130. i*®w. PavSalnl Iranko v drSavl SHS. V Llufellani, v soboto 11. ItmUa 1921, Posamezna stav. K 1 so. Leto V. Izhala rsxen nedelj in praznikov v s a k dan ete IG. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poBlano ter notice isti prostor K 2*--, Pri večjem naročilu popust. s-jf' . . . •: i ' - •. ,, ■£ */■;■ , ■r .:.TvvVM;p'v;■ ■..o. ■: : ' • GlasUo jugoslov. soclialno-demokratične stranke. Teeefonska št. 312, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dom za celo Jeto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo IC 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6;L, Učiteliska tiskarna. Beograd. 9. jun. Današnjo sejo tistavenga odseka ie otvoril predsednik dr. Ninčič ob enajstih dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o izpremembah XI. oddelka ustave, ki govori o vojski. Odkolnjen ie bil predlog za izpremembo. ki ga ie stavil k členu 119 Jugoslovanski klub in ki predlaga, naj se uvede v naši državi narodna vojska (milica). Poročevalec dr. Laza Markovič te naznanil, da je v členu 120 zapazil tiskovno napako, namreč da je feostal zadnji stavek tega člena, ki se glasi: »Razsodbe vojnih sodišč rešuje v zadnji instanci kasacijsko sodišče: V stenografičnem zapisniku ustavnega odseka je razvidno, da le ustavni odsek sprejel tudi ta stavek. Radi tega predlaga, naj se stavek, ki ie izostal, o priliki tiskanja novega poročila ustavnega odseka zopet uvrsti v člen 120. Ta predlog ie bil sprejet, odklonjen Pa je bil predlog zemlioradnika Laziča: »Vojna sodišča so pristojna za prestopke vojaškega značaja. Kazen. prestopke in postopanje bo določal poseben zakon. Vse ostale zadeve vojakov, podčastnikov In častnikov bo sodilo redno sodišče.« Odklonjen je bil tudi predlog radikalca dr. Ivaniča, naj se člen 121 zamenja z drugim členom, ki bo določal. naj prestopke vojakov in čast-Ilikov Pod zastavo obravnavajo red-na sodišča. Odklonjen je bil tudi predlog so-cialno-dernokratskega kluba, ki je vseboval izpremembe k šestim členom in zahteval ustanovitev narodne obrane, ki bi bila namesto stalnega kadra Iz koostituante. DELO USTAVNEGA ODSEKA. Demokrat Pavle Anglielovič ie predlagal, kako naj se sestavijo vojna sodišča prve stopnje in apelacij-sko sodišče. Poročevalec Markovič je bil proti temu predlogu, češ da le člen 120 že dovolj ugodil zahtevam glede reforme vojnega sodstva s tem da je določil, da presoja razsodbe vojaških sodišč v zadnji Instanci civilno kasacijsko sodišče. Predlog posl. Angjeloviča je bil odklonjen. Vojni minister Hadžič ie predlagal. naj se k členu 121 sprejme tale dostavek: »Prestopke, katere zakrivijo civilisti v družbi z voiaki. presoja civilno sodišče, za vojne pa vojno sodišče.« Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Predlog socialnodemokratskega kluba, ki k členu 126 predlaga referendum naroda za izpremembo ustave. ie bil odkolnien. kakor tudi to. da more skupščina sklepati šele. kadar ie navzečia polovica plus eden vseh njenih članov. Odklonjen je bil predlog posl. Gostinčarja k členu 126. ki se glasi: »Predlog, da se v ustavi kaj izpre-meni ali izpopolni, mora staviti narodno predstavništvo.« K členu 127 je predlagal dr. Mom-čilo Ivanič, naj se za vojne določijo posebni zakoni, ki bi bili drugačni kakor so odredbe v ustavi. Ta predlog je bil odklonjen. Nato bi bilo treba sklepati o izpremembah pri XIII. in XIV. oddelku ustave, pa se je sela odgodila. Beograd. 9. Jutri popoldne bo seja konstituante, na kateri se bo razpravljalo o interpelacijah, ki so na dnevnem redu. debata o ustavi pa se nadaljujejo v soboto. Stanovanjska naredba sprejeta. Beograd, 10. junija. Ministrski svet ]e danes sprejel novo stanovanjsko naredba, bi velja za vse kraje razen Srbije in črne gore. • Belgrajska vlada je s tem nastavila najemnikom nov davčni vijak, o katerem pa še ne vemo mnogo. Vesti o njem pravijo, da obsega velike ugodnosti za gospodarje. Ako bi šlo po volii ilubljanskega društva hišnih gospodarjev, ki je imelo shod prejšnjo nedeljo, bi nam dvignili stanarino za 100 odstotkov Silno smo pa skeptični glede določb te nove na-redbe, ki nas nič kaj ne veseli. Iz političnih strank. Vlada ni odgovorila komunistom. Beograd. 9. Danes bi bila morala vlada odgovoriti na zahteve komunistov o otvoritvi sindikatov, delavskih domov itd. Dobro obveščeni ktegi pa doznavajo. da vlada sploh ne bo odgovorila na zahteve komunistov. ker so pretirane in neopravičene Komunisti bodo zato v svo-tem klubu sklepali, ali naJ v znak protesta zapuste konstituane. Zelo neprijetno je uplivala na javnost vest. da sta komunistična voditelja Pavle Pavlovič in dr. Sime Markovič odšla v Moskvo. V splošnem menijo. da so šli komunisti v Moskvo po instrukcije. kako naj v bodoče vrše svoje prevratno delo. Komunisti o svojem potovanju ničesar niso poročali. Potemtakem sodijo, da bodo komunisti gotovo zapustili konstitu-anto. Reorganizacija diplomatske službe. Beograd. 10. Ministrstvo za zu-niitiie zadeve bo sprejelo v diplomat- Filip Uratnik- Mije o mijalizu in politiki. (Dalje.) Organizacija. V prejšnjem odstavku smo dejali. a bo zmagal socijalizem kot organizacija. in sicer kot ortrani^rHn ki bo wata,a d„h0Ve. Vo 2S mo še jačje podčrtati. Zato bomo spregovorili v posebnem odstavku par besed o organizaciji sploh. ■— posebei pa še o tistih vrstah organizacij. ki delujejo z duševnimi silami. ,. V^anizacija se imenuje skupina ljudi. Ki dela po enotnem načrtu, za enoten smoter. Bistveno za organi-cijo ie to. da se spaja v njei tisoč v eno samo nadčloveško silo. Predpogoj zato pa je, da se strne v organih sko in konzularno službo gotovo število Hrvatov in Slovencev. V zvezi s tem se pripravlja nova razporeditev v diplomatski in konzularni službi Iz zemfjoradniškeffa kluba. Zagreb, 10. Junija. »Riječ« poroča: Seja demokratskega kluba, ki bi imela biti danes dopoldne, se je odgodila na Jutri ob 16. Zetn-Ijoradnički klub te le danes dopoldne posvetoval in sklenil, da morajo klubovl člani prisostvovati seiam ustavotvorne skupšil. ne. Klubova seja se bo nadaljevala popoldne ob IS. Muslimanski klub ni imel seje, ker njesovl Člani »e niso prišli v Beograd. Imel bo svoje seje v sredo dopoldne ter bo vzel v pretres poročilo muslimanskih ministrov o izvršenem sporazumu z vlado. Kakor doznava dopisnik »Riječi«, se je predujem 60 milijonov dinarjev že nakazal agrarni direkciji v Sarajevu. Tudi komunisti so imeli danes dopoldne sejo, na ka-teri so govorili o odloku vlade, ki je na svoji zadnji seji sklenila, da na zahteve komunistov ne bo odgovorila. Klubovl sk]epi so talni, vendar pa se v Beogradu govori, da bodo komunistični poslanci zapustiti skupščino. Čudna samouprava? Beograd. 10. Klub poslancev SKS je predložil ustavnemu odseku dva predloga, s katerimi zahteva: 1. da se zunaj Srbije sestavijo nastopne oblasti: mariborska, ljubljanska, zagrebška. sušaška. osiješka, splitska dubrovniško-moslarska. banjaluška. sarajevska, novosadska in banatska. Na čelu vsake oblasti naj bi stal veliki župan, ki ga postavlia kralj; 2. dokler se ne izvrši razdelitev na oblasti, veljajo okrožja v Srbiji in Črni gori kot oblasti in vrše njihove funkcije. Pasic zmagal. Sarajevo. 10. jun. Včeraj je bilo tukai zborovanje radik. stranke, na i katerem so poslanci dr. Spalajkovič dr. Srskič in dr. Pečanec pojasnili svoje zadržanje in govorili o splošni politični situaciji. Ministrskemu predsedniku Pašiču se je poslala pozdravna brzojavka: Člani radikalne stranke, ki so na današniem zborovanju v Sarajevu z odobravanjem sprejeli poročilo svojih poslancev o politični situaciji. Vam izjavljajo popolno zaupanje ter odobravaio Vaše postopanje, delo in taktiko v vseh političnih vprašanjih, ki se danes rešujejo. v polnem zaupanju, da bo radikalna stranka po Vašem modrem vodstvu privedla naše zedinjeno in veliko domovino do sreče in blagostanja. kakor je dovedla nekdanjo malo. toda slavno Srbijo. Venizelos proti kralju Konstantinu. Pariz. 10. jun. Dopisnik »Chicago Tribune« poroča o poteku sedanjih Venizelosovili pogajanj z angleško vlado. Venizelos je dve url govoril z Llovd Georgom. Izjavil je. da bo kralja Konstantina narod sam. ki ga ie poklical nazaj, odstavil. Predlagal je Llovd Georgu, da bi Anglija sodelovala z Grčijo na nastopni podlagi: 1. da se sestavi koalicijski kabinet v Atenah, obstoječ iz Venizeli- stov. neodvisnih in roaialistov, 2) kralju in njegovim rodbinskim članom naj se prepove, vplivati na imenovanje častnikov ali na vojaške operaciie. Štajerska bo glasovala o priključitvi k Nemčiji. Gradec. 10. »Grazer Zeitung« bo dne 11. tm. proglasila sklepe deželnega zbora od 8. aprila in 31. maja 1921 glede priključitvenega glasovanja na štajerskem dne 3. Julija, tl. Kriza v Avstriji. Dunaj. 10. junija. Doslej se še ni dosegel sporazum med osrednjim odborom in disidenti krščanskih so-cialcev v Salzburgu. Poizkus krščanskih socialcev, rešiti krizo s sporazumnim sodelovanjem vseh parlamentarnih skupin, je do danes ostal brez uspeha. Socialni demokrati odklanjajo vsako sodelovanje pri reševanju krize ter se drže popolnoma nevtralno. Parlamentarna skupina Velenemcev je izjavila, da nima mandata, zahtevati od predstavnikov svojih pokrajinskih klubov kakih obveznosti. Znani delegati Velenemcev iz pokrajfn pa večinoma niso prišli na konferenco na Dunaj. Iz pasivnega postopanja štajerskih Velenemcev se more sklepati. da niso pripravlieni izpreme-niti svoj sklep o izvedbi liudskega glasovanja na Štajerskem dne 3. iu-i lija. »Reichspost« naglasa da zahteva vprašanje kredita Avstriji nai-hitreišo rešitev krize. ___________ Parnik zadel na mino. Pariz. 10. »Midi« javlja iz Aten, da ie grški parnik »Bambulina« iz Smirne zadel ob mino in se potopil. Od popotnikov so rešili samo dva. Angleški rudarji se pogajajo. London, 10. junija. Na včerajšnji konferenci med rudaril in lastniki rudnikov se je obravnavalo o vseh važnih točkah. Odličen zastopnik delodajalcev meni, da bo stavka kmalu končana. Carigrad grško oporišče. London, 10. Jnniia. Iz Carigrada se lav« tja, da so zaveznik) pripravljeni dovoliti Grkom zač&SBo uporabo mesta za baze njihovih vojnih akcij proti Turčiji. Boj za znižanje cen v Italiji. V Italiji se v zadnjem času vrši prav zanimiv in važen boi za znižanje cen oblačilom in drugim živ-Ijenskim potrebščinam. Ta boi je že v kratkem času dokazal. kako umetno so cene naraščale — ter provzročale bedo in brezposelnost med revnim ljudstvom. Ker ta pojav, to gibanje zanima tudi vse delavno ljudstvo v Jugoslaviii. objavljamo naslednje izvirno poročilo, ki nam ga ie poslal naš poročevalec iz Italije. Tekstilna industrija v Italiji se nahaja v hudi krizi. Zaloge blaga so polne, prodaje pa skoro nobene; in-dustrijci so začeli odpuščati del svojih delavcev, ker niso vedeli kam z blagom. Kriza ie med delavstvom napravila precei razburjenja In Zveza tekstilnih delavcev je pričela razmišljati. kako bi se moglo krizi odpo-moči ter delavstvo spraviti zopet h kruhu. — Ker ni pretila samo nevarnost za brezposelne — temveč so industrijci že začeli razmišljati, če ni prišel moment, ko delavcem lahko plače znižalo in delavni čas podaljšajo ter sploh zavržejo delavne In kolektivne pogodbe. Zveza je napovedala splošno agitacijo proti brezposelnosti in za znižanje cen. Napravila ie mnogo intervencij pri vladnih krogih ter skušala dokazati, da ta kriza ni naravna, temveč umetna, ker cene tekstilnega blaga so previsoke in daleč presegajo izdatek za produkciio. kakor tudi trgovci, veliko predrago prodajajo blago napram cenam, po katerih ga kupuieio od tovarnarjev. Vse to prepričevalno delo od strani zveze, kakor tudi vsa njena agitacija ni nič zalegla, ker trgovci so raje zadržavali blago v skladiščih kakor, da bi mu znižali cene in s tem dali možnost brezposelnim delavcem. da zopet pridejo do kruha in na drugi strani, da revno ljudstvo pride ceneje do obleke. Tega prvega neuspeha se Zveza ni vstrašila. pač pa je sklenila iti še dalje ter napravila drugačen radikalnejši načrt. Izdala je oklic, da bo Zveza sama začela razprodajati blago po produkcijskih cenah brez dobička in spekulacije. Sporočila je javnosti, da ie že več tovarnarjev dalo Zvezi blago na razpolago po lastnih cenah. To je uplivalo. kakor bi strela vdarila. in iz vseh krajev so tovarnarji ponujali Zvezi svoje blago v razprodajo. Ko je Zveza imela že za veliko milijonov blaga zagotovljenega, je v vsej naglici otvorila v Milanu mi* nuli pondeliek svojo prvo prodajalno. v kateri je v šestih urah prodala več kot za 100,000 lir blaga polovico ceneje kakor se isto prodaja v privatnih trgovinah. Ubožno ljudstvo se je kar trlo v trgovino in vsak ie hotel biti prvi. Ta uspeh prvega dne. ie napra-vil tako grozen utisk na trgovce, da so kar noreli. Takoj so sklicali svoja zborovanja — in drugi dan smo v!^ deli že po vseh milanskih trgovinah tablice, na katerih so naznanjali zni-žanie cen svojemu blaeu. zacui tudi tisoč volj v eno samo voljo, ki postaja, tako ojačena, mogočno sredstvo za dobro in slabo. Nainrei moramo povdariti, da se to spajanje množine v enoto ne vrši tat"' kakor si navadno mislimo, kadar govorimo o ljudski, narodovi in podobni volji. Ti izrazi nas lahko zavedejo k popolnoma napačnemu pojmovanju družabnih pojavov. Vsem tistim, ki tako radi postavljajo malim vodilnim skupinam volio ljudstva. mase nasproti, bi lahko precej upravičeno odgovorili, da volje ljudstva. da volje mase sploh ni. ampak da je samo volja posameznikov in malih skupin, ki skušajo pritegniti širši krog. maso za seboj. Enota volje ne nastaja tako. da bi se milijoni med seboi pogajali. Dober računar bo znal zračunati. da bi bilo treba za taka pogajanja bilijon let in da bi bilo po tej poti čisto nemogoče priti od pogajanj do dejanj. Enota volje nastaja tako. da se postavi oseba pred množico, pokaže smer in pot, množica pa to pot odobri ali pa zavrže. Morda ne ravno dobesedno. Ako ie krog te množice razmeroma ozek. takrat se da ta smer in pot še nebistveno spremeniti in s širšo izkušnjo izpopolniti in izboljšati. Čim širša pa je množica, tem mani ji prestaja kaj druzega. kakor reči da ali ne in voliti med posameznimi predlogi, ki se ji stavljajo. Boli upravičeno. kakor o volji ljudstva se da govoriti vsled tega o volii malih skupin. ki znajo pritegniti široke množice za seboj. Le tako morejo delati množice kot ena sila in postajati organizacija. Vodilne skupine morejo pritegniti množice z dvema različnima sred- stvoma za seboj. Z nasiljem, s kojim ukloneio volje in jih prisililo da gredo za njimi, ali pa z duševno asimi-laciio. s koio pritegnejo tule volje, tako da gredo z lastnega nagiba za njimi. Po tem ločimo organizacije, ki prepletajo v neštetih skupinah človeško družbo v dve veliki skupini. V nasilne in v prostovoljne organizacije. Nasilje se da izvajati zopet na dva načina. Ali tako. da se nastopa z nasiljem naravnost. Majhne skupine, ki Pa so bile dobro organizirane, so znale držati vedno deset do stokrat večje množice v strahu, vse dotlej dokler niso naletele na podobno organizacijo. Iz strahu so sledili takim s.uipinam milijoni neinteresiranih, kar je obseg tako nastale organizacije silno povečalo. Že prej smo dejali. da nastajajo tako države in ar- made In s tem tudi vladajoči razredi. Druga vrsta nasilia le posredno nasilje, ki ie navadno dalie trajna posledica enkratnega neposrednega nasilia. Ako so si prilastile vladajoče skupine potom neposrednega nasilia zemljo in druge stvari, ki so za človeško življenje nujno potrebne in so široke sloje od vsega tega izključile, -- so slednje s tem prisilile, da pri-haajjo k njim in pravijo: Dajte nam, da bomo mogli živeti, mi oa poklomo zato z vami. kamor hočete. Ta vrsta nasilne organizacije je morda še učinkoviteia od prve. Tipe za njo imamo v različnih gospodarskih organizacijah, od sred-nieveškega fevdalizma pa do modernega kapitalizma. (Dalje prih.) Stev. 130. Zveza se s tem prvim uspehom ni zadovoljila, temveč je objavila, da bo to svojo akcijo razširila na vsa mesta v Italiji, iz katerih že prihajajo prošnje, da naj pošlje blago. Vr-hutega so pritisnile tudi druge naše delavske institucije ter naznanile, da se bo isto napravilo tudi z drugim blagom zlasti z živilskimi potrebščinami. Posledica tega je tako velika, da se je znižavanje cen začelo pojavljati po celi Italiji ter se vse italijansko časopisje bavi s temi dogodki. Danes in včeraj se že objavljajo novi ceniki za živila, ki so nižji po 10 do 30 odstotkov od včerajšnjih; cene oblekam so tudi silno padle ter jih bodo trgovci še znižali, ker drugače bo ves trg preplavila z blagom Zveza tekstilnih delavcev. Ta kolosalni uspeh naših sodru-gov v Italiji je razkrinkal, kako nezaslišano so trgovci žulili ubogo občinstvo ter ustvarjali umetne krize. To. kar se je vršilo v Italiji, ne bo ostalo skrito, bo dobilo odmeva tudi drugod. Buržoazija, tki je za Časa vojne zaslužila in prisleparila miljar-de. naj jih sedaj zopet vrne. Delavske organizacije v Jugoslaviji naj ta dogadek prouče. Pekovski mojstri za nočno delo. Pevicovske zadruge so vložile pri deželni vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se zopet uvede v pekovski obrti nočno delo ter podaljša delovni čas. Lnlcijativa Zd to spomenico najbže izhaja od deželne zveze zadrug, v kateri se znani demokrat, % Franchetti, na vse kriplje peha za to, kako bi odpravil malekostno socijaJno zakonodajo, ki je bila v zadnjih letih Izvedena. Danes se vrši o tej spomenici anketa pri deželni vladi, na katero so povabljeni interesenti, to je zastopniki pekovskih zadrug, strokovnih organizacij vseh struj in pristojne oblast!. Naša organizacija Je tudi zahtevala, da se povabi zdravstveni odsek ki obrtno nadzorništvp na anketo. Zahteva pekovskih mojstrov Je, rekli bi, precej draaa. Jugoslavija je uvedla nekaj socijalnlh zakonov in nekaj smo jih imeli že prej. Tudi po drugih državah se socijalna zakonodaja precej naglo uvaja, a pri nas so še ljudje, ki imajo tako malo socijalnega Interesa, da zahtevajo uvedbo nočnega dela in odpravo osemurnega delavnica. Tako zahtevo bi povsod brez nadaljnih razprav odklonili, ker dejansko ni ne v interesu delavstva ne podjetnikov. Tudi tehnični udobnosti in konstunentotn ni v nikakršen hasek. Pač pa se omogoči, če se uvede nočno delo ia podaljšanje delovnega časa, večja umi-zana medsebojna konkurenca. 2e zadnjič smo omenili, da nočno delo tudi iz zdravstveni! ozirov ni priporočljivo, ker je škodljivo. Pomislimo le, kako nesrečnega in nezadovoljnega se mora čutiti delavec, ki noč za nočjo in leto za letom dela po noči. Ml smo mnenja, da bi časopisje in vsa Javnost morala najodločneje protestirati proti drzni zahtevi večine pekovskih mojstrov in vsem tistim matadorjem, Id jih pri tej akciji dejansko ali moralno podpirajo. In nljednega protesta ne čitamo nikjer! Nihče se ne zavzame za delavce, nihče ns upošteva, kake nevarnosti prete tudi konsu-mentora. Menimo pa, da bodo vlada, obrtno nadzornlštvo to zdravstveni odsek, ki imajo nalogo, da zastopajo splošni Javni interes, tadi Imeli poguma, da zahtevo zavrnejo, ker je neutemeljena Iz delavsko-varstvenfli in zdravstvenih ozirov. Nesposobnost meščanske družbe. V petek. 27. maja je bila v kon-stituanti na dnevnem redu interpelacija dr. Uroša Stojiča in tovarišev (zemljoradničkl klub) na ministra za trgovino in industrijo zaradi prepovedi izvoza žita. ki jo je bila vlada pred kratkim izdala, poziva-joča se na nevarnost suše. Prepoved ie bila med tem že preklicana. Jedro interpelacije se glasi; 1. Iz kakšnih vzrokov in na podlagi kakšnih podatkov je gospod minister izdal prepoved izvoza hrane iz dežele tako predčasno? 2. Po kakšni pravici nai bi prenašal škodo vsled slabe žetve le kmet. pa ne tudi drugi razredi v državi? 3. Ali je gospod minister storil korake., da prepreči zlorabo od strani trgovcev in bank. ki izkoriščajo take prepovedi, da si napravijo velike dobičke na škodo kmetov, in kakšni so ti koraki? 4. Ali bo gospod minister preklical prepoved izvoza žita. in kdaj? V debati o tej interpelaciji je povzel besedo v imenu Socialističnega kluba sodrug Etbin Kristan, ki Je dejal; Gospodje, eden Izmed predgovornikov ie dejal, da ie to preobširen predmet, da bi ga bilo mogoče izčrpati v eni sami debati o interpelaciji. Jaz stojim na enakem stališču. In zato bom kratek; povedal bom le nekoliko besed ,o katerih mislim, da jih ie tukai treba povedati. Gospodie. tukai stoiimo pred enim tistih mnogobroinih vprašanj, ki jih buržvazna družba ne more rešiti in iih ne bo rešila, dokler se ne izpremene njeni temelji. Gospod minister ie izrekel nekoliko besed, s katerimi bi se človek prav lepo strinjal. Deial ie. da ima država dolž- nost da se v slučajih, kadar bi prišla vsled elementarnih dogodkov prehrana ljudstva v nevarnost, pobriga za odstranitev te nevarnosti. Povsem se strinjam se tem. da bi država morala vršiti take dolžnosti, le da jih v resnici ne vrši. In da po sv i sedanii organizaciji niti najma-nic ni sposobna, da bi jih vršila. Gospodje. Vi imate tukaj razredno družbo; zaradi tega ste v orokleti situaciji, da udarite vedno drugo stran .Če hočete eni pomagati. Rešiti hočete žito za konsumente. pa udarite proizvajalca kmeta. Kadar hočete zaščititi kmetove produkte, pa udarite konsumenta. Zakai nimate družabne organizacije, ki bi služila vsem. ampak imate socijalno organizacijo, ki služi vedno le posameznim razredom. V družbi, ki je sestavljena iz razredov, ne morete snraviti interesov vseh razredov v sklad. Dr. Mont. Ivanič: VI imate pa univerzalno medicino. Oospod dr. Ivanič nal nekoliko bolj globoko študira socijalna vprašanja. pa ne ob dela takih medklicev. Gospodje, v sami stvari ni zame dvoma, da ima država v gotovih slučajih pravico, da prenove Izvoz žita. da prepove Izvoz drugih predmetov. in da prenove sploh še marsikaj drugega. Če bi nastala nevarnost. da ne bi naš lastni narod v tem ali onem letu mogel imeti kruha, da-sl smo agrikulturna dežela, in bi država na to mimo gledala, bi vlada na vsak način storila veliko krivico. Toda. gospodje, s tem. da se prenove izvoz žita. ie tako malo doseženo. da bi se skoraj lahko reklo, da ni nič doseženo. Dokler dovoljujete, da izkoriščajo veliki špekulanti take situacije, da si nagomilaio blago, ki LISTEK. J. I ondon: Ljubezen do življenja. Priredil J. B. S težavo sta šepala po strmem bregu. Takrat je tisti, ki je korakal spredaj, omahnil med razritim skalovjem. Oba sta bila trudna In slabotna; njihova prepadena obraza sta imela izraz potrpežljivosti, ki ga naredi dolgotrajno pomanjkanje. Težko sta bila obložena z zvitimi ! odejami, z jermeni Pritrjenimi na pleča. Vsak je nesel v roki kratko puško. Šla sta sklonjena, ramena na-prei. glavo naenieno. oči v tleh. — Želel bi si vsaj dve tistih pa-tron. ki so spravljene v našem skrivališču. reče drugi. Njegov glas ie bil brez vsakega Izraza ... Prvi ni odgovoril. Sedaj sta bredla vodo. ki se le penila med skalovjem kakor mleko. Nista sl sezula črevliev. čeprav to ga v takem položaju lahko po ceni dobe, pa ga pozneje konsumentu še veliko draže prodajajo, nego bi se zgodilo v normalnih razmerah, niste storili s tem prav nič dobrega za konsumenta. Kolikor je današnja država sploh sposobna, da v takih razmerah kaj stori, bi moglo biti le to, da bi sporazumno s konsumnimi zadrugami. za katere bi se moralo mnogo več storiti, kakor se le storilo doslej, kakor bi se moralo tudi za kmetijske zadruge storiti več. — da bi v sporazumu z njimi prevzela žito. katero noče. da bi se izvozilo, in bi ga prihranila za konsumente, ki bi ga tedaj mogli dobiti za tako ceno. da ne bi bili oropani. Medklic: Ali bo tedaj producent zadet, če hočemo manjšo ceno? Dejal sem vam že, da ne morete tega vprašanja pravilno rešiti v razredni družbi; ampak kolikor morete v taki družbi storiti, morete storiti le na ta način, da spravite interese konsumentov deloma v sklad z interesi producenta, kateremu lahko plačate žito po ceni. ki jo izračunate. da se vjema z razmerami In da je relativno pravična. In na temelju tega, da ste sami kupili žito za tako ceno. ga lahko oddate konsumentu za ceno. Id ne bo previsoka. Država ima milijone za druge reči. Ona ima tristo milijonov, ki jih hoče z eno roko Izplačati »najslro-mašneišim ljudem«. Dr. Mehmed Spaho: V resnici zelo siromašnim ljudem, ki krepa-vajo. Bojim se. gospod Spaho. da ne bodo tisti, ki po vaših besedah »kre-pavajo«. imeli nič koristi od teh tristo milijonov, ampak da pojdejo vsi ti milijoni v žepe, ki so itak že polni. Fehim Kurbegovlč: Ti bi moral biti tako bogat, kakor smo mi. E. Kristan: Noben sociialist še ni deial. da bi mogel privaten bogataš rešiti ta vprašanja. Fehim Kurbeeovič: Toda iaz sem prepričan, da bi vsak izmed tistih, za katere pravite, da bodo dobili veliko odškodnino, rad z vami menjal, kar se tiče premožena. E. Kristan: Bogvedi. Vi veste, kaše meni godi. da morete tako govoriti. . Gospodje, vsak čas slišim tukai govoriti o interesni Kntet-pival in se vozil na razne zabave. To njegovo lahkomiselno zapravljanje pa je v litijskih delavskih krogih takoj vzbudilo veliko pozornost in razne pripombe. O Polankovem gospodarstvu sta bili Izvršeni dve strogi reviziji od strani centrale, ki Je ugotovila velike primanikliaje. Prva revizija za čas od 1. febr. do 29. lun. 1920 znesek 90 j7 K 24 v, druga revizija za čas od 29. jun. do 6. nov. 1920 zopetni deficit 85.112 K 22 v, toraj celokupno 175.739 K 46 v. bila voda ledena, da Ju le bolelo v gležnjih in da so jima otrniile noge. Na nekaterih krajih je pljuskala voda do kolen in s težavo sta vzdrža-vala ravnotežje, ko sta Iskala mesta. kam zastaviti nogo. Oneniki Je stooal za orvlm. ie iz-ooddrknil gladek kamen pod nogo. že ie skoro nadel, a s silnim napo-rem se mu Je le še posrečilo obdržati se pokoncu: obenem ie zakričal vsled bolečine. Čutil se le slaboten in glava mu je omahnila: Se opotekajoč ie iztegnil svolo prosto roko kakor če bi iskal oooro v praznini. Prestopil ie še neka! korakov, na zopet mu ie izoodrsnilo in zopet le skoro padel. Takrat le obstal in pogledal je onega, ki tudi enkrat ni okrenil glave. Celo minuto Je stal tako nepremično. kakor če bi premišlleval. kal na} stori, nato fe zaklical: — Bill! Koščico sem sf Iz vinil! Bill se ni obrnil. Počasi ie bredel mlečno vodo. Oni. ki se le ustavil. ga le gledaL kako se oddaljuje. In č&urav le ostal nlegov obraz brez vsakega izraza kakor poprel. sono-stale njegove oči podobne očem ranjene srne. Bill je že dosegel breg. Šepal ie s težavo naravnost v položni breg In ni se obrnil. Oni. ki ie stal še vedno sredi vode. ga ie gledal. Njegove ustne so vztrepetale narahlo, prikazal se ie iezik. da jih omoči. Zopet je zaklical: — Bill! Bil ie to pretresljiv krik bitla v obupu: a Bill ni obrnil glave. Oni ie zrl za niim. videl ie. kako so mu klecale noge v kolenih, kako trudno je prestavljal noge po kamenju, ki se ie izgubljalo v neiasni črti ob-zora nad nizkim gričem. Njegove oči so sledile Billu, dokler ni ta dosegel vrha in izginil. Takrat ie njegov pogled prenehal buliti za onim. Leno se ie ozrl na kos zemlie. kjer je ostal sam. sedaj ko ga le njegov tovariš zapustil. Nad obzorom le žarel solčnl ogenl. Megle, oblaki prečudnih oblik so ga pokrivalu Potegnil je iz žepa uro. vso težo telesa ie pri tem oprl na eno nogo. Ura je bila štiri, in ker so bili takrat zadnji dnevi julija ali prvi avgust.. — točno tega ni mogel reči — le preračunal, da mora stati solnce približno na severozahodu. Ozrl se je proti jugu; vedel je. da leži nekje tam daleč za onimi mračnimi višinami Veliko Medvedje jezero, da križa v tej smeri njegovo težko pot skozi kanadske puščave severni tečajnik. Potok, ki je v njem stal. je tekel proti Reki bakrenih rudnikov, ki vali svoje vodovje preti severu. Ni bil še tam. a nekoč je videl vse to narisano na zemljevidu v pisarni Hudsonske banke. Gledal ie svet okoli sebe. Ni bil to pogled, ki bi ga mogel navdati z upom: povsod rahla črta obzora, povsod nizko gričevje; ni bilo niti dreves, niti grmičja, niti trave: samo strašna, grozna zapuščenost, ki mu je mogla vtisniti v oči samo strah. »Bill!« je zamrmral med zobmi, na to še enkrat: »Bill!« Še vedno na sredi mlečne vode je lezel vkup. postajal manjši, kakor da ga tlači brezmejna praznina z nepremagljivo silo. drobi njegove moči s svojim groznim mirom. Začel je trepetati kakor v mrzličnem napadu, puška mu Je zdrknila iz roke. padla v vodo. da ga je poškropilo do pasa. Zdrznil se je, prišel je k zavesti: premagal je trenutni strah, se sklonil, brodil z roko po vodi in potegnil puško zopet na dan. Premaknil je svoje breme Še bolj* na levo ramo. da bi si olajšal ležo nad izvinjeno nogo. Nato ie začel stopati oprezno proti bregu. Silna bolečina mu je črtala gube v obrazu. Ni obstal. Obupno, že skoro noro. 'e hitel po bregu proti vrlm. kier ie izginil njegov tovariš. Bolečine mu ni bilo mar. Dospel je na greben; pred seboj je zagledal plitvo dolino brez življenja. Zopet se ga je pola-ščala groza, premagal io le. počasi se ie zibal v dolino. (Dalje prih.) Ta veliki primanjkljaj ie bfl pozneje deloma krit, osoblto vsled velikih zalog, ki so jih našli na Polankovem stanovanju, katero je Polanek umel bogato opremiti na stroške podružnice. Obširna obtožnica, ki v podrobnostmi navaja vse poneverjene in ukradene predmete, ugotavlja z gotovostjo samo to, da s! je Polanek prilastil za 33.045 K 5 v blaga raznih vrst. Zaslišanje obtoženca Polaneka Se trajalo skoro tri nre. Polanek se z vse mogočimi izgovori in ugovori brani. Predsednik Regally, ki vodi razpravo, je stavil obtožencu vprašanje, v koliko se čuti krivega številnih poneverb. Polanek je gladko odgovoril: »Poneverbe priznavam le deloma, vseh pa ne!« Zatem je začel Polanek porotnikom silikati svojo življensko preteklost, da Je že 7 let oženjen in kako je prišel za poslovodjo podružnice v Litijo. Vsi njegovi odgovori so hladni, hitri in dobro premišljeni. Predsedniku hitro odgovarja. Po izčrpni, od 4. popoldne do danes polu 3. zjutraj trajajoči razpravi so porotniki na vprašaje, če je obtoženi Karol Polanek kriv poneverb raznega blaga v skupni vrednosti 33.825 K 05 v, odgovorili: 8 glasov »ne« in 4 »da«, torrey vprašuje kriv* de zanikali z večino glasov. Na podlagi tega izreka Je bil Polanek oproščen ia izpuščen. O nekaterih zanimivih momentih poročamo v ponedeljek. Dnevna kronika. Pridite, da sl ogledate letošnjo umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Tivoli! Ljubljanska podružnica »Svobode« priredi jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne skupen p o set letošnje nad vse krasne razstave v Jakopičevem paviljouu. Razstavljena so dela naših prvih slovenskih upodabljajočih umetnikov. Pridite predvsem delavci in delavke! Skupnega poseta pa se lahko udeleži tudi vsak drugi. Da se bodete tud! delavci in delavke in sploh širši sloji seznanili z našo slovensko up»-dabljajočo (slikarsko in kiparsko) umetnostjo, pridite gotovo! Vstopnina, ki je sicer nastavljena na 12 K, bo znatno znižana za vsakogar, kdor si pride danes v soboto °d 5. do 8. ure zvečer, oziroma jutri v nedeljo od pol 9. do 10. ure dopoldne iskat Posebne legitimacije za znižano vstopnino v društveni lokal »Svobode« v Šeienbur-govi ulici 6, II. naastr. (vrata levo). — So-drugi in sodružice, udeležite se poseta razstave v obilnem Številu! Pridite tudi iz Most in z Viča! Zal bo lahko vsakomur, kdor zamud! to lepo priliko, ker nam bodeta iz prijaznosti razstavo tolmačila umetnika gg Jakopič in Kralj. — Izobr. društvo »Svoboda«. Iz Tržiča. Dne 9. junija 1921 so se izvršile županske volitve v naši občini. Zupan je posestnik Ivan Lončar, pristaš Gospodarske stranke, prvi svetovalec sodrug Henrik Snoj, drugi svetovalec Jelenc Anton od Gosp. stranke, tretji sod rus Viktor Čadež, četrti pa Karol Globočnik od Gosp. stranke. Tako je prešlo občinsko gosp >-darstvo iz klerikalnih rok v roke socialistične šn samostojne gospodarske stranke. Ce bi bili delavci »Delav. zveze« v resnic! deiavci in ne del SLS, bi laliko imeli vso otčino v rokah delavci, tako pa so žal našo najboljše mislečo ponudbo zavrgli z visoko gesto »ker smo še vedno del SLS*. Tudi prav. Prihodnjič več. Temu ne pravimo pospeševanje naša turistke! Prejeli smo: Slovenskemu planinskemu društvu je vsekakor naloga, da v čim širših krogih vzbudi zanimanje za naišo lepo naravo. To delo, moramo priznati, izvršuje društvo z veliko vnemo: tembolj pa se čudimo eni strani njegovega delovanja. Primeri so najboljši: V Bohuru sta dva hotela v najemu SPD.: »Zlatorog« ta »Sv. Janez«. Obema hoteloma diktira imenovano društvo cene — in kakšne: dnevna penzija (natančno vemo za enega) znaša n. pr. minimum 200 K, soba od 35 K dalje, čoln na uro — 40 K, liter vina 52 K itd.... Vprašamo, kako je mogoče, da društvo, ki li^če pospešiti našo turistlko, nastavlja tako horendne cene, da onemogočijo vsak večii turistovski promet, pred vsem pa tudi uradniku in delavcu —-ta tudi potrebuje oddiha — izlete v dotične kraje? Faktično se BoMnjčao! pritožujejo, da ie izletnikov čedalje manj — vzroka ni težko najti. Pričakujemo, da se bo društvo oziralo na to opozoritev in saniralo nezdrave razmere, saj gre vendar za celokupno korist! — Več prijateljev prirode. Kmetijski pouk po deželi bo poverjeništvo za kmetijstvo po možnosti podpiralo in ga prirejalo ob nedeljah in drugih pri-ličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadru-*e. županstva in drugi v poštev prihajajoči leresenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj s« obrnejo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. V prošnji, k; naj bo primerno podprta, naj se navede tudi, ali se ima vršiti predavanje zjutraj ali popoldne. Interesenti morajo preskrbeti voz od zadnje železniške postaje In skrbeti tudi za zadostno udeležbo od strani kmetovalcev. Prošnje na poverjeništvo za kmet j-stvo v Ljubljani je treba pravočasna predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse pravočasno ukreniti in objaviti. Poverjenik za kmetiJstvo Franc Demšar sprejema stranke vsako sredo ta petek od 9. do 13. ure v uradu poverjeništva za kmetijstvo v Marijanišču. Orožne vaje. Tekom tega in prihodnjega meseca bodo stopnjema poevanl na orožne vaje vsi rezervni častniki. Prlstolblnski narastek od avstrijskih državnih obveznic, napoved In odmera. Ker so se pojavile težkoče pri ustanovitvi vrednosti vojnih in predvojnih državnih obvei-nlc je finančno ministrstvo dovolflo, da sa te zadolžnice začasno Izločijo iz odmeme podlage za prtstojblnski namestek. Ker so pa omenjene obveznice načelno namestku zavezane, Jih je kljub temu napovedati takoj po nominalni vrednosti v napovedi n premično imovtao po vzorcu B pa posebej navesti in podrobno izkazati v posebni Specifikaciji po vzorcu I. Namestek od njfii se začasno ne bo predpisal, v plačilnem nalogu pa se bo pridržala pravica naknadne odmere ob času, ko bo možno določiti pravo vrednost teh zadolžnic. Vojaška in ten Janca za Slovenijo v Ljubljani je dovolila naknadno oglaševanje za civilno obleko. Upravičenci, ki stanujejo v Ljubljani in reflektirajo na civilno obleko, a se doslej še niso »glasili — ne glede na to, ali imajo v rokah kaka potrdila ali ne — naj se zgiase prihodnji teden t J. od 13. do 18. t. m. v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Izrečno se povdarja, da se na še poznejše zamudnike pod nobenim pogojem ne bo oziralo. Smrtna nesreča. V ljubljanskem topniškem arzenalu se je včeraj okoli polu 11. dopoldne dogodila smrtna nesreča. Žrtev dela je postal mlad in marljiv mehanik, 22-letni Valentin Kompare, sin železniškega čuvaja. Na dvorišču arzenalske delavnice ob državni železnici za Bežigradom ie popravljal motor vlačilca tovornih avtomobilov. Motor ima 80 HP. Kompare Je hotel motor Pognati v obrat in je zavrtel navi-jak, ki pa Je z veliko močjo sunil nazaj. Kompare je držaj na vijaka držal z obema rokama, a sunek je bil tako silen, da ga !e držaj udaril v prša, oziroma v želodčno stran, da se je takoj opotekajoč nezavesten zgrudil na tla. Njegovi tovariši so mu prihiteli na pomoč. S službenim avtomobilom so hiteli v mesto po zdravnika, po dolgem iskanju so našli — enega zdravnika. Na lice mesta težke nesreče došli zdravnik g dr Zajc je koastatiral, da je Valentin Kompare dobil težke notranje poškodbe in ;e odredil, da so ga takoj z avtomobilom prepeljali v javno bolnico. O težki nesreči obveščeni oče je sina spremljal v bolnico. Potoma je nesrečni Kompare podlegel težki poškodbi in umrl. Iz bolnice so ga prepeljati v mrtvašnico k sv. Krištofu — Ravno ta in še številni drugi slučaji nam nujno dokazujejo, kako je vendar enkrat prepotrebna temeljita reorganizacija rešilne postaja! Simon Gregorčičeva knjižnica prične v torek 14. junija z rednim tz.posojevanjem knjig — Vidovdanska cesta št. 2. Knjižnica posluje vsak torek in petek od 5. do 7. ure zvečer ter d) nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Pravila za izposojevanje so razvidna v izložbenem oknu. Izposojevalne cene so običajne kot drugod. Zdravo! Odbor. Zamenjava poškodovanih bankovcev. Davčni uradi in državne blagajne so dolžne poškodovane bankovce zamenjati za nepoškodovane. Vsakdo je upravičen zavrniti poškodovan bankovec, ako b) mu ga hotela dati kaka državna biagalna. Pregled Invalidov. Ministrstva za socialno politiko Je odredilo naknadni pregled vseh invalidov v času med 15. Junijem ta 15. julijem. V Zagrebu Je občinski avet uvedel precejšen najemninski davek, ki bo občutno prizadel posebno delavske sloje. Pa ni čuda! Sai sede danes v zagrebškem občinskem svetu sami zastopniki hišnih posestnikov, zajedničarjl, klerikalci, liberalci w radikalci, potem ko so bili razvti>avili mandate proletarskih strank! Velik vlom v Zagrebu. Neznani vlomilci so te dni odnesli te stanovanja Bele Pečica v Zagrebu velikansko množino draguljev, zlatnine In biserov v skupni vrednosti 236.200 K. Volkovi v Dalmaciji so se pojavili v večjih množinah na Svilaji planini. Že dva človeka sta bila letos žrtvi te zverjadi. Največ škodujejo čredam. Tihotapci valut V Mariboru so te dol konfiscirali neki ženski 10.000 dolarjev (1,320.000 K), ki jih je, všite v perilo, hotela iztihotapltl v Avstrijo. Cirkus Renlow v Tivolskem drevoredu Priredi jutri v nedeljo, dne 1. Junija dve veliki predstavi, in sicer popoldne ob štirih veliko družinsko predstavo In ob osmih xv. gala-predstavo. Za popoldansko predstavo naj se vstopnice kupijo vnaprej pri cirkuški predstavi. Slatina Radlncl Ker se otvori s 15. t. m. promet na Ljutomerski progi, opozarja se občinstvo na Radinske mineralne vrelce ki so prebogati na o«J|lkovl kislini ta na}-Jačji vseh poenatih natron-litlon vrelcev ter nadkriljujejo celo francoski Vichy hi BHfn. Radine! imajo edino naravne Dgljičevokisle kopeli v Jugoslavftl. Izvestja daje Tourist-Office, Ljubljana, Organizacijski vestnik. Iz stranke. Tretjina zaupnikov, katerim so se razposlali Spominski listi za žrtve 24. mala 1920 v razprodajo, še ni odračunala nabranega denarja ter vrnila nerazprodane listke. To znači nerazumevanje za stvar ali pa malomarnost posameznih zaupnikov. Vse, ki se čutijo prizadete, pozivam, da takoj pošljejo obračun, sicer se jih pozove Imenoma in javno, da to store. V »Najpreju« je bilo objavljenih že nebroj pozivov na obračun, vsakogar se je opozorilo z dopisnico, naj pošlje deuar in nerazprodane listke, a še vedno se dobe sodrugl, ki cel mesec nimajo časa ali volje, da bi to storili. Vdove in ostale žrtve Zaloške ceste neprestano prihajajo izpraševat, kedaj se razdeli nabrani denar, odbora pa mora, žal, povedati, kdo je kriv, da računi še niso zaključeni ia denar razdeljen med res potrebne žrtve. Sodrugi, vsaj ta zadnji opomin naj Vas vzdrami, da storite svojo dolžnost! Blagajnik. Iz strok, organizacije. II. redni občni zbor osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo. dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. oProČilo načelstva; 2. poročilo tajnika, blagajnika in kontrole; 3. poročilo podružnic; 4. pravila. opravilnik; 5. Povišanje prispevkov; 6. ujedinjenje; 7. razno. — Vse podružnice imajo pravico za vsakih 100 članov poslati po enega delegata. — Jese Anton. t. č. podpredsednik .Pečnik Karl. t. č. tajnik. Osrednje društvo lesnih delavcev ‘o ljubljanska podružnica imata skupno sejo v torek dne 14. junija t 1. takoj po delu v društvenih prostorih. Vabljeni so tudi zaupniki vseh delavnic. Obvezna dolžnost — Predsednik. Ljubljanska podružnica mizarjev priredi v nedeljo, dne 12. junija t. J. ob 3. ur! pop. prijateljski sestanek na Brodu pri Tacnu v gostilni pri Zibertu. Tem potom vabimo vse lesno delavstvo, da se udeleži te?a sestanka iz Garneli, Tacna in bližnje okolice. — Odbor. Vestnik Svobode. Splošna delavska zveza »Svobodam Liubllani priredi dne 19. junija popoldanski izlet na Vrhniko. Izlet je namenjen v prvi vrsti izpopolnitvi medsebojnih vezi z vrhniškimi in okoliškimi sodrugi; ker potem družabnosti bodemo lažje izpopolnjevali naše prosvetno delo med delavstvom. V času, ko vsak sodrug in vsaka sodružica hrepeni v prosto naravo po trudapoioem delu, imamo najlepšo priliko, da se bomo dne 12. Junija počutili sredi vrhniških so-drugov In sodružic svoji med svojimi. Vrhniški sodrugi so nam obljubili, da nam bodo pripravili iep dan; da bomo za netcaj ur pozabili na vse težkoče, ki. nas obhajajo v vsakdanjem življenju. V ta namen vabtao vse ljubljanske m okoliške sodrage in sodružice, da se takoj prijavijo za izlet v tajništvu »Svobode*, Selenburgova ulica št 6, II. nadstr. Priglasi se lahko vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 7. ure. Natančnejši spored objavimo prihodnji teden. Vlč-Glince. Stavbena in gostilničarska zadruga »Delavski dom« na Glincah vabi vse delavstvo občine Vič na JAVEN SHOD, ki se bo vršil v nedeljo 12. t. m. ob 9. url dopoldne v gostilni Amerika na Glincah. Shod je nepolitičen in ima namen zbuditi v delavstvu zavest do lastne hiše, lastnega zbirališča. Delavci, udeležite se vsi In pristopajte k stavbeni zadrugi, da bomo po-pre| pod lastno streho. — Odbor. »Svoboda« Vič-Gllnce priredi v nedeljo 12. t m. vrtni koncert v gostilni gosp. Kramarja na Glincah. Začetek ob 4. uri popoldne. Godba tamburaškega zbora In šaljiva pošta. Vstopnina 6 kron. Za dobro pijačo In Jedila bode preskrbljeno. Podružnica Izobraževalne delavske zve« »Svoboda« Vodmat-Moste naznanja, da se bo vršila v nedeljo dopoldne 12. junija v društvenem prostoru pri Mausarju redna seja. Začetek ob 9. un dopoldne. Žel! se od vseh odbornikov, da se seje točno In polnoštevilno udeležijo. — Predsedstvo. n štajnbajsova železnica. Ministrski svet je razpravljal o ureditvi gozdne že'ez-nice Stajnbajsovega podjetja v Bosni to ie sklenii, da se ta železnica na progi Prije-dor-Inin in Sretica-Jajce preuredi za potnike hi tovorni promet Zato Je določen kredit pri notranjem državnem posojilu. Češkoslovaška vlada je pričela s kovanjem 20 vinarskega drobiža. ~ Agrarna reforma na Češkoslovaškem, Listi iz Prage poročajo, da ie upravni svet državnega zemljiškega urada že potrdil program za prvo perijodo izvršitve agrarne reforme. V roke upravičencev bo prišlo sedaj več kot za 900 kmetij zemlje (tudi gozdovi), ki jo je doslej posedovalo le 150 posestnikov, med temi 50 plemiških. Druge zemlje bodo razdeljene približno za 100 kmetij. — Hidroelektrična centrala v Rogaticl v Bosni V Rogatici v Bosni zgradi Radovan Bartur ob reki Frači hidroelektrično centralo za pogon tamkajšnje Industrije. — Nove carinske tariie izvedejo v Ameriki in sicer tako visoke, da bodo potem cene uvoženega blaga stale na isti višini kakor cene domačega blaga — Anglija na robu. Trenutno štejejo na Angleškem krog 5 in pol milijona nezapo-slencev. Industrija se nahaja v popolni krizi, ker se naložene ogromne kapitaiije ns obrestujejo. Poljedelski delavci so zelo razburjeni, ker Jim hoče država znižati plače im je pričakovati, da izbruhnejo nove velike stavke.— In v takih časih Lloyd George groei z represalijami stavkujočdm rudarjem! Šport. Prvenstvena tekma »Svoboda - Ljubljana - Ilirija* se bo vršila v nedeljo, dne 12. t. m, ob 18. uri (ne ob pod 17. uri) na prostoru S. K. Ilirije nasproti državnemu kolodvoru. Opozarjamo, da »Svoboda« prvič tekmuje j>roti prvaku Slovenije. Prvenstvene tekme dne 12. t m. IUrlJj-S v oboda na Igrišču Ilirije ob 18. uri, sodnik g Vrančič. — Primorje : Hermes m igrišču špar te ob 18. uri, sodnik g. Kraincrilč. Primorje rez : Hermes rez. na igrišč« Spar-te ob 9. uri, sodnik g. Hus. — Prijateljska tekma Ilirija : M. A. K. Maribor t* pol IT. uri na igrišču Ilirije. Zmagovalci v Masarykovlli igrah. 5. junija so v Pragi zaključili slavnosti prvih Masarykovih iger z razdelitvijo nagrad in daril. Kot zmagovalec izhaja Italija z 48 točkami. Drugo mesto je dosegla Češkoslovaška (39 točk), tretje Francija (32), četrto Švedska (20 točk), peto Jugoslavija (12 točk) in šesto Danska (11 točk). — Udeležba pri posameznih točkah tekm >-vanja Je bila precejšnja. Tvorjenih je bilo precej novih, zlasti čeških rekordov. Prihodnja 01ymplada. Mednarodni olimpijski odbor, ki je zboroval te dni v Lau-sanni (Švica), je naročil mestu Parizu, da izvede priprave za VHI. OIyuvpiado v letu 1924. in mestu Amsterdam (Holandska) za IX. 01ymp!ado v 1. 1928. Društvene vesti. Dramska sekcija jug. o. akad društva »Jadran« priredi v nedeljo, dne 12. junija t 1. Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v Logatcu, točno ob 19. ari, dne 19. junija t. 1. (nedelja) pa v Zagorju ob Savi v Sokolskem domu ob isti uri. Predprodaja vstopnic v Zagorju ob Savi pri g Ahčanu v trgovini. k Udruženje lugosl. akad. omiadlne Iz Prlmoria priredi Jutri dne 12, junija na vTtu hotela »Tivoli« veliko vrtno vesclico s plesom In tombolo, s šaljivo pošto, z bitko s »coriandoli« in serpentinami, t razsvetljavo z brlečimi talpatnj itd. Ker sodeluje »Klub Primork«, se bo kesal vsak, ki ostane doma. (j Kdor si želi razvedrila In zabave, naj se pripravi že sedaj na »Zegnanje v Tmj-vem«. Ker je zanimanje zelo veliko, se bodo v kratkem oddale vstopnice v predprodajo. k dopisi. Gospodarstvo. — Povišanje uvoznih carin bo zopet izvedlo finančno ministrstvo. Povišana bo tudi carina na abutev, obleko, perilo, železo itd. — Tako se bo draginja zopet po* večala in prizadeti bodo prj tem zapet najbolj delavski sloji. Vlada posluša le zahteve dobičkarjev, da bi mogli tl tem sanvorvoljne je diktirati cene! — Dobava gorivnega špirita Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega gorivnega šk« torja. Sklep sodbe se Je izvršil v pritej najemnika (delavca) Bučarja. Ocvirk in njegov zagovornik sta pa kazala kisle obraze, zlasti pa Ovcirk, ko le izvedel, da bo moral tudi strožke plačati. — Opomba dopisnfkaa Za proletarsko Javnost le potrebno, da Izve, kdo Je g. Ocvirk. On je trgovec zelenjave, oranž in limon, ki pripelia vsak dia svojo trgovino na dvokolesnem vozu na Glavni trg ter zvečer odpelje prazne košaro domov. Za celokupno javnost in za sanitarno oblast je pa zanimiva Izjava njegova žene pred sodiščem, katera Je rekla, da je mož tako bolan, da se boji niegove bolezni. Sv. Lovrenc na Dravskera po|]u. Voli« tev župana v naši občini se ni še Izvršila, ker so klerikalci vložili proti vodtvam re-kurz. Ni nam natančno znano, s čim utemeljujejo pritožbo (ali pritožbe, ker so Jih baje vložili kar tri), vsekakor smo prepričani, da ne bo nobena držala, ker so se volitve izvršile v popolnem redu. Pod komando znanega Mustafe, ki Je sedel v obč, odibo«ru nad štirideset let, baje utemeljujejo glavni rekurz s tem, da begunci iz Strnišča nimajo pravice priti v obč. odbor. S to pretvezo se hočejo odtegniti kontroli nad njihovim večletnim »dobrim« občinskim gospodarstvom to doseči razveljavljanje volitev. Deželno vlado pozivamo, naj reši čtntpreje klerikalni rekurz, da bo novemu obč. odboru omogočeno Izvoliti župana in svetovalce ter pričeti z rednim delom v občini, Več volllcev, Stran 4. Stev. 130. LJUBLJANA, Prešernova uiica It. 5@, v lastnem gsosioplu! ===== itwiavRi tieslev: KEEeiT uunumn _ r. . __ Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake, vrste, eskompt jn inkaso menic ter kuponoT. tu- in inozemstvo, sale-deposits itd, itd. A M Pil Naznanile. Podpisani večletni računski natakar naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzel z dnem 22. maja 1921 staro znano na postaji v Rimskih Toplicah. Za postrežbo dobre kuhinje in izvrstne pijače po nizkih cenah preskrbljeno. Vsem obiskovalcem zdravilišča, želez, osobju in domačim gostom se priporočam za obilen poset. Pritožbena knjiga na razpolago. Osebne pritožbe se sprejema v zdraviliški restavraciji. Z odličnim spoštovanjem COllaultl Ivatt, restavrater. Rimske Toplice, 10. junija 1921. se želi seznaniti v svrno ženitve s slovenskim dekletom v starosti 18 do 30 let ali z vdovo z enim otrokom. Dotična, ki jo veseli, naj piše in priloži sliko na naslov: Alojzij Koprivec, Post Slaty Fork, W. Va. Comp. 12, U. S. A. LJUBLJANA Spedicijska tvrdka Mediž, Rakove & Zanki, pral A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov Centrala: Ljubljana, d. z o. z. Skladttie: Novisad. Teiefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode« Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedemeifi), stro;no olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MERAKL", Lak za pode. »MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL*, Brunoline. *-.......... Canlkl sa »Časno na razpoiilfajoI . ... 11 vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CESAR, v Silili), pHta Bliža!« pri Ljubijsai. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejŠi modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ........ na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarinjene. — COSULICH-LINE