo Horvatovo ženo. ki je povedala, da je njen mož dne 6. t. m. vzel iz predala svoj samokres in 200 Din in rekel, da gre v Bje-lovar na neko komisijo. Od tega dne nima o njem več nobenih podatkov.
Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je imel Horvat tajno razmerje s soprogo trgovskega sotrudnika, Jelico Filipo-vlč. vsled česar je prišlo med Filipo-vičem in Horvatovo ženo ponovno do hudih prepirov. Jelica je bila svoječas-no uradnica v računovodstvu zagrebške finančne delegacije. Ko so primerjali njen rokopis z rokopisom, s katerim je bila napisana notvorienna oostavka. se je izkazala velika sličnost. Ni izključeno. da je tudi ona udeležena Dri goljufiji. Jelica Filipovič je odpotovala dne 2S. decembra skupno s svojim očetom Josipom Škrebom v Ameriko. Cisto gotovo je, da ie sporazumno s Horvatom dvignili 125.000 Din, ki jih je nujno potrebovala.
Zpgrctška finančna delegacija se je obrnila sedaj na policijo s prošni >. da zapleni Horvatovo pohištvo, za Hj*va-trm. o katerem se še vedno ne ve. Kje se nahaja in za Jelico Filipovičevo pa je biia izda a tiralica.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Torek, 17.: »Rosmersholm*. B. Sreda, 18.: »Misel«. Premijera. F. Četrtek, 19.: »Hamlet* Izv.
Ljubljanska opera
Torek. 17.: «Boheme». E. Sreda, 18.: »Traviata». A. Četrtek, 19.: ob 15.: »Don Juan». Predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Torek, 17.: »Mignon». C (Kuponi). Sreda, 18.: Zaprto.
Celjsko gledališče
Torek, 17.: »Vdova Rošlinka*. Gostu ieta ga. Juvanova in g. Cesar iz Ljubljane. Abonma.
Iz Dnbljanskega gledališča. V sredo, 18. t. m. se poje v operi Traviata za red A. Pri tej predstavi poje vlogo Alfreda z. Ado Da-rian. — Na praznik, v četrtek. 19. t. m. se poje v operi popoldne ob treh klasična Mozartova opera Don Juan pri znižanih ce-cah. Drama oa vurlzori Isti das zvečer ob
osmih ShakesDcarjevo dramo Hamlet kot izven predstavo.
Dr. Čerinov koncert v Liubliani
Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela »Union* prvi letošnji sinfonični koncert muzike dravske divizijske oblasti pod vod« stvom kapelnika dr. Josipa Cerina. Spored je navajal dokaj neznanega: A. Scassole (niti Riemannov leksikon ga nima!) kon« certno uverturo «Britannicus», skromno, lahko in neambiciozno delce manjšega for« mata, motivično večkrat očitno sorodno z znanimi opernimi deli.
Drugo točko je tvoril »Jugoslovenskl ca« priccioa rektorja zagrebškega konservatori« ja, Frana Lhotke. To delo se odlikuje po melodiozni. ne preveč moderni, a nacional« no barvani liniji. Zunanja oblika kompo« zicije je prosta, enodelna, z več kontrastu, j očimi stavki, od katerih nosi največ jugo« slovenskega kolorita zadnji, ki prične s fa« gotovim solom. Delo je bogato instrumen« tirano z uporabo precejšnega orkestralnega, materiiala in ie doseolo lep uspeh.
Posebno napeto pričakovano je bilo iz« vajanje slovite Brucknerjeve simfonije v E«duru, ki se je topot, glasom programa, izvajala sploh prvič v Jugoslaviji O idejni vsebini tega dela je bilo dosti pisanja in je niti najplodnejši žumalist ne bi mogel be« sedno izčrpati. Prvi stavek, Allegro mode« rato, se še giblje v romantičnih potih in ima dosti podobnosti z začetkom romantič« ne simfonije istega skladatelja. Povsem drugačen pa je seveda drugi del, orjaški adagio, ki pa vzlic vsej lepoti vendarle ne more zanimati prav do konca, kajti očituje obenem z drugimi stavki največjo Bruck« nerjevo napako: neorganičnost. Prečesto presekavanje toka melodije napravlja pogo« sto vtis konca in na tem trpi užitnost. Gro« teskno»kmečki «Scherzo» je skoroda edini živahneje barvani del cele simfonije. Fina« le je pompozen, veličasten in poln zanimi« vih mest.
Kapelnik dr. Cerin je vsa izvajana dela naštudiral vestno in v podrobnostih: piha. la so donela čisto in polno, godala pa vse. kakor niso pela tako, kot bi bQo mestoma treba in večkrat se je dogodilo, da so uto« nila v hrupu tub; bila so pač napram piha« lom. številčno preslabo zasedena. V celoti pa je bil ta koncert, kakor vsi, ki nam jih je dosedaj nudil dr. Cerin, lep in že dolgo zaželjen dogodek v našem, glasbenem živ« Ijenju. ki naj jim sledi ie dosti nadaljnih.
Kako so taki koncerti dobrodošli, je poka« zal sinočnji obisk, velika unionska dvorana je bila namreč popolnoma razprodana.
Koncertna sezona v Mariboru letos nI bila bogata. Iz inozemstva doslej še sploh ni bilo nikogar. Zato je tem bolj razveseljivo^ da nas poseti v sredo slavni češki pianist prof. Jirasek, kl bo zvečer predvajal v veliki dvorani Kazine Smetanove skladbe. Za to umetniško produkcijo vlada tem večje zanimanje, ker v Mariboru klavirskega koncerta že dolgo nismo imeli, prof. Ji-ranek pa je znan tudi na Češkem kot najboljši Inierpret Smetanovih skladb. Češki koncerti pa so v Maribora doslej še vsi dobro uspeli.
Operna pevc« sa. Vilma Thlerryera In «. Ntkola Cvejlč sodelujeta v četrtek, dne 19. t m. na slavnostni akademiji, ki jo priredi akademska Orjnna v Ljubljani ob priliki razvitja svojega prapora. Gospa Vilma Thierryeva je brez dvoma ena najodllčnej-šlh naših koncertnih hi opernih pevk, ter si je s svojo dovršeno umetnostjo pridobila velik sloves ne le pri nas v Ljubljani, ampak tudi preko ožjih mej Slovenije. V četrtek nam zapoje 2 Grečanrnovi pesmi ln sicer Noč in Udovo. Tudi Ntkola CvejiC je odličen reprezentant pevske umetnosti na našem odrn, kjer se z največjim uspehom > uveljavlja v prvih baritonskih partijah. Na
akademiji poje Gotovčevo pesem Na tioči-stu in Napravnikovo Serenado. Oba umetnika tako ga Thierryeva kakor tudi gč Cvejič sta se že večkrat postavila v službo umetnosti na raznih dobrodeinih ta drugih koncertih. Tako tudi sedaj. Oba solista spremlja prof. Janko Ravnik, kojega ime ln sloves nam v vsakem pogledu garantira za prvovrstno podavanje koncertnih točk. — Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni	566
Koncert nizozemskega umetnika ▼ Zagrebu. V torek, dne 24. marca nastopi v Zagrebu nizozemski čelist Maurits Frank. Izvajal bo večinoma moderen program, med družim znamenito sonato Z2 violinčelo, katero ie napisal skladatelj Kodaly.
Premijera VInaverieve komedije r Za* grebn. V režiji Tita Strozzija so Igrah v soboto zvečer v Zagrebu novo domače odersko delo, Vinaverjevo komedijo v treh dejanjih »Knjiga o Jobu«. Drama je v prvem dejanju dobra, v drugem in tretjem aktu pa ajena moč opeša.
Iz sarajevske drame. V torek dne 24. t m. slavi članica sarajevskega gledališča gdčna M. Hrvojič 25 letnico svojega oder-skega dela. JubHantka nastopa v Sarajevu že odkar se je tam osnovala prva resnejša podlaga za dramsko gledališče. Pela je tndi v operet!, kjer je zasedala vloge subretke O D«illkl svojega iubileia nastopi gdčna
Domače vesti
4 Iz ministrstva vnanjih zadev. Po odhodu novotmenovanega našega poslanika v Tirani g. Branka Lazareviča je prišel na njegovo mesto kot šef odseka za Albanijo v ministrstvu vnanjih zadev g A. Cincar-Markovlč, prejšnji odpravnik poslov v Ti-ranl.
*	Izpremembe v poštni službi. V področja ljubljanske poštne direkcije so premeščeni: Ferdinand Nadrah od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2; Pavla Zaje iz Ljubljane 1 v Maribor; Marija Schrey od pošte Ljubljana 1 v Lesce; Josip Turk od pošte Maribor 2 v Novo mesto; Pavla Andres Iz Čermošnjic v Novo mesto tn Marija Rablč iz Celja v Logatec.
*	Osebna vest. Na Masarykovi univerzi v Brnu se je habilltiral kot docent za der-matovenerologijo g. dr. Franjo Kogoj, I. asistent na kožni kliniki v Zagrebu.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« objavlja razglas velikega župana mariborske oblasti o zatiranju škodljivcev m bolezni naših kulturnih rastlin in o zaščiti koristnih živali, nakar opozarjamo interesente.
*	Masarykove proslave v Ljutomera !n Morski Soboti. Mariborska Jgsl.-čsl. Liga priredi v kratkem celo vrsto Masarykovi& proslav v večjih krajih mariborske oblasti. V sredo 18. t. m. predava na primer g. B. Borko v Ljutomeru v gostilni Sršen pod okriljem tamošnjega Sokola, v četrt ;k 19. |L m. pa v Murski Soboti, kjer tudi organizira Sokol to slavnost. Tem predavanjem sledijo še večeri v Ptuju, Ormožu, Središču itd.
*	Razpisani službeni mesti. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za svoje uradno poslopje ob Miklošičevi cesti v Ljubljani pogodbeno službo za kurjača. Prosilci morajo biti izučeni strojni ključavničarji z najmanj šestletno pomočniško prakso ali pa monterji pri kaki firmi za centralno kurjavo m vodovod. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v 27. številki »Uradnega lista». — Pri okrajnem sodišču v Radečah se odda mesto sodnega sluge. Prošnje je do 20. aprila vložiti pri predsedstvu okrožnega sodišča i/ Novem mestu.
*	Organizacija okrožnih zdravnikov za Slovenijo ima svod redni občni zbor dne 19. L m. ob 15. uri v restavraciji Južnega kolodvora v Ljubljani. — Odbor. 563
*	Usposobljenostni Izpiti za osnovne In za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru na državnem moškem učiteljišču prično dne 27. aprila ob 8. zujtraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva srezkemu poglavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripustu k izpitu se ne bodo raz-Oošiljala. — Predsednik.
*	Izprememba poštnih okolišev. Pri pošti Gornja Lendava se je uvedla selska dostava m sicer v kraje Dolič. Kuzdoblanje. Mat-Jaševci, Trdkova in Vidonci ob ponedeljkih, sredah in petkih, v kraje Dolnji Slaveči, Motovilci, Kruplivnik, Radovci in Kovačeve« pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Občina Motovilci je izločena iz okoliša pošte Rogaševci in preklopljena okolišu pošte Gornja Lendava.
*	Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Ljubljani v starosti 70 let gospa Jeanetta Jak, roj. Debevec. Pokojnica je bila vrla slovenska žena in blagega značaja, ki je vzgojila svojo deco v strogo narodnem du-hn. Pogreb bo danes, ob pol 4. popoldne in ne šele ob 4. popoldne, kakor je bilo prvotno določeno, iz Gradišča št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. — V Kapiteljski ulici je preminula v nedeljo gospa Tončka Skrdla, soproga višjega nadzornika drž. železnic, skrbna mati in izredno ljubeznjiva žena. Pogreb bo danes ob četrt na 6. pop. !z hiše žalosti. — V nedeljo zjutraj je preminul v Ljubljani g. Josip P u k 1 s t e i n. posestnik, gostilničar »Pri Krofu« na Sv. Petra cesti iz splošno znan izvošček. Ž njim Je legel v grob zopet eden starih dobrodušnih in pristnih Ljubljančanov. Dosegel je visoko starost 81 let. Pokojnik je bil splošno znana osebnost zlasti v našem starem »Forštatu« in »Kravg dolini«. Bi! je kremenit značaj ln navdušen pristaš demokratske stranke, ki ie Izgubila s častitljivim starčkom enega svojih r.ajzvestejših pristašev. Pogreb bo danes, ob 2. popoldne, na pokopalšče k Sv. Križu. — V Celju je umrla v nedeljo g. Boža Jezovšek, hčerka pok. notarja gosp. Jezovška iz Vranskega v starosti 33 let. Pogreb bo danes, ob pol 4. pop. Iz celjske javne bolnice na mestno pokopališče. — V
celjski Javn! bolnld Je nmrl v nedeljo m posledicah zastnipljenja krvi Bernard Kovač, dijak I. razreda drž. realne gtamaztje. Pogreb se }e vtšH včeraj ob spremstvu Sokola v št. Juriju ob j. žel. ta se ga Je udeležilo pod vodstvom profesorjev tudi večje število součencev. Blag jim spomin, žalujočim iskreno sožalje!
s Belgijsko priznanje Slovenca. »Ban-karstvo» poroča, da je Imenovan urednik «Bankarstva» za Slovenijo g. dr. Gustav Oregorln za člana častnega komiteja (Comitč de Patronage) belgijskega društva Soclčte Belge d'Etudes et d'Expansion. To društvo je pod protektoratom belgijskega kralja ter ima sedež v Liege. Člani tega častnega komiteja postanejo svetovni Javni delavci, ki se izkažejo s svojim delom na političnem, finančnem, gospodarskem ln socialnem polju.
e Predavanje Inž. Lupše v Zagrebu. V petek ln soboto ie na prošnjo zagrebške-.ga Pučkega vseučilišča predaval naš.rojak, inž. g. Ferdo Lupša, o temi:« Moja potovanja po Siamu (budistična kultura ln umetnost). Zanimanje za predavanje je bilo ogromno. Mnogo poslušalcev sploh nI dobilo prostora v dvorani Na prošnjo slušateljev bo g. inž. nadaljeval svoja predavanja meseca aprila.
« Hiša za 135 Din v .Mariboru. Pri našem tozadevnem oglasu v nedeljski številki «Jutra» se je stavec pomotil in je iz 135 Din napravil 135.000. Hiša, kl velja samo 135 Din je enonadstropna z električno razsvetljavo, vodovodom in lepim vrtom. Interesenti dobe daljne informadje pri Alo-ma Company, Ljubljana. Za odgovor je priložiti 2 Din. Več v današnjem oglasu.
*	Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani, je na svojem občnem zboru dne 15. februarja 1925. sklenilo sledeče spremembe. Od 1. aprila 1925. nadalje plača vsak član mesečno članarino 3.50 Din. Od 1. maja 1925. do preklica bo društvo za vsak smrten slučaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarno podporo 3000 Din. Zadevne taformadje se poizve pri društvu, gg. zaupnikih in na letnem poročilu na vseh postajah nelepljeno. 561
*	Strokovno ndruženje iugosl. oblkujo-člh umetnikov vabi vse člane na udeležbo zborovanja, ki se vrši v sredo dne 18. t m. ob 7. uri zvečer v salonu gostilne «Pri Mraku* s sledečim dnevnim redom: 1.) Cl-tanjem zapisnika VII. (IV. rednega občnega zbora). 2.) Razprava in sklepanje o nadalj-nem obstoju, poslovanju, oziroma o razidu u druženj a. 3.) Ponovna volitev odbora (umetniškega sveta) za leto 1925. — Nadalje sledi poročilo o razpisu natečaja za Izvedbo lepaka za društvo Rdečega križa (I. nagrada 5000 fr. frankov). Kiparjem se objavijo rezultati razpisov natečajev kiparskih del za parlament, za katerega sta naknadno razpisana še 2 natečaja In sicer alegorične figure '«vera» in »vrtnar«.
*	Poštnine prosta pisma na delavsko zavarovalnico. Na osnovi predpisa § 191. zakona o zavarovanju delavcev so deloda-jald v dopisovanju z osrednjimi in okrožnimi uradi in s sodišči za zavarovanje delavcev oproščeni od poštnih pristojbin za navadna pisma. Na takih pošiljkah mora biti na naslovni strani napisano ime ta priimek delodajalca, njegov natačni naslov in pripomba: »Poštnine prosto po § 191. zakona o zavarovanju delavcev.«
*	Poučni tečaji za pospeševanje vinogradništva ln sadjarstva. Od 26. marca do 4. aprila se bo vršik) v mariborski oblasti nekoliko poučnih tečajev v svrho pospeševanja vinogradništva In sadjarstva. V Pek-rah pri Mariboru bodo predavanja o vinarstvu in sadjarstvu, v Šmarju pri Jelšah o vinarstvu, v Konjicah in Ptuju o sadjarstvu. Vsak mladeniški udeleženec dobi prosto stanovanje in dnevno 10 dinarjev kot prispevek za hrano. Razen tega se razdeli med najpridnejše na koncu tečaja več nagrad in siceT cepilno orodje, trtne in drevesne škarje in drugo. Udeležbo je najpozneje do 24. marca prijaviti pristojnemu sreskemu ekonomu aH pa vinarskemu ta sadjarskemu nadzorništvu v Mariboru.
*	Kaznovani akademski Izzlvači na beograjski univerzi. Radi znanih dogodkov na beograjski univerzi, ko je del dijaštva radi upokojitve nekaterih zagrebških profesorjev proglasil štrajk ta izzval konflikte z drugim delom dijaštva, ki Je hotelo predavanja, je sedaj univerzitetno sodišče na rektorjevo tožbo kaznovalo nastopne akademike : Branislava Stefanovlča, slu-
Hrvojevičeva v komični operi »La Mascot-te«. — Od sarajevskega odra je vzela slovo ga Zegalova, ki je nastopala celo vrsto let v glavnem mestu Bosne. Njena poslovilna vloga je bila partija KatjuŠe v Tolstega dramatiziranem romanu »Vstajenje«. Ga Zegalova se je preselila v Split in bo igrala zanaprej v tamošnjem gledališču. — V soboto se je v sarajevskem gledališču prvič Igrala francoska komedija »V novi koži«, v torek 17. t. m. pa je gostoval član zagrebške drame g. Papič v Shakespearjevem »Othellu«. Igral je vlogo Jaga.
Dvojna premljera Juškljevlčeve drame v Beogradu. Včeraj, v soboto zvečer se je vršila v Beogradu prva premljera Juškijevi-čeve drame »Pripovedka o gospodu Sonj-Ktao«. Glavne vloge so bHe poverjene ge RizničevI in g. Zlatkoviču. V torek, dne 17. t m. se predstava vprizori v popolnoma novi zasedbi. Topot bosta glavni vlogi ▼ rokah ge Bekovičeve in g. Ristlda. Juškijevid je pesnik židovstva In opisuje njegovo bedo ne da bi se pri tem vdajal pesimističnim mislim.
Narodni konservatorlj . Pod tem naslovom začne prirejati beograjsko društvo ljubiteljev umetnosti »Cvljeta Zuzarltf« koncerte, kl bodo seznanjali javnost nafie prestol Ice z glasbo svetovnih mojstrov. Prvi koncert v tem slogu bo ▼ petek, dne 13. marca. Na njem nastopijo: ga. Olga Steianovičeva, gg. Zorfco, Ružižka, Slatin ta BrazovSek. Program koncerta rtnruff
Debussyja, Straussove skladbe ter veliko arijo lz Charpenlierove opere «L>utza».
Koncert Jugoslovenskega pianista na Dtmaju. Zagrebški pianist Herman Armin-ski kl je lani večkrat nastopH v Zagreba z lepim uspehom, priredi dne 1. aprila samostojen koncert na Dunaju. Izvajal bo program skladateljev Bacha, Schumanoa, Ra-vela, Chopina ta Liszta.
Nora Santuzza v beograjski operi. Kakor smo že poročali, so daH Mascagni-jevo »Cavallerio rusticano« v Beogradu nanovo zasedeno. Vloga Santuzze je bila poverjena mladi pevki Hrlstičevi ki se je pravkar vrnila s študijskega potovanja po Italiji. Pevka je rešila svojo nalogo zadovoljivo. Poleg nje so nastopili v glavnih vlogah ge Ptoterovič ln Polič ter pevca Gukasov ta Balaban.
Novo Galswortbyjevo komedijo »Okno«, kateri je zajeta snov Iz socljalnega življenja, so igrali prošli teden na Dunaju v Burgtheatru.
Predičeva »Golgota« v Splita. V soboto 14. marca so imeli v splitskem gledališča premljera znane Predlčeve drame »Golgota..
Koncert skladatelja MIloJerKa v PragL
Praški koncert srbskega skladatelja MUoja Milojeviča je žel vsestransko priznanje Italijanski dirigent Molinari, Id Je bil tudi navzoč Je pozval Milojeviča na ettsk v Rim ter m« priporočal, naj U obenem prt-redil revijo ub
NOGAVICE KiilJf*
so najboljše In nsJctnejSe kajti trpežnost enega pare nogavic z žigom in znamkqi (rdečo, modro ali zlato)
kljuž
II
»t
Je ista kot trpežnost i tiri h drugih parov. 53-1 j
Hopite fo prenritajle se f
Perl s
Samobellnom!
Avtomatičen aparat za pranje perila.
Zastopstvo: A. GUNDRUM, Cesta na Gorenjsko železnico št. 20,. Ljubljana.
šatelja filozofije, z izgubo pravico na ta-skripcijo ta polaganje izpitov za dobo dveh semestrov; medicinca Milovana Cetko-viča ta jurista Dobrlvoja Trifunovi-ča ter Gjorgja Kešeljeviča pa z anu-Ilranjem minulega zimskega semestra.
« Nova nezaopnlca g. Jelačinu ml. Oremij trgovcev za politični okrai Maribor okolica je Izrekel v nedeljo po daljši debati zveznemu načelniku g. Jelačinu ml. za njegovo protitrgovsko delovanje soglas no nezaupnico, ker je vodil boj proti kandidatu g. Ivana Mohoriča ter tako pre-prečB Izvolitev moža, ki bi zastopal trgovske ta obrtniške Interese v Narodni skup ščini. Oremij protestira proti takemu postopanju moža, stoječega na čelu trgovske organizacije, kjer bi moral zastopati trgovske koristi, in zahteva, da se umakne iz predsedstva Zveze gremijev in drugih častnih mest naših trgovskih institucij.
*	Nova justlfikadja v Osijeku. Danes bodo obesili v Osijeku 37 letnega delavca Milana Latinovlča očeta 4 otrok, ki Je preteklo leto umoril svojega tovariša in daljnega sorodnika Simona Latinoviča, s katerim je delal skupno v tovarni cementa v Boo-čtan in ga oropal. Po umoru se je oblekel
v	umorjenčeve hlače in čevlje, šel k njegovi družini in na podlagi ponarejenega pisma zahteval, da se mu izroči 450 Din, ki jih je baje posodil Simonu. Rodbina pa je spoznala hlače In čevlje umorjenega, nagnala Milana ta ga ovadila sodišču. Krvnik MaTser, ki je obesil Carugo In Prpiča, je že prišel v Osjek. V Beograd je odšla Iz Osjeka posebna deputacija h kralju, da tzposluje direktno od njega pomilostitev.
*	Tramvaj smrtno povozil seljaka. Na Jelačičevem trgu v Zagrebu je prošlo soboto tramvaj smrtno povozil neznanega seljaka. V nedeljo se Je dognalo, da je pont-srečenec seljak Josip Mesec iz Popovca, oženjen ta oče dveh otrok. Ker ga ni bilo domov, je prišla njegova žena v nedeljo v Zagreb ter je v mrtvašnici spoznala svojega mrtvega moža.
*	Težka avtomobilska nesreča v Zagorju. Dve smrtni žrtvi. V Bednji pri Lepogla-
vi	na Hrvatskem se je zgodila v nedeljo strašna avtomobilska nesreča, katere žrtev sta postala italijanska trgovca Pietro Ivaldi in Vittorio Fossatti, ki sta bila na mestu mrtva. Težko ranjen je bil tudi šoier Ivan Rucker, dočim so polkovnika v pok. Tacco-nija prepeljali nezavestnega v bolnico. Nesreča se je zgodila pri nekem hudem ovinku. Šofer nI opazil nevarnosti, nakar se je avto prevrnil ta pokopal pod seboj vse potnike. Ponesrečena italijanska trgovca sta prišla v hrvatsko Zagorje nakupovai jajca.
Iz Ljubljane
n— Zdravstveno stanje t Ljubljani Prošli teden se jo rodilo v LJubljani 36 otrok (19 moškega, 17 ženskega spola), umrlo pa je 19 moških ta 16 žensk, skupaj torej 35 oseb in sicer: 8 oseb za boleznijo na srcu, 4 za jetiko, 5 oseb za pljučnico in za boleznijo na sopilih, 3 za prirojeno slabostjo, 2 za rakom, 1 za ošpicami, 1 za porodniško mrzlico, 1 za ostarelostjo, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih je bilo 7 oseb starih nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 4 na ošpicah, 1 na škrlatinki In 1 na dušljlvcm kašlju.
u— Najstarejša Ljubljančanka. G. prof. Alfonz PattHn, ravnatelj botaničnega vrta v LJubljani, nam poroča, da se vest, kl smo Io priobčili o smrti najstarejše Ljubljančanke, ne tiče njegove blage matere Marije, ki je prekoračila že 99. leto starostL NI eno zdravstveno stanje Je kljub izredni starosti povoljno.
u— Umrli ▼ Ljubljani. Zadnja dva dneva so blU naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Gvido Schmalz, nadsprevodnlk 52 let. — Josip Pukelstdn, Izvošček ln posest., 82 let — Antonija Skrdla, žena viS. žel. nadzornika, 58 let. — Ivana J,ak, zaseb„ 71 let.
Erna Blzovičar, rejenka, 2 meseca. — Anton Berdan, post. odpravnik, 26 let.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 nezgoda, 1 posest orožja brez dovoljenja, 1 poskušen samomor, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 telesna poškodba, 1 po po d od psa, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, ! hoja po železnici in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretaciji sta se izvršili 2 ta sicer: 1 radi ka-ljenja nočnega miru in 1 radi telesne p#-škodbe.
u— Splašena konja razbila voz. V nedeljo dopoldne sta se splaSila na dvorišča Marijani«ča hlapcu Mati]! Dobranu konja, vprežena v težak voz. zdirjaia po Poljanski cesti proti Ambroiovem trgu in se zaletela t vosom v neko drevo v mestnem parku ob Ljubljanici. Pri sonkn se le voz razletel na kose.
a— Ukradeno koto. V nedeljo dopoldne le okrog 28-letal moški odpeljal izpred gostilne KerStč v Slikt posestnikov emu sina Alppfls Scftcai li Vodiš Din vredno
dvofcolo. Črno pleskano, z ravzgor obrnjenim krmilom, zoamke «Dtamant». n— Od doma je neznano kam pobegi
14-letni dijak II. meščanske šole na Pru-lah, Fedor Senekovič, stanujoč Gradišče št. 8. Dečko je krepke, močne postave, bledega podolgastega obraza oblečen v temno-sivo suknjo, zeleno baršunasto obleko in stvo športno čepico,
u— Prodajalec ukradenega blaga. Dne 13. t m. dopoldne se je oglasil v baraki »Soča« ob Dunajski cesti okrog 26 let star moški, ki se je izdal za Franca Repiča iz Poreča v Istri. Tujec je izvlekel lz nahrbtnika razno žensko obleko in perilo ter je prodajal ženskam, ki stanujejo v baraki. Ko je prodal že več kosov obleke, je nenadoma stopil v barako stražnik in pov prašal moža po imenu ter provenijenci blaga, na kar pa mu tujec seveda ni odgovoril. Stražnik je tujcu seveda nato napove, dal aretacijo ter ga odvedel s seboj. > Linhartovi ulici pa je neznanec, ki je imel slabo vest, nenadoma odvrgel nahrbtnik, v katerem se je nahajal ponošen jopič, sivo žensko krilo, dve ženski bluzi ter zelenkast površnik in zbežal čez ljubljansko polje v smeri proti pokopališču, kjer ga stražnik ni mogel več zasledovati.
u— Otvoritev pisarne. Dr. Emil Gaj je otvori! v Ljubljani, Bee.hovnova ulica 15 javno agencijsko in gospodarsko pisarno, Ker je služboval dolgo vrsto let v politični upravi in nato tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znenje in izkustva, ki ga posebno usposobljajo za vodstvo take pisarne.	530
u— Spored slavnostne akademije prilikom razvitja pr.ipora ljubljanske akademske Orjune: 1.) Slavnostni govor Planinška; 2.) Krek: Tam zunaj je sneg. Lajovic Bujni vetri v polju, pole operni pevec Sve-tozar Banovec. 3.) Wtaiawski: Romanca, Mazurka. Igra na gosli prof. Jan Slals. 4.) Grečaninov: Noč, Uvoda, poje ga. Vilma Thierryjeva. 5.) Gotovac: Na nočištu, Napravnik: Serenada, poje Nikola Cvejič. Vse koncertne točke spremlja prof. Janko Ravnik. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi dne 19. marca zvečer ob 8. uri v separirani sobi restavracije »Zvezda« družabni večer v čast gg. zdravnikom, ki posetijo redni občni zbor zdravniške zbornice za Slovenijo. Vabimo tem potom vse gg. zdravnike z rodbinami iz dežel ta mesta, da se odzovejo vabilu. — Odbor.
u— Sokol LJubljana II. opozarja že sedaj na svojo veliko javno tombolo, ki jo priredi dne 14. oziroma 21. junija t 1. na svojem letnem telovaaišču po posebnem programu!
u— Jugoslovensko društvo za proučava^ njo angleškega Jezika v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 1. aprila t. I. ob 6. zvečer v prostorih I. drž. gimnazije v Tomanovl uIIcL Ker se bo poleg običajnega dnevnega reda obravnavalo tudi o spremembi pravil, je udeležba za vse člane obvezna. Prijatelji društva so vljudno vabljeni
u— Dramatični odsek naprednega društva za Kollzejski okraj vabi one gospode in gospodične, ki se hočejo posvetiti dramatiki, da pristopifo društvo. Prijave sprejemajo dnevno od 20. do 21. ure v tajništvu JDS (Narodni dom).	542 u— Za ekskurzijo ljubljanskih akad,-elektrotehn!kov v Italijo je darovala tvrdka »Transformator« v Ljubljani 1000 Din, za kar jI Klub elektrotehnikov izreka Iskreno zs hvalo.
u— Kolo Jugoslovensklh sester v Ljubljani. Ima danes v torek dne 17. marca ob 16. url izredno odborovo sejo.	562
u— Dramatični odsek naprednega društva za Kollzejrkl okra! priredi v četrtek dne 19. marca ob 20. uri v sa'onu restavracije pri «Levu-> na čast vsem Pepcam in Pepetom družabni večer. Spored:« »Trije tički» burka v 2 dejanjih: komični nastopi: šaljiva pošta; amerikanska ženitev: p!es in prosta zabava. — Odbor.	567
u— Ljubljanski Skavt!-! V četrtek dne 19. t. m. ob 10. klavirski koncert br. Svlg-!ja v Glasbeni Matici. V soboto dne 21. ob 5. stegov setanek in v nedeljo 22. t. m. ob 10 predavanje dr. Pirca na učiteljišču. — FIlm!
Iz Maribora
a— Zblaznela. V nedeljo je na rešilni postaji mariborske požarne brambe zblaznela neka ženska. Ker nimamo primernih prostorov za take nesrečneže v Mariboru (niti bolnica jih noče sprejemati!), so revo vtek-trill v zapor, kar se je že ponovno dogodilo zadnji čas v podobnih slučajih. Obla-stva bodo morala napraviti v tem oziru kmalu remenduro.
a— Poročilo o Ljudski knjižnici Iz nedeljskega »Jutra« moramo popraviti v toliko, da predstavlja knjižnica danes vrednost 400.000 Din 'n ne samo 40.000 Din. Dalje nam javljajo, da bo Ljudska knjižnica na Jožefovo poslovala dopoldne ta ne zvečer.
a— Podružnica Jugoslovenske Matice ima svoj letni občni zbor z volitvami novega odbora v torek 31. marca ob 30. v Narodnem domu.
a— Posojilnica (v Narodnem domu) je dobila v nedeljo na 43. občnem zboru po umrlem dr. F. Rosini za predsednika ravnateljstva znanega narodnega in zlasti narodnogospodarskega delavca dr. Radosia-va Plpuša. kl je ime! pri tej priliki pred Številnimi zadružniki lep govor o ugodnem razvoju našega narodnega gospodarstva. Na novo je bi! izvoljen v ravnateljstvo odvet-vetnlk dr. Boštjančič, kl si Je tekom svojega kratkega bivanja v Mariboru pridobil radi resnega narodnega delovanja splošen ugled. Ponovno je Ml izvoljen v ravnateljstvo g. Srečko Roblč. veleposestnik iz Llm-buša ter davčni nadupravitelj Steplc, v nadzorstvo pa g. WeixL Razvoj posojilnice je zelo ugoden.
1— V mrzle valove Drave se Je vrgel včeraj zjutraj 18-letni mesarski pomočnik hran Martlnšek. Ob 5. uri zjutraj ga Je opa ali neki MesnKar čepeti aa zunanji strani brvi Ces Dravo in ga vprašal kaj Um de-
la. Fant pa ga le osorno zavrnil, kaj ga to briga. 2e po par minutah pa Je železničar slišal za seboj krike «)oj, jo}» ln fanta ni bilo več na mostu. Obveščena polidja je takoj preiskala obrežje Drave, a šele ob 8. uri opazili ob stebru železniškega mo. stu mrtvo truplo katero so s čolnom prepeljali na obrežje. Na lice mesta prispela policijska komisija je na podlagi legitima-cije.ki jo je imel umrli pri sebi ugotovila, da je nesrečnik Martinšek Ivan, mesarski pomočnik, ki ga je pognala v smrt najbrže brezposelnost Tudi pri brvi so našli neko kuverto z itnenom Mariinšeka.
Iz Celja
e— Organizacija JDS za okolico Celje ie
priredila v četrtek, dne 12. t. m. prvi redni prijateljski sestanek svojega članstva pri g. Podržaju na Bregu, kl je pokazal da se bo ta način medsebojnega spoznavanja ta izmenjavanja misli tudi v celiski okolic! zelo dobro obnesel. Prinodnji sestanek se vrši v petek, dne 20. t m. v gostilni pri Confiden-tijn v Zavodnl Vabljeno je članstvo iz okolice. a tudi iz mesta.
e— Redni mesečni živinski sejmi se bodo vršili v Celju vsak prvi ponedeljek v mesecu; če bi bil prvi ponedeljek praznik, pa naslednji delavnik. Na mesečnih živinskih sejmih se stojnine ne pobira. Prvi mesečni živinski sejem se bo vršil v ponedeljek 6. aprila, nadaljnl Pa: dne 4. maja, 2. junija, 6. julija, 3. avgusta, 7. septembra, 5. oktobra. 2. novembra ta 7. decembra. Razen teh živinskih sejmov se bodo vršili še trije običajni živinski ta kramarsld sejmi !n sicer: prvo soboto po sredi posta, 21. oktobra in 30. novembra. Interesenti se opozarjajo na tedenske prašičje sejme, ki se vrše na omenjenem sejmišču vsako sredo ln soboto. Ce je pa sreda ali sobota slučajno praznik, se vrši svinjski sejem naslednji dan.
e— Redni sestanek krajevne organizacij« JDS za mesto Celje to sredo, dne 18. t. m. odpade. Prihodnji sestanek se bo naznanil pravočasno v časopisju.
e— Sokolsko predavanje v Celju. Jutri v sredo dne 18. t. m. predava ob 20. url v mali dvorani celjskega Narodnega doma g. prof. Orožen «0 Sokolstvu ta politiki«. Članstvo in drugo občinstvo naj se udeleži predavanja v čim večjem številu.
e— Občni zbor uradniške Nabavljalne zadruge v Celju, ki se je vršil v soboto, dne 14. t. m. v mali dvorani celjskega Narodnega doma, je zopet pokazal, kako mak) se zanima uradništvo za svoje uradniške interese. Od več sto članov jih je prisostvovalo občnemu zboru jedva 12. Iz poročHa načelnika Zorka, blagajnika Serneca in tajnika Kocjana iz apravnegi odbora je posneti, da je zadruga v najboljših rokah. Blagovni promet se je od zadnjega občnega zbora znatno dvignil ter je pod stalno kontrolo poslovnega odbora. Razni nedostatlti, ki so ovirali nekoliko časa večji razmah zadruge, so sedaj popolnoma odpravljeni. Postrežba je točna in solidna. Vzorni red je ugotovil v svojem poročilo tudi načelnik nadzorstvenega odbora g. Zupamek. Pri volitvah ene tretjine npravnega odbora sta bila ponovno izvoljena g. Sernec ta M ožina, v nadzorstveni odbor pa gg Vaje, VVudler ta Skof.
e— Nočno lekarniško slažbo r Celja ima
ta teden lekarna »Pri križu« v Cankarjevi
ulici
Iz Trbovelj
t— V konfliktu z zakonom. Naši kleri« kaki kriče dan za dnem o nezakonitosti sa« mi so pa tisti, ki zakon najbolj gazijo. Tako n. pr. zasleduje oblast baš sedaj storilce letakov SLS, kl so bili izgotovljeni v Trbov« Ijah in tudi nabiti ob priliki skupščinskih volitev s sila hujskajočo vsebino. Teh leta« kov kajpak niso predložili v cenzuro. Nc« znanim storilcem so že na sledu.
t— Zadeva prekupčevalcev s svilo. V zadnjem času je bilo naznanjenih več pre« kupčevalcev, ki so baje tihotapili po neki ljubljanski prodajalki svilo iz Trsta in jo prodajali pri nas po zelo nizki ccni; po 60 Din meter. Več omotov te svile je bilo za: plenjenih, vendar pa so jo prizadeti že pre« jell ker so dokazali, da so jo kupili na za« konit način.
t— Neka) o moralni vzgoji. Več sterišev je bilo naznanjenih zavoljo zanemarjanja vzgoje svoje mladine. V ospredju je sedaj dogodek neke 16!etnc deklice z malimi otroci, ki pa pravzaprav nc vzbuja pre ve. like pozornosti, ker grešijo pri nas v tem oziru križema, m!adi kakor tudi stari.
t— Epilog nedeljskega shoda. V nedeljo se jc zbralo pred Delavskim domom več sto ljudi ki so sprejeli Korenovo resoluci« jo proti odgoditvi občinskih volitev. Opa« žila se je abstinenca komunistov in nekoli« ko tudi socialistov, čeprav je nastopil Kru« šič, ki pa se je za Hrastnik zgovarjal s «rpre» hlajenjem* in da je dvorana oddana; zato se shod v Hrastniku ni vršil Kakor smo poučeni, poseti danes dopoldne posebna de« putacija g. velikega župana.
t— Krajevna orgenlzcjija SDS v Trbov l;.<h ima danes, diie 17. m are h oŠ pol 8. zvečer v gostilni Ternovic »Pod skalo« š'rs ši sestanek članov. Sesti tka se udeleži de« legat iz Ljubljane. - Odbor.
t— Prireditev sokolskega društvo. Sokol« sko društvo priredi v nedeljo, 22. t m. ob pol 8. zvečer v dvorani ge. Fortejeve ob priliki predaje olimnijske diplome bratu S. Hlastanu, mednarodnemu tekmovalcu na olimpijadi v Parizu, družabni Tečer, rdružen s telovadnimi točkami. Udeležba vsega član stva je strogo obvezna, prijatelji sokolstvt dobrodošli! Po oficijelnem delu bo prosta zabava s sodelovanjem šramlja g. Draksler« ja. Vstopnine nI prostovoljne prispevke z« zgradbo Sokolskega doma bomo hvaležno sprejemali. Osebnih vabil ne bomo razpo« Siljali. Zdravo! — Odbor.
t— Napredek naSegs Sokola. V sokolske vrste je vstopilo v poslednjem času več te« lov a d cev od socialistične »Svobode* ter od nekdanjega komunističnega društva •ne*.
Darujmo za sokolski Tabori
.JUTRO" St 65
=Torek17. m. 1925 =
življenja in sveta
Ekstremi
Kozmlčna razmišljanja.
Odkar je Olimp izgubil svoj božan-stveni nimb, živa duša ne veruje več, da je Rimska (Mlečna) cesta nastala iz curka mleka, ki se je vlil iz polnih prsih boginje Junone. Danse ve že vsakdo, da spadajo vse zvezde, ki jih vidimo aa nebesnem svodu, v neizmerno skup no zvezd, Rimsko cesto imenovano. Le-ta se nam kaže v obliki neregularnih več ali manj gosto z zvezdami posejanih skupin in so njene širinske dimenzije večje kot višinske. Svetloba potrebuje, da pohiti od enega konca Rimske ceste do drugega v njeni največji širini, tri-stotisoč let. Kdor hoče to ogromno številko izraziti v kilometrih, naj pomnoži 300.000 km, ki jih svetloba preteče v 1 sekrndi, s številom sekund, kolikor jih šteje tritisoč stoletij. Število, ki ga bo dobit ne bo baš majhno.
Med zvezdnimi skupinami, ki tvorijo Rimsko cesto, je naše solnce s svojimi planeti pač le majčken del in leži v preceišrjj oddaljenosti od centruma Rimske ceste. Oddaljeno je od njega triindvajset svetlobnih stoletij.
Z različnimi metodami katerih tukaj ne bomo t ašteva1! so astronomi ugotovili približno število zvezd v Rimski cesti. Našteti so iih v celem 1 milijardo in 500 milijonov. Čudno kaj? Saj toliko je tudi ljudi na zemlji. In pri tem nam nehote prhajajo na misel svetopisemske beset e- «... in tvojih potomcev bo kolikor je zvezd na nebu . . .» Biblijska prerokba se je torej danes zelo točno izpolnila. Drugi del prerokbe pa ni tako točen: c . . . in kolikor je peskovih zrn na morskih obalah.s Zakaj vsak otrok zna izračunati, da vsebuje že en sam kubični meter, t. j. 1000 litrov srednje finega peska več kot poldrugo milijardo zrn. Ob morskih obalah je torej milijon in milijonkrat več peska kakor je ljudi na zemlji in zvezd na nebu.
Zakon narave veli: čim manjša in malenkostnejŠa je stvar, tem več je je. Zato se tudi zvezde mnogo redkeje snidejo na svojem kozmičnem potovanju kakor molekuli plinov, ki so daleko številnejši. Če poznamo povprečne medsebojne razdalje zvezd v Rimski cesti in njihovo hitrost, lahko brzo izračunamo, da trčita dve zvezdi skupaj jedva v dobi 4 bilijonov let. Verjetnost, da se ena zvezda približa drugi v toliko, da bi jo ogrožala, pa je le desetkrat večja, torej se dogodi komaj vsakih štiristotisoč let enkrat. Nam Zemljanom se torej ni bati še precejšnjo dobo tisočletij; da bi nas uničila kozmič-na katastrofa. V tem času pa se bo tudi marsikaj na zemlji izpremenilo.
"Roke kvišku"
Nenavadno drzen roparski napad se Je pripetil te dni v \Vest Sideu, najod-ličnejšem delu Newyorka. Res je sicer, da so Newyorčani navajeni na tatvine in rope in jih zato ne spravi zlepa kaj takega iz ravnotežja. Vendar, kar je preveč, je preveč. Kaj tako drznega se v Newyorku še ni zlepa pripetilo. In zato ni čuda, da so oblastva popolnoma iz sebe.
Trije maskirani tolovaii so vrdli v vilo bogatega trgovca Miltona. komaj ko se je le-ta povrnil z ženo ponoči domov z zabave. Roparji so razbili s sekiro vrata spalnice in vrdli vanjo. Zaklicali so zakoncema z revolverjem v roki: «Roke kvišku!* in ju potem privezali z rjuhami k postelji. Nato so odvzeli gospej Miltonovi vse dragocenosti, ki jih je imela še na sebi, vredne okrog 50.000 dolarjev.
Pa to še ni bilo vse. Niso se zadovoljili s tem vse prej kot skromnim ropom. ampak so zahtevali, naj jima da še ostale dragulje. Ko je gospa Milto-nova izjavila, da ie imela vse svoje dragocenosti pri sebi, so jo napadli roparji znova in njo in njenega moža tolkli s kopitom revolverjev po glavi in po telesu, dokler se nista oba onesvestila. Nato so banditi z ugrabljenimi diamanti in biseri nemoteno zapustili vilo.
Newyorškj detektivi iščejo sedaj po vsem newyorškem mestu z vso vnemo predrzne roparje, doslej pa zaman.
Strašna smrt levje lovke
Drzni lovci na divje zveri ki izvršujejo svojo obrt za šport, so še redkokdaj umrli naravne smrti. Prej ali slej je še skoraj vsakemu izpodletelo in postal je žrtev svojega poklica. Te dni jc enaka usoda zadela v črni Afriki znano levjo lovko, gospo Oreenovo. ki ima dokaj smrti zastopnikov in zastopnic kralja vesoljnega živalstva na vesti.
Pred par dnevi je šla gospa Greeno-va na lov na manjšo zverjad. Nenadoma se je pojavil pred njo orjaški nosorog. Lovka je bila oborožena le z majhno repetirko, s katero je parkrat ustrelila na debelokožca. Osem krose! je ranilo zver, toda nobena smrtno. Od bolečin pobesneli nosorog se je vrgel na Oreenovo in jo pomandral. Nesreč-nica je bila na mestu mrtva. Ni sicer padla junaške smrti v boju z levom, med katere je skoraj polovico svojega življenja trosila smrt. vendar jo je ugonobila še večja in krutejša zver.
Nosorog se ni zadovoljil s to žrtvijo, ampak je divel po bregu nizdol in naletel na cesti na avtomobil, v katerem se ie peljal aneleški stotnik s žena Da
bi rešil soprogo, je skočil kapetan iz avtomobila, toda pobesneli zveri naravnost pod tace, ki so ga zmk "2. Ženi se je posrečilo pobegniti v avtomobilu. Napol mrtva je končno prišla na farmo. Šele tam se je čutila rešena.
Dve žrtvi je imel rinoceros na vesti. Ali tudi njegovi dnevi so bili šteti. Farmar, ki mu je stotnikova žena natančno opisala kraj. kjer je tako nenadoma umrl njen mož strašne smrti, je zasledoval zver in jo končno ustrelil.
Morilec Leirerjeve
K razjasnitvi umora demimondke Leirerjeve v Budimpešti poročajo naknadno, da se piše pravi morilec dame Julij Podor, kakor sta izpovedala na policiji njegova tovariša Saguly in Bolla. Podor si včasih nadeva tudi ime Ra-kovszky. je star 31 let in je po poklicu elektrotehnik, če treba na tudi natakar. Zdravniki so označili Podorja kot duševno abnormalnega. Zato je zelo verjetno, da sta ga njegova tovariša nagovorila. naj gre za niu po kostanj v ogenj in naj umori Leirerjevo, čeprav odločno trdita, da o tem ne vesta ničesar in da sta šele potem, ko sta čitala v listih o umoru Leirerjeve. prišla na to, da je elektrotehnik umoril demi-mondko ter da je zlatnina in srebrnina, ki jima jo je deloma prodal, deloma pa izročil v shrambo, bila last nesrečne žrtve. Policija še vedno išče pobeglega morilca in upa, da ga bo kmalu dobila. Stari Leirer, ki je bil tako zelo osumljen roparskega umora, je sedaj izpuščen na svobodo.
Odkritje prastarega
indijanskega mesta
Jz Amerike je prišlo zadnje mesece več vesti, ki pravijo, da so prišli na tem ali onem kraju na sled starim indijanskim naselbinam. Predvsem je treba ločiti dve središči: Mehiko in južni del Severne Amerike, tam okrog Ria Granda, ki nekako loči Severno od Srednje Amerike.
Pred dobrima dvema mesecema so naleteli arheologi pri raziskavanju razvalin mesta starih Indijancev na dobro ohranjena svetišča, monumentalne stavbe in prav čedne hiše navadnih meščanov. Iz raznih okraskov in arhitekture poedinih stavb se vidi. da je bil takratni narod, nemara predniki Toltekov, na precej visoki kulturni stopnji. Odkopa-vanje tega mesta se marljivo nadaljuje.
Sedaj prihaja zopet iz Amerike vest, da so odkrili arheologi v drugem, severnem središču stare indijanske kulturo naselbino precejšnje razsežnosti. To mesto mora biti staro kakih deset tisoč let. Ekspedicijo vodi arheolog Hayes. Sklepajo, da je to najstarejše zasuto mesto v severni polovici Amerike. Razvaline se nahajajo v Južni Ne-vadi. Porušeno mesto se razteza kakih devet kilometrov daleč ob močvirnati reki med mestoma St. Thomasom in Overtunom.
Iz najdb se vidi. da so Indijanci plemena Pueblo, na čijih ozemlju se nahajajo še danes veličastne stavbe, stara več tisoč let in izborno ohranjene, obdelovali že zdavnaj te pokrajine, ki takrat nikakor niso bile tako puste kakor dandanes, ampak zelo rodovitna tla. Gospodovali niso tod možje, ampak žene. ki so imele prvo besedo.
Dasi raziskujejo ameriški arheologi z veliko vnemo prastare naselbine davnih indijanskih narodov v Mehiki in južnem delu Severne Amerike, vendar čaka ves znanstveni svet ameriške Unije, pa tudi drugod na izid Fawcettove eks-pedicije v notranjost Brazilje, ki hoče odkriti prastari mesti sredi nedostopnih gozdov, ki sta, kakor računajo arheologi. najstarejši mesti na svetu, okrog 17.000 let in je morala tod teči zibelka človeštva. Domnevajo, da so se prastari narodi odtod selili proti severu, proti srednji Ameriki in tam ustanovili nove naselbine, iz katerih so se razvila nova kulturna središča izumrlih indijanskih plemen.
Pogrezajoče se mesto
Mesto Šleška Ostrava Je zapisano počasnemu poginu. Pod vsem mestom se nahaja daleč naokoli premogovnik s svojimi na stotine kilometrov dolgimi rovi in jamami. Vse mesto se torej nahaja nad prepadom, pred katerim ga varuje le razmeroma tenka plast zemlje. Zaradi dolgoletnega kopanja premoga so se na površini zemlje jele kazati razpoke. Prej ali slej se bo mesto pogreznilo v globino.
Prvi znaki nezadostne nosilnosti zemlje so se pokazali že leta 1912. na veliki stolnici, ki je dobila na vzhodni strani veliko razpoko. Tla so se začela pogrezati, tako da je bilo treba notranjost cerkve izprazniti in vhode zazidati. Cerkev so prepustili neizbežni usodi ker ni nobenega izhoda, da bi se dala stolnica rešiti.
Ista usoda preti sedaj tudi mestni bolnišnici in meščanski šoli v Sleški Ostra-vl Zaradi počasnega a stalnega pogre-zanja zemlje so tla v teh stavbah na več krajih dobila luknje in stene so Jele pokati. Nevarne razpokline so nastale tudi v ostrešju in celo v kleteh. Na meščanski šoli so se pred kratkim podrla velika vežna vrata s sosednijm zidov-jem. Vsi ti znaki pomenjajo počasno ali tembolj gotovo katastrofo.
Vse nove hiše * Sleški Ostravl n
zidajo tako. da se uda pri morebitnem pogrezanju zemlje ves temelj stavbe. Menda ni treba omeniti, da se debelost zemljske plasti neprestano meri m da se hiše po možnosti zidajo Ie tam, kjer za par desetletij ni pričakovati, da bi se tla pogreznila. Mestna uprava je dosegla pri upravi premogovnika, da se je ustavilo kopanje pod novim magi-stratom._______
Pomladanske ulstre
In obleke najfinejšega angleškega sukna, Izdelane po mojstrskih najmodernejših krojih, si naročite priznano najceneje pri
DRUGO SCHNAB, Ljubljana
* i
X Velikanska sinagoga v Londonu. V angleški prestolici se je začela zidati nova židovska sinagoga, v kateri bo prostora za 14.000 ljudi. Stroški bodo znašali 46.000 fun tov (približno 14 milijonov dinarjev), no. tranja oprema pa 10.000 funtov (tri milijo« ne dinarjev). Temeljni kamen ja položil židovski bogataš Claude Goldsmid M on te« fiore. Gradba bo trajala nemara več let
X Tajinstvena epidemija v Ameriki. Iz Chicaga prihaja vest, da se je ondi nenado. ma pojavila popolnoma nova in doslej ne» znana bolezen, ki je tekom devetih dni zah« teval nad 200 smrtnih slučajev. Oblastva skušajo epidemijo omejiti. Znaki bolezni so na eni strani zelo podobni simptomom influence in pljučnice, na drugi strani pa so zopet popolnoma drugačni. Zdravniki raziskujejo vzroke in bistvo te neznane bolezni
X Žena bivšega nemškega cesarja cbo* lela. Žena razcesarja Viljema, Hermlna, je te dni nevarno zbolela in prišla v Berlin, kjer jo je pretekli torek operiral znani spe« cijalist za ženske bolezni. Bolezen poteka normalno, tako da bo kajzerjeva žena v kakih 14 dneh ozdravela.
X Globoko padel. Pred par tedni so pl» sali madžarski listi, da se je oženil baron Julij Strahlendorff s podvratarico v Budim.
peš ti. Sedaj je prijavila grofica Degenfeldo.
va, ki stanuje v isti hiii, da ie dalje časa krade nekdo ia njeno kleti premog in drva. Izginilo ji je tndi več drugih reči, med nji« mi tri banje. Detektivi, ki so se bavili z zadevo, so dognali, da ne more biti tat nih s če drug kot baron Strahlendorff, ki je de. janje na policiji tudi priznal.
X Princ Napoleon proti tvoji ženi. N ew< vorško sodišče se bavi te dni z zelo nena> vadno tožbo, kl jo je naperil princ Jerome Napoleon, nečak zadnjega francoskega ce« sarja Napoleona III., proti svoji ločeni že« ni Blanchei Pierceovi zaradi sleparije. Trdi namreč, da je porabila žena njegovo bole« zen, ko je ležal v senatoriju, in mu pred« tožila v podpis listino, s katero ji izroča vse svoje imetje. Branitelj ločene Napo. leonove žene izjavlja, da trditve princa ne drže. Gre za premoženje v vrednosti pol milijona dolarjev.
X Ogroženi Helgoland. Znani otok Hei« goland polagoma izginja v Severno morje. Sčasoma se je pogreznil že velik del obale z obširnimi kopališči v vodo. V pondeljek jc zopet padlo na vzhodni strani obdelane« ga višjega dela otoka v bližini Kazina, pri« bližno 3000 kubičnih metrov zemlje in ka« menja v morje. Zelo ogrožena je ravnokar dozidana vila nekega bančnika iz Berlina. Vrtni paviljon visi nad skalnato steno. Stranska hiša rile, kjer stanuje služinčad, stoji sedaj naravnost na robu skale in jo bodo morali podreti. Ker ima skala mnogo večjih in nevarnih razpok, je dalo oblastvo zapreti več poti na gornjem koncu Helgo« landa.
X Nesrečni petek in usodna itevilka 13. Se vedno je na svetu dovolj babjevemih lju« di, ki verujejo v to, da je petek nesrečen dan, številka 13 pa nesrečna številka. Ne« davno se je zglasila v londonskem uradu za poroke mlada sedemnajstletna deklica s svo* jim zaročencem. Ko se je bilo treba odločiti in zapečatiti ceremonijo z običajnim »da«, pa sc je dekle začelo kujati. Bruhnilo je v jok in ihtenjc ter je na vprašanje, čemu to, odgovorilo, da se boji poroke, ker jo ho« čejo poročiti na petek in povrhu še dne tri« najstega. Navzoči komisar in ženin sta ji morala dopovedati, da dan in datum nimata nobenega vpliva na zakonsko življenje. — Sele potem je deklica dovolila, da je urad« nik zvezal njeno roko z roko zaročenca, na« kar je par podpisal ženitovanjsko pismo.
Vrhniška tragedija
Bistra, 15. marca.
Tragična, globoko tragična je ta domača ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi. Ivanke Jerebove in Adolfa Ogrina. Ljubezen njiju dveh je končala s smrtjo treh: njunega deteta in njiju obeh.
Vzljubila sta se v zadnjih letih, nihče ni vedel, kdaj; morda se niti sama nista zavedala, kako ln kdaj so se začela vezati njuna srca v naivni medsebojni zaupljivosti in polotroških erotičnih na-gnenjih. Bila je šolarška ljubezen, dasi
Ivanka Jerebova.
nista skupno hodila v šolo. A vedno sta se srečavala in našla, drugovala si na poteh in miila svojo mladostno navezanost v idiličnosti Bistre, onega tihotnega prikrajka ob borovniškem polhi, kl s svojo »graščino* (nekdaniim samostanom) samuje tik pod pobočjem Galleto-vega boršta ob prikraini cesti sredi med Verdom in Borovnico, kier izpod skal vre zelena Bistrica naravnost v struge današniih Galletovih ža^ To je ona Bistra. ki jo ie Zupančičev cel;ski grof Herman prištcl za ti<=ta davnr*. leta med «nlešoče kioštre*: Pleterje, Zajček in Bistra — vsa bistra . . .
Dandanes ta bistriški stari klošter vzdržno kljubuje zobovju časa in deli usodo svojega tovariša Zaička: ni v n'em več asketskih menihov, v niego-vih bornih traktih bivaio obitell lesnih delavcev in žagariev. ki si z dnevnim zaslužkom v borštu ali pri žagi skrbijo vsakdani! kruh in živijo kakor kolonija zase. enakomerni v dnevnem delu in zadovoljni v tei široki samoti, ki se razgleduje preko ravnine tja do Žalostne gore in še dajie do belo kovane verige Kamniških planin, pa navzdol do silnega borovniškega viadukta. Vzadaj vseskozi ob cesti se dviga smrečni boršt navkreber, le železnica si skozi krči pot tia nreko meje.
Tu. v tej Bistri je vzrasla Ivanka Jerebova, hčerka Galletovega Žagarja, poštenega očeta. V dvanaistem letu je Izgubila mater in nato začela sama fto-spodiniitt očetu. Ob nedeljah Je v Bistro prihaial Adolf Ogrin Iz Borovnice, sin železniškega zidarja. Dve leti Je bil starejši od Ivanke in drugih otrok, toda družil se je samo z njo in ona z njim; pri igri na travniku, pri Jagodah t borštu in povsod se je utrjevala njuna orc-čudna zvestoba In medsebojna navezanost. A šlo je leto za letom: Adolfu Je bilo šestnajst let ko je stopil v delavsko službo pri železnici na Verdu. Ivanki štirinajst, ko se je začela razcvitati in zoreti v brhko dekle. Njuni sestanki ao Bfloiafi redni, a vseskozi polni nato
nih sanjarij in razodevania skupne bodočnosti. Štiri dobra leta je trajalo tako. dokler Adolf ni odšel k vojakom. Pisal je iz Makedonije redno in vztrajno, še-gavo in ljubeznivo. Ivanka mu ie odgovarjala in mu ostala zvesta; mar ii drugih fantov! Vse je bilo pismeno sklenjeno: da Adolf po odsluženi vojaščini poide k orožništvu in si nato njo poišče za nevesto. Zgodilo se je prvo, drugo ne. Adolf je šel k orožništvu. začel službovati v Zagorju, nato v Ljubljani in
Adoll Ogrbi
škofiilei. Odtod ie zahajal v Bistro k Ivanki in ji otel nedolžnost. Njena pisma Pravijo, da se mu ie žrtvovala le za težko pretvezo, da Adolf ostane njen. Lani v juniju je Adolf poslednjič vaso-val pri njej. dasi sta se nato pred Božičem. ko je bil začasno dodeljen v Borovnico. še dnevno sesta;a!a. O Božiču sta se tudi videla noslednjič. kart! radi znatne lahkomišljenosti so Adolfu v Škofljici, kamor so ga z novim letom dodelili. poslej bili zabranieni daljši izostanki. A v njej se ie medtem dramilo dete pod srcem. Pisala le ljubimcu ob-unna pl«ma in ga prosila sveta, da se otme sramote. Za svojo čast le bila pripravljena žrtvovati vse. Ljubimec Ji je resno odgovarjal in ustregal z nasveti, priporočal žganje s soljo, vroče kopeli in vsakoteke nujne padarske recepte. Vse je ostalo zaman in brez učinka; približal se je dan materinske muke. dasi o Ivanki nihče, sodeč po zunanjosti, ni slutil ničesar »takega*.
Na Pepelnico ziutraj. dne 25. februarja. ko je oče odšel na delo k žagi se je Ivanka je bila doma in mu prinesla sko dete Nihče ni bil nriča njenega trpljenja, nihče v pomoč. Tekom dopoldneva je prišla neka soseda trkat, a ni bilo odgovora. Tudi oče opoldne ni mogel v stanovanje ln ie ostal brez kosila. Menil je. da ie hčerka šla po kakih važnih opravkih za Galletove. kjer je bila v službi šele zvečer ob šestih se je oče zopet vmil in našel odprta vrata; tudi Ivanka je ostala doma fn mu prinesla večerjo: krompir, zalit z juho od pustnega dns.
•Za božjo voljo,» je dejal oče. «saj danes je post pa mi daš pustno juho!»
•Nisem imela druzega,* je odvrnila Ivanka.
Oče nf ugovarjal. Tudi je v kuMnJJ In čumnati navzlic opešanemu vidu — 67 let že šteje — na tleh opazil sledove krvi a ni povpraševal dalje, temveč po-veČerial, odmolil in legel k počitku. Tudi Ivanka Je storila tako, aH v njeni duli jg	TMž'aJg*1 tirifns buda
po tem dnevu, v katerem se Je izvršilo prvo dejanje njene tragedije, ko je dopoldne takoj po oorodu povila otročič-ka v papir in svojo srajco, prevezala zavojček s špago. ga položila v majhen zaboj in odnesla v temno grajsko klet, kier ga je položila v kot ob kupu žago-vine . . .
Naslednje dni je bilo vse kakor po starem. Nihče ni sumil ničesar. Ivanka je redno zahajala v službo, opravljala hišna dela in z zatajevanjem svojih bolečin celo žehtala perilo. Tretji dan je pisala fantu na Škofljico, kako je stvar ukrenila. Dva dni nato je on odgovoril, da je v redu tako.
Toda posledice poroda se navzlic ogromnemu zatajevanju niso dale krotiti. Tekom desetih dni se je Ivankino stanje tako poslabšalo, da je spoznala edino rešitev v tem, da se odpravi k zdravniku. Dne 10. marca zjutraj je Galletov kočijaž zapregel in peljal Ivanko na Vrhniko. Ustavila sta se pred Jurčevo gostilno.
"Bom kmalu prišla.* je dejala Ivanka kočijažu, «nič ne izpreži; pri zdravniku naglo opravim.*
In se je podala k distriktnemu zdravniku dr. Šabcu. Ni prosila za zdravniško pomoč, temveč, ker jo je vest še huje mučila kakor fizične bolečine, za nasvet, kaj naj stori. Zdravnik ji je svetoval. naj pač stvar sama prijavi orožnikom, kakor jo je izpovedala njemu.
Ivanka je odšla. Zdaj je vedela, da je odločitev le v dvojem: da stori, kakor ji je nasvetoval zdravnik, ali pa... Kočijažu je še deiala. da gre v lekarna Izginila je naglih korakov po slavni časti, koncem hiš pa zavila preko travnika. proti Ljubljanici To je bilo okrog 9. dopoldne, ko je z nizkih oblakov začel pršiti droben sneg in se je bližalo neurje tistega dne k finalu drugega dejanja Ivankine drame . . .
Kočijaž je čakal in čakal, mudilo se je domov. Povprašal je za Ivanko v lekarni, kjer se ni oglasila, iskal jo po gostilnah, a zaman. V pršečem sneževju in vetru je končno s praznim vozom pognal po cesti proti Bistri Poiskal je Ivankinega polbrata. Franca, ki je kolar pri Galletu in stanuje s svojo ženo istotako v gradu. Povedal mu je, da Ivanke ni bilo najti nikjer. France je takoj zaslutil nezgodo in se takoj podal na Vrhniko, pa naravnost k zdravniku. Tu je doznal Ivankino nesrečo; in ker je dobro poznal njeno sramežljivo, rahločutno naravo in bojazen pred ljudsko sramoto. je vedel, da je z Ivanko končano. Podal se je še k orožnikom, ki o stvari še niso doznali ničesar; zdaj so takoj z njim odšli v Bistro, preiskali stanovanje in grad, in našli v kleti zavojček z mrtvim detetom, v peči pa napoi ožgano pismo Ivankinega ljubimca Ogrina. v katerem ji je sporočil, da se strinja z njenim ukrepom. Ivanka je torej že zjutraj pred odhodom k zdravniku bila odločena na vse in je hotela rešiti vsaj svojega ljubimca s tem. da je njegovo usodno pismo vrgla v peč. A pismo ni docela zgorelo . . . Orožniki so otroka odnesli v mrtvašnico na Verd, kjer pa zdravniška obdukcija ni mogla ugotoviti kakih posebnih znakov deto-mora.
Iskanja za Ivanko so ostala prvi dan navzlic vsemu prizadevanju vrhniškega orožništva brezuspešna. Ljubljanica je bila kalna. Morda pa je Ivanka odšla v Ljubljano v bolnico? Podnarednik Kab-lar je šel iskat po vseh ljubljanskih bolnicah. Ni je bilo. Morda se je zatekla k svojemu ljubimcu v Škofljico? Narednik Tomšič se je naslednje jutro podal tjakaj. Tudi tu je ni bilo, a njen ljubimec pri zasliševanju začudo ni kazal na zunaj nikakega presenečenja. Priznal je avtentičnost ožganega pisma in predložil tudi vso ostalo korespondenco, iz katere se je razvidelo. da je bil splav (odnosno ugonobitev plodu ljubezni) dogovorjen radi Ivankine obupne bojazni pred sramoto.
Navzlic Ogrinovi ravnodušnosti pri zasliševanju sta narednik Tomšič in škofljiški komandir narednik Škerjanc pazno motrila vsako njegovo gesto. Ko se je takoj po zasliševanju podal v svojo spalnico, sta mu sledila: pospravljal je nekaj po svoji omarici, a se je kmalu vrnil in šel s komandirjem Škerjancem v kuhinjo h kosilu, dočim je narednik Tomšič ostal v pisarni. Pri obedu nista izpregovorila. Komandir se je vrnil v pisarno, Ogrin pa se je stihoma podal v svojo sobo. Naenkrat je počilo. Škerjanc in Tomšič planeta k vratom: tudi z Ogrinom je bilo končano! V smrtnih izdihljajih se je nagibal na posteljo vznak, ob njegovih prsih je slonela cev njegove puške, petelin je bil navezan z zanjko ob stopalo desne noge. s katero je sprožil in si pognal kroglo naravnost v srce. Njegove steklene umirajoče oči so še hotele nekaj povedati; parkrat je še dihnil in izdihnil Tako je bilo dopolnjeno tretje dejanje.
Na Vrhniki je brat veleposestnika Je-lovška v četrtek šel k Ljubljanici ogledovat sulce. Blizu svojega malega kopalnega paviljončka Miramara je v globini dveh metrov zagledal mrtvo žensko truplo. Bila je Ivanka. Zbrali so se Ljudje, jo potegnili na kopno in odpeljali v mrtvašnico. V petek so jo pokopail njen skrbni polbrat France je po velikem trudu dosegel cerkven pokop v b'ago-slovljeno zemljo. Ljudstva se Je zbralo obilo. Skoro istočasno so na Škofljici pokopali njenega s smrtjo združenega ljubimca Adolfa Ogrina.
Tako je končala ljubezen dveh mladih ljudi, idilična v njuni navezanosti iz otroških let in globoko tragična v njunem žrtvovanju za spas pred svetom In njegovo sodbo. Nt take comače tragedije v knjig! in na odru; doživeti smo Jo morali žal v življenju.
„JUTRO" «. 65
: Torek 17. m. 1925=
ospodarstvo
še o mlekarski šoli na Gorenjskem
Vprašanje mlekarske Sole se }e načelo prt nas takoj po prevratu, in sicer na Vrhniki, kjer so se vršili na ondotni moderno opremljeni zadružni mlekarni že pred voino večmesečni mlekarr.kl tečaji: Skrajno čudnemu nastopu ondotnega veljaka pr! prvih pogajanjih za mlekarsko Šolo se je zahvaliti. da se je opustila sploh vsaka nadaljna irisel na Vrhniko in da se je prenesla vsa akcija za šolo v Bohinj, kjer je vprašanje taki šoli so bile tedaj umeriene, ker se ie hinju je sirarstvo trdno zasidrano in je potrebno pomoč!. Tudi so se vršili tukaj že pred vojno sirarski tečaji. Naše zahteve po taki šoli so bile tedaj umerjene, kjer se je šlo za šolo. ki naj bi ustrezala potrebam naše Slovenije.
V tistem časa se Je sprožilo vprašanje mlekarske šole v Skofji Loki in podprlo z večjo količino mleka in z bolj centralno lego kraja. Pri iskanju primernega prostora je prišla tudi zadružna mlekarna v St. Jurju ob juž. žel. na vrsto. Oba kraja pa izdaleka nimata tako vitalnih Interesov na razvoju sirarstva, k! ima biti važna stroka bodoče šele. kakor ;ih ima Bohinj. V zadnjem času se ie pojavila tudi zahteva, da naj bi veljala nova mlekarska šola za vso državo.
Ako naj šola uspešno deluje, ni zadosti, da izdeluje proizvode sposobne za svetovni trg, ampak mora tudi sicer ustrezati svojemu namenu. Ona mora pošiljati v prakso moči, ki se bodo zavedale svojega poklica, kl se ne bodo znale le z uspehom poprijeti enega in drugega de'a v mlekarni, ampak ki se bodo znale tudi prav orijenti-rati in prav uveljavljati pri organizaciji mlekarskega obrata v različnih krajih naše države. da ne bodo nastajale stične polomije, kakor smo jih pri nas že doživljali.
Kar se tiče proizvajanja za svetovni trg. Je pa pomisliti sledeče. "Mrarski in mlekarski proizvodi raznih dežel so hi'1 že dolgo prej na svetovnem trgu. predno so nastale po teh krajih mlekarske šole. Prlp:satl je to Izredno ugodnim razmeram teh dežel. Za svetovni obrat je treba nmožmske produt-c!je prvovrstnega blaga in mno<rostranskega povpraševanja po tem blaeu. Emodolski sir je b!l že svetovno znan in cenjen, predno Je nastala prva mlekarska 5o'a v SvicI. ln tako ss je godilo tudi z drugimi proizvodi, ki jih imamo na svetovnem trgu. To vidimo tudi pri v;nih. S'oveča renska, francoska in druga vina so bila znana svetovnemu trgu. predno so nastale vinarske šole. Sole nam danes pomagajo, da se razširja in izponol-ajuje radialno proizvajanje, da odvračajo pogreške in bolezni na proizvod h Itd. itd.
Pri nas smo v tem oziru zaostali. Krivo pa temu ni le pomanjkanje mlekarske šole. ampak sploh vse naše za svet3vni obrat manj usmerjene In manj ugodne raz nere. naše bolj skromne produkcijske razmere Itd. itd. Z Dansko al! pa Švico se pogledom r.a mlekarstvo sploh primerjati ne moremo. Zato se oa čudno bere trditev, da moramo natančno ubirati pot za stopnjami teh dežel! Pri nas je velika napaka, da se precenjujemo ln da hočemo slepo posnemati kraje, ki Imajo bistveno drug položaj. Sai se ne dajo taki Izgledi tako presajati kakor sadno drevie. A'i nismo b'11 dosedai že dosti tepem. ker smo preveč šušmarsk! z na-§im mlekarstvom?
Važno vprašanje za osnovno mlekarske šole. ki naj vpliva na sedež in obliko šole, n! le proizvodnje b'aga svetovne vrednosti kar se končno samo ob sebi razume — ampak to, kako naj se udejstvuje tak zavod, da bo odgovarjal obstoječim razmeram in potrebam domače države, v koliki meri Ir r.a kak način naj se peča s srirarstvom jr splošnim mlekarstvom, dalje ali naj se op! ra v svojem obratu bo!J na k a k o v o s • mleka, kl ga mora prejemati in predelovati ali pa naj gleda predvsem na množino in naj pride mleko od koderkoli In kakr-faega koli izvora si bodi. Naše majhne In »pisane« razmere zahtevajo od nas, da odgovarjamo z bodočo šolo na ta vprašanja
To je točno, da se sedanji način bohinjskega gospodarstva ne da na glavo postavit!, ali ravnotako je jasno, da se naša dežela ne da izpremenrti v Dansko! Saj se glede mlekarskega obrata še z bližnjim: planinskimi deželami, ki so nam vse bo!j sorodne,, ne moremo dobro primerjati. V Švici je delovala skraja ena sama mlekarska šoia: predelovala Je na dan po 1000 kg mleka. !n kolikega pomena je bila ta šola z? n-^-itio rr>*v'to in v«es"!ošno n^ekarstvo! Tndi v bivši Avstriji je bila za vse planinske dežele ena sama mlekarska šola v Dor-Jiu n3 Fredarlskem. ki je predelavala dnevno po 1800 kg mleka. Pri nas pa zahtevamo ko: predpogoj 4000 kg dnevne predelave!
Če se zastopniki gospodarskih organizacij boje pred riskantnostjo šolskega obrata v Skofji Loki, se temu ne smemo čuditi spričo dosedanjih nensoehov. Temu niso krivi le »mlekarji za t lo«. ampak tudi vsi drugi, ki so organizirali taka podjetja in ki so jih začeli na slepo srečo. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bl se morala ta industrija absolutno odsvetovati preprostim kmetovalcem ah' pa, da bi bilo postaviti na vodilna mesta prepros'e Bohinjce. Uvažujrrto v vsem obsegu vse življenjske pogoje ln možnosti takih obratov predno jih osnujemo! Premalo podprtim poskusom pa bodi tudi pri nas konec! Hvala Bogu. da smo imeli v enem in drugem kraju toliko domače inteligence, da Je še o pravem času Izpre-gledalo nevzdržnost in nevarnost zavoženih mlekarskih obratov.
2e zadnjič sem poudarjal, da Je treba računati z domač im I prilikami In možnostmi. Drugače zidamo na pesek! Po dosedanjih Izkušnja« ne gre. da bl postavili usodo bodoče mlekarske šole na eno karto. Bodoča šo!a imej vse potrebne pogoje in garancije, da bo uspela in da bo kos svetim oata&un.	R.
Anglija in jugoslovensko gospodarstvo
O prilikah v naši državi so na zapadu se« lo maio au pa ucioeuu lulormnaui. naše saaui ke v tej zailcvi slon premalo, radi cesar nam ueua.Uunjt.ni soscuje z lan^oio širijo napačne inloriuaeije. V rraneiji nas siecr ue..olUo bolje poznajo, a za.o v Aa« giiji toliko manj. Kadi tega moremo le po« id.aviti vsa* spis, ki izide v angleškem ča« sopisju in ki siva.no razpravlja u nai in pri« ii.vah. Tako je uedavuo izs.o v angleškem konservativnem listu cMorning tost» p is« mu bivšega angleškega vojnega atašeja v Beogradu generala Fluoketta, ki v njem po« daja svoja opazovanja v nasi d.žavi. iz pis« ma povzemamo važnejše ugotovitve, ki so naslednje:
»Iz novih volitev je Pašičeva vlada izšla z odloeno večino in je podoba, da bo s tem kontinuiteta uprave v Jugoslaviji za nekaj časa zasigurana. V bodoče bo torej v Jugo« slaviji vladala mirna politična atmosfera in gospodarski razvoj države bo mogel zato napredovati brez pogostih vladnih kr iz. i'o« litic:;a stabilnost bo prinesla s seboj rv?v<> čar.o gospodarsko stabilnost.
Naravno bogastvo Jugoslavije se ni do. volj znano v Angliji. Tudi se tu še ne ve, da je pred vojno Avstro»Ogrska s svojo politiko zasledovala zaviranje gospodarske« ga razvoja lastnih jugoslovenskih pokrajin, dokler bi se njena lastna pozicija ne utrdi« la in si zasigurala pot proti Solunu.
Jugoslavija nujno potrebuje inozemski kapital in tehnično pomoč, da lahko izkori* sti svoja naravna bogastva, ki obstoje v glavnem iz hranil, lesa in mineralij. Anglij.i bi mogla k temu prispevati svoj delež Ena g'avnih ovir razvoja ang!eško*iugos!oven« skih trgovinskih odnošajev je bila doslej skoro popolna brezorijentiranost, ki vlada v Angliji glede Jugoslavije. Inlormacije, ki se nanašajo na Jugoslavijo, izvirajo navad« no iz sosednjih in često sovražnih držav in se dopolnujejo s srbofobsko propagando v Londonu živečih strastnih pristašev Bolga« rije in Albanije. Zaradi tega se Jugoslavija tu smatra še vedno kot nekonsolidirana dr« žava, kjer komaj obstoja varnost življenja in premoženja, dočim si je v resnici nova kraljevina izza vojne krepKO prizadevala, da spravi v red svojo politično in gospodarsko stavbo ter da dvigne deželo na ono stopinjo, na kateri more nuditi zadoitno varnost tu« jemu kapitalu.
Noben poznavalec prilik na bližnjem vzho du ne more tajiti, da bi bilo koristno za Anglijo, ako je udeležena pri gradnji bodoč« nosti Jugoslavije, kajti v negotovih letih, ki bodo prišla sedaj, more eksistenca nam pri« jazne vojaško močne države v južno»vzhod» ni Evropi ki je z nami tesno zvezana po skupnem prizadevanju za veliko stvar in odločena, da se brezobzirno bori proti ko« munizmu. postati činiteli velike važnosti, katerega prezirati ali podcenjevati od naše strani, bi bila pogreška.»
To odločno stališče uglednega Angleža napram naši državi nedvomno ne bo ostalo brez odmeva v Angliji In bo gotovo tudi prinomoglo do prijaznejšega razpoloženja angleškega javnega mišljenja napram nam
Tržna coročila
NovosadsVa b'agovna borza (16. t m.) Pš en 1 c a:« banatska, 2 vagona 450. Turščica: baška april - maj, 30 vagonov 192.50; april, 30 vagonov 1*7.50; marc -april, 10 vagonov 1*0; maj-junlf, 200: banatska, april-maj. Tisa, 30 vagonov 105; sremska. mtirc-april 3 vagon! 185. Tendenca nespremeniena.
Dunaj kl goveji sejem (16. t. nO Promet miren. Cene bikom poskočile. Za kg žive teže notirajo v šllingh: voli 0.84 do 1.70 (izjemno do 2.10). biki 1.50, krave 1.30, slaba živint 0.95 šilinga.
— Stanje Narodne banke. (Porast podloge In zmanjšanje obtoka). V prvem tednu t. m. pokazuje izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. da'jnje znižanje eskonrpta In lomhar-da za 17.4 milijona na 1337.5 miKjona Din. 2iro je znižan za 21.4 milijona na 562 milijonov Din. Novčanična podloga se je povečala za 17.4 milijona na 447.397.862 Din v zlatu po predvojnih paritetah. Obtok novčanlc je nazadoval za 13.6 milijona na 5..746.302.I00 Din. Drugih materijalnih sprememb ni bilo.
= Carinska konferenca v Ljubljani. Trgovska h) obitniška zbornica v Ljubljani obvešča interesente, da se bo vrši!a prihodnja carinski konferenca v torek 17. t. m. ob 5. popoldne v carinskih prostorih.
= Redne občne zbore lm2jo- To vama za špirit In drože. d. d. v Račjem 31. t. m. ob
16.	v družbeni pisarni v Račjem: Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani. 1. aprila ob
17.	v poslovnih prostorih v Ljubljani, Maistrova 10; Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru, 2. aprila ob 11. v ravnateljskl sobi te tiskarne v Mariboru: Ljubljanska kreditna banka 4. aprila ob 15. v bančni dvorani lastnega poslopja na Dunajski cesti 1.
= Produkcija rud meseca januarja t L t Sloveniji. V mesecu Januarja t. 1. se je izkopalo v Sloveniji 191.324 ton premoga napram 166.11 tonam v decembru 1924 in 182.931 tonam v januarju 1924. Produkcija svinčene rude Je znašala v januarju L L 862 ton.
= Glavna skupščina zagrebške borze se
bo vršila 28. t m. z običajnim dnevnim redom.
= Svetovni kongres trgovcev v Pragi
se bo vršil meseca septembra L 1. Na kongresu se bo razpravljalo o svobodni trgovini, o reformi koledara, o vprašanju praznikov, nedovoljeni konkurenci in ostalih vprašanjih, ki se tičejo trgovine.
= Snovanje lesnega trasta na Balkana. Dunajska »Borse« poroča, da se Je v Bukarešti vršila konferenca vseh lesnih in-teUiUccv Rum unije ter lailopnikov It* i
ne Industrije v JugostavlJI In Bolgarski
Na konferenci so stavile vodilne lesne tvrdke Rumunije predlog zi. ustanovitev trusta pod Imenom »Acordo«. Z druge strani se ta vest zanikuje, češ, da so se vršili samo neobvezni razgovori. Jugoslavija se menda za trust ne bo ogrevala.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo bluz in hlač ter čevljev na 21. t. m. Vzorci tn natančnejši podatki se dobe pr! ekonomskem odelenju te direkcije v Ljubljani. — Direkcija državnega rudnika v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 8 kompletnih garnitur klosetov Oglas v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
— Pred znižanjem avstrijske obrestne mere. Z Dunaja poročajo, da sc v dunajskih finančnih krogih računa v najb'ižjem času na znižanje obrestne mera za 2%.
= Močan padec cen na svetovnem žitnem trgu. Po poročilih iz Chicaga je v petek cena pšenici padla za 15 centov na okrog 166.5 centa, cena turščici pa za 7 centov. Ker so poročila o posevkih iz večine držav na svetu ugodna, ni misliti več na kakšne ponovne visoke skoke cen.
= Svetovni sladkorni konznm. Po F. O. Llchtu je znaša! konzum sladkorja v mesecu januarju t. L: v Nemčiji 95.596 ton (v januarju 1924. 45135). v Češkoslovaški 31.825 ton (28.792) v Franciii 83.799 ton (79 871 ton), v Holandiji 19 059 ton (14.601). v Bel-gl-"i 14.774 ton (17.946). v Anglih' 145 637 ton (148.224), skupno 290.691 ton (334 569), v Severni Ameriki 203000 ton (158 948) v celem 593 691 ton (-193.517). Sladkorni konsum za dobo od septembra 1924. do januarja t. 1. je znašal: v Nemčiji 576.183 ton (374 659), v češkoslovaški 164.663 ton (160 894), v Franciji 403 512 ton (360.771). v Ho'andski 98.175 ton (94.411), v Belgij! 79 150 ton (72.912), v Angliji 713 353 ton 707.381), skupno 2.035.036 ton (1.771.468), Severna Amerika 926 880 ton (905.960), v celem 2,961.916 ton (2.677.428).
= Plač*1ne težkoče <tora'ske teksflne tvorn'ce. 2e 30 let obstoječa tvornlca pletenin Jullus GSnsler na Dunaju je prišla v plačilne težkoče. Pasiva znašajo 3.75 milijarde, aktiva pa 2 miHjarde aK. Tvrdka po-nuia 35 odstotno poravnavo.
= Obtok novčanlc v Franci ie nazadoval po Izkazu 12. t. m. za 15.97 milijona na 40.87 milijarde frankov.
= Obtok novčanlc v Angliji je nazadoval po izkazu 12. t. m. za 627.000 na 124.2 milijona funtov šterlingov.
= Prodttkc'Ja sirovega mineralnega oHa v Rnmmil*L Po statističnih podatkih se je prodiic!ra!o v RumunIM tekom leta 1924. 1,850.000 ton sirovega mineralnega olja, to Je za 22% več kakor leta 1923.
= Kritični po'oža! v tekstilni lndnstrill v Lodzn. fz Varšave poročajo: Pred kratkim je bankrotirala največja tvornlca tekstilnega blaga v Lodzo JnllJ Helnzel. ki nI mogla poravnati svoje inozemske dolgove za si-rovine. ki tih je nabavila. Vobčs se nahaja poljska tekstilna Industrija v zelo kritičnem položaj največ zarad! pomanjkanja gotovine !n deloma rad! slabega razpečavanja Izdelkov. Zato se poraja Ideja Izseljevanja in preložitve obratov v Inozemstvo, predvsem v Jugoslavijo. Palestino In Rumunijo.
= Ukrepi za zboPšanJe švicarskega franka. Švicarska narodna banka je ponovno uporabila del svoje velike za'oge zlata v intervenc'jske svrhe za švicarski frank. Po Izkaza 7. februarja Je oslabela zaloga zlata v prvem tednu februarja za 17.5. miliiona frankov. Na drugI strani pokazuje Izkaz znatno nazadovanje obtoka novčanlc.
= Svetovna prorfnkcPa z1a»a je znašala v letu 1924. 15.233.794 unc napram 14,434.019 tracam v letu 1923.
Iti. marca:
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe In v oklepajih kup-čijskl z?k!jučki) Vrednote: 7-odst. po-sojilo 65.5 — 67.5, 4-odst kranjsko deželno Iz L 1888. 0 — 22.5, 4.5-odsL kranj ko deželno melioracijsko iz 1911. 0 — 22.5, 4 5 kranjsko deželno iz 1917. 0 — 22.5, vojna škoda 0 — 150, Ce'jska p-sojfnlca 209 do 211. LJub'j?nska kreditna 235 — 0. Mcr-kamilna 110 — 130, Praštediona 840 — 850, Slavenska 70 — 0. Kreditni za trgovino 190 — 200. Strojne 0 — 135. Vevče 100 do 112, Stavbna 275 — 285. — Blago: zaključka: trami, monte, merkan lino tesani, 4 do 8 m dolžine, 8'8 8/11, 11/11. 11'13, 13 16. 13 19. 16/19, 16 2t. fco Podbrdo ali Rateče, 9 vagonov (365): turščica, defekt-na, umetno sušena, fco Ljubljana, 1 vagon (160). Ponudbe so bile v lipovih hlodih, domači pšenic!, drpbnin in dtbelih pšenič-nih otrobih, turščici, turščičnem zdrohu macedonskem ovsu, sivi ajdi, bučnih peškah, rdečkastem, belem in rumenem krompirju ter čebuli. Povpraševalo se Je po brestovih hlodih, bukovem oglju in sivi ajdi.
ZAGREB. V efektih ie tendenca nespremenjena. Pr! bančnih papirjih je bilo večie zanimanje za Li orale, ki je porasla. Praštediona se je od danes začela trgovati brez kupona po 840 — 845. Od industrijskih papirjev Je poskočila Slavonija na 62 V devizah Je bila tendenca neznatno čvrstejša. Pred borznim sestankom Je bilo dovolj blaga, ki se je na borzi pričelo po nujati po povišanih tečajih. Narodna banka Je izdatnejše interveniral v posameznih devizah In pokri'a večji del povpraševanja. Tečaji so v glavnem zadržali petkovo višino. Samo deviza na Švico Je za 2 točki višja napram stanju dinarla v Curi-hu. Promet Je bil srednji. Notirale so devize: Amsterdam 2480 — 2510, Dunaj 868.5 — 888.5, Berlin 1473.5 — 1488.5, Budimpešta 0.0855 — 0.0875, Italija izplačilo 252 25 — 255.25, ček 251.5 — 254.5. London izplačilo 296.75 — 299.75, ček 236.5 do 299.5 Newyork ček 61.7 — 62 7. Pariz 3185 — 323.5, PTaga 183.75 — 186.75, ček 183.75 — 186.75, Švica 1195 — 1207, ček IIM —1206; valute: dolar 6U — 62-1,
Slingl 0 — 895; efekti: banCnt: Utora-
le 65 — 70, Trgo 16 — 17, Eskomptna 123 do 124, Kreditna Zagreb 102.5 — 103, Hi-po 65.5 — 66, Jugo 107 — 108, Ljubljanska kreditna 235 — 0, Obrtna 64 — 65», Praštediona 840 — 845, Etno 97J — 100, Slavenska 70 — 73; Industrijski: Eksploa-tacija 51 — 52, Dubrovačka 410 — 500, Sečerana 705 — 710, Outmann 490 — 500, Slavonija 61 — 62, Trbovlje 425 — 430. Vagon Osijek 90 — 95, Vevče 100 — 120; državni: 7-odst. posojilo 64 — 64.5, agrarne 28 — 29, vojna škoda per kasa 158 do 159, obračun 158 — 159.
BEOGRAD. Tendenca čvrsteiša. Notirale so devize: Ams'erdam 2491 — 2498, Dunaj 880 — 880.5, Berlin 14^1 — 14«5, Bukarešta 30 — 30 5. Italija 253.5 — 254, London 297.85 — 297.95, Newyork 62.2 do 62.25, Prriz 321 — 322, Praga 185—185.25, Švica 1199 — 1201.
CURIH. Beograd 8.35, Newyork 518.50, London 24 83, Pariz 26.70. Milan 21.15, Praga 15.40. Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.50 Sofija 3.775. Dunaj 73.05.
DUNAJ. Devize: Beograd 11.38-11.42. Milan 28 95—29.06, Newyork 709.35—711.85, Praga 21.08—21.16, Sofija 5.12—5.16, dinarji 11.34—11.40, dolarji 704.60—7C8.60, lire 29.06—29 16,
PRAGA. Beograd 54 25, Rim 137.75, Newyork 33.80, Curih 653,
CERLIN. Beograd 5.74, Milan 17.12. Praga 12 447, Newyork 4.195. Curih 80.88.
Sokol
Sokol I. V sredo 18. t. m. zvečer se vrši v društvenih prostorih na Taboru družabni večer na čast Jožicam in Jožetom. Vljudno se vabijo prijatelji društva ter članstvo. Zdravo! — Zletnl odsek.
Šport
NcVj^ke prvenstvene tekme
V Ljubljani sta se vršili včeraj dve pr« venstveni tekmi in sicer med ki--M, ki jih smatramo za naše dobre klube. Tekmi sta se vršiii ob enapetem* nezanimanju občin« stva. Naš pesimizem glede tega se je torej uresničil. Naše občinstvo prihaja rado na tekme, na katerih se mu nt'di dober šport. Te svoje naloge ljubljanski tekmi nista iz« polnili. Niti ena. niti dr-ga ni bila na oni športni višini, da bi gledalci odšli z igrišča zadovolini. Razven par lepih momentov in nekaterih dobrh akcij posameznikov sta potekli obe tekmi v precejšnji dolgočasno« sti. O kaki pravi borbenosti v celoti ne more biti govora. V nastopnem izidi:
Ilirija : Jadran 5 : 0 (1 : 0)
Ilirija, ki je nastopi'a z dvema rezerva« ma. s Kosom kot desnim krilcem in E. Der« žaiem kot desnim branilcem je v prvem polčasu naletela na precejšen odpor tudi precej oslabljenega Jadrana, ki je nastopil kar s 4 rezervami. Posrečilo se ji je, da je po enajstmetrovki dosegla v 15. minuti po Milanu vodstvo Drugega uspeha ai nI mo« gla izvojevati, kar je v prvi vrsti zasluga Jadranove obrambe. Jadranu se nudi celo prilike, da z dvema enajstmetrovkama Iz« ravna in doseže vodstvo. Vendar pa ata bili obe streljani tako slabo, da ata postali lahek plen sicer brezposelnega vratarja Mi« klavčiča. Vratar Jadrana je pokazal lepe obrambne akcije; ohranil je tudi eno enajst metrovko. V drugi polovici so Jadranaši potisnjeni doccla v defenzivo. V četrti mi« nuti zabije Milan drugi, in sicer lepi gol. kateremu sledi v 9. minuti tretji po Do« brletovi enajstmetrovki. V 12. min, seor« ta zoret Milan. Zadnji gol je edina zasluga Dohrlcta, ki pošlje po prostem strelu Lada žogo v mrežo. Dobrlet je postal eden naših najinteligentnejšib igralcev. To se izraža pri njem zlasti v pravem p!asiranj'i. V na« padu je bil poleg njega najboljši Milan. Oman se topot ni mogel prav uveljaviti, Inke je bil slabši kot v tekmi proti Mari« boru, Zupančič je zadostil svoji nalogi. Med krilci je Gabe igral nekoliko nervoz« no. rezerva Kos je vporabljiva moč, Lado na mestu. Od branilcev je bil Dcržat mno« ga slabši od Beltrama, slednji je očividno pogrešal svojega cbi2.ijii ga partnerja l'o« gačarja. Jadranovi 'Kri'« in napadilci ao morali biti v prvi vrsti defe.izlvni. Sodil je g. Planinšek zelo rigorozno.
Predtekma: Ilirija rez. : jadran rez. 5 : 0. Ta tekma rezerv je Dila bolj zanimiva kot glavna tekma.
Primorje : Maribor 3 : 2. (3 : 2).
S precejšnjo srečo Je Primorje odločilo to prvenstveno tekmo v svojo korist. Ma« ribor, ki se nekoliko popravlja v svoji for« mi, je bi! slabo igrajočhn domačinom enaVo vreden. Razen začetnih momentov je bila obojestranska, sicer v precejšnjem tempu igrana igra zelo raztrgana ter je le sem in tja nudila nekoliko lepših momentov. Si« tuacija je bila za Primorje že zelo kritična, ko jc Maribor v početnih minutah dosegel dvag ola. drugega iz enajstmetrovke. Sedaj se Primorje za četrt ure znajde in v 10. mi« nutah izravna po kratkem strelu Camemi« ka. Tudi Ermanov gol je bil lep. Kmalu nato sledeča enajstmetrovka proti Maribo. ru spremeni Erman v tretji gol in postavi s tem tudi končni rezultat. Po pavzi ao go« sti pol ure gospodarili in le zelo dobri ob« rambi vratarja Ermana in pa tudi sreči se ima Primorje zahvaliti, da si je priborilo dve dragoceni točki. Sodil je zelo dobro in objektivno g. Vodišek.
Slovan : Primorje rez. 3 : 0 (0 : 0).
Igrano kot predtekma v kateri Je bila mlada primorjanaka rezerva v prvem pol« času Slovanu celo nadmočna. En gol re« zultira iz enajatmetrovke, dočim Primorje enake prilike ne izrabi.
llermes : Celje 4 : 1 (3 : 0)
Hcrmes je s to tekmo pokazaL da tma dober napadalni materijal. ki je pokazal aaaiscloo kombinacijo. V prvem polčasu Ja
stalno ogrožal nasprotnikova vrata. Pohval« no je treba omeniti, napadalni trio, zlasti Uršiča. Pleš, ki je topot branil, je bil naj. boljši igralec Hermesa. Tudi Habiht je bil izvrsten. V drugem polčasu je bila napa« dalna vrsta nekoliko raztrgana. Domačini niso pokazali posebne kombinacijske igre. Skušali so s prodori izenačiti. Gol za Ce« Ije in en gol za Hermesa iz enajstmetrovke. Sodil g. Ochs.
Stanje prvenstva je sedaj nastopno. 1. Ilirija (16 točk), 2. Rapid (10), 3. llermcs (8), 4. Primorje (8), 5. Jadran (8), 6. Miri« bor (5), 7. Celje (1).
Dfurfe nedeljske tektse
ZAGREB: Concordia : Železničarji 1 : ! (!), Gradjanski : Sparta 8 : 0, Tipografija : Viktorija 4 : 3, Croatia : Derby 2 : 1, Ilirija : Uskok 2 : I, L'nitas : Zagreb 2 : 0.
GRADEC: Admira (Dunaj) : GAK 4:1.
DUNAJ: Amateure : Vienna 1 : ! «1 : 0). WAC : Rudoifshige! 7 : I. Obramba Rudolfshiigla je popolnoma odpovedala. — IL neamaterska liga: International : VVeis« ae Elf 6 : 0, Floridsdorfer : Nicholson 6:1 (3 : 0). Sportfreunde : Sturm 07 1 : 0 (0 . 0) Hertha : Ostmark 2 : 0. — V prijateljskih tekmah sta zmagala Wacker nad Slovanom a 4 : 0 in Donau nad Neubauom s 3 : 2.
ANVERSA: Holandija : Belgija 1 : 0.
PRAGA: Hašk je na svojem gostovanju v Pragi doživel dva poraza. Posebno občut. Ijiv je sobotni proti Sparti, ki je zmagala z 8 : 1 (2 : t). V drugi polovici je bil Hašk potisnjen docela v defenzivo. Visok poraz je deloma zakrivil sodnik Straka, ki ga na« padajo tudi praški listi. V nedeljo je Vikto« rija 2ižkov porazila Zagrebčane z 2 : 0 H : 0). Zinaja je bil Izključen, ker je pro« testiral proti odločitvi sodnika. Na ti tekmi se še povrnemo. — Slavij® : Nuselskv 8 : 0. Sparta : Rapid (Praga) 3 : 1. Dogodek dne« va pa je v Pragi tvorilo srečanje med DFC in budimpeštanskim MTK, ki je ostalo po trdem boju neodločeno z rezultatom 4 : 4 (I : 3). — Orth sam je zabil tri gole. 23. minut pred koncem je Sel v gol, ker je bil vratar Kropaczek ranjen.
Medklubska tmulka tekma * Skale* se preloži na nedeljo. 22. marca. Termini pri« jav ostanejo isti kot so bili objavljeni.
Ilirija : Hermet. Na praznik, v četrtek se nadaljuje prvenstveno tekmovanje t nogometu s tekmo med Ilirijo in Hermesom. ki se vrši ob pol 16 na prostoru Ilirije. Predtekma rezervnih moštev ae prične ob 14. uri. — Hermea zavzema točasno t pr« venstveni tabeli sicer le četrto mesto, to« da po tehnični izšolanosti in po komblna« ciji ga je staviti med slovenskimi klubi ne« posredno za Ilirijo. Pričakuje se lahko, ds bo prinesla tekma dober šport In zanimivo tekmo. Lansko srečanje je končalo z re« zultatom 4 : 1 za Ilirijo.
S. K. Hermes. Z današnjim dnem amo razposlali članarino vsem članom za me« sec februarsmarc obenem, na kar svoje čla« ne opozarjamo.
Nogometni trening S. K. Ilirije tekoč? teden v torek in petek. Važno za I. moštvo radi goatovanja na Reki! — Sestava moštev za prvenstveni tekmi s Hermesom v člaa« ski knjigi v «Evropi». — Načelnik.
S. K. Primorje. Plenarna odborova ae« ja se vrši danes v torek ob 20. uri v re« stavradji Zvezda. — Pozivljejo se vsi od« borniki, da se radi važnih zadev polnošte« vilno in točno udeleže te seje. — Tajnik.
Lahkoatteftčni odsek A lena prične z rednim treningom pod tehničnim vodstvom I. aprila t. L Vpisovanje ae vrši viak pon« deljek in četrtek od 6. — 7. ure v jabalnlcl na B!eiweisovi ceati. Sprejemajo ae deklice in dečki od 10. leta dalje. Vpisnina meseč« no 5 Din. Trening se vrši pod zdravniškim in od borovim nadzorstvom.	560
Crots Country za prvenstvo Italije na 7 km je dobil v Turinu Litti iz Fircnze v 29:50.2.
Poljski nogometni tavez je nedavno Imel svojo glavno skupščino, ki je bila zelo huma. Za predsednika je zopet izvoljen Cetnarowsky.
Madžarski snort. Kakor smo nedavno poročali, je madžarska vlada izdala poseb« ne pisemske znamke, od katerih bo d?l čistega dobička šel v korist madžarskih športnih organizacij. Ta gotovo hvalevred« na namera madžarske vlade pa nikakor ni v skladu z visokimi davki, ki so jih uvedli na Madžarskem na nogometne tekme. Ti davki so tako visoki, da so morali madžar« ski klubi vsled njih odpovedati tekme s angleškimi klvbi, sklenjene za Binkošti.
Švedska je Izstopila iz mednarodnega hockevskega saveza. Za razlog je navedla dejstvo, da Nemčija do nanes še ni spre« jeta v ta savcz.
Avstrija proti Inozemskim igralcem. Av« atrijski nogometni savez namerava prepo* vedati inozemskim igralcem sodelovanje pri prvenstvenih tekmah.
Kino
Dunajski filmski igra'ki. poznani lepotic! Mariji Cordi, ki jo poznajo Ljubljančani iz filma *Kraljica sužnjev», je bila na d -ns j« skem modnem plesu prisojena prva nagrada za lepoto.
Maks Under, najboljši francoski klasič« nI komik pripravlja insccnacijo novega fil« ma. ki mu ho naslov «Barkas !e fol» (Norec Barkas). Film bo sta! preko 2 milijona fran« kov.
Jim Jeffries, nekdanji boksarski SampI« jon, ki je leta 1910. potolkel črnca Jacka Johnsona s knock outom. se je angažiral za film in sodeluje pod režijo Larryja Samona pri ameriških groteskah.
> ixcella

je najboljši in vendar najcenejši stioj za rodbino in ob. L — Nadomestni deli za vse stroje.
i GOREČ, LJUBLJANA
f«ll(l Ijikljink« kicdita« baaka«
..JUTRO" St 65
=Torek 17. III. 1925;
Seja celjskega občinskega sveta
Celje, 15. marca. Pri nadaljnera poteku finančnega in go« spodarskega referata, ki sta ga podala ob« činska odbornika ravn. Lesni čar in dr. G o« ričan, je bila rešena cela vrsta važnih go« spodarskih zadev.
Na stavbi mestnega gledališkega poslop« ja se izvrši več nujnih popravil. Tudi se p-i» merno olepša prostor pred gledališčem Do« voli se košnja visoke trave med mladimi drevesi na Vipoti in na hribu sv. Jožefa, oskrbništvo mora samo paziti, da ne poško« dujejo stranke novih nasadov. Opusti se zgradb« nove stanovanjske tiše za mest« nega vrtnarja kot prizidek cvetljičnjaku, pač pa »e bo skušalo doseči pri justični upravi, da v Grofiji, ki je last mestne ob« čine, odstopi v stanovanjske svrhe del pro« štora za registrature.
Na hribu sv. Jožefa sa oddajo stavbne parcele pod sledečimi splošnimi pogoji: Kupna cena za kvadratni meter stavbišča je 1.60 Din. Zidati se mora takoj in po od mestne občine odobrenem načrtu. Od pri« dobljenega stavbišča S3 ne s.\te ničesar od« prodajati. Do vodovoda in električnega vu» da ima kupec Ie v to-iko pravico, da se mu napelje po dopustnosti raziner in pod po« goji, ki veljajo za okolico. K popravilom dovoznih cest morajo stranke po davčni moči sorazmerno prispevati. Ako se Ie eden navedenih pogojev ne drži, sc pogodba raz« veljavi Za stavbišča na tej lepi točki celj« ske okolice, ki je last mestne občine, je že reč interesentov.
Za obrtni in tržni odsek sta poročala obč. odbornika podžupan Gobec in ravna« telj Lesničar. Obrtne orgtnizncije v Celju fe pritožujejo, da izvršuje mestna občina ru di večja obrtniška dela v lastni režiji. Skle« ne »e, da se porabljajo v bodoče lastni de« lavci le za majhna popravila, vse drugo se bo oddalo po razpisu. Mestni tržni nadzor« nik je predložil pregledno in obširno poro« čilo o tržnem gibanju v Celju leta 1924. Ob« činski zastop ne ugovarja prošnji občine Šmartno v Rožni dolini na srezko poglavar« stvo, da dovoli letno štiri živinjske sejme. Poročevalec stavbenega odseka dr. Dobo« višek poroča, da je vojaška oolast pri in« tendančnem skladišču za Narodnim domom brez vsakega predidočega komisioniranja, ki ga predpisuje stavbeni red, postavila le« seno barako za konjske hleve. Občinski za« stop iz sanitarnih in javno»varnostnih czi« rov odločno ugovarja tej stavbi, kar so uri naknadnem komisionelnem ogledu storili tudi vsi sosedje. Iz sanitarnih vzrokov se odkloni prošnja trgovca Jellenza za posta« ritev skladišča za konzerviranje kož ua zemljišču «Pri zelenem travniku®, torej v neposredni bližini mesta.
Poročevalec za elektrarno obč. odb. dr. Kalan je priporočal prošnjo vodje mestne« ja kina, da se mu da električni tok pod
ugodnejšimi pogoji. Se sprejme. Tvorni ci «Pyrota» sc dovoli izjemoma, da dobi elek* tričnl tok naravnost od Weatena, ker ima mestna občina po pogodbi s to trrdko monopol na električni tok v mestu in celj« ski okolici. Po poročilu obč. odb. Leskov« šefca se dovoli požarni brambi v Skofji va« si, da priklopi tri hidrante na vodovod mestne občine ter da uporablja vodo iz tega vodovoda v slučaju kakega požara.
Pri poročilu odseka za tujski promet je predlagal obč. odb. Sirec osnaženje prosto« ra za starim okrožnim sodiščem, renovira« ije Grofije in preureditev stranišča pri ko« lodvoru. V mestnem parku naj se podere stara stanovanjska hiša mestnega vrtnarja ter se naj potom razpisa dovoli interesen« tom, da postavijo na tem prostoru paviljon za kavarno.
Po kratki debati pri slučajnostih je za« ključil župan dr. Hrašovec stvarno sejo ob pol 23. uri.
Dopisi
JESENICE. Javnosti naznanjamo, da nam je uprizoritev »Slepe Jerice=> donesla 1038 Din čistega dohodka. Denar porabimo za dvodnevni šolski izlet v Ljubljano in za nakup priprave za razvijanje svetilnega plina. Vse se izvrši pod kontroio šolskega vodstva. Odbor šolske mladine.
ZAGORJE OB SAVI. Orjuna Zagorje ob Savi poživlja svoje člane in vabi somišljenike na članski sestanek, ki bo dne IS. t m. ob 19. uri v mali dvorani Sokolskega doma. Poroča delegat Oblastnega odbora. Ker je sestanek važen in se bo razpravljalo o razvitju našega prapora ter o intenzivnejši propagandi nacionalistične ideje med narodom, pričakuje odbor poi-noštevilne udeležbe.
SODRAŽICA. Sokolsko društvo v Sodra-žici se najiskrenejše zahvaljuje pevskemu zboru v Ribnici za podarjenih 250 Din ob priliki pogreba br. Dominik Lušina v korist fonda za zgradbo sokolskega doma v Sodražici.
PODPEC. V Zg. Brezovici pri Prcserju so preteklo nedeljo tatovi prav strokov-njaško vlomili v lovsko hišo inž. Tavčarja iz Ljubljane. Biii so pravi »lačenbergarji*. Vzeli so prekajeno meso celega prašiča, zaboj piva ter druge stvari. Da bi si pa tudi pozneje mogli preskrbeti iz Tavčarjevega lovišča srnjakove pečenke, so vzeli tudi dve lovski puški in municijo. Pojedino in zabavo so pa preprečili podpeški orožniki. Po trudapolncm naporu se le posrečilo tuk. komandirju orožniške stanice g. Habjanu m g. Praprotniku izslediti tičke. Blago je bilo skrito po raznih gospodarskih poslopjih, deloma zakopano. Naši orožniki zaslužijo javno pohvalo. Orožništvo je rešilo svojo nalogo, sedaj naj jo reši še županstvo, da se družina, iz katere izvira glavni krivec, spravi lz naše občine. Je to
nek* »ozlarska družina., B se Je naselila prt nas; sin sedaj vznemirja ln ogroža okolico ter zapeljuje Se drug* h tatvini.
Feigel: »Domače živali«.
Splošna knjižnica, zvezek 3T. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. Strani 72. Cena broS. 10 Din, vez. 15 Din.
Rado M urnik, Fran Mtičtnskl (Prldotln Žolna), Damir Feigel. to je triperesna deteljica naših priznanih slovenskih humoristov. Spisi vseh teh treh pisateljev so splošno priljubljeni, vsi se odlikujejo z lepim, čistim, gladkim jezikom tn z zdravim, pristnim humorjem. Posebne vrste hwno-rističen spis jc zadnja Feiglova knjiga: •»Domače živaii«. ki je pravkar Izšla kot 37. zvezek »Splošne knjižnice«. V obliki prirodoznanske knjige opisuje naš goriški rojak Damir Feigel domače živali na posebno šaljiv in šegav način. Vsled duhovitih besednih iger in vsled presenetljivih zvez resnega s Šaljtvim ne pride bralec Iz smeha. S skromnimi sredstvi, opisujoč domače živali, brez pretirane drastike in neokusnih burk, zabava ta krijtea od početka do konca. Kdor ima rad zdrav humor in bere rad gladko slovensko besedo, ta naj seže po tej knjižici — cena je nizka. Nikomur ne bo žal. da je to storil. Večkrat bo potem še rad zopet vzel knjigo v roke ln jo zopet hi zopet prebiral; vsakokrat mu bo nudila neskaljen užitek.
Brezžična telefonija v vlakih
Brezzična telegrafija hi telefonija se zadnja leta naravnost neverjetno razvija. Brezzično brzojavljanje je ob današnj-.m stanjn tehnike mogoče na poljubno daba-vo. Brezzično telefoniranje se je pri posk.i-sih obneslo na več tisoč kilometrov daleč. Delali so se poskusi z radiofo-Ho v vlakih med vožnjo in ti poskusi so Imeli popoln i.speh. Sedaj so nemške državne železnice na tem, da uvedejo brezžično telefoniranje tudi za potnike. Na ta na£:n jim hočejo Cati priliko, da bodo tudi meJ vo.^njj v stalni zvezi s svojci, zlasti pa s poslovnimi prijatelji. Saj bo vsakomur znano, kake važnosti je za trgovca ali industrijalca, ako stopi lahko vsak hli> v zvezo s poslovnim prijateljem. Med vožnjo v vlaku dobiva informacije, ki so zanj velike važnosti.
Nemške državne železnice bodo brezžično telefonijo nemara že meseca julija t 1. izročile javnosti. Koncem ran ali začetkom junija bo na progi Berlin-Hamburg dana potnikom možnost, da govore iz drvečega vlaka z abonenti v vsej državi. Priprave za uvedbo brezžičnih telefonov v vlakih se vrše že od prevrata. Nemčiji
Več serij
Izredno tntervsantnih m-
prlo.1nie, a« proda, Mmo dokler traja taloga. — Zahtevajte vzorce. — Ponudb« »prejema upr. .Jutra, pod mačko »Favorit«. 6104
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženit ve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10-—v
Slamnike n svilene klobuke
ler vsakovrstno preobliko-vtnjo priporoča M. Jeglič, Komikova ulica Stev. 27.
112
Cementne cevi
rtopnice, teraco, plošče ta tlai, ograje itd., izdeluje D. Cihlar, LJubljana, telefon it. 735.	6043
Knjigoveznica
tfchro vpeljana, ee odda v wjem. Ponudbe pod značko «t>odno 2945» ca upravo »Jetra*.	6187
(dobe)
Zanesljiv potnik
Slovenijo ln Hrvatsko, sprejme. Oni, kt znajo voziti dvokolo imajo prednost Tribuna F. B. L., to-vr.-na dvokoles in otroških »ozičkov, Ljubljana, Kar-lovgka cesta 4.	6067
Učenec
fcočan ln rdrav, « primemo šolsko Izobrazbo, poltenih staršev, ne pod 15 let star. »e sprejme ▼ trirovino Ignac AndrašiS v Kranja. 5920
Modlstlnja
»prstna. ki rj vsa modl-ttovska dela, te sprejme takoj. Hrana In stanovanje v hiši. — Več pove uprava •Jutra«.	6021
KontorlstlnJa
kurjena, ki je zmožna tndi »tmščine in laičine, ter rajena nekoliko knjigovodstva, s- sprejme. Obvladati ^ora tndi stenoeTafijo. — Hrana, stanovanje io vsa oskrba r kiji na deželi. Ponudbe na npr. »Jntra* Nd »Stev. 11.825». 3750
Knjigovodja
*eš8 popolnoma amerikan-!*etra knjigovodstva, zmo-Isn' slovenskega, nemškega srbohrv. jezika, se po*d "-ornimi pocroji sprejme. — 'Vira se samo na prvovrst-8 j moč. Ponndbe je poslati 'i poštni predal 3 v Ce"r.
5743
Učenka
krojaško obrt, ee sprej-r." Prednost imajo one. ki ^-zjo ie nekoliko šivati. — '»slo* pov« npr. «Jiln>.
lin
Ločen trgovec
naobražen, 401etni mož dvema dečkoma, Išče sa takoj simpatično gospodinjo, ki bi opravljala vsa opravila' tričlanske družine, v mestu ob Dravi. Mirno domače življenje. Ponuilbe e sliko in rahtevki pod »Rodbina 2861» na upravo »Jutra*.	' 6033
Pošteno dekle
staro £0—30 let, ki razume kuho In druga lahka hišna dela, se sprejme takoj. Zglaslti se je v Skofji nlici št. 8, pritličje, desno. 6045
Kuharica
ki samostojno in dobro ku. ha In opravlja tudi druga domina dela, se sprejme. — Ponudbe na upr. »Jutra* 5978
Krojašk. pomočnika
dobro izurjenega ra malo delo, sprejme takoj Oficirska tadrutra t Ljubljani.
Tabor K. 1	6184
Izurjena šivilja
ra obleke, se išče na dom. Naslov pove upr. .Jutra*.
6218
Izurjeno šiviljo
se sprejme takoj. Naslov v upravi «Jutr»».	6219
Lovski čuvaj
neoženjen, se sprejme. V poštev pridejo le prosilci. ki so že služili kot losrarjl pri kaki graščini. — /.ačetniki izključeni. Na«lov pove uprava »Jutra*. 6194
Vrtnar
starejla In zanesljiva moč. Izvežban tndi r sadjarstvu ln eozdarstvu. se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo zahtev na upravo .Jutra« pod mačko »Oskrbnik«.
6212
Čedno sobarico
z večletnimi spričevali, išče posredovalnica Sarer. Celje, Aleksandrova ullea it. 9.
6148
Brlvsk. pomočnika
staresa 18—2! let. Išče 11 k o Petkovi t. brivec v "Domžalah št 62 pri Ljubljani- Nastopiti je takoj. Plač« po dogovoru. Hran« in stanovanje v hiši. 6181
Prodajalca
izvežbanega v papirni te
galanterijski stroki, ISčem za Ljubljano. Ponudbe pod ka spravo
Brivski pomočnik
dobro moč, se takoj spTej-me. Franc Vraničar, brivec t Skofji Loki.	6153
Postrežnlca
se išče za ves dan. Naslov pove uprava »Jutra«. 6134
Brlvsk. pomočnika
sprejme takoj Dragotin Lisac, Hrastnik. 6164
CiSžeio)
Trgov, pomočnik
mlad, mešane stroke, zmožen slov. in nemškega jezika, išče službe i-a takoj. Naslov: Franu Scbviri, Pesnica.	6113
Večletni trgovec
Srbin It Vojvodine, leli me;ta pri večji trjrovini kot delovodja, potnik ali vodja podružnice. Razpolaga e kavcijo od 20—30.000 Din. Pristopil bi eventuelno tudi kot drnžahnik trgovine ali manjše industrije ter M pozneje vložil do 1< O (00 Din. Dobra trgovska moč. ki pozna celo državo. Zmožen korespondence ier srbskega, nemškega in mad žarskega jezika. — Ponudb* na n;iravo <Jntra« jod šllro »Vojvodjanto trgov*-..
SOS1
Lesnim Industrijam!
Iščem službe pri kaki večji lesui trgovini ali industriji. Sem 28 let star. neomade-levane preteklosti, verziran v rezanem, tesfcnem in okrotrlem lesu. — Cenjene dopise na upravo «Jntrm» pod «Lea 2S>.	5756
Ekonom
•amlki strokovnjak. 28 tet star, neomadeževane preteklosti, Sče službe upravitelja večjega posestva ali kaj iličnega. Cenjene do-pice na upravo »Jutra« pod .Upravitelj 28».	5T54
Absolvent trg. šole
leH mesta, najraje pri kakem lesno InduKtr. podjetju kot začetnik. Ponudbe na upravo .Jutra« pod značko .Marljivost 3150». 683«
Urarskl pomočnik
mlad. išče me.ta — gTe tudi na deželo. Dopise na upr. «Jutra» pod značko «Urar».
61S9
Mesarski pomočnik
izvrsten delavce, pošten ln
dostojen, išče službe u takoi. Naslov pove uprava .Jutra«.	3182
Urarskl pomočnik
mlad. ki je Se prec-j i»-nrjen, želi mesta radi nadaljnera prakticlranja. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Urarskl pomočnik«.
6172
Sedlarski pomočnik
ravnokar izučen. želi dohiti mesto v boljši delavnici. — Ponudbe na naslov: Frane Sattler, Poljiane. 6486
Šivilja
Išče mesta pri izurjeni Šivilji. da b; se tembolje izvežbala. Naslov pove npv. .Jutra«.	6149
Izprašan strojnik
samostojen kot kurjač In strojni ključavničar z večletno prakso, išče službe. Star So let In iznrjen pri vsakovrstnih strojih in v popravljanju strojev. Služboval je dotrro v oentrati nekejra rudni?he-a podjetja in v tovarni Na"topi lahko takoj. Ponudbe na upravo .Jutra, pod šifro .Zanesljiv strojnik 2910».	6153
Kuharica
pridna in poltena — želi službe. Ponndbe na upravo .Jutra« pod značko .Samostojna 2911».	6157
Odvetn. uradnica
s triletno prakso, leli spremeniti službeno mesto. — Ponudbe na upravo «J«tra> pod šifro .Uradnica 2912».
6159
Učenka
stara 15 let, • S meščanskimi razr. in enim letnikom arednjetehnične Sole, leti mesta v primerni trgovini, najraje v mestu. — Pouunbe na upravo .Jutra* pod Ur« cZttMlit" «»SSv
Kroji
najmodernejši, po meri, za dame in gospodo z natančnim ponkom 16. marca tečaj ta krojače, šivilje In za samouporabo! — Od minlstr. ta trgovino is obrt konce*, krojna šola v LjubljarI, Židovska 5.	6976
Za malo maturo
i» matematike — pripravlja profesor za imeren honorar Ponudbe aa apravo Wi
Inštruktor se Išče
ta pouk v knjigovodstvu v večernih urah. Naslov pove uprava »Jutra«.	6960
Pletilni stroj
H. IS, dobro ohranjen, se ta 8000 Din proda. Naslov pove oprava .Jutra*. 135
«Oppel» avto
2sedežen, telo dobro ohranjen, lz generalne repara-ture, hitrost 70 km, poraba bencina na 10O km 6 litrov. Naalov povo upr. «Jutra».
2elezen materijal
za 100 m normalnega tira, prodam. Naslov pove unr. .Jutra«.	5760
Lovci!
Naprodaj le snlska troeevka breznetelinka kal. 16 v 16 y 8 z avtomatično prestavo ta kro-lo. Naslov pove uprava .Jutra«.	6152
Razni vozovi
dobro ohranjeni ln Irrrstei* rianino. te prodajo Naslov rove upravaistvo .Jutra«.
6179
«Benz» avto
dobro ohranjen, 4—6-sede-žen, 16(24 HP, it generalne reparature. s hitrostjo 80 km — obrabljen »mo 1» 30.000 km. te proda. Kje. pove uprava «Jutra». 5986
Elektromotor
18 KS., 220 Volt, 9 tranu-mis. lclajev 65/55 mm. prodam. Ponudb- na upravo .Jutra« pod .Industrija*.
• 5913
Avtomobil
»e pod telo ueodriml po-»rojl proda. — Ponndbe pod šifro .Francoska znamka« na upravo «Jutra». 6099
Osebni «Ford» avto
dobro ohranjen, kompleten, •e poceni proda. Naelovv opravi «Jutra».	8977
Lepe sithe orehe
nudi po najnižji ceni LJu-devit Sire v Kranju. 6742
Proda se:
rdeča plišasta tofa. dvoje volrenib telovadnih hlač to majic, nore gumaste nogavice n bolne no?e (pripravne ta natakarje), navadne nitke rjave čevlje št 37 ln fine prave ruske galoše li. 8S. — Ogled od 12.—S. ure na Bregu 14/TT.
5007
Nov žaket
• telovnikom, ee proda. — Naslov pov« upr. »Jutra«.
6186
Otroški vozički
športni 1« luksutul. po najnižji c»ni to »ajvreja «a-loca. Prodaja na obrok« — ceniki franko — .Tribuna. F. B. L., tovarna dvokoles to otroških vozičkov, Ljub-
Prazne steklenice «Odol»
kupuje drogerija Anton Kane, »Inova, Židovska al. it. 1.	50
Vrtne železne sto!'ce
300 komadov dobro ohranjenih vrtnih železnih stolle ta skloniti, kupi tvrdka Peter Kobal v Kranju. — Navesti je eeno to priložiti tliko.	6020
Železen štedilnik
nizek, le rabljen, se kupi. Ponndbe t navedbo velikosti to cene na upr. «Jutra» pod .Štedilnik 2782». 6836
Motorno kolo
e priklopnim redejem, malo rabljen s« kupi. — Po-nudbe a navedbo cene na naslov: Dolenc, Maribor, Meljska cesta Stev. 18.
5709
hoče pač kolikor mogoče hitro in temeljito nadomesttl izgube, ki ;lh Je utrpela oa vseh poljih v vojni, zlasti pa v mirovni pogodbi. V Potenju tn Poruhrjn so IzgubiH na stotine kilometrov prvovrstnih žrlezme in s tem v zvezi na tisoče lokomotiv in vagonov. Sedaj hočejo nadomestiti občutne izgube z intenzivnejšim železniškim pr> metom. Da dvignejo Nemči število potnikov, jim hočejo dati kolikor tr.ogočj mnogo najpopolnejših udobnosti. Gotovo je, da ni ena zadnjih možnost, da ostane potnik ves čas vožnje v zv-' - ;an:t.
2e v jeseni lanskega leta so se ob priliki železniške razstave :zvrstno obnesli praktični poskusi z brezžičnim telefoniranjem na progi Berlin-Hamburg. Pri tem je imel zastopnik časopisja prvi brezžični razgovor s svojim uredništvom med vožnjo iz D-vlaka med Berlinom In Friesa-ckom. Sedaj so poskusi napredovali že tako daleč, da se radiof-nfja uvede na progi Berlin-Hambung zaenkrat v šestih brzih vlakih. Kasneje dobe direktni vlaki brez-zične telefone tudi na progi Berlln-Mona-kovo. Sčasoma se uvede radioionija pri vseh D-vlakih in po možnosti tudi v potniških.
Nova telefonska služba }e v privatnih rokah. Poštna oziroma brzojavno-telefon-ska uprava ter žciczrtlca dobita le gotov del pristojbin za brezžične telefonske razgovore. Pristojbine za razgovor iz vlakov obstojajo Iz navadne telefonske takse in iz dodatka, ki pa še ni določen. Nadaljna pristojbina se bo pobirala, kadar kdo pokliče potnika na telefon. Vsakospremno osebje mora pač poiskati dotičnika in ga poklicati k telefonu. Zato se zaračuna poseben znesek.
Za opremllenje D-vlakov z brezžičnimi telefoni stavlja železnica telefonski družbi v vlaku na razpolago poseben prostor, ki bo kolikor mogoče udoben. V njem bo več mehkih stolov in tudi miza s potrebnim pisalnim orodjem.
Umoril lastno mater
Da, tudi take zverine v človeški podobi se žalibog še dobe na svetu. Umoriti lastno mater, ki ga je rodila in vzgojila z neizmernim trudom in bi dala zanj lastno življenje, da ohrani otrokovo, je menda največji zločin na svetu.
Iz Csongrada na Madžarskem prihaja vest, da so potegnili iz reke Tise popolnoma golo truplo 65 do 70 let stare žene. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je mrtvec identičen z gospo Antalovo iz Nagy-Beriva. Zastrupila jo ie lastna hči. Bukovinszka, ki je truplo potem vrgla v vodo.
Policija je nadalje ugotovila, da je mož umorjenke ob enakih zagonetnih okoliščinah izginil pred več leti. Dognalo se je. da je hči v sporazumu s svojci umorila svojo mater, da bi potem postala njena edina dedinja.
Policija je vtaknila vso družino pod ključ in pridejo vsi v kratkem pred poroto, kjer prejmejo zasluženo kazen za svoj strašen zločin.
Šaljive zgodbe iz sodobne Rusije
Vojaki ustavijo ponoči učiteljico, ki gre iz bolnice domov in jo preiskujejo ali nima seboj živil. (Zasebna trgovina je namreč prepovedana in io smatrajo
za tihotapstvo.)
»Izkaznico sem!»
Reva brska plašno po torbici in privleče prvi listič, ki ga najde. Vojak bere na glas: A-na-liza. Oho, ta pa je tujka, nemara Angležinja. (Bere naprej). Beljakovine ni. Sladkorja ni. — Že dobro! Lahko greš!
Gospodarska razstava v Moskvi Starka gleda velbloda: «Oh, ti boljše-vikil Kaj so naredili iz konja I Kakšna sramota.*
Iz meščanske vojne.
Trocki spi v šotoru. \Vrangel napada. Straža hoče buditi Trockega. Reci mu •tovariš* ne upa. če poreče »Vaše Pre-voshoditeljstvo* (Ekselenca) bo to nemara veleizdaja. Tako so namreč rekli pod carjem generalom. Nenadoma pride vojak na srečno misel in kriči Troc-kemu na uho:
cVstani, suženj, sin prokletstva!* (Prvi verz sovjetske himne tako zvane «Internacionale»)._
Rumunski žid se je peljal na Rusko, a kmalu je prišel nazaj.
«No. kaj ste tam opravili?*
♦Vzel sem dve vrsti blaga: žito ln krste. Če Rusi jedo. potrebujejo kruh, če pa ne jedo, potrebujejo krste. Mislil sem. da bom gotovo zaslužil.*
•No in kaj?*
•Pa sem uničen. Le pomislite, to ljudstvo ne j^, pa ne umira *
•A kaj dela potem?*
•Živi pod Sovjetil*
Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij «Jutra*.
Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani.
'■A-
Modni listi
za pomlad m poletje,
z najnovejšimi kroji, za dame in gospode, so pravkar došlt,
Dobe se v knjigarni Tlskotn« Zadrug« V Ljubljani, Prešernova ulica številka 54 , ._ (nasproti glavne pošte). ^fvSggj
Ajdov med
garantirano pristen, te dobi v poljubnih množinah po nizki ceni nri tvrdki Mihael Omahen, Višnja gora. B9S2
m
Hišo
za manjfo trgovino »II gostilno, vzame v najem ali knpi Slivar v Ljutomeru.
6117
Prodam hišo
• staro kljngivničarsko h mehanično obrtjo z orodjem In stroji. Električna razsvetljava In vodovod v hiši Hi'a Je pripravna za vsako vetje podietle Naslov pove uprava »Jutra«.	6848
Elektromotor
5—10 KS„ 22« Volt, osem transmir. nosilcev to leža-jc-v, kupim. — Ponulbe na upravo .Jutra« pod mačko .Industrija*.	5910
Foto-Kamera
10 v 15 ali 18 v 18. kupim. Foto-Aparat .Stanlev. IS v 18, a pripadki, prodam Ponudbe na upr. «Jutra» pod <fotosport». 6371
Otomana
dobro ohranjena, se kupi. Naalov in ceno oa upravo .Jutra* pod »Otomana..
8161
Tenls-raket
dobro ohranjen, kupita. — Cenjene ponndbe t navedbo cene na upravo .Jutra« pod < Raket.	6160
Pozor!
Najvflje plačam »tare obleke ta pohiitvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Duh, Ljubljana,
----- "t. 8».
Proda se zemljišče
t trradbami — obsegajoče 97.000 m', na katerem je bila opekarna, oddaljeno 2 km od Zemuna in pripravno za Industrijska podjetja. —
Pceredovalci izključeni. —
Vsa pojasnila daje Stanoj Stojičevič. inšpektor v pen-tiji, Btorrad, Kralja Aleksandra ulica 70.	6221
Posestva
vile, hiše. trgovine, po stilne. pekarijo. proda pisarna Zaror«ki, Maribor, Barvarska S.	6150
£6hoU
Trgovina
se proda na naiprometnejšl
ulici v Ljubljani- Naslov v upravi «Jutra».	6144
Trgovina
z manufakturo. se z zaloro prav ugodno proda. — Ponudbe pod .Lep lokal« na upravo <Jutra».	6007
Išče se lokal
na prometnem kraju v Ljubljani. Mariboru ali Mira rudnika. Plačam dobro. Cenjene ponudbe pod iifro .Promet !619» ua upravo .Jutra*.	6458
Lokal ali prostor
u branjerijo v mestu, ee tfče. — Ponudbe na opravo .Jutra* pod značko .Hranjenja 2977».	8168
Gospod
s« sprejme takoj oa stanovanje. Naalov pov« sprava .Jutra*.	6183
Soba za 2 gospoda
a e odda ▼ bližini obrtne šole. Naslov pove uprava •Jutra*.	6185
Mlajši drž. uradnik
samec, i»če stanovanje pri družabni samostojni gospodinji Ponudbe na upravo .Jutra* pod »Soliden 2949.
6222
Kot sostanovalec
se sprejme gospod v bližini sodni je t 1. aprilom. Naalov pov« upr. »Jutra*.
6188
Opremljena soba
t električno razsvetljavo, te odda sa Sv. Petra 0. 83/1. 9919
Odda se soba
Miru pošte borSemu gospodu. Naslov pove oprava »Jutra«.	6163
Zamenjam
zelo konfortno stanovanje — 4 sobe s kopalnico, sobo za slnžkinlo itd. v stari hiši. na najprometnejiem kraiu «red| Ljubljane, z manjšim družinskem stanovanjem od 2—8 sob, v mestu, proti narradi. Ponudbe na upr. .Jutra* pod »Maj 1925..
6165
Soba
t električno ratsvetljaro, ie t električno ratsvetljavo, v 9iškl, se odda 2—8 gospodom ali zakonskemu paru Naalov pove upr. »Jutra*.
6177
Alesečna soba
solnčoa, se odda solidni eospodični. U. Roth, Res-Ijeva cesta ti. l/I, U. stopnice.	6176
Lepa soba
se takoj odda boljšemu gospodu. — Kje, pove uprava »Jntra*.	6180
Na stanovanje
is hrano sprejmem dijaka poleg olwtr.e šole. Naslov pove oprava .Jutra«. 6169
Kapitalisti!
Večja tovarna t Sloveniji tako vppljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naroSil. brez konkurence, želi povedati obrat. Potreben kapital 500.000 Din — proti vknjižbi ali prietop kot družabnik z osebnim eodelovanjem. — Sprejme »e tudi inostranski kapital. — Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko cTovarna 125».
6026
Na stanovanje
erent. na hrano, se sprejme rospod a'i dijak. Električna razsvetljava to klavir na razpolago. — Naalov pove uprava .Jntra«.	6156
Prazno sobo
s posebnim vhodom, s* Iš8e Ponudbe na npravo »Jutra, pod »Soba 2916». 6155
Garcon-stanovanje
Ilč« se manjle kompletno stanovanj« (labko l.rez kuhinje) ali dve neopremljenl sobi s souporabo kopalnic«, v novi ali stari hiši. Plača se tudi za dalje časa naprej ali da odškodnina. — Separlran -hod to stopnišča in oentrum cesta, pogoj. Ponudb« t opi«om lee« stanovanja aa upravo <M» pod »Vsletrlecv
•Jutrov* roman
LilCIFER
katerega skotinskot napeta
vsebina, prepletena s fantastičnimi tapletljaji od t»-četka d« konca. Iti prinašajo navdušenemu čitatetjn t intereeantnim razmotri-van^jem vsak hip presenečenja, ki mn že »ledi razočaranje in konsteruaeija to topet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno priča-kovali vsako nadaljevanj« romana, je izšel to s« dobiva pri opravi Jutra* » Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Dol] zabavati Vas ne more nobena knjiga!
Vetaua stane Din tS1—. Broširana pa Dta C—.
Fozorl	Pozor!
Neveste In ženini!
Kdor mi posodi 15—20.000 Din, m« napravim opravo it trdega |eaa za 8 sobe, za odplačilo. — Za solidno delo jamčim. Drugo po dogovoru. Dopii-e na npravo •Jntra* pod »Ugodna prilika 2».	5956
Kdo bi posodil
proti sigurni garanciji sa dobo enega leta 30—80 000 Din. proti dobrim obrestim. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Tajnost*.	6205
Kompanjona
za prometno pisarno v LJubljani, Išče Zagorski. Maribor, Barvarska ulica it. 8.
6151
Eros ln Ncjkos!
Dvigni takoj pismo
»Jutra*.
v upr
6220
Katera gospodična
bi hotela hiti spomladanska paša trem naeajivčkom, saj [iše na upravo «.lutra> pod .Janček, Koštruntok, Kotliček*.	6201
Tvornlčar
akadem. naobražen. star 28 let, ki prevzame večjo tovarno. leli tnanja s slrapv ti Ano te trgovsko naobra-ženo gospodične. Ponudbe s sliko to točnim naslovom pod lili« «to<iaatrija m8« «74
Izgubilo se je
prednje kolo biciklja eS šišenske mitnice do šišenskega kolodvora. — Izročiti Seidlu v Sliki. — Nagrada 1000 K.	621T
Izgubila se Je
rjava usnjata rokavica od Marijinega trga do Židovske steze. — Najditelj se prosi, naj jo odda v upravi .Jutra*.	6167
Klavir
predam ta 4000 Din. Naslov pove uprava .Jutra*. 6207
Dobermana
vsaj devet mesecev .t»rer*,
kupim. Ponudbe pod šifro »Doberman* na upravci&tvo »Jutra«.	6173
Kupim par konj
srerlnjetežkih. do 5 let sta-rlh. brci hibe. Ponudhe aa tovarno .Pekatetc«, Glincfv Ljubljana.	6147
Predtiskanje
ročnih del najmodernejših vzorcev — po irvanre.Tni nizki ceni Pred Škofijo tU.
133
Avtorske pravice in patente kupuje ln prodaja, oz. po«r» 'nje njih uaknp to prodajo
Gospodarska pisarn*
drntba t o. z. v Ljubi tan! VVolfova ulica 1, U. nadstr.
85
Reelna zastopstva
išče tvrdka v Celju. — Ponndbe pod »Solidna firma* na podružnico »Jutra* t Celju.	5881
Deklico
to pol leta staro, oddat* na hrano ali tudi za svojo. Ponudbe na upravo »Jatra* pod značko »Zdravo*. 6308
Kdo ima naproda)
jajca za valjenje
pravih pekinlkih tlet . Ponudbe na naalov: K. Zupane. Sevnica.	8218
iiira io eotla
!6iE3IfSEl!bEnrs!l
Ml Js&u-ta
Luliliasa.fr, sni tnl
„JUTRO" št 65
8
ALEKSANDER.- DUAAf
ZVESTOBA DOGROBA
(LA DAAG DE« AONSOR.EAU)
95
III. SAINT LUCOV PROJEKT.
Po obedu je Monsoreau vzel svojega novega prijatelja fepod rnke in ga povedel iz dvora. «Zelo sem srečen, da sem vas tukaj našel.» mu pravi, »ker me mcridorska tiš!na zelo vznemirja » .Lepo, odcovarja Saint Luc, pa kaj nimate svoje gospe. Kar se mene tiče, bi mi v njenem društvu tišina ne bila prav nič na pr,tu!» »No, ne pravim, da ne. »pristaja Monsoreau in se ugrizne v ustne. «a!i vsejedno prav drago mi je. da sem vas tukaj našel.» «Oospod.» pravi Saint Luc ln si čisti zobe z rraihno zlato čačkalico, »vi ste zares zelo Ijubeznjiv, ali jaz vam vsejedno ne verujem, da bi se mogli dolgočasit s takšno ženo in v tako lepi okolici.* »Da, jaz sem vsaj polovico svojega življenia provedel v *umi.» «No. to je razlog več. da vam nikakor ni dolgčas, in tudi meni se zdi, da se vedno bolj navajam na gozd. Glejte, kako divno je to zelenje okrog nas' Vem. da bom obupan, ko hom mor?! odtod. In to ni več daleč.» Zakaj hočete od tod?» gospod, saj veste, človek ni gospodar svoje usode! Listič si. ki ga veter nosi. koder hoče. Vi ste z~!o sr?čni'» »Srečen, po čemu to sodite?* »Ker smete ostati, kjer hočete, ker ste sam svoj gospodar, ker smete ostati pod to divno streho!* »Da. pa tudi Jaz brez dvoma ne bom dolgo ostal tukaj.* »Pa se ne motite?* «Ne. pravi Monsoreau. Ne. jaz pa vendar le nfc^m tako navdušen za ta lepi park. kakor vi.* »Kaj ste izvolili reči?* vnraša Saint Luc. »Zdi se. da vi parku ne zaupate, kai? In zakaj?« »Ker se ml zdi povsem siguren!* »Kai je nrs:guren?» pravi Saint Luc. ki ie polagoma spravljal Monsoreaua. kjer ra je hotel imeti. «Pa mrnda le zato. če vas prav razumem, ker vam je trkaj pretiho in preveč samotno.* »Ne mi«'im baš zaradi tega. mi«"m celo. da se tukai naide cr'o včasih dru^a.* »Ne. tu se motite. Semkaj ne zahaja prav nijedna živa duša. kakor sem vam že popreie reke!.* »Je li mogoče?* »Tako je » iTorej riti vi ne snreiemafe roseta od čaca do 'tasa?» »Odkar sem tukaj, nisem snrejel nI jednega poseta » Pa n!tl z aneerskega dvora vojvrdskera n° pribaia r:kdo semkaj? Morda izjemoma kakšen plemič?* «I3i$ mje^en!* »Torej t"di v tem pogledu se varam!* trpko vskl kne Monsoreau. »Da. varate se. Pa da se vrnemo na ono, kar ste popreje rekli.
Park torej da nI siguren? Ali so morda v nJem medvedi aK
volčje? Jaz jih doslej Se nisem videl.* »Ne. nanje ne mislim!* »Torej na razbojnike?* »Morda. Recite mi. in oprostite vprašanju, gospa de Saint Luc je vendar lepotica. Je-li. in sami jo smatrate za lepotico?* «To priznavam.* «Pa kadar se šeta po parku, jo spremljate?* »Vedno!* «Ali samo skoraj vedno?* «Pa kam za vraga merite s svojim izpraševanjem?* »O, bože moj. ničesar ne nameravam s tem. dragi gospod! Samo rekli so mi. da se neki možakar plazi taino po našem grmovju.* »Neki možakar? hi kdo naj prihaja zaradi one žene semkaj?* »Cujte torej, da vam vse priznam. Jaz ne mislim, da se to godi zaradi vaše žene.* »Ampak?* »Bojim se nasprotno, da se to godi zaradi Diane.* »In vi zares mislite, da je kdo prišel v park?* »Ne samo da mislim, ampak sem ga celo sam videl.* »Samega?* »Ne. ampak z gospo de Monsoreau. s svojo lastno ženo!* »Kdaj?* »Včeraj!* «In kje?* »Glejte, tam na levo!* In Monsoreau povede svojega »prijatelja* proti mestu, kjer je včeraj opazoval parček, od daleč. «Rcs,» pravi Saint Luc, zid je na tem mestu precej poškodovan. Peči moram gospodu baronu, da ga da popraviti.* »In ali imate sum na koga?* vprašuje Monsoreau. Sa;nt Luc se globoko zamisli, razmišlja, Monsoreau pa nestrpno pričakuje Izid tega dolgotrajnega premišljanja, gleda svojega »prijatelja*, ter prestopa z rioge na nogo. «No, kaj mislite!* končno požuri. »Sto vragov, ne morem si domHiti. ne morem sumniati nikogar, razven...» »Razven koga?» hlastno voraša Monsoreau. »Razven vas!* pravi Saint Luc šega* o. »V| se ša'ite, dragi grof!* pravi osunnjeno de Monsoreau. »Zares, šalim se. Pričetkom svojega zakona sem tudi iaz tako de!al!» »••Pa nebaite vendar, vi mi nočete povedati. Priznate, dra<ri prijatelj! Ali ne bojte se, v meni je dovolj srčnosti. Pomagajte mi iskati. Kar prosim, je zame neizmerna usluga. »Saint Luc se popraska za ušesom, potem odvrne: »Samo na vas pada mo;a sumnja.* »Ne rogajte se ml. vzemite to stvar resno, kakor jo jemliem jaz. zame je to Izvan-edno važno.*
»No. pa naj bo. Pa če je stvar takšna, kako pride ta tujec semkaj?* »F!. ta:no!» »Cesto?*
»Njegovi koraki so pustili sledove v drobnem pesku pod
zidom. Poglejte sami!* »Istira ie.»
»Niste li nikdar zapazili tega. kar vam sedaj ka?em?» »O.* klikne Saint Luc. »slutil sem!* »No torej.* pravi Monsoreau splašen. »torel kaj?* »Nisem se za to mnogo brigal, ker sem vedno misli!, da Je to vaš sled.*
»Pa če vam pravim, da laz to nisem!* »Potem je že kedo drugi!*
Vrhovni mojster lova tako preteče pogleda Saint Luca. da bi se vsakdo drugi ustrašil, ali ta ravnodušno vzdrži pogled.
AR Monsoreau misli drugam. «Oh!» pravi končno tako bolestna da se oglasi ie Saint Luc z opazko: «KaJ pa. nekaj mi je prišlo na misel...* «No. kaj?* vprašuje Monsoreau. »Kaj pa. če bi to bil vojvoda d* Anjou?* »Na to sem tudi jaz ves čas mislil!* pravi Monsoreau. »aH sem stvar raziskoval in sem prišel do uverenja. da vojvoda to ne more biti!* »C. gospod vojvoda je zelo lokav!* »Da. ali vsejedno on ni bil tukaj, jaz to vem!> »Vi vedno pravite, kaj ni. a od mene hočete ozvedeti. kaj je!» »Povsem naravno, vi stanujete v dvoru In bj mogli kaj vedeti kaj je in kaj ni.» »Čakajte!* pravi Saint Luc. »Ali ga imate?* »Jedna misel mi je prišla. Ako to niste bili vi ako to ni bil vojvoda, potem ostane le še tretja možnost. Da bi to bil iaz'» »Vi?* »Zakaj ne?* »VI da ste s konjem prihajali od zunaj do parka, in čez zid, ko vendar lahko pridete s te strani?* »Da. ali jaz imam svoje muhe!* »In vi bi pobegnili, ko ste mene ugledali na vrhu zida?* »E. ra še pri manjšem strahu bi kedo pobegnil!* »VI ste torej storili nekaj slabega?* vpraša grof z rastočo jezo. »Ne taiim. da ne!* ravnodušno odgovori Saint Luc. »Vi se torej regate meni. In to že cele četrt ure!*
Saint Luc potegne svojo uro, potem grozno pogleda Monsoreaua in pravi s povdarkom, ledeno: »Varate se!*.... te beseda pa s takšnim izrazom, da je Monsoreau kar obstal na mestu. Saint Luc pravi vedno jednako mirno: »Ne četrt ure. samo deset minut govoriva.* »Vi me žalite, grof!* «Vi ste mene žalili s svojim krvniškim izpraševanjem!* »Torej sedai vidim jasno!* »No. prava reč. ob desetih predpoldne!* »Vidim, da ste vi v sporazumu s kukavico, z izda'alcem, katerega včera nisem mogel usmrtiti!* »Bože moj. to je moj prijateli!* klikne Saint Luc. »Potem ubi;em vas mesto njega!* zavpije besno Monsoreau. »V lastni hiši? In nenadoma, še opozoriti me nočete popreje?* vprašu:e zasmehljivo Saint Luc. »Mislite, da se bom obotavljal, če treba lopova ubiti?* vrešči Monsoreau ves iz sebe. »O. gospod de Monsoreau. kako slabo ste vzgojeni!« mu pomilovalno pravi Saint Luc !n ga še bolj izziva s svojim mirom ln zasmehom. »Vidite, drugovanje s šumsko divjačino vas je povsem pokvarilo, čisto njihove navade imate! Fej!» «Vi torej ne vidite, da sem besen?* pravi Monsoreau in se pre-križanih rok in spačenega lica postavi pred Saint Luca. »O. vidim, da se vam pačenje ne poda. Strašno izgledate!* Grot se kar zapenl gmeva in nograbi za ročaj meča »Čuvajte se!» ga opozarja Saint Luc. »Ne izzivajte vi mene! Vas samega kličem za svedoka. da sem jaz povsem miren!* »Da. bedak, izda-:alec. pobalin. izzivam te! Oklofutam te! Potegni!* vrešči Monsoreau in skače okrog nasprotnika. »Bodite tako pri;azni. prišteli,* ga poprosi Saint Luc. potrudite se na ono stran zidu. tam bova ria nevtralnih tleh. da se pomeniva!*
»Kaj to meni mar!* klikne grof.
«Pa je meni mar! Ne želim vas usmrtiti na vaših lastnih tleh!*
•Dobro torej!* pravi Monsoreau. se sili k miru, stopi k zidu in se popne nanj, ter skoči na drugo stran.
Vsak Jugoslovan mora poznati svoio domovino)
Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi
Melik:
Celotno dsls m pa slsB^em a& pirlo D!n t' 0
na M\m Dn iu
Prodaja se v knigarni
Moto? z: l niai
V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54
nasproU glavne pošte
0 lili
frlparetam*
novo izdajo
Mo MM
pomanovi
Cyclamen
Bml 72 Din, vez. 27 Din, polt. 1*25 Din
Agitator
Broš IS Din. vet. 23Din. pošt l'2SD n
Izdala jth {•
Tiskovna n^roja v L!flbi|ani
Ažurira in entla
volno v vseh barvah m*
Toni Jager-Cerno
Ljubljana, Dvorni trg £t. 1.
Savna zahvala.
Podpisana Izreka tem potom na J globoke j' So zahvalo za veliko požrtvovalnost in trud o prilik težke operacije in lečenja posledic vsemu osobju ženske bolnice v Ljubljani posebno pa se zahvaljujem gg. prof. dr. Zalokarju, dr. Cizelju, dr. Zajcu In dr. Ar> hu, da so me rešili sigurne smrti in tako oteli mater otrokom. Zahvaljujem se tudi i. sestram m ljubeznivo postrežbo in tolažbo.
Torica Eržen
Soproga davčnega asistenta 20/TT	Gor. Logatec.
pr )| n It II li n. M n H t IIII 1 n 11 'I n !i -"-II n II >1 II «
Din 55"—
spomladnl žemperji v modni trgovini
H. IvEM DA, I.luhljana Mestni trsr 17 !3*7t
Miši p L ubljsni
nasproil nnfoerze
trinadstronna, renovirana, obsto eča iz 19 stanovanj, 5 trgovskih lokalov in Večje restavracije se "-oda. - Natančno poizvedbe nri g. MAYERJU v Gosposki ulid š'ev 3/11.	'"»i-«
Parna žaga
se zaradi družinskih razmer ceno pr»da. Obs'o:i iz Lanzove loko-mobile 48 konjskih moči, kuri se z žagan em, polnojarmenik 75cm širok, cirku;arna žaga in sploh vse, kar je potrebno za dotno idočo žaso. Prodam tudi samo stroje, ako kdo želi. — Vprašanja na Grundnerjev mlin, Poljtane.
Ferdo Primožič
parketar in mizarski mojster
LJUBLJANA, Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo >n polaganje hrastovih in bukovih parketi, popravljan e in stiužen e star h podov in vsa v mizarsko stroko spadajoča dela
r	2592
Potnika
za Jugoslavijo, pred vsem dobro vpeljsne. ga v Sloveniji, sprejme takoj tovarna pod jgodnimi pogoji. Ponudbe je nasloviti na upravo »Jutra* pod »švicarske vezenine*
E
1396« a

fJKiztisfiiezapiessii tezLo!
Piodaja do konca meseca p« nanovo znižanih cenib
tfs drias prtj ■ 71 Dia utaj i U ITi tip 4i (tin pni i 113 Bj utij ■ IS Bu
w Vedno novosti I 77-. U
n. Sinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mostni trg 19
0iajnovejši modeli
rarvnkor doili r modnem mtlonn
Studi 'y~9liašhe f^^fi
Cene nizke. • Preobllka nje ln predelan je se IzvrSafe točno.
Automobilisti!
Vsa mnogotere prl'atel|e ma'hn1h la velikih anlemobilov francoskih znamk vPndno obvetčam. da ml |s svetovna znanka ..Benanlt'1 Psrls. pe-deMa svMa zastonstvo za vso Sloven'lo. Vsa vpra-Sanfs, Informacije In naroftila spro.oaui goaoralai zastopniki
E. Malhape
L*u*1!ana. Krekov Un TO.	1266-a
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo
domačo BoUaskocikoiiJo.
Samo Din 250
zeta trnežen qum'iev
dežni plaš?.
Isti boli«? vrste D n 293, najfinejši OH 460 se dobivajo v Prvi g°renjskl 1331-» razpošltjalnl IVAH SAVlfl*, Bran« 200
MoIsm m pstael f|a copat vn vrata ■Mi*ak(0Bo k no pa Min. saaravana nt™
•I* la
iris'db I
raopuoi U| tziltrl JI AOIVN&nt HINOON
ni 8ifm|
qnpo3inj) onqzi ojpa* jpnu nA)snpqo
(uu "i n ui9.1jbui '91 s euafjOAlO
o m •AejtfMiir 'saaovz VNlfVDtrNM VMS09NVIH
Jtranih ica ia posojin ca v Šmarju pri 3eiiah
ima avol
redni občni zbor
v torek, dne 14. apriia 1925 ob 15» pop. v lastni pisarn'
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Let"i račun 1924. 3 Poraba čistega dobička.
4.	Volitev:
a)	načelstva,
b)	nadzorstva.
5.	Slučajnosti. Ob nesklepčnosti se bo vrlil drug občni zbor eno nro
kasneje z istim dnevnim redom, v istem prostoru ob vsakem številu udeležencev.
1199 9	Načelnik: H. SUMER.
Globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prl ateljem In znancem žalostno vest, di |e naša srfnoljuh'jena, neporabn* soproea. hčerka, sestra, avaktnja In teta, gospa
Tonlka Skrdla
sopreia tlSJefa nim. driL želez.
včerai, dne 15. t m., po mučni bolezni, v 57. letu starosti nenadoma preminula.
Pogreb Nage pokojnice se bo vr'il v torek, dne 17 t. m. ob en četrt na 6. uri rop. Iz hiše žilostl. Kapiteljska ul 7 na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, 16. marca 1925.
Globoko žaluioči ostali
Mectnl pogrebni uvod v L ubljant.
Bre« postbntgi •bvutiU.
MmUII
1391«
il pogrebni m f LjubljtaL
Neizprosna usoda nam ie danes ob t/,4. zjutraj po do1«>i, mučni bolezni vzela na>o nadvse ljubljeno, predooio mamico, stare mamico, taščo itd., gospo
Jeanetto Jak m Debevec
staro 70 let
Pogieb nenadomestljive pokojnice bo t torek, 17. t. m. ob poln štirih popoludne U h.ie ialostl, G.adiiče 15, na pokopališče pri Sv. Kniu.
Sv. maša zodušnica bo darovana dne 18. t m. ob 8. /jutiaj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 15. marca 19^5.
Globoko žalujoči rodb nl Jak • Skalar.
NaSa ljuba sestra, svakinja, tetka
Je bila rešena dolgoletnega, vdano prenaša nega ti p! jen ja v nedeljo dn« IS t. m.
Pogreb bo v torek 17. L m. ob pol 16. ia javne bolnice v Celju, na mestno pokopališče.
Mela Uollek, lilln, t Vladimir, brst Mirko S loMak, svak Isiaa, Mart(ui, nečaka.
Biez posebnega obvestila.
Za pomladansko sezijo
ae priporočam • svojim solidnim in natančnim delom po zmernih cenah
ANTE PREZELJ, krojač
Ljubljena, Gosposvetska c. 16 (dvorišče)
Samo 135 dinarjev
velja ta hiša v Mariboru z e'ektrično ra»svet!javo vodovod, venk vrt, ve lko prosio stanovanje, opr mlieno s poh š'vom, kuhinja, opremljena s kuhinjsko i osodo, dva lokala, pripravna za trgovino s stelatsm* In pud.^lni. — Pojasnila p»d .Foituna" na Al ma Company, Ljubij na. Za cdpovnr (e pr \oi ti znatn^o ra 2 Din i««.
■'JFJHJFJFJBJS
Nalvečlo zalnr« rime fmsllrine, alnalnijastt aH telezae lahialsVe po-sodr. k'k«r d'8?ih rcnik oredil zt ebrtnike. dal e rame verige, tehtsice, letate. krampe, meilke. »t-m s a orodja io rarne »trn'e itd I d. kar splnt so»da. k Zeletniaski stroki ondi reda« la asjccnele I r r d k a so7^
M floMt
TeiMnazleM L!ob!lana. Si. Petri L 35
9BSSBBB
Preobliko-
valnica BarftorTf • mu
sr?3iiliini:! i\m-nitnoirMfl!! idoiI Id; m w\U kl.iaj
1374.
Vsak Jugoslovan mora paanaU svoja domovino I
Vse, kar moraš vedeU, dobiš v knjigi
IHELIK. JUGOSLAVIJA
Celotno delo stane na slabSem papirju Din 110-— na boljšem Din IW— br z poštnine Prodaja se v knjigami TISKOVNE ZADRUGE v LJUBLJANI, Prešernova nI S4 nasproti glavne pošte
mmmxmxxmxxxx
XX	XX
X X X X X X X
Ljudske knjižnice
opozarjamo na najnovejia zvezke zbirko
yyProsveti in zabavi"a
X PiSkin-PrratelJ, Kanelanova hfil. Povest. Jf BroS. 24 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1*25 Din več.
x	Bodal Andrej. Krifov pot Petra Kuplje-
V	ni k a. Povest. Brol. 17 Din, vez. 22 Din, po
U	pošti 1-25 Din več.
M	Kersnik J*sk«, Cyolamon. Roman. Bro3. 22 Din,
S	vez. 27 Din, po poiti 125 Din več.
Kerss k Janke, Agitator. Roman. Broi 18 Din* vez. 23 Din, po poŠti 1*25 Din več.
Zrjer- Bradač. Tri legonde o razpelu Vez
20 Din, po polti 1*25 Din več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v ljubi* .ni. g
Preiernova ulica 54.	X
XX	XX
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X