Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
■okopisi se ne vračajo.
* *
Last izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri iopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-injejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravnlStvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'fcO mesečno ... K 2-10 Z a Nemčijo:
celoletno ... K 28— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 20.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 26. januarja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Macedonsko pismo-
Iz Belgrada, 23. jan.
Ako ne varajo različna znamenja, bo nastala kmalu nova težka politična kriza. Človeku se skoro zdi, da je bila plameneča čiraganska palača, katero so zažgali staroturški fanatiki, samo simbol bodočih strastnih političnih bojev, v katerih bode konečno igrala glavno ulogo vrv, najsi že potem zmagajo staroturški pravoverni mohamedanci ali pa oni mladotnrki, katere je nekoliko oblizala aapadno-evropejska kultura in ki se samo v teoriji navdušujejo za svobodo in enakost v osmanski državi. V praksi pa je Turk ostal Tnrk — vero-lomen, nasilen, in kar prav posebno velja o mlado-tirkih, zavraten.
Omenjeno nasprotje med teorijo in prakso pri mladoturkih čutijo najbolje krščanski narodi t Macedoniji. Kdo bi se jim tudi čudil, ako zgu-bivajo od dneva do dneva bolj vero v ustavno zagotovljeno svobodo in enakost, katero so zanesli mladotnrki v staro in trhlo osmansko državo ? Saj aastonj čakajo, da se v deželi naselijo red, mir in osebna varnost. Nasilni napadi in ropi, dan za dnevom uboji, popolna svoboda za vsakojaka zlo-činstva, katera izvršujejo različni razbojniki, ki hodijo kar jatoma po vaseh — to je veliko pre-mila slika današnjih razmer v Macedoniji. Nikdo si ni varen lastnega življenja in imetka. Kako bi potem moglo biti govora o kaki povzdigi gospodarstva in ljudske izobrazbe ? In mladotnrške oblasti gledajo vse to s stoičnim mirom in ne store ničesar za osiguranje redu in varnosti. Nasprotno — imajo jih v Macedoniji opravičeno na sumu, da podpirajo tajno ta turško-arnautski teror. Človeku pridejo v spomin tudi čndne okolščine, pod katerimi sta bila umorjena odlična Bolgara, bivša četnika Černopajev in Stokev. S tema umoroma se je bavilo vse evropsko časopisje — in glej: bilo si je z nami v sumu, da so mladotnrki posredno ali neposredno povzročili ta umora, edino. In mladoturkom ni le dovolj ropanje, umori in druga zlodejstva nad macedonskimi Srbi in Bulgari: njihov parlament je začel delati tudi za-
konitim potom na to, da bi se krščanske narodnosti ne organizirale, ne zavedle in da bi se jim preprečilo vsako kulturno in gospodarsko napredovanje. Kaj vse so povzročile tisočere odredbe iz Carigrada! One, ki predstavljajo ali vzbujajo v ljudstvu kakršnokoli nacijonalno težnjo, se zapira; priznati se mora, da so se mladoturki v tem oziru precej naučili od bratov Madžarov in svojih učiteljev Prusov. Odkrivajo se »zarote-1, nastajajo kar na lepem »veleizdajniške" afere — in nekaj srbskih učiteljev, zdravnikov ali drugih inteli-gentov zgine v temnice. — Kdo ve, kaj se tam vse lahko zgodi! Vrv, strup, zglajenje — vse to znajo mladoturki izvrstno rabiti . . . Razume se, da so prepovedane vse slovanske politične organizacije in klubi; ustanovili so se preki sodi, ki spuščajo roparje in razbojnike, pač pa z mrkim očesom zasledujejo vsako gibanje kristjanov. Ni čuda, da je med našimi brati v Macedoniji zginila vera v ustavnost, ker so videli in čutijo vsak dan, da so zginile one lepe iluzije o dobro urejeni državi, ki bi jim lahko postala prijetna očetnjava, v prazen nič. Čemu še sodelovati v parlamentu, čemu se na zunaj kazati patrijote in prijatelje mladoturkov — ako vladajo v deželi take razmere? Macedonski Slovani so došli v neko moralno krizo: ali ostati mirni in trpeti — ali pa zanesti zopet meč in ogenj vMacedonijo? Čujemo, da so prve čete že šle v planine . . . Ali bode mladoturkom, čijih moč tiči edino le v armadi, taka politika koristila, to ni težko reči. Njihovo načelo unius linguae uniusque moriš spada prav tako malo v 20. stoletje in v ma^gojezično turško državo kakor recimo — ustavnost, če je noče nikdo upoštevati in se nikdo ne držati. Anarhija, ki nastaja sedaj po Macedoniji in celi državi, mora vesti do ogromne nevihte — in takrat gotovo macedonskih Slovanov ne bode na mladoturški strani. Bolje odkrit boj kakor takšno zavratno tlačenje in morenje — katero skušajo mladoturki Evropi prikriti z ustavnostjo!
Ali nekaj veselega vam lahko, dragi slovenski bratje, poročamo vendar iz tužne Macedonije. Saj ste poročali o srbsko-bulgarskem sporazumu v
Macedoniji, kajneda ? Določila so se najprvo glede šolstva nekaka interesna okrožja. To je pa le začetek. Srbi in Bulgari v Macedoniji so spoznali, da imajo prav mnogo skupnih interesov, narodnih, političnih, gospodarskih. Pred vsem pa pritiska kruto na nje skupen sovražnik in iz tega nastane potem tudi skupen odpor. Za solidarnost obeh narodov v Macedoniji smo doživeli minulo leto celo nekaj lepih manifestacij v Škoplju, Oostivaru in Kumanovem. Kri ni voda! Tudi po macedonskih selih, koder so se včasi godili hudi bratomorni boji, povzročeni in naročeni bodisi od strank v obeh istorodnih kraljevinah, bodisi od zunanjih sovražnikov, je začelo kliti spoznanje, da smo navezani Srbi in Bulgari v Macedoniji drug na drugega, da smo isto pleme, v višjem pomenu besede, isti narod. In to spoznanje veselo klije in se razvija naprej. Jaz vidim v njem prvi pričetek boljše bodočnosti macedonskih Slovanov. Iskrene pozdrave bratom Slovanom!	D.
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
30. seja dne 24. jan.
Med poročili je omenjati poročilo finančnega odseka o povišanju in pomnoženju deželnih uradnikov ter o ureditvi plač deželnih uradnih slug in vratarjev.
Na dnevnem redn je bilo najprej več utemeljevanj stavljenih predlogov. Posl. Roškar je utemeljeval svoj predlog za 50% državni donesek k stroškom za ljudske šole. Posl. Fessler je ur-giral uveljavljenje državnega krošnjarskega zakona, Welisch je pozval dež. odbor, naj vpliva pri vladi, da predloži v prihodnjem zasedanju zakon proti nepošteni konkurenci; drngo so bile za nas nezanimive gornještajerske zadeve.
Sledilo je drngo čitanje glede podpor po suši, toči itd. Poročal je posl. Huber o 27 tozadevnih predlogih in prošnjah iz vseh krajev dežele. Predlagal je, naj se znesek 26 tisoč kron v proračunu za leto 1910 zviša za 18 tisoč kron
LI STE K.
Orlov in njegova žena.
Rnski spisal M a k s i m Oorki.
Preložil Pedor Gradišnik.	Dalje.
»Kaj praviš? Za vraga vendar!" je siknil doktor Vaščenko popolnoma izven sebe.
Njegova jeza se je umaknila silnemu začudenju nad tem človekom, ki ga je poznal doslej kot pridnega, inteligentnega delavca in ki je postal sedaj naenkrat tako predrzen upornik.
»Kaj govoriš, budalo?" je ponovil doktor.
»Budalo!" je odmevalo po celi Griškini notranjosti. Razumel je, da popolnoma zasluži to ime is vsled tega spoznanja je postal še bolj razburjen.
»Jaz že vem, kaj govorim .. Meni je sploh vse jedno", je dejal z gorečimi, jeznimi očmi — »kakor je pač ljudem naše vrste vedno vse jedno in smo zelo neumni, če se pustimo premagati od svojih čustev . . . Matrona vzemi svoje stvari!"
»Jaz ne grem", je rekla odločno Matrona.
Doktor je oba začudeno pogledal in ni vedel, kaj bi počel.
»Ti si ali pijan ali pa neumen!" je dejal Gri-Ski. »Ali sploh še ves, kaj delaš?"
Griška še vedno ni odnehal — po njegovem mnenju ni smel odnehati.
»Ali morda vi veste, kaj vi delate?" je odgovoril zaničljivo doktorju. »Tu govorite o desin-leksiji... ha, ha ... Bolnike zdravite ... zdrave puščate poginiti v bridkosti življenja.. Matrona,
razbijem ti glavo, če sedaj ne greš z mano!"
»Ne grem s teboj!"
Bleda in "epremična je stala pred njim, toda zrla je odločno in hladno v Griškin obraz. Tega je polagoma zapuščala zavest njegovega junaštva, povesil, je glavo in se molče obrnil v stran.
„Fej!" je rekel doktor in izpljunil. „Vrag naj se spozna, kaj naj to pomeni! — Poslušaj me, ti: sedaj glej," da se mi pobereš.. Pojdi svoja pota in bodi zadovoljen, da ti nisem dal še spominskega listka s seboj .. Pred sodnike spadaš pravzaprav .. Norec! Sedaj ven!"
Molče, v temne misli zatopljen je pogledal Griška doktorja. Mnogo ljubše bi mu bilo, ko bi ga bili pretepli ali vsaj peljali na policijo. Toda doktor se v svoji dobrohotnosti ni poslužil teh sredstev, posebno ker je smatral Orlova za nenormalnega.
»Poslednjič te vprašam: ali greš zmano?" je vprašal Griška s hripavim glasom svojo ženo.
„Ne, ne grem", je odgovorila ona in se nehote nagnila nazaj, kot da pričakuje udarce.
»No, — vzemi vas vse skupaj vrag!" je rekel in zamahnil zaničljivo z roko. »Kaj hudiča vas slednjič potrebujem!"
»Svojeglavnež ti, neumni!" je rekel doktor nejevoljno.
»Ne zabavljajte!" je skliknil Griška. »Jaz grem toraj, vlačuga ti, prokleta... Morda se še kedaj vidiva v življenju, morda tudi ne ... popolnoma kakor jaz hočem. Če se pa zopet vidiva — potem se ti ne bo godilo dobro, to ti povem!"
S tem besedami se je obrnil Orlov — proti vratom.
»Zbogom ... dramatični junak!" je zaklical doktor sarkastično, ko je stopal Griška mimo njega. Grigorij je obstal, dvignil svoje jezno žareče oči proti doktorju in rekel tiho in oprezno:
»Pustite me pri miru.. Ne napenjajte zopet peresa.. zastalo je, ne da bi bilo koga ranilo.. kaj hočete še?"
Pobral je svojo mokro čepico, jo posadil na glavo, se zravnal in odšel, ne da bi se ozrl na Matrono.
Doktor je vprašajoče pogledal Orlovo. Stala je pred njim, smrtnobledega obraza. Doktor je po-kimal z glavo za Grigorijem in jo vprašal:
»Kaj mu je pravzaprav ?"
»Jaz ne vem .."
»Hm — in kam gre sedaj?"
»V krčmo .. pil bo," je rekla Matrona z gotovim glasom.
Doktor je nagrbančil čelo in jo zapustil
Matrona je pogledala skozi okno. Od barake proti mestu je šla v večernem polnmraku, med dežjem in vetrom urnih korakov temna moška postava. Ničesar drugega ni bilo videti na prostornem, od dežja premočenem polju.
. . . Matrona Orlova je še bolj prebledela, šla je v kot sobe, pokleknila in pričela moliti, priklanjajoč se pobožno k tlom, globoko vzdihujoč med strastnim šepetom svoje molitve in drgajoč si z razburjeno tresočimi se rpkami vrat in prsa.
Konec jutri.
in naj potein dež. odbor to vsoto porabi za — naknp sena! Nemški kler. dr. Puchas je priporočal, naj bi se vlado nagnilo do tega, da bi brezplačno oddajala otrobi in živinsko sol. Posl. Ornig je rekel, da bode sicer za predlog glasoval, a je načelni nasprotnik takega obdarovanja. Naj bi se raje dalo kmetom gnoja in semenja ter občinam podpore za gradnjo cest. pri čemur bi prebivalstvo itak precej zaslužilo. Posl. Roškar se je pritoževal, da je znesek 43 tisoč kron premajhen in je zahteval obvezno zavarovanje proti toči. Poročilo posl. Huberja se je konečno odobrilo. — Predlog posl. Jankoviča in tt. zaradi odpisa brezobrestnih posojil za nove vinograde se je odkazal dež. odboru, da stopi glede te zadeve z namestnijo v dogovor. — Za vzdrževanje 4. razreda na mešč. šoli v Hartbergu se je dovolilo 500 K.
Med prošnjami omenjamo prošnjo obč. Misli-nja za deželno podporo, da si popravi občinska pota in ceste, katere je lanska povodenj hudo oškodovala. — Posl. Ornig je interpeliral deželni odbor zaradi zavlačeuja del pri regulaciji Drave. Posl. dr. Negri je pa predlagal, naj bi se izdelal -dež. zakon, ki bi vbodoče ne dopuščal parcelacij v volilne svrhe. (No, pravi se je oglasil! Opom. uredništva.)
a Češki deželni zbor. Mladočeška glasila precizirajo stališče čeških poslancev za delazmožnost češk. deželnega zbora nekako sledeče: Češki poslanci bodo za delazmožnost češkega deželnega zbora storili vse, kar morejo. Odkazali bodo vladne predloge s svojimi in nemškimi dodatki komisiji in bodo potem o teh predlogih stvarno in temeljito razpravljali tam in v deželnem zboru. Vprašanje skupnega življenja obeh narodnosti gotovo to zahteva. Češki poslanci pa ne bodo ničesar dovolili, kar bi raztrgale enotnost deželne uprave in zakonodajstva, kar bi nadalje kršilo stara prava našega naroda v stari naši domovini, kar bi škodovalo češkim manjšinam v nemškem ozemlju in kar bi hotelo iztrebiti naš jezik v tretjini kraljevine Češke. Tega ne bode nikdo iz nas izsilil — naj se potem zgodi karkoli se hoče.
a Khuen Hedervary v ogrskem državnem zboru. Včeraj se je nadaljevala debata o cesarjevem reskriptu, ki naznanja drž. zboru imenovanje nove vlade. Khueu je zagovarjal napram justhovcem in klerikalcem svoje stališče. Zanimiva je izjava grofa Andraša, ki je sicer rekel, da nima zaupanja v novo vlado, predlagal je pa dovoljenje proračunskega provizorija — in pa izjava poslanca Mihala, kateri je imenom nemadžarskih zastopnikov rekel, da se ne bodo pridružili Justhovemu predlogu za nezaupnico novi vladi. Danes se debata nadaljuje.
Drobne politične novice.
Volitve na Angleškem. Včeraj do pol 3. ure popoldne je bilo izvoljenih 236 unijonistov, 205 liberalcev, 35 socijalistov in 70 nacijonalistov.
Razi d vojaške zveze na Grškem. Rezultat posvetovanj med vodji strank v državnem zboru in »vojaške zveze- je ta, da se bo ta morala raziti, ker drugače ne bo mogoče Grški dobiti v inozemstvu drž. posojila.
Belokranjska železnica. »Reichspost" poroča, da misli o Madžari sicer zgraditi želez-nično zvezo z Dalmacijo, a od Karlovca do Metlike pa mislijo zgraditi samo ozkotirno železnico, da tako otežijo železniško zvezo Avstrije z Dalmacijo. No,- naš vsemogočni klerikalni državnozb. klub bo kaj tacega že zabranil!
Pri nadomestnih deželnozborskih volitvah v Meranu na Tirolskem je dobil nemški naprednjak dr. Huber 1035, klerikalec Dissertori pa 996 glasov. Huber je torej izvoljen.
Nov črnogorski prestolonaslednik? »Rusko Slovo" poroča iz Dubrovnika, da namerava knez Nikola spremeniti zakon o prestolon^-sledniščvu tako, da bi postal mesto princa Danila, ki nima otrok, prestolonaslednik princ Mirko, kateri že ima moškega potomca. Častniki in nekateri ministri se tej spremembi upirajo.
Zaprli so v nedeljo člana osrednjega odbora ruske socijaldemokratične stranke v Petro-gradu in zatečatili pisarno, v kateri je baje policija našla revolucijonarne spise.
Burja v dalmatinskem deželnem zborn. V včerajšnji seji dalmat. dež. zbora je predlagal pravaš dr. Dulibič, naj se poročilo o izvolitvi posl. Ribičiča v Makarskem odstavi z dnevnega reda. Predsednik se je temu uprl, češ da je tako postopanje proti poslovniku, na kar so pravaši (6 mož) začeli s hrupno obstrukcijo. Večina se je med tem zbrala okrog predsednikove mize in odklonila brez debate pravaški predlog glede ureditve jezikovnih razmer v Dalmaciji. Rok za prihodnjo sejo se še ni naznanil.
Dnevna kronika.
d Sokol v Poštorni. V nedeljo 23. t m. se je ustanovilo v Poštorni, ki ji znana vsled svojega boja za češko šolo, češko sokolsko društvo. To je drugi češ^j Sokol na deželi na Nižjem Avstrijskem. Za starosto je izvoljen župan občine Havliček.
d Za miljonski dar češki osrednji šolski matici se je nabralo do 22. t. m. 902.825 K 48 vin. Miljon bo kmalu skupaj. A naših borih — 200.000 kron ?
z Cesar je imenoval nadvojvoda Franca Ferdinanda za protektorja centralne komisije za umetnost in historične spomenike.
z Obiski med člani vladarskih rodbin. Včeraj je, kakor smo že poročali, šel srbski prestolonaslednik Aleksander na obisk k bolgarskemu carju. Sredi februarja pa namerava bolgarski prestolonaslednik Boris v spremstvu princese Eadoksije obiskati srbski kraljevi dvor v Belemgradu.
Dopisi.
Občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov". Preteklo nedeljo 16. .t. m. se je vršil v hotelu ..Balkan" v Trstu občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov". Bil je povoljno obiskan za nedeljo, ko imajo ravno železniški uradniki z osebnim prometom največ posla, da jim je le težko odtrgati se od postaje. Občnega zbora sta se udeležila državna in deželna poslanca gg. dr. Rvb&f in prof. M. Maudič. Predsednik R. Golob otvori zborovanje, prisrčno pozdravi zastopnike iz Ljubljane. Koroške, Goriške in Istre; pozdravi tovariša dr. Dereanija iz Gorice in dr. Vaceka iz Boh. Bistrice ter drž. poslanca gg. dr. Rvbafa in prof. Mandiča. V svojem nagovoru omenja predsednik, da je storilo društvo kar mu je bilo mogoče storiti v prvem letu v danih razmerah. Odbor ne stopa pred tovariše z bogve kakimi uspehi, ali delovalo in doseglo se je več, kakor je odbor sam pričakoval. Težavne so bile razmere, v katerih je društvo začelo svoje delovanje; ali led je prebit, društvo je postalo javen faktor, katerega upošteva železniška uprava sama, — Iz obširnega in vestnega tajnikovega poročila posnamemo, da šteje društvo danes 216 članov — naravnost častno število. Ali razmere se bodo spremenile, posebno če se nemško društvo »Eisenbahnbeamten • Verein" nacijonalizira. Društvo je gledalo v prvem letu, da si dobi kolikor možno .mnogo članov, in mislilo je tudi na podružnice tako v Ljubljani in na štajerskem. Za ljubljansko podružnico so pravila že vložena — usta-* novni občni zbor se vrši že najbrže 13. februarja. Društvo je v »Ligi" s slovanskimi železniškimi organizacijami: z »Zvezo jugoslovanskih železničarjev v Trstu", s »Spolkom českyh ufedniku že-lezničnih" in »Zemsko Jednoto" v Pragi, z urad niškim društvom „Zwiazkom" in »Samopomočjo" v Lvovn — ta »Liga" šteje danes nad 4200 slovanskih železniških uslužbencev. Mogočen faktor je to, s katerim mora resno računati železniška uprava, in za tem faktorjem stoji mogočna »Slovanska Enota" slovanskih državnozborskih poslancev. Društvo je torej z v »Ligi" združenimi organizacijami izdelalo mnogo vlog in jih doposlalo železniškemu ministerstvo kakor tudi slovanskim poslancem. Glavne uloge bi bile: težnje in zahteve železniških uslužbencev sploh, reorganizacija na državnih železnicah jn proklamacija »Lige". Društveno stremljenje je bilo, da bi priborilo jugoslovanskim železniškim uradnikom istih pravic in udobnosti, kakor jih uživajo njihovi nemški kolegi. V svrho medsebojnega spoznavanja je priredilo društvo v preteklem letu tri prijateljske sestanke, dva v Ljubljani in enega na Opčinah. Društveno glasilo je »Časopis češkeho ufednictva železničneho". Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Blaga jnikovo poročilo izkazuje 194049 K dohodkov in 131158 K stroškov — čistega imetja 62946 K.
Nato je v iskrenih besedah pozdravil zboro-valce drž. posl. prof. Mandič in jim obljubil svojo kakor svojih tovarišev pomoč. Drž. poslanec dr. Rybar tudi najiskreneje pozdravi zborovalce, želi jim največjega uspeha ter jih zagotovi svoje pomoči. Veseli se društvenega delovanja in uspeha; veseli ga, da so se slovenski železniški uradniki oprostili tujega vpliva in si ustanovili svoje stanovsko društvo, ki že danes vživa veliko simpatij ne samo v Trstu, ampak tudi v vsi slovenski javnosti. Oba govora so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem.
V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivan Zoreč, asistent drž. žel.; podpredsednika Josip Dolinar in Karol Znpanič, asistenta drž. žel. Odborniki: Ivan Arhar, rev. juž. žel.. Edmund Bevc, asist. drž. žel., Herman Boltar, adjunkt drž. žel., Milan Cvetnič, asp. drž. žel., Ivan Novak, asist. drž. žel., Marcel Jenčič, adj. juž. žel., Ant. Zobec in Josip Železnikar, adj. drž. žel. Namestniki: Josip Korošec, Radovan Mencin, Anton Va-lentič, Egidij Gomišček, asistenti drž. žel. Računska preglednika: Feliks B6nedek in Štefan Gom-bač, revidenta drž. železnice.
Darujte za Nar. sklad!
Društvene vesti.
v Občni zbor »Celjskega pevskega društva"
se vrši jutri v četrtek zvečer ob 8. uri v čitalnici. Vsi prijatelji društva naj se udeleže polnoštevilno!
v Društvo za varstvo otrok in oskrbo mladim v Brežicah ima dne 10. febr 1910 ob 10. uri predpoldne v sodnijski sobi št. 11 občni zbor. V slučaju nezadostnega števila zborovalcev se vrfii drugi občni zbor ob 11. uri. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika g. Ornika. 2. Poročilo blagajničarke gospe Adamus. 3. Razni predlogi. Odbor.-
d Učiteljsko društvr za polit okraj Ljatoaer
izvolilo si je za leto 1910 sledeči odbor: predsednik Janko Tomažič, 'podpredsednik Simoa Cvahte, tajnik Fran Čeh, blagajnik Ivan Kryl, knjižničar Janez Robič, arhivar in pevovodja Fran Zacherl, odbornik Avgust Lah. :
Štajerske novice.
v Seja glavnega odbora narodne stranke
se vrši prihodnjo nedeljo 30. januarja ob 2. uri popoldne v prostorih zveze narodnih društev. Posebna vabila se ne razpošljejo in velja to obvestilo kot vabilo.
d Napitnine ali podpore! Poročali smo sv*j čas o priliki lanskega jesenskega zasedanja deželnega zbora o predlogu dež. posl. dr. Kukovca za preuredbo sedanjega sistema podpor po suši in toči. Dr. Kukovec je predlagal, naj bi.se izplačala ljudem raje podpora v denarju kakor da se jim daje ali prodaja dostikrat slabo seno ia spridena slama, pri čemur zaslužijo le železnice in pa izven dežele stanujoči kupci s senom, slamo in drugimi krmili. Ta sistem bi prišel vdobro tudi ubogim kmetijskim delavcem in viničarjem. No, včeraj je dežela dovolila 43 tisoč kron za — nakup sena in slame. Gospodje v Gradcu so nepoboljšljivi! Radovedni smo, koliko se bode za t« svotico nakupilo in dobilo blaga, odračnnivši pre-voznine in dobiček Židov? To niso podporp, nis« niti napitnine. Tak način podpiranja je samo zapravljanje denarja. Po tozadevnem poročilu se je razvila v dež, zboru živahna debata; bi nič ae škodilo, ako bi bila nekoliko daljša. Je čisto prav, da je grajal posl. Roškar prenizko oamerjenje vsote; pritrjujemo tudi Ornigu, naj se raje da ljudem dela in sredstev za gospodarstvo ko male napitnine. Pogrešamo samo zagovora posl. Piška in dr. Korošca naših najsiromašnejših in najbolj potrebnih. Sta to lepa poslanca splošnega volilnega razreda!
v Resniea nad vse. Slutili smo, da bodo klerikalni poslanci skusili svoje napake naslikati kot modro politiko. Ob istem času, ko je izšel včeraj naš članek o pravem značaju razprave o delitvi dež. šolskega sveta, je marib. »Straža" opisat« zadevo kot velik uspeh klerikalne politike. O izstopu dveh članov naučnega odseka bi bilo za »Stražo" boljše, če bi molčala. »Straža" niti ne trdi, da sta Vrečko in Ozmec izstopila, ker se je v odseku zgodila Slovencem kaka krivica, ampak da bi se rešitev Wastianovega predloga zavlekla. Dejstvo je, da izstop članov iz odseka sploh ni v nobenem slučaju na mestu, ako se hoče od večine kaj doseči. Nemci bi bili lahko rekli: Prijatelji klerikalci, ker ste vaša 2 člana brez vzroka izstopila iz odseka, pa ne bodemo zdaj iznova volili izstopivšega Ozmeca in mesto Vrečka Robiča, ampak 2 Nemca. S tem bi bili Slovenci prišli sploh ob zastopstvo v naučnem odseku. In nikdo bi na mogel reči, da se je Slovencem zgodila krivica! In če bi Nemci ne bili volili Robiča. ker oi običajno voliti dež. odbornika v odsek, ampak če bi volili Terglava, ali bi se moglo temu resno ugovarjati ? Sploh tudi Rcbič ni na mestu za naučni odsek, ker je na polju šolstva zadnjih 10 lettujee. Z ozirom na vse to pač slovenska javnost ni v položaju čuditi se modrosti klerikalnih politikov v Gradcu, ?.koravno včerajšnja ,Straža' pravi, da so klerikalci mnogo boljši politiki nego prejšnji deželni poslanci.
z Veliko uemško-naeijonalno banko hočejo ustanoviti Nemci z delokrogom za vse avstrijsk* dežele. Banka bo imela namen organizirati nemški denarni trg proti češkemu in židovskemu kapitalu. 15°/o čistega dobička hoče dajati za znane »dobrodelne" namene.	t
Wastian odloži predsedništvo »S&dmarke" t Včeraj so bile v Gradcu razširjene vesti, da namerava Wastian odložiti predsedništvo ,Sftdmarke', ker se ne strinja s sklepom glavnega vodstva, naj se toži urednike klerikalnih listov zaradi razširjanja raznih nečednih stvari o »Siidmarki".
d Lekcija Einspinnerju. Društvo nemških časnikarjev v Gradcu je sklenilo izreči znanemu nemškemu obrtniškemu »odrešeniku" Einspinnerju svoje obžalovanje zaradi lahkomišljenih napadov na izdajatelja nekega nemšk. obrtniškega lista, katere je izustil na javnem shodu. — Ali ta izdajatelj ni verjel v Einspinnerjeve talente ?
d Predavanje prof. dr. llešiča v Celju.. V eetrtek dne 3. febr. t. 1. ob 8. uri zvečer predava predsednik „Mat. Slov.", prof. dr. Fr. Ilešič, v čitalnici v Narodnem domu v Celju »O dr. Štef. Kočevarju. buditelju celjskih Slovencev in o njegovi dobi."
d Sneg. Včeraj in danes sneži veselo in neprestano naprej. Človeku se zdi, da hoče zima popraviti, kar je doslej zamudila. Na Kranjskem je padlo včeraj toliko snega, da je bil ustavljen oni Zidanega mosta do Trsta ves tovorni promet. Vsi osobni vlaki so imeli' znatne zamude. Morajo si pomagati s snežnimi plugi.
d Dr. Benkovič — branjar? Čuje se, da je dr. Ivan Benkovič prijavil davčni oblasti v Celju izvrševanje obrti prodaje sadja v občinah celjska okolica in Petrovče. S tem ta veliki politik, ki je ziiaa zaradi politične poštenosti, sledi Nemcem v kleparskem ustvarjanju volilcev za občinske volitve. Doseči hoče, da se mu od naznanjene obrti predpiše davek, na podlagi kterega bode smel biti kot volilec tudi izvoljen v občinski odbor Nemec reče k takemu postopanju: Pfui Teufel!
a Po Celjn govorijo ljudje, prav po tihem marsikaj čudnega o nekaterih gospodih, ki se shajajo v kavarni Hausbaum in drngje. Menda ie ne bo prizadet tudi g. zbornični svetnik in mestni svetovalec K. M.? — Svetujemo celjski policiji, da se malo bolj zanima za nekatere gospode iz elitne celjske dražbe.
d V nedeljo, 30. t. m. zopet predstava v celjskem gledališča. Kakor ravno izvemo, pri-rede naši diletanti pod vodstvom g. Salmiča prihodnjo nedeljo zvečer zopet gledališko predstavo v celjsken« Narodnem doinn. Uprizori se svetovuo-znana satirična komedija slavnega ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja ,,Revizor". -Vsebino te izvrstne satire objavimo te dni v našem podlistku. Za danes samo opozarjamo, da se dobe vstopnice v predprodaji v Zvezni trgovini v Botovški ulici in ne več v trafiki v Nar. domu. Ker so se zadnjič pokazali glede predpro-<$aje vstopnic nekateri nedostatki, je odbor primerno ukrenil, da se to ne zgodi več. Kdor si rezervira kake sedeže naj vstopnice po možnosti takoj vzame in plača. Na vsak načih se morajo rezervirane vstopnice dvigniti do nedelje ob 11. v Zvezni trgovini.
d Iz Št. Jurja ob juž. žel. Zaključni venček, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. v vseh prostorih kolodvorske restavracije gospe Marije Kincl, obeta biti ena najlepših prireditev našega trga. V lepo okrašeni dvorani se bode ob zvokih godbe Napolitanove rajalo do ranega jutra. Priprave so v najboljšem teku. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K. — Ker je čisti prebitek namenjen domačemu »Sokolu", je upati od blizu in daleč obilne udeležbe.
d Iz Šoštanja. Lieb' Vaterland, kannst rnhig sein . . . Šoštanjska »Germania" se je prošlo nedeljo pač razjokala; vsi njeni otroci so se opili iti divjali kot živinčeta. Precej dolgo pred prihodom vlaka so tulili svojo velepatriotično pesem v čakalnici šoštanjske postaje. Ko so v isti okužili zrak, šli so venkaj ter tam nadaljevali .rešilno delo ... Da je bila slika bolj popolna, primaja se med neodrešence rudeča čepica c. kr. uradnika ,,Stationsaushilfsleiterja" Balocha iz Velenja. G. Baloch je imel ta dan substitucijo na šoštaujski postaji ter je -čutil med uradnim poslovanjem potrebo iti k »prijateljem" ter peti ž njimi vpričo potnikov Slovencev izzivalne pesmi. Slavna, »asluge in dobra dela obilno poplačajoča, dobra, t. kr. vlada, prišij gospodu Balochn na vsako stran ovratnika še po eno zvezdo! — Ti pa, »Germania" operi si umazani predpasnik in pouči svoje vinske sinove dostojnosti . . .
d Iz Bočne. Morda vže menite, da smo povsem zaspali, odkar smo spustili župana na Križ. Ej, motite se! Politične prepire smo nekoliko opustili. Da so nas vže zapeljali, kakor povsodi, do osebnih, to smo spoznali. Spoznanje pa je prvi korak k poboljšanju. Zopet so nas začele spajati vezi prijateljstva, družabne. To vam lahko priča moški zbor, ki smo si ga ustanovili pred dobrima dvema mesecema, in v katerem smo zbrani možje J® fanti. Mladi smo, a vendar lahko trdim, da se
smemo, nevajena kmetska grla, kosati z nekterimi pesmicami z marsikterim starejšim zborom. S ponosom lahko stopimo na oder, kar smo pač dokazali deloma že preteklo nedeljo. A tudi drugače, v družbi naših mladenk se razlega slovenska pesem v še vedno napredni Bočni prav lepo. — Predpustno nedeljo — 6. svečana — priredimo prvo veselico požarne brambe. Igrala se bo burka enodejanka: Krojač Fips. Takrat nastopi moški zbor prvič javno s pesmicama: A Hajdrihovo »Od Urala do Triglava" in H. Volaričevo »Eno devo le bom ljubil". Mešan zbor pa zapoje J. Aljaževo »Ne zveni mi!" in ob spremljavi harmonija se bode pel lep ženski duet »Na tujih tleh". Nato se vrši med raznimi šaljivimi točkami prosta zabava s plesom. Vabimo tedaj na to prvo veselico pož. brambe cenj. gasilna in druga društva, vabimo pa še sosebno vse prijatelje petja prav iskreno. Pridite in prepričajte se sami. da zopet »Vstajamo, v življenje svetlo, novo!"
a Na Muti je te dni prevzel trgovino po umrlem trgovcu Kečeku novi slovenski trgovec g. Anton Priveršek. Tako ima ta važna postojanka zopot slovenskega trgovca, četudi so se nasprotniki veselili smrti pokojnega.
z Umrl je pri Sv. Bolfenku nad Središčem vpok. kaplan g. Jurij Čurin, star 75 let.
z Oče in sin zaporedoma umrla. V Ščavnici je pred kratkim umrl kmet Tomažič ob pol 4. uri zjutraj. Bil je 71 let star. Pol ure pozneje je pa umrl njegov sin Janez, ki je bolehal na jedki. Oba so skupno v Zg. Radgoni pokopali.
z V vasi Tezno pti Mariboru stoje nabiralniki za nemški »Schulverein" v gostilnah Hra-bošek, Stanek, Fajdiga, ligo in Ševeder. Lani so se povsod nabrale znatne vsote.
d Badoslav baron Rubido Zichj, bivši veliki žtpan varaždinski, je v pondeljek zvečer v Gradcu umrl. Prebival je v Gradcu od 1. 1906., ko je bil kot veliki župan upokojen. Še pred kratkim se je imenovalo njegovo ime kot bodočega bana in bas včsrajšnji hrvatski listi poročajo, da je bil pri Khuenu v pondeljek dr. Vladimir Frank ter ga je skušal pregovoriti, naj poveri Frankoveem na Hrvatskem vlado z Rauchom ali baronom Rubido kot banom. Rubido-Zichy je bil sin Radoslava Rubida, pozneje plemiča, in znamenite pevke, prve -dive" hrvatske opere. Sidonije grofice ErdOdy. Posvetil se je najprej vojaškemu stanu. Pozneje je pustil vojaško službo |n se podal na domače posestvo. V letih 80 se je oženil z grofico Zičhy; zakon jdl bil nesrečen. Pod banovanjem Khuena-Hedervaryja je bil, 1. 1887. imenovan velikim županom varaždinskim, na katerem mestu je bil 19 let. Bil je strah in trepet uradnikom in opozici-jonalnemu meščanstvu. Uvedel je policijski sistem najhujše vrste. Še le s prihodom dr. Magdiča v Varaždin je začela bledeti zvezda njihove slave, ker je dr. Magdič se spustil ž njim v neizprosni boj; ko je prišla narodna vlada na krmilo, se je dal upokojiti.
Druge slovenske dežele.
v Kranjski deželni zbor. V včerajšnji seji je bil izvoljen v upravni odsek namesto odstopiv-šega dr. Tavčarja dr. Nofak. — Poročilo o pre-osnovi ckr. rudniške šole v Idriji v splošno ljudsko šolo se odkaže fin. odseku. — Prošnja dež. odbora za pooblastilo, da sme odprodati 15217 m2 sveta, ki pripada grmski šoli ter da sme porabiti izkupiček za nakup primernega gozda za grmsko šolo, se odstopi odseku. — Poročilo deželnega odbora, naj se dovoli iz deželnega zaklada prispevek k podpori po lanski suši prizadetim vinorej-cem, se nakaže odseku. — Sklene se v nekaterih točkah izprememba pravil zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. Razpravlja se o organizacijskem štatutu slov. trg. šole. Ker je po štatutu v karatoriju šole zastopana samo klerikalna Zadružna zveza, protestira preti temu dr. Novak, nakar izzovejo klerikalci bnrno debato o ,liberalnem' in klerikalnem zadružništvu.
v V svrho povzdige reje prešlčev na Kranjskem je sklenil deželni odbor ustanoviti še to pomlad večje število merjaščnih postaj, plemensk®-prašičjih postaj in tri do štiri plemensko-prašičje zavode.
v Železniški shod v Ljubljani minoli pondeljek je bil prav dobro obiskan. — Govorili so Šuklje, prof. Jarc, posl. Bartol, posl. Hribar, posl. dr. Benkovič, posl. Mandelj in dr. Eger. Shod se je izrekel za zvršitev prog: Polzela-kamniška že-leznica-Kranj-Žiri; Brežice-Novo mesto-Žužemberk-Dobrepolje-Sodražica-Lož-Herpelj; Postojna-vipav-ska dolina, Ljubljana-Žiri-Idrija-Sv. Lucija, Krško-Žužemberk, Žužemberk-Staritrg, Loka-Železniki. Za vsako teh prog se osnuje poseben odbor, za vse skupaj pa se je izvolil centralni odbor 14 oseb. Ta glavni odbor ima takoj stopiti v stik z vlado in z vsemi drugimi pristojnimi činitelji. V glavnem odboru so: deželni glavar, zastopnik kranjskih drž. poslancev, načelniki krajevnih odborov (7), zastopnik Ljubljane, zastopnik trg. in obrtne zbornice, dva zastopnika veleposestva in predsednik shoda (posl. Pogačnik).
v Profesorski izpit je napravila na dunajskem vseučilišču z odličnim nspehom prva Slovenka gdč. Albina Zalarjeva.
v Na dež. kmetijski šoli na Grmu je razpisano mesto provizoričnega strokovnega učitelja.
v Narodni kolek 20/IX/09 je kranjska deželna vlada zaplenila. Zasegla je pri drnžbi vso zalogo. 15 mescev je potreboval Sv. Birokracij, da je spoznal te kolke za državi nevarne.
v Slovensko planinsko društvo vabi na svoj V. planinski ples, ki ga priredi v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani v torek dne 1. febr. 191,0. V veliki dvorani: plesišče, orkester ,Slov. filharmonije' paviljoni za okrepčila itd. V mali dvorani: Siesta, gostilna, kavarna, sek-stet .Slov. filharmonije'. Obleka turistovska, narodna ali promenadna. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Začetek ob osmi uri zvečer.
a Protestni shod Nar. Del. Org. minulo nedeljo v Trstu se je sijajno obnesel. Govorilo se je z velikim ogorčenjem o postopanju vlade pri oddaji del v svojih podjetjih. Vlada je dozdaj vedno oddajala ta dela laškim zadrugam, ki so najele vedno le laške delavce, po večini iz Italije, takozvane regnicole, a preziralo se je slovenske delavce — domačine. Sprejela se je tozadevna rezolucija.
a šocijaldemokratičui protestni shod zoper občinsko volilno reformo v nedeljo v Ljnbljani je bil dobro obiskan. Govoril je o klerikalnem načrtu E. Kristan. Sprejela se je spomenica, katero je sestavilo strankino pol. društvo »Bodočnost'" v zadevi reforme, s pristavkom, da se protestira zoper nameravano vpeljanje volilne dolžnosti.
a Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani je imelo v nedeljo občni zbor. Društvo je štelo koncem 1. 1909. 586 članov in podružnico v Kranju z 72 člani. Predsednikom je bil zopet izvoljen cesarski svetnik Murnik.
a Poroči se kranjski deželni mlekarski in živinorejski nadzornik g. Jakob Legvart z gospodično Gabrijelo Jelovškovo z Vrhnike.
a Za seknndarija v dež. bolnišnici v Ljubljani je imenovan dr. Pavel Avramovič.
a Kmetijski učitelj Lapajne na Grmu je imenovan za pisarniškega pristava na zavodu.
a Veliki sneženi zameti vsled v soboto padlega snega v Istri so železnični promet za nekaj časa popolnoma ustavili, in tudi brzojavni promet je bil pretrgan.
Hojnovejšs brzojavno in telefonija poročila.
Češki deželni zbor.
z Praga, 26. jan. Tukaj vse pričakuje z največjo napetostjo izida posvetovanj na češki in na nemški strani, katere se vrše danes. Od sprejema, katerega bodo napravile češke ponudbe na nemške stranke, bode odvisna delazmožnost češkega deželnega zbora.
P0Y0denJ t Parizu.
z Pariz, 26. jan. Položaj se je v mestu poslabšal. Sedanja povodenj je na Francoskem največja, kar jo ljudje kdaj pojmijo. Kritična bode nocojšnja noč. Iz Passyja je prišla brzojavka, da je Sena narastla za 16 cm, iz Chalonsa pa, da je Marna višja za 10 cm. V Peryju stoje velika skladišča za blago pod vodo. Italijanski minister javnih del Rosini je poslal francoskemu ministru javnih del Millerandn brzojavko, v kateri mu izraža sočutje Italije.
z Pariz, 26. jan. Blizu Epernaya se je utrgal jez prekopa Marne-Rone. Okolica je v veliki nevarnosti.
z Pariz, 26. jan. Tudi iz Italije poročajo o velikih vremenskih nezgodah v obrežnih krajih pri S. Remu.
Volitve na Angleškem.
z London, 26. jan. Doslej je izvoljenih 238 unijonistov, 213 liberalcev, 36 socijalistov in 71 nacijonalcev.
»neg.
z Dunaj, 26. jan. Nocoj je celo noč snežilo na Semeringu in v okolici Nizko stanje barometra kaže, da bo še več snega.
Fo svetu.
v Škof Stariha, ki je rezigniral na svojo ško-lijo v Ameriki, je od papeža dobil škofijo v Pa-tridi v Palestini.
a Najnovejše Tolstojevo delo »Kristusov nauk za otroka" je sveti sinod zabranil.
v Trgovsko pomočniški zakon stopi, kakor je obljubil pravosodni minister dr. Hochenburger posebni deputaciji, š 1. jnl. v veljavo.
o Narodno šolstvo v Bosni. Bosanska vlada je še le sedaj izdala statistično poročilo o bosanskem šolstvu. L. 1906/7 je bilo v celi deželi samo 379 ljudskih šol v 290 krajih; všolanih je bilo k njim 1781 občin. Javnih ljudskih šol je bilo 259, konfesijonalnih 109 in zasebnih 9. Ena ljudska šola je prišla na 4.138 prebivalcev. — Leta 1907/8 je bilo postavljenih 19 novih šol in leta 1908/9 drugih 19. tako da je sedaj v Bosni 417 ljudskih šol. L. 1906/07 je bilo 235 tisoč za šolo godnih otrok, a obiskovalo ni pouka 34.887 otrok, torej nekaj več ko — 19%! Stroški za šolstvo so znašali 1,623.506 kron (na Štajerskem lani čez 6 miljonov kron). Avstrija zares vzorno skrbi za povzdigo splošne izobrazbo v Bosni in Hercegovini!
Tržne cene.
25. januarja.
Dunaj. Iz Amerike so došla danes poročila o nižjih cenah, ki so pritiskale tudi cene na tukajšnji borzi. Pšenica je bila za 5 vin cenejša, rž se je držala, ječmen je bil medel, oves in koruza sta se mirno držala.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 156 do 158 vin., mlade, srednje 156 do 158 v, mlade, lahke 156—158 vin. Zaloga 22.866 komadov. Prignano 123 komadov, odgnano 278. Ostalo torej 21.711 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1422 pšenica za maj K 13'92, pšenica za oktober K 11'96, rž za april 9"86, rž za oktober K 8'96, oves za april 7'63, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'71, ogrščica za avgust 1370 Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet 15.000 q; pšenica v efektivu se je slabo držala, ostalo je bilo mirno. Termini so se slabo držali. Vreme oblačno.
Sladkor. Trst. — Centrifugal Pilčs prompt K 36% do K 371/s, za kasneje K 36% do K 371/s. Tendenca: mirna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29 35, nova kampanja kron 25'35. — Tendenca mirna. Vreme: mrzlo.
Budimpešta: mast svinjska K 176'— namizna slanina 152'—.
Dunaj. Svinjad. Začetkom današnjega sejma je bilo prignanih 11.861 komadov Plačevalo se je za kg žive teže; prima 144—146, srednje blago 132—142, lahko 122—132 vinarjev. Tendenca trdna.
Loterijske številke.
Gradec, 22. prosinca 1910: 33, 50, 59, 85, 80. Dunaj, „ „	„	63, 36, 11, 71, 2.
I
Josipa Krajnc-a mL
hišnega posestnika, trgovca z deželnimi pridelki itd.
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v prebridkih urah in nam izražali svoje sožalje na kakženkoli način.
Hvaležni smo dekanu preC. g. Fr. Dovniku, da je pokojnika parkrat posetil v njegovi bolezni in ga tolažil ter ga spremil na zadnji poti. Hvala njemu kakor spremljajoči duhovščini.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, posebej še uradništvu. učiteljstvu, zastopnikom raznih društev, predvsem ..Požarnim hrambam" iz Gornjegagrada. Sv. Frančiška Ksaverija, Ljnbnega, Rečice. Mozirja in Bočne.
Hvala darovalcem krasnih vencev, kakor tudi onim, ki so namesto venca, darovali prispevke za šolsko mladino, oz. narodnim društvom.
Iskreno se zahvaljujemo tudi „Pevskemu druStvu" za ginljivo petje!
Sploh hvala, presrčna hvala vsem! V GORNJEMGRADU. dne 15. prosinca 1909.
68	Žalujoči ostali.
Za eno trgovino v Ljubljani se i&če
KONTORIST ali KNJIGOVODJA
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, oženjeni imajo prednost, služba stalna, zahteva se treznost in marljivost, plača po zmožnosti; lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo pod šifro ,,Zvezda 10" v Ljubljano poštno ležeče Glavna pošta do 30. t. m. Vstop ako mogoče takoj.	69 3-1
Vabilo na
občni zbor
»Posojilnice v Trbovljah,
registrovane zadruge z neom. zavezo", kateri se bode vršil
v četrtek, dne 3. februarja 1910 ob 3. uri pop. t posojilniških prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Prečitanje zapisnika zadnjega obč. zbora
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo rač. pregledovalca in odobren;« rač. zaključka.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Nadomestna volitev načelstva in račta-skega pregledovalca.
6.	Slučajnosti.
V Trbovljah, 24. jan. 1910.
701	Načelstvo.
Razpis službe.
Pri občini trg Šmarje pri Jelšah je oddati s 15. svečanom 1910 služba
občinskega redarja in sluge
z letno plačo 720 kron in prosto uniformo Prošnje je vložiti do 15. STeČana 1910.
64 9-2
Toifl-ov
Talanda
Ceylon čaj.
Narodna manufahturna trgovina
v Ljubljani = išče izvežbanega =
k engros-zalogi.
Ponudbes
Ljubljana, poštni predal štev. M,
Telefon »t. 48.
postne hran. račun ftt. 54.866. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine
===================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga • z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, Je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©o © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
.LASTNI DOM'
Pisarna je v Celju,
Rotov&ke ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. ©©e
pet od sto (5%)
| čdino narodno Hatnnose^o podjetje 4 Celju.
H prVa jnžnoštajer^a Kamnoseka ^ato^ industrijska dražba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstni* :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, polivanje in
strnganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
(rakev).	:::
Brzojavi: ,KamnoseSka in-dustrijska družba Celje'. pSffiB
^Hflf
Tlakovanje cerkva, dvoru in hodnikov s Samotnim «13 ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočik marmornih vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. ;::
/