leto XXIV., It. 3Ü Ljubljana, tarde 8. februarja 1944 upr.vn.'tvo. uiur>i|aoa, rtsccmiìev» allea 9. TsleJoc U »1-23 »1-24 mitralo» jddeiek LiuBlMaa Hucciniftrva ali* ts i - leletoi. w il-2S. il-26 JCodružnica Non mesto: Liubliacska cesta 42 tzkiiuCQc eswopsrtc ea igla» d taaligc is ■n.i^emstvo t'H) S A. MILAJVO_ Kal um . a LiutVtanskc pokraiiac pn postno-čekovnem zavodu it 17.749, za ostale kraje Ialite Servizio Conti Cort Posi No 11-4118 Preis — Cena t- 1* lattaia fiat ciao razen poocdeiikt Nnofalai o>afa a» e » e £ o o Lu 18.—*. m rklruòno . • Pooedeliski® I» Croma Lèi là 50 Utedoiitvo: Lfabtfcaft. Pucaniieva ulica «te». 5. telefor ke«. 31-22 M-23. »1-24__ Rokopisi »e oe »laiaio Immer neue blutige Verluste der Sowjets Grosse Abwehrer Erfolge bei Wit ebsk und südlich der Beresina — Ruhiger Tag im Landekopf von N ettuno — Alle Angriffe der Amerikaner bei Cas sino scheierten Im Nordabschnitt der Ostfront kat sich eine Kampfgruppe eus niederschlesischen Jägern, ostpreussischen Grenadieren und Einheiten einer Luftwaffen-FelddiVsion unter Führung des Generalleutnants Speth hervorragend bewährt. Dabei zeichnete sich das ostpreussische Grenadierregiment 3 unter Führung des Oberstleutnants Hilgendorff besonders aus. In der vergangenen Nacht wurden Wohnbezirke der finnischen Hauptstadt von sowjetischen Fleugzeugen angegriffen Im Irndekopf von Nettuno verlief der. Tag ruhig. Eisrene Artillerie bekämpfte feindliche Schiffsansammlungen vor den Landestellen mit beobachteter Wirkung. Bei dem Angriff deutscher Kampfflugzeuge gegen die Landestellen des Feindes bei Anx'o in der Nacht zum 6. Februar wurden ein feindlicher Zerstörer und zwei Transrcv^tschiffe mittlerer Grösse schwer beschädigt. Nordwestlich Cass'no setzten die Ame-r'kaner hre von massiertem ArtTeriefeu-er unterstützten Angriffe den ranzen Tag über fort. In erb'tterten Na v kämpfen scheiterten sämt'iche Angriffe unter schweren Verlusten für den Feind. Aus dem Führerhauptquart er, 7. Febr. •NB. Das Oberkommando dei' Wehrmacht gibt bekannt: Im Kaum von Nikopol setzte der Feind mit starken Kräften seine Angriffe fort, t nsere Truppen schlugen die Angriffe ab oder warfen einzelne vorgedrungene Kampf'nrnippen des Feindes im Gegenangriff zurück. Im Kampfraum zwischen Kirowograd und Belaja-Zerkow blieben zahlreiche Angriffe der Sowjets bis auf örtliche Einbrüche erfolglos. Dabei hatte der Gegner v he blutige Verluste und verlor 21 Panzer. Westreh Polonoje scheiterten felndTetie \ngr ffe. Zwei sowjetische Bataillone wurden durch eine Panzerdivision vernichtet, -iidiieh der Pripjetsümpfe stehen unsere .'nippen im Kampf gegen verschiedene e nd'iehe Kavallerieverbände. Bei Vitebsk und südlich der Beresina etzten die Bolschewisten ihre Durch-rruchsversuche mit Überlesrenen Kräften rt, Unsere Divisionen errangen in bei-u-n Abschnitten nach erbitterten Kämpfen rneut einen grossen Abwehrerfolg. De Kämpfe nördlich Newel, wo die - »vvjets aueh gestern von Panzern unter-tiitrd mit starken Kräften angriffen, sind noch im Gange. Z wichen ümensee und Finnischem Meerisen verliefen eigene Unternehmungen ieh Abwehr zahlreicher feindlicher An-iiffe erfolgreich. An der übrigen Front verlief der Tag bei beiderseitiger Späh- und Stosstropptä-tlgkeit ruhig. über den besetzten Westgeb'eten wurden gestern 12 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Hm fapönski uspeh •Tokio. 7 febr. Japonski glavni stan ob-;.a o bojih na področju M?rshallskih otokov: : >ne 3. februarja zjutraj je bMa v voti pred otokom Wctje potopljena neka ka sovražna križarka«. 7. febr. Vojni dopisnik lista »Jo-uti Hoči javlja o znak'h, ki govore o »-.-ražaih pripravah za napad na Kurilske toke na severu Japc-nske. Po svoiih of en -vah proti Rabaulu in Marshallskim oto-:m hoče sedaj sovrržnik verjetno na ;ač'n priti hitreje v bližino japonske domovine. Sovražnikova mornarica na severnem Pacifiku if bila, kakor pravi poročilo, v / , -n {■:. i ojačena. Po dospelih infor-•tj ■ c; 'ah so Američani med tem časom ■ibraii na področju Aleutskih otokov nad i 00 tisoč mož specialnih čet, ki so določe-- za te operacije in pr memo izvežbane. "na izmed glavnih sovražnih oporišč je '(»utski otok Adakh. Tamkaj so poleg : n skih čet tudi motorizirane enote, zla- IftotofclSi Velika sovražna križarka potopljena — Ameriške priprave za napad na severnem Pacifiku v Burmi skupno z indijsko narodno armado v petek pričele boje z angleškimi-indijskimi edinicami. Sovražni oddelki so poizkušali napasti Akyab in Buthidaung. Operacije potekajo ugodno.' »Jomiuri Hoči« javlja z bojišča, da japonske letalske edinice odločilno posega jo v boje. Tako so japonski lovci v letalskih borbah 5. februarja izmed 20 sovražnih letal, ki so napadala področje pri Buthidaungu, zbila 15 letal. Nadalje je japonsko letalstvo bombardiralo sovražne dovozne ceste in je povzročilo veliko zmedo med oskrbovalnimi kolonami. Japonci pii teh napadih niso imeli nikakih izgub. Avstralija se odmika od Anglije Ženeva, 7. febr. Z bodočo vlogo Avstralije v britanskem imperiju se bavi avstralski časopisni založnik sir Keith Moni doch v posebnem čianku »Manchester Guardiana«. Velike izpremembe, ki jih je ta vojna povzročila med vsemi državami na svetu, so bistveno izpremenile tudi stališče Avstralije v bodočnosti Čeprav se Avstralija zaveda krvnega sorodstva z Angl'jo, vendar ne bo imel peti kontinent nikake bodočnosti, ako bo užival le britansko zaščito in se z njeno pomočjo razvijal. Britanska armada mora biti glede Avstralije ojačena in sicer s pomočjo Zedinjenih držav, Io se je pokazalo v tej vojni, ki je tudi dokazala da je bil britanski imperij nesposoben zavarovati pred Avstral'jo ležeči zid otokov in britanske posesti pred japonskimi osvojitvami. J2ato Avstralija za nobeno ceno ne sme izgubiti ameriške naklonjenosti. Treba je ohraniti zvezo Amerike z Avstralijo !n ja-čiti ter poživljati smisel Američanov za pacifiški svet. p?, oklopn ški oSdelki. 12 ovražnlh letal sestreljenih Tokio, 7. febr. V jutranjih urah 3. fe-;;\rja je bilo po vesteh japonskega glavna "stana izmed 200 sovražnih letal, ki so .padla Rabaul, sestreljenih 26. Japonske srube so znašale eno samo letalo. Izmed ; sovražnih letal, ki s-o 4. februarja na-dla Rabaul, jih je bilo sestreljenih 11. Pega dne se eno letalo ni vrnilo v svoje .-torišče. Dne 5. februarja je b'lo izmed 229 padajočih letal zbitih 55. Eno japonsko lalo se doslej ni vrnilo. Ugoden potek japonskih operacij v Burmi Tokio, 7. febr. Japonski glavni stan je h javil v ponedeljek, da so japonske edinice Popolna strnjenost španskega naroda Zaupanje španskega prebivalstva v Francovo vlado Madrid. 6. febr. »Pouk, ki ga je dal španski turod svetu o priliki zadnjih zgrešenih groženj ./ 'nezemstva. bi ne mogel biti boljši«, piše Arriba« v uvodniku z naslovom »Brezpogojna notnost«. N''kdar ni španski narod tako eno-en kakor takrat, ako heče kdo rušiti njegov tarodni ponos in njegovo čast Reakcija na-da je zato enodušna in soglasna z izdano vladno izjavo. Španski narod ve. da je pravica -ia njegovi strani, in je zato vse sprejel z mirom n odločnostjo. V nekem drugem članku pod na&lcvorn ■Soant-ka nevtra'nost in komunizem« ugotavlja Arriba« da španska nevtralnost ne predstav-;a le vo:a>oljske divizije pod poveljstvom generalnega poročnika Spetha. l*r| ten» se je posebno odlikoval tretji vzhodnopruski grenadirski polk pod vodstvom podpolkovnika Hilgen-dorffa. V pretekli noči so sovjetska letala napadla stanovanjske okraje finske prestolnice. Na nettunskem mosttìsòu je potekel dan mirno. Lastno topmStvo je z opaženim učinkom obstreljevalo sovražna zbirališča iHdij pred izkrcevališCI. Pri napadu nemških bojnih letal na sovražnikova iZkrcevallšča pri Anzi ju s0 b'li v noči na 6 februarja težko poškodovani en rušilec ln dve prevozni ladji srednje velikosti. Severnozapadno od Casslna so Američana ves dan nadaljevali s strnjenim tooni-škim ognjem podprte napatìe. V ogorčen:h bojih iz bližine so se Izjalovi'i vsi napadi s težkimi izgubami za «ovraln'ka. Na ostalem bojišča je potekel dan pr! obojestranskem delovanju izvidniškjh in udarnih čet mirno. Nad zasedenimi /npadnimi ozeniljl je bilo včeraj sestreljenih 12 sovražnih letal. Finska vejno porcslla Helsinki, 7. febr. DNB. Finsko vojno poročilo javlja: Nad 200 sovražnih letal je včeraj zvečer m ponoči izvedlo v več va'cvih silov'te leta'ske napade na Helsinki Zižig-lnc in minske bombe so povzročile številne škode na pcslo- i li^ rnžire v razn:h mes+nih nredelih ter v bl žnji okol'ci mesta. Po dosedanjih vesteh je treba obžalovati 38 mrtvih n 232 ranjen'h. Močan zaporni ogenj finskega protiletalskega topništva jp pr'silil narada:oča letala, da so odvrgla večino svoi'h bomb :zven mesta. Posamezna sovražna letala so nadaljevala napade na ra/ne kraje v južni Finski, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. V letalskih bojih nad Knrelsko ožin« je b'lo včeraj sestre'jeno eno sovražno letalo. Z ostalih bojišč nič novega. Bitka za Vitebsk Ponovni sovjetski množestveni napadi odbiti — Pri Vitebsku je bilo v treh dneh sestreljenih 132 oklopnikov jih moža proti cklopivku šest sovjetskih bojnih voz. Kljub ponovnim ogorčenim sovjetskhn napadom so Areici obdržali g'avn0 bojno èrtene tki bi odstopili le meter zemlje. Tudi severnozapadno od Vitebska »r, nadaljevale močne sovjetske sile svoje obkiijeval-ne napade. Dve z oklepniki in topništvom podprti diviziji sta pri tem prodrli desno in ievo od avtomcb lske ceste pri Vitebsku. S stalnimi napadi je ucpek> sovražniku zavzeti dva kraja in se utrditi. Neki z oklorniki in udarnim- topovi spremljan «renndirski polk je nato naia. razbil odnor zagrizene se bo- Berhn. 7. febr. DNB. Že tri dni trajajoča ♦iruga obrambna bitka za Vitebsk je po prejšnji popustitvi v s-;boi o zopet zadobila novo s'lovitcst in trdoto Skoraj nepretrgoma so napadale močne s topništvom, oklcpn'ki in boj-n mi letalci podprte sovjetske sile nemške postojanke južnozapadno in južnovzgodno od mesta. toda tudi tj ojačeni napori sovra/trka so rodili le krajevne vdore, ki s-o bili v teku dneva odrezani ali očiščen'. Pri napadih s ]*«.iroČja južnozapadno cd Vitebska v sevemozapadni smeri proti mestu so izgubili bcljìev'kj 11 cklopn:kov. Istočasno so poiztkušali, kakor že prejšnje dni. da bi prodrli preko reke na zapad. Po izgubi pet h oklepnikov so moral: ustaviti tuili te napade, ne da hi dosegli uspeli. Poizkusi boljšev kov vtisniti nemško most šče na vzhodnem bregu reke so büi ob sestrelitvi šestih oVlc.rtnikov preprečeni. Ko so boljševiki v teh bojih v več valovih napadali nem 'kc postojanke ir so se nem :ki grunuiirji prej na nekaterih mestih umaknili, je bila v odseku neke pehotne dtv:zije obkoljena manjša skupina. Čeprav so b'li obdani od vseh strani od sovražnika, sc sc grcn-jdirji branili ves dan in vzdržali svoje postojanke na važni višini Ko so porabili žc vso mumcijo, so se v temi, de'cma v najsrditejših boj:h iz bližine, prebili skozi sovražne črte na najbližje nemške postojanke. Drugod jc neki strekki po'k v enem samein dnevu cdbi! 14 sovražn h napadov z oklepniki in je uničil deloma v bo- padcl sovražn:k...------ . „ rečih holjševikov in zavzel zopet oba kraja. Tudi nemško letalstvo jc ponovno posegio v boje na zemlji in je z dobrimi zadelki prizadelo sovražniku občutne izgube. Protiletalsko topništvo letalstva je zbilo 9 sovražnih letal. Potem, kc se ie 13. d.'cembra začeta prva zimska bitka za Vitebsk končala brez uspehov Ttzn'h nikr.v. lahko smatramo prve tri dni druge z:ruske bitke za Vitebsk kot sigurno obrartbno zmago nem'kih čet. Poleg vel:kih izgub pad ih in ranjenih, so izgubili boljševiki pr; svojih brezuspešnih napadih od 3. febr. 11! oklopnikov. 21 pa jih je bilo onespo^-Tbfjen'h za pre-mlkanjc. Ogorčeni baji v južni Italiji Brezuspešen naval na Cassinsko gorovje strelov in udarcev proti goram Oko pa vidi stotine dvigajočih se oblakov dima vseh velikosti in barv. ki rastejo iz zemlje, posejane z lijaki, in ki te kakor goreč svetilnik dvigajo nad bojiščem. . Tej usedi materialne b;fke je bi! nemTa borec na nettunskem mostišču izpostavljen že v Afriki, na SiciTji, v Salernu :n na južnem bojišču od Pescare do Gacte. Mora jo ne le junaško prenašati, temveč se še bije, ker nima le odločnega srca, ampak razpolaga tudi s potrebnimi sredstvi. Neki poročnik protiletalskega topništva je streljal s svojim topom do zadnjega izstre ka. Štirje cklopniški izvidtvški vozovi so sc prebili, vsepovsod obkoljem od sovražnika, skrr/i ognjene stene in se vrnili domov; grenadirji so skočili iz svojih lukenj in so kljub toči sovražnih stTcjnx pokrž li na težke sovražn:kov^e ck'op-nike naboje, da so z grmečim ropotom z'ete'i v zrak. Padalci so se bili z nekim anglešk m bata1 jenom, obdržal; črte in privedli ujetn ke. medtem ko so Se odrezani tovariši osvobodili iz kratkega ujetništva in našli pot do lastnih črt; vse to 6C neštevilni primeri z novega predmestja, ki pričajo o borbenosti vojakov, vredni velikega junaštva. Spričo take obrambne moči. ki se vedno znova izraža v prct'sunk'h in prežene sovražnika s postojank, o katerih že m:s!i. da so njegove, so sovražnikove izgube ogromne. \ sega teca ni treba dokazovati. To so povedali že ujetniki, ki so padli v velikem številu v nemške roke, v prvem razočaranju sami od sebe in prostovoljno. Neki škotrki Gardist je poročal O svoj? četi. ki je bi'a popolnoma uničena ter se je osem mož preb'lo skozi pekel nenrkega obrambnega ognja in protisunka. Vsi čsstniki bataljona so padli- Drugi poročajo o strahovitih posledicah napadov nem'kih bogn'h letal. Pred nemškimi črtami leže v morilski obrambni bitki ostali sovražn:ki, ki jih tudi največja uporaba materiala ni mogla rešiti poslednjega tveganja. da »o morali namreč s svojimi telesi razbijati nem'"ki branik. Sovražnik lahko bolje na-šteje svoje mrtve kakor Nemci, zakaj v obrambnih bojih prvih dni so ostali ti padli na njegovem področju. Nedvomno jih je več tisoč. Jasne in trde so besede poročila c prvih desetih dneh anglo-ameriškega nat-ada. Saj je v ttj dobi prišlo v nemške reke 982 ujetnikov. 41 oklepnikov je bile sestreljenih. 8 oklepnih izvidnišk h voz pa un čenih. Terorističen napbA na Helsinki Helsinki. 7. febr. Finski dopisnik javlja: Močni oddelki sovražnih leta! h. v nedeljo zvečer silovito napadli Helsinki. Velie količine zaži-galnih -n rušiln:h bomb so bile vržene v raznih delih mc-sta. Obsega nastale škode in števila izgub med civilnim prebivalstvom do polnoči n-: bile mogoče točno ugotoviti. V Londonu s» zopet razzžr.rzai Stockholm, 7. febr. Uspešni protinapadi nemških čet na nettunskem predmostju so zbud'äi v angleški javnosti razburjenje in razočaranje, ker so v Londonu pričakovali hitrega sunka argloameriékih čet na Rim. ne pa krvavih obrambnih bojev proti nent-škim napadom. Razni vo aški strokovnjaki cčitajo generalu Aiexandru, da ni dovoTj izkoristil prvih dni po izkrcanju. Svojemu predmestju je dal po besedah Ličdell Har-ta »statično« funkcijo- nameftu »din? mič-ne«. čas pa so izkoristili Nemci za dovoz ojačenj. xZato se kaže.« meni angleški radijski komentator Atkinson, sda posta'a poležaj resen«. Neki drugi ra jski komentator opozarja »na neverjetno trd ovr? trs ost nemškega odpora in na moč nemšk h obrambnih^ naprav«. >Neki moj prijatelj«, je dejal. .»ki se je pravkar vrnil z italijanskega bo šča, 'm; pereča, da je morala nemških čet jzreetno v'seka in da se bore % gorečo zagrizenostjo*. I Fiihrerjeva čestitka mantfžurskesnu cesarju Führerjev glavni stan. 6 febr Führer je poslal mandžurskemu cesarju ob pri'.'ki njegovega rojstnega dne prisrčne brzojavne čestitke. Pekel v Londonu ženeva, 6. febr. Enega izmed zadnjih nemških letartskih napadov na Lonlon opi- c' b «tn Af. ca« takole: -»Nekateri izmed nas so mislili, da se je dejanjfko pričela invazija, ko so Nemci nedavno ponoči zmetali to iko bomb im je temu prvemu valu v zgo 'njih jutranjih urah naslednjega c'ne sle lil drugi. Bilo je tako kakor v starih čas h. Zbudil sem se med 4. in 5. zjutraj in zd lo se mi je, da se je pekel o: pil. R;pot je bdi strahovit. Človek je imel vtis, da je vse nemško letalstvo prišlo k nam. Letalo brez posadke padlo na angleško obalo ženeva, 6. febr. Bombnik, čigar m,št,o je pred oiskokom s padali na.r .vnalo njegovo smer proti morju, se je zrušil, kakor javlja Reuter, v soboto 100 metrov stran od morske obale v kraju Dymchurch (Kent). Letalo je zadelo nekega vojaka, ki je bil ubit. Več oseb je bilo rar jen h. Poškodovana so bila drevesa, brzojavni drogovi in več hiš, izmed katerih se jih je r.ekaj vžgalo. Moštvo, med njimi nekaj lažje ranjenih, je bilo rešeno. Zatemnitev sd 18. da 6. Pokrajinska Uprava sporoča, da je po-čenši z dne 8. februarja t. L zatemnitev od 18, 0o Berlin. 7 febr DNB Na nettunskem predmestju i c sovražn'k 5 februarja ponovno poizkusi razbremenit; pri Apriliji obkoljeno anglo ameriško skupine Vsi razbremenilni napadi proti nemškim izpostavljenim novim boin:m črtam, ki so bili izvedeni deloma s podporo tankov, se- se zrušili Štev:lo ujetnikov se je zv:'-'lo na nribl žno tisoč mož Dne 5. februarja je sovražnik po parurnem odmoru v žarišču bojev na južnoitalijanskem bojišču pričel močne napade na Cassinsko so-rovic. Vrh Monte Cassina se iz ravn ne reke Rapida strmo dv'ga v višino nad 500 metrov. Ob njegovem podnožju leži v dolini mestece Cassino. Na njegovem vrhu stoj'" znamenita starodavna onarija monteca^inskih menihov, matica benediktinskega reda. Z vzhoda in juga na-pičnih sten ki padaio strmo v dol no. »nloh ni mogoče zavzeti. Zato poizkušajo Američani z močnim osredotočenjem svojih sil priti v posest Monte Cassina s severa. Po najmočnejši topni'ki pripravi in s trajno ognjeno zaščito velikega števila baterij je neki sovražni udarni četi uspc'o prodreti skoraj tik severno od opatije, s protisunkom nemških oklopni-kih grenadirjev pa je bila takoj zopet vržena nazai. Istočasno je poizkušal sovražnik ponovne tudi v dolini v dreti v ruševine mesta Cassina. Uspel mu je vdor v severni del mesta, z zanc&nim protinapadom pa je bii sovražnik vržen zopet iz mesta Ang'oameričani so imeli v teh bojih zelo hude izgube. Küub neverjetni porabi mu-nicije so sc vsled odpornosti nemških bramlcev znova izja'ovili vsi pozkuei sovražnika, da bi vdrl ali prebil nemško fronto , V ostalih odsekih južnoita!;.janskesa bojišča j so boji in topniško delovanje popustili Izredno težke angloameriške izgube na nettunskem predmestju V desetih dneh 982 ujetnikov — 41 oklopnikov sestreljenih — 8 oklopnih izvidniških voz un!č~n:h — Junaška obramba nemških grenadirjev PK. 6. febr. DNB. Dvanajst dn; so nadaljevali anglo-ameriški nasprohik- po prvih presenetljivih izkrcanjih v Anziju in Nettunu napade na nemške zaščitne in danes že pomembne obrambne črte. ki postajajo z vsak:m dnem močnejše. Vse se je vršilo podobno kakor izkrcanje samo S premočjo človeškega materiala, oklop-n;kov baterij in z zapravljanjem municije. pri čemer je po'eg suhozem^k h oddelkov posegla v boje še mornarica s svGj;mi vojnimi ladjami in če je b:l razgled dober tudi letalstvo z vsemi na razpolago &toječ:mi silami V znamenju tvarne premoči in pregažanja slabih zaščitnih sil so bila izsiljena izkrcanja ter so bili izvedeni prv; koraki vzdolž ceste proti Aprilij-' in Albanu. V znamenju iste premoči in s spretnim zbiranjem sil ter z ustvarjanjem napadalnih težišč je bilo v zadnjih dneh vedno bolj povečane napadalne delavnosti izvr?eno vsako napredovanje Angležev in Američanov. Prva črta je bila znsipana s poplavo izstre'kov vseh kalibrov, ki so prihajali s kopnega, z morja m zraka. Nato je previdno ripajoča pehota izbranih elitnih polkov z znanimi gardnimi znaki keraka'a naprej po večini za falango težkih oklepnikov, da bi bilo onemogočeno vsake presenečenje gibljivega nem'kcga bojevanja. Tako se v vsakem, tudi najmanjšem odseku in pri poizkusih csvoj:tve naježjih zemeljskih pascv. vrši vsak napad vedno znova po načinu neriskantnega valjarja Zato izredno bremeni prve črte ter zahteva odporno moč, ki se dà primerjat! z ono borcev prve svetovne vojne, ko so moral? v velikih materialnih bitkah v ozkih etreFk'h jarkih čakati, deklet se napad ni začel Tud' v vami oddaüenosti od prve bojne črte. od koder se pri dobrem razredu lahko gleda petek bitke kakor na šahovnici, nam ostane živ vt's neverjetnega obstreljevanja. čigar cdmev prihaja kot stalno mrmianje Iz finske narodne skupščine He|sink;t g febr. Tako zvani veliki odbor finske narodne skupščine, ki ima v finskem parlamentarnem sistemu funkcijo nekakega senata, je bi! ponovno izvoljen v dosedanjem razmerju strank. Pripada mu 19 socialnih demokratov. 14 agrarcev, 6 poslancev narodne zvezne srtranke (konservativcev), 4 člani švedske liudske stranke, in po en član narodne napredne stranke' JKLa (domovinskega ljudskega pokre-ta>. Helsinki, 5. febr. Finski državni zbor je v petek na novo sestavil zunanjepolitični odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prot Voionmar. za podpredsednik apa župnik Kukkonen. Finski poziv k tipski enotnesti Helsinki, 6. febr.'V zgodovinskem cr-tsu stremljenj za enotnost severa poziva s-Huf-vudstadsblalet« k ojačeni orientaciji nordijskih dežel, ki predstavlja zstpoved sedanjega trenutka. V spoznanju, da bo zaključno obdobje te vojne odločilno tudi za sever, postaja olločno nordijsko sodelovanje vedno bolj potrebno. Baltske tfrlave prsti ncoskovsk'sn načrtsan Stockholm. 7. febr. Voditeljica ženskega od delka poklicne zveze na Letonskem se je s posebnim okUcem obrnila na letonsko ženo. V pozivu pravi, da mora v tem resnem času, ko skuša boljševizem znova oropati letonsko svobodo in opustošiti državo, vsaka letonsKa žena dokazati notranjo moč in vztrajn-ist. Ri£a. 7. febr Larišk; list »Tevija« se bavi s sklepi vrhovnega bveta SSSR in piše. da b: b'lo težko Evrcpi. ako bi poslušala s'renske glasove iz Moskve in jim verjela. Evropska usoda bi bila zapečatena. Stockholm. 7. febr. V rvodn ku meni »Af-tonbladet« v zvezi s sovjetsko ustavno reformo, da so boljševiki s tem ukrepom izpodnesli atlantski listini tla. Ta izredno spretna poteza dokazuje znova z največjo jasnostjo, da si Sovjetska zveza prizadeva reševati probleme evropskih mej po lastnih načrtih. Kako komunisti »mobilizirajo« Komunistični voditelji si zaman prizadevajo, da bi po obupnem porazu, katerega so doživeli v kočevski bitki, zopet okrepili svoje razbite in oslabljene oborožene tolpe. Pri Kočevju so imeli samo mrtvih mnogo sto, število ranjcncev je bilo gotovo se večje, pri čemer je treba računati, da je precejšen del od njih ostal trajno nesjjosc'oen. še hujše pa so bile druge posledice kočevskega poraza za komunistične tolpe. Njihovi pr.padniki, po veliki večini pi sini mobiiiziranci, so porabili ugodno priliko, ko so bile vse ed:nice razbite in razkropljene, da so v množicah pobegnili ter se predali nemškim in domobranskim oddelkom, ali pa se vrnili v domače kraje in se tam poskrili. Komunistične »brigade« so tako skop-ne!e na slabe balaljončiče. Da bi jih okrepil , so komunisti v decembru in januarju prirejali po vsej Dolenjski, kjer se upajo poj- viti, love na u>ežnike, sredi januarja pa so o';)cnern z najhujšim terorjem začeli izvajati nove »mobilizacije«. Iz katerega kóli kraj Dolenjske ali Bele Krajine pride kako pc \ vsako ve vedno poved.-ti tuli. kake komunistične patrulje povsod love može in fante ter jih s silo tirajo s seboj. Prostovoljno ne gre nihče več. Mnogi so že na lastni koži okusili »dobrote« tolovajskega življenja, drugi jih poznajo Iz .prl-po e-dovanja sorodnikov in znancev. V aa-plenjenih poroč „h komunističnih tolovajskih komandantov in političnih komisarjev se v zadnjih tednih vedno na novo pojavljajo pritožbe, da se moški odtegujejo »mo-ri izaco/ji« ter uhajajo v hribe in gozdove, kjer se skrivajo. O idei ki komunističnih tolovajev in ko-munisitčne »policije« prirejajo zato pravcate love na moške, prav kakor je bilo to pred sto in več leti, ko so biriči lovili fante po naših hribih ter Jih odvajali k vojakom. Zdi se, kakor da bi se komunisti "učili, pri prosiulih lovcih afriških zamorcev. KaKor so nekdaj delali ti, tako pridejo sedaj komunistični pngau'aii in penoč'. na tihem obkolijo vas, v kateri hočfjo ^m^b.ilzlrati«. Na vsakogar, kdor skuša iz vasi pobegniti, streljajo s puškami in celo s strojnicami. A ljudje raje tvegajo tudi to smrtno nevarnost, kaKor da bi se dali odvleči v tolovajski pekel. Da bi ae maščevali in ljudi še bolj ustrahovali, groze komunisti takim rodbinam, kjer se moški nočejo odzvati »mobilizaciji«, z izselitvijo iz domačega kraja, takoj pa jim že oropajo vse, kar morejo odnesti. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da so komunisti res že cele rodbine s silo odvlekli, pri čemer nihče ne ve kam. Ker je jasno, ia komunisà nimajo možnosti ljudi kam preseliti, so znanci v velikih skroeh za življenje odvedenih. Na drugi strani pa prihajajo poročila, da so komunisti izselili iz nekaterih krajev tudi nekaj družin svojih vidnejših funkcio-M>-~ -'nisrim naročajo o tem iz škrilja pri Golem in iz Vrbljen. V teh primerih gre res za prostovoljno ol selitev ali bolje za beg rodbin komunističnih komisarjev in komandantov, ki se hole jo spraviti bolj na varno, Ti ljudje smejo vzeti s seboj vse, kar morejo prepeljati. To lovaj-sitì oddelki jim morego pri tem pomagati jy r1ntl na razpolago f'dJ vprego. To izseljevanje ljudje pravilno tolmačijo kot znalt slabe vesti in kot dokaz, da se komunistični komandanti zavedalo di bo^o morali dotične kraje kmalu zapustiti. Zato so ljudje teh pojavov povsod zelo veseli ln si samo žele, da bi bie komunistične tolpe čim prej dokončno pregnane tudi iz njihove okolice. Ljudstvo na Goriškem spregleduje čedalje veefe število ubežnikov od gozdnih tolovajev — Povsod si žsle domsbranskih pzeadk Gorica, 4. febr. Z dežele poročajo od vsepovsod, da se čedalje bolj pozna globoka sprememba v j uzpoložcjijtu prebivalstva. Ljudje, ki so bili doslej o vsem samo enostransko poučen': in zapeljani, počasi spregledujejo in kažejo čedalje večji odpor proti tolovajskemu tea-orju. V vedno večjem številu se ljudje že t udii na Goriškem zavedajo, da tu ne gre za narodno, temveč izključno za komunistično akcijo, katere medriarod-r.i značaj se najbolj zrcaJi v paktiranju s savojskimi izdajalci. Vsa poročila, ki prihajajo v Gorico iz Brd, s Krasa, z Vipav-Go:', se strinjajo v tem, da je velika večina domačinov že odločno proti ko-i r uniizmu in vsem njegovim izrodkom. kakor se kažejo pri nas v več ali manj prikriti obliki. Drži le to, da si ljudje ponekod še ne upajo pokazati svoje prave barve, ker se boje komunističnega strahovanja. Prav zato pa čedalje bolj narašča želja vsega primorskega, podeželja, op. bi « čimprej pojavile vsaj v večjih krajih močne domobranske posadke, ki naj bi napravile konec tolovajski strahovladi. Poročila z Gor navajajo, da se domačini ne puste več mobilizzati in beže pred tolovaji na varno. Mnogo takih ubežnikov e tudi v Gorici in Trstu, zla-ti s Tolminskega in Vipavskega. Poročila s Tolminskega pravijo, da se je mnenje prebivalstva o goz lnih tolovajih zelo spremenilo. Ljudje že kar odkrito zabavljajo in pravijo, da tako ne sme več naprej, da je treba temu večnemu ropanju in pobijanju, ki tako hudo prizadeva vse domače prebivalstvo, zares že napraviti konec. Treznejši. ljudje z dežele opozarjajo zlasti tukajšnjo inteligenco na odgovornost za vse, kar se na škodo naše narodne stvari dogaja na Primorskem. Nezadovoljstvo je v zadnjem času tem večje, ker so ljudje zaradi neprestanih izsiljevanj in ropanj tolovajev že zelo obubožali. Ponekod, zlasti v Gorah, so ljudje že brez hrane m jim preti lakota. Dolinske vasi še nekako izhajajo, hribovske pa ie br~z vsega: liucje nl.nw.-~ niti Vaga niti denarja, a četudi bi denar imeli, si zanj ne morejo nič kupiti. vso d^sedan e * < i vendarle niso ubile duha tega ljudstva, ki se prav dobro anvela, kij hoče, le da še ne najde pri. tistih, ki naj bi bili njegovi voditelja, zadostne opore za svoje pravilno gledanje. Zanimivo je tudi, da prav nič ni moglo ubiti verskih čutov teh naših ljudi, ki se zvesto drže svojih tradicij in po njih u-sanerjajo vse svoje življenje. Kakor na Dolenjskem in drugod, bo tudi to naše ziravo ljudstvo spregovorilo svojo bese:'o in tedaj bo moral marsikdo, ki ga vara, dajaJti za svoje početje odgovor. Trdno smo prepričani, da bomo to kmalu dočakali tudi pri nas. J. B. Nekaj podatkov o šolskih kuhinjah Vprašanje šolskih kuhinj je važno. Revni otroc d:be večinoma prav v teh kuhinjah edino dobro pripravljeno hrano. Zaradi tega gleda tudi »Zimska pomoč« na te kuhinje z največjim zanimanjem. Z nje je bil angažiran prvi denar, ki ga je, kakor znano." prejela — 200 000 ir od Združenih papirnic Vevče-Goričane-Medvode d- d. v Ljubljani. Pred kratkim je iz tega nakazala občini ljubljanski za šolske kuhinje T00C0 lir, drugim pa skupaj 24.000 lir. Sledllle pa bodo še nadaljnje vsote, ko bo treba. Glede šolskih kuhinj je v območju Ljubljane takole: Na javnih šolah je v obratu 13 kuhinj v katerih je prejemalo v mesecu januarju dnevno 761 učencev toplo kosijo. Poslovale so naslednje kuhinje: na I. de-kl ski ljudski šoli (Sv. Jakob) posluje kuhinja na Grabnu za 90 otrok; na I. češki ljudski šoli (Ledina) posluje v poslopju Mar janišča za 80 otrok; na IL deški ljudski soli (Graben) za 60 otrok; na III. deški ljudski šoli (Vrtača) posluje kuhinja na Grabnu za 14 otrok; na IV. desiti ljudski šoli (Prule) za 110 otrok; na I. mešani ljudski šoli (Vič) za 125 otrok; na II. meš ni ljudski šoli (Zg. Šiška) za 60 otrok; na IV. mešani ljudski šoli (Sv. Križ) za 58 otrok; na pomožni šoli za 19 otiok; na II. otroškem vrtcu (Graben) za 7 otrok; na mestnem dnevnem otroškem zavetišču pri Sv. Petru, Marijanišče za 28 otrok; na mestnem dnevnem zavetišču v Mostah (poslu e kuhinja v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami) za 50 otrok; na mestnem dnevnem zavetišču v Zg. Žiški za 60 otrok. V mesecu februarju se bo to število dvignilo za novih 17 otrok, pois g tega se bosita pa začeli novi kuhinji za 34 učencev meščanske šole na Viču ia za 30 učencev ljudske šole na mestnem otroškem zavetišču v Sp š ški. Meseca f e brni ar ja bo prejemalo tako 842 otrok toplo kosilo. Predv.dene so se šolske kuhinje na V. deški ljudski šoi. tSp. šiška) za 70 otrok; na. III. mešani ljudski šoli (Moste) za 120 otrok; na V. mešani ljudski šoli (Barje) za 45 otrok; na VI mešanj ljudski šoli (Bežigrr.l) za 70 otrok in na II. dekliški ljudsk. š?!i Irce j, sedaj konvikt de N. Dame za 20 skupaj za 325 otrok. Te kuhinje doslej še niso poslovale, ker šole niso proste. Veliko težav pri ustanavljanju novih ku-hin- pjvzroča poleg prostorov nabava primerne kuhinjske posode, posebno veliklb loncev, ki jih ni mogoče dobiti. Prejšnje leto je bilo poslovanje olajšano, ker so imele šole na razpolago brzoparilnike. Z brzo-parilniki bi bilo kuhinjam veliko pomaga-no. Povprečno znaša strošek za posameznega otroka dnevno 2 liri in znašajo pri sedanjem staležu otrok mesečni izdatki približno 40.000 lir. Ako bodo začele poslovati predvidene nove kuhinje, bo prejemalo okrog 120u otrok kosilo. Stroški za vzdrževanje bi potem znašali mesečno 63.000 ! lir- 4 Mestna o«bč!na še nima odobrenega proračuna za tekoče pror- čunsko leto, radi tega je mogoče računati le z zneskom 30Ò.000 lir, kakor je bil predviden v proračunu za leto 1943, kar bi zadostovalo za 5 mesecev. Po mladinskih zavetiščih (zasebnih) je v obratu 5 kuhinj m sicer: otroški vrtec sester sv. Fr nčška, Gospo« vet-ska 98, za 40 otrok; mladinsko zavetišča na Viču, Zavetiška 5, za 40 otrok; otroški vrtec sester Marije Pomočnice, Karlovška 22, za 40 otrok; mladinsko zavet .šče in vrtec v Zeleni jami Pokopališka 29, z? 50 otrok; zasebna dekliška meščanska šola v Liehtentumu. Ambrožev trg. cca 30 otrok Prejel: so: od Lj. P O odbora posodo nekaj oprave in -eclil f pribor proti vrnitvi, ko se obrat ukine); od Prometnega zavoda po 1000 kg premog?; od Zimske pomoči 24.000 lir. Po* približni kalkulaciji bo veljalo vsako kosilo 2 liri. Opustošenja na Italijanskih cerkvah Rim. 7. febr Kakor poročajo •/. vatikanske strani, je škoda, k' so jo pevzročii angloame-riški teroristični bombnik' na italijanskih cerkvah. samostanih in č:f>to ce-kvenem premoženju, prekoračila vsoto 10 miiiarct lir. Poga janja med E %'ptom in Jemen om Ženeva, 7. febr. Reuter javlja i i Kaira, da so se v nedeljo tamkaj pričeli med zastopniki Egipta in Jemena razgovori o arabski federaciji. Uradna objava oravi, di' je dosedanji po tek razgovorov jasno dokaza!, da bi obe deželi radi sodelovali. WÜlkieJeva volilna preizkušnja Stockholm. 6. febn Wendeil Willkie je izjavil v soboto v Milwaukee iu. da se bo dal pri prihodnjih volitvah za predsedniško mesto v Visconsinu dne 4. aprila postavit: na kandidatno listo, da bo preizkusil razpoloženje v republikanskih vrstah. Gangstrska nadloga v Severni Amerika Madrid, 7. febr. Gangstrska nadloga je v Zedinjenih državah vedno večja Da se razbojniki nič več ne boje policije, dokazuje v petek pri belem dnevu v New Yorku izvršeni rop. šest zakrinkanih in z lahkimi strojnicami oboroženih zločincev je napadlo po cesti vozeči avtomobil ter uropalo iz njega kakih 30.000 dolarjev, k! so bili določeni za izplačilo mezd. Policija ni mogla doslej izslediti nobenega izmed zločincev. Nov dokaz za naraščanje zločinstva tvori tudi nedovoljena žganjarna, ki jo je policija odkrila v Brooklynu, in v kateri je zaplenjenih 30.000 litrov alkohola. Zatemnitev od 18. do 6. Pokrajinska uprava sporoča, da Je po-čenši z dne 8. februarja t. L zatemnitev od 18. do 6. Bo j s tolovaji do zadnjega naboja »Deutsche Adria-Zeitung« poroča: Preteklo sredo so tolovaji napadli pri Rihem-berku avtokolono, sestavljeno iz nemških in italijanskih vojakov ter Iz republikanske milice. Tolovaji so imeli veliko premoč ter so napadeno kolono premagali po 5-urnem junaškem odporu. Tržaški »Piccolo« poroča o tem dogodku ter pravi med drugim, da je v avtokoionl bila vsega kakih 80 mož. Tolovaji so svoj napad izvršili okoli pet kilometrov od Rihemberka na točki, kjer se cesta vije po gozdovih. Napadalci so z vseh strani otvorili ogenj iz pušk in strojnih pušk Po vsej priliki so imeli tolovaji na razpolago tuoi orožje težjega kalibra. Z izredno hladnokrvnostjo so se nemški in italijanski vojaki pod poveljstvom svojih oficirjev postavili v bran m se trdovratno branih. Dasi so bili napadujoči tolovaji v ogromni premoči in jim je koristil tudi njihov položaj v gozdu, so se nemški in italijanski vojaki in órne srajce upirali do zadnjega naboja polnih pet ur. Po poročilu »Piccola« se je izmed hrabrih 80 mož rešil samo en italijanski vojak, ki pa je bil težje ranjen Po pripovedovanju tega vojaka so tolovaji na-metali mrtve vojake na avtomobile ln zažgali vozila. Nekaj vojakov je bilo menda tudi zajetih. Ko so uro kasneje našli razbitine voz in dele sežganih trupel, so ugoto-viil, da manjka 11 trupel miličn-lkov. žrtvam tega junaškega boja se pripravlja časten in slovesen pokop. Fovratek v itaovi»9 Kakor poroča »Deutsche Adria-Zeitung«, se vračajo iz črnomorskih predelov Ukrajine potomci onih nemških naseljencev, ki jih je carica Katarina II. privabila v Rusijo in jim od-kazala zemljišča v Tavrijski gubemiji ob Črnem morju. Po 200 letih se vrača sedaj domov kakih 140.000 Nemcev, ki so v vsej dobi ohranili zvestobo nem'k; domovini. Povratniki imajo pred seboj 1600 km dolgo pot in bodo znova naseljeni na področju ob reki Varti v zapadnem delu bivše Poljske. Japonska zbornica odgodena Tokio, 6. febr. Japonska spodnja zbornica je imela v soboto ob 13. plenarno sejo. Sprejeta je bila resolucija, ki izra/a neomajno odločnost zbornice, izvojevati s-.--danjo vojno do zmagovitega konca. Resolucija je bila spre-'eta z grom ovitim od"-bravanjem. Predsednik vlade Tcjo je govoril nato o trdni odločenosti vlade, da n»* bo končala vojne prej, preden ne bo vsi:-častna zmaga v japonskih rokah. Po končani debati in sprejetju vseh 32 zakonskih predlogov, vkl'učno državni pr >-račun, je odšla zbora1 ca na počitnice, medtem ko bo zasedal senat še do 8. februarja. čiščenje v Sav3|i l'ichy. 7. febr. Pri čistilnih akcijah francoske milice v Visoki Savoji je bilo v ckolic Thoncsa prijetih 18 teroristov Materijal. orožje in motorna vozila so padla milici v reke. Med akcijo je bil en terorist ub't. neki drug pa ranicn. Mobilizacija žensk v Ač/Jru Pariz, 7. febr. Kakor poroča OFI iz Alžira, je disdenfr-ki odbor objav?! včeraj dcfc*et. na osnovi katerega bo v prihodnjem tednu 6000 Francozinj med 18. in 45. letom mcbil'.rrrnih. Dodeljene bodo deloma vojski, deloma mornarici, deloma letalstvu. ........................ Zahvala Srčna hvala vsem. kj so se naju spomnili ob 25 letnici službe in 25 letnici najine poroke. Predvsem hvala cenjenim gostom kavarne »Evrope«. koleg~m in kole-g:cam z službe in vsem prijateljem in znancem. Franc in Julija Mikec. '5PWI. f I •„ KINO UNION Telefon l'l-t\ Početje ljubosumne, do ušes zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letovišče ■ Anka in plavelaska V glavnih vlogah : Louise Cark tti, Mona Goya, Henry Garat, George Koll.n Predstave ob delavnikih: ob 15 30 in IV.30 uri. KINO SLOGA Tel. 27-30 Življenjski boj moža, čigar ustvarja-:«] joča sila je spremenila obraz svetovnega gospodarstva v velikem Ufinem filmu DIESEL Najinteresantnejši dogodki iz življenja il. Diesela, iznajditelja po njem Ime-novanih motorjev — V glavnih vlogah: Willy Birgel, Hilde Weisner, Paul Wen« ner Predstave ob: 15. in 17. uri; v nedeljo ob 10.. 13.30. 15.30 in 17 30 uri »\lJ\tJ >M « K A i-ltloi. £2-4« naj- Svetovni prvak Rar: Schafer v čudovitejši dr^alm • viji BELI SESV Humor, ples. atrakcije z Wolf Albaeh Kettyjem. Oskarjem Sima in ljubko umetnico na leda Olly Hoizniann Predstav^ ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri Kratke vesti z vsega sveta Nanking. 7. lebr. Kitajska narodna vlada je objavila predpise o izvrševanju zdravniškega poklica. Po Central Press Servicu veljajo ti predpisi tud- za zdravnike, ki so sklen li s Kitajsko posebne pogodbe. ženeva, 6.' febr. Angleška razprodam v korist Sovjetske zveze se je sedaj razširila tudi na lastnino ang'eške kraljevske niše Trko poroča »News Review«, da je Chur-chillova žena prodala dragocenc obleko b'vše angleške kraljice Aleksandre. Izkupiček bo šel v korist pomožnega fonda za sovjetske potrebe, ki mu načeluje Chur-chillova soproga. Gospodorslro Nova nemško-italij ansko klirinška pogodba Pred dnevi smo na kratko poročali, da je bila 30. januarja t 1. sklenjena nova gospodarska pogodba med Nemčijo in Italijo, ki jo je za Nemčijo podpisal poob'aščenec Nemčije poslanik Rahn. za ItaFjo pa podtajnik v zunanjem ministrstvu poslanik Mazzolili O vseb:ni te pogodbe, ki se nanaša predvsem na plačilni promet poroča Agencija Stefani med drugim naslednje: Klirn&i predpisi prejšnje pogodbe so bili v bistvenih točkah spremenjeni predvsem kar se tiče posojanja denarnih nrihrankov italiiamskh delavcev, zaposlenih v Nemč:ji. Te denarne po«'ljke v Nemčiji zaposlenih delavcev, ki eo naslovljene na družine teh delavcev v Italiji, So izvzete iz klirnga in se bodo izplačale na drug način. (Kakor smo že poročali, bodo v bodoče tudi rodbine v Nemčiji zaposlenih delavcev iz Jadranskega primerja 1?hko redno dobivale denarne pošiljke iz Nemčije.) Kar se tiče rednega kliringa. je doslej kazalo, da bodo morali itali -ansici izvozn'V nekaj časa čakati, da pridejo na vrstni red pri izplačilu iz kFrinsa. ker klirinški račun ni izravnan. V novi pogodb je sedaj predvideno, da se povišajo predujmi na izplačila tvrdkam Nadalje ugotavlja pogodba, da je 6tari klirinški tečai 7 60 lire za marko nrcnehal veljati 15. septembra 1943. Od 16. septembra naprej velja novi tečaj 10 lir za marko. V zvezi s to spremembo teča;a določa nova pogodba, da lahko italijanske tvrdke svoje obveznosti, ki so nastale pred 15. septembrom 1943. poravnajo no starem tečaju (7 60 lire za marko) do 29. februarja t 1. Vse denarne pošiljke, kj so jih nekazali za domovmo italijanski delavci, zaposleni v Nemčiji, po 8. septembru 1943. se bodo zplačaie po novem tečaju 10 lir za marko Na podlagi nove pofodbe lahko italijanski delavci v Nemčiji od 1. marca t. 1. pošiljajo svoje prihranke v Ita'ijo brez omejitve zneskov. Zavod Banca Nazionale del Lavoro' bo prejel za izpačio teh nakaz 1 potrebne zneske od državnega zaklada. Italiianska vlada bo plačala tudi premije po 450 lir kmetij-fkim delavcem, ki gredo na sezonsko delo v Nemčijo, in siccr ob zaključku sezone, če se tak dc'avec ob računski se7ion: ne vrne v domovino. se premija Izplača rodbini delavca. Zaščita inosremsVh delavcev v Nemčiji Nemški državni minister za gospodarstvo je izda' naredbo o delovni za-čiti inozemskih delovnih moči. Kot inozem itvo se v smislu te naredbe smatra io vsa področja izven me ja Ve-1'ke Nemčije Zato se ne smatrajo krt inozemstvo Čc"ko-moravski Protektorat. LiA^em^urg, Alzaci ja in Lorena, priključena rodročja Spodnje Štajerske. Koroške in Kran'ske in okrožje B:aly:stnk Naredba torej ne ve'ia za one inn-zcmce. ki so na podlagi meddržavn;h pogodb n delovni za"čiti izenačeni z nemškimi delavci. Take powdhc obstojajo secfaj z Bolgarijo, Hrvat ko. Madžarsko, Italijo. Slovaško n Španijo. Naredba na ve'ia za delavstvo iz Danske, Fston«:ke. Leten'':e in F;nske, iz Nizozemske. Norveške Rumuniie. Švice :n za one Flnmce, k: se kot taki izkažejo z uradn:m potrdilom. Za inozemrke delavce, ki so izvzeti v gornji nnredbi, velia'o isti de'avsk-1 zaščitni picdpisi, kakoT za nemške delavce. Za delavstvo, vsebovano s» to naredbo. velja-jn naslednj p re dni si: De'avci v staresti preko 16 let sc sme:o zaposlit-' n-.jveč 60 ur na teden, delavke v stamsti preko 16 let pa 54 ur (pri čemer n5fo všteti od men), kolikor ni za nem-"ke delavce določen daljši delovni čas Dnevni delovni č?s za delavke nreko 16 let :n za mia destne delavce in de'avkc ne fme presegati 10 ur na dan. razen v iziemnih primerih. V okviru de'ovnega časa veljajo za nozemsko delavstvo enaki odmori kikor za ncm.:ko delavstvo. Po končanem dnevnem delu jc nuditi delavcu na;manj 10 ur odmora, ko'kor za nemrko delavstvo ni predviden krajši odmor V nočnem čnsu od 23. do 5 ure se smejo de'avke zaposliti le. če jc za to dokazana nujna notreba. kar je priji'vit: obrtnemu oblastvu. M'adorni delavci in delavke se v nočnem času ne smejo zanosliti. Ob nedeljah -n praznikih se sme delavstvo za cos'iti le. če ;e to v obratu običajno n v izjemnih primerih Zaposlitev otrok do 12 let je nrepovedana Pri r,trrir'h do 14 let je do-nustna zanoslitev le za lažja dela m de 4 ur na dan. izključena pa je zanositev ponoči ter cb nedeljah in praznik h. Vsaka zaposlitev mladostnih delavcev mera b:t; prijavljena obrtnemu oblastvu. Gorn je določbe ne vePajo za deb v kmetijstvu in gozdarstvu, za ribištvo, na ladjah in v zračner» prometu. NTr.seče delavke morajo nosečnost takoj prijav ti. Take delavke, kakor tudi doječe matere, se ne semjo zaprslit4 pr nevarnem delu Dva tedna p~ed porodom delavke niso do'žne priti na delo in tudi ne smejo biti zaposlene 6 tednov po norodu V splošnem veljajo za inozemsko delavstvo predpisi glede zaščte pred nesrečam in p;tienimi boleznimi ter predpisi o omejitvi zaposlitve pri ncvam'h del ih Obrtno nadzorno '>blastvo sme v posebnih primerih predpise spremeniti, kadar ie to potrebno zaradi ohranitve delazmožrosti -n kadar je v skladu z življenjskimi navadami m telesnimi spodobnostmi delavca ali delavke ali z razmeram: v njihovi domovini. GOSPODARSKE VESTI — članstvo nri nemški zbornici za književnost. V načelu mora biti vsak knji-ževn k v Nemčiji člsn nemške državne zbornice za književnost. Izjema velja le za one osebe, ki jim je književnost le postranski poklic. Doslej je veljal predpis, da mora vsakdo, ki nà član zbornice, ob izdaji knjige ali gledališkega komada dobiti ol zbornice pismeno dovoljenje, da ni potrebno članstvo v zbornici. Sedaj pa je ta predpis omiljen v toliko, da se take oprostitve izdajajo osebam, ki se postransko Davijo s književnostjo, za štiri leta, ne gVde na število objavljenih del. Kdor pa objavi na leto man., kikor 12 razp av, člankov pesm. itd. v časopisju mu ni treba prositi za oprostitev članstva. Tako so sedaj v Nemčiji tri skupine književnikov: poklicni Srjiževniki. ki so redn člani zbornice, književniki, ki jim je književnost le postranski poklic in so oproščeni članstva, in taki, ki sodelujejov književnosti le od časa z on.e.ienimi prispevki. = Zalepke namesto pisem v Nemčiji. Nemškj strokovni list za papirno stroko objavlja nove predpise o ätednji s pisemskim papirjem odnosno kuvertami. Gospo-darsk' obrati se morajo v bodoče posluževati za korenspondenco predvsem zalepk, ker se na ta način prištedi papir za kuverto. Tiskarniški obrati smejo brez omejitev tiskati naslove tvrak samo na zalepke. Kuvert^ se smejo v poslovnem prometu uporabljati le tam, kjer se skupaj s pismom pošiljajo važne priloge, kakor so nakupna al. uporabna dovoljenja potrdila itd. Tiskarska podjetja, ki dobe od tvrdk naročila za tiskanje pisemskega papirja in kuvert, morajo to prijaviti orga-n zaciji tiskarn ške stroke, ki izda dovoljenja za tiske nje pisemskega papirja in kuvert le v izjemnih primerih, če dotična tvrdka dokaže nujno potrebo. — Gospodarske ve»ti iz Hrvatske. Hrvatska državna banka je objavila izkaz o stanju na dan 15. decembra preteklega leta, iz katerega sledi, da je znašal na ta dan obtok bankovcev 40.7 milijarde kun, nasproti 38.5 mil jarde kun ob koncu no-venmbra in 34.3 milijarde kun ob koncu oktobra lanskega leta. Žirovne obveznosti so izkazsne v višini 7.8 milijarde kun. Na aktivni strani "zkaza so zabeležene klirinške terjatve v višin- 2.2 milijarde kun, predujmi na klirinške terjatve znašajo 11.7 milijarde kun, menična in lombardna posojila pa 28.6 m lijarde kun, medtem ko znaša državni dolg iz likvidac je bivše Narodne banke nespremenjeno 7.9 milijarde kun. — Kakor smo že poročali, velja od 23. januarja t. 1. na vseh železniških progah na Hrvatskem omejitev osebnega prometa. Potovati smejo samo osebe, ki se izkižejo z dovoljenjem oblaste v. Dovoljenja zdajajo pelicijska oblastva v me-st:h. sicer pa okrajni glavarji, in sicer za uradna potovanja, zasebnikom pa le v primerih potrebe zdravljenja v bolnišnici in v nujnih primerih potovanja, k je v javnem interesu. Nadalje se izdajajo voljenja kmetom, ki nosijo živila v mesto, trgovcem, ki nabavljajo živila cd proizvajalcev in imajo za to obrtno dovoljenje, ter delavcem 3n nameščencem, ki stanujejo izven mesta zaposlitve. Gornje omejitve ne veljajo v prometu z inozemstvom. — Likv:dator tvrdke D. d. za šumsko gospodarstvo in industrijo ie predložil likvidacijsko bilanco, ki izkazuje pri glavnici 20 milijonov kun 18.9 miijona kun izgube. — Hrvatska Poštna hranilnica bo izplačala vlagateljem Poštne hranilnice v Budimpešti stare čekovne vloge, k so nastale do konca, leta 1918. Vloge se bodo izplačale v razmerju 1 krona enako 1 kuna. = Francoska val rita in firgance. Letno poročilo Francoske banke prinaša zanimive podatke o razvoju denarnega obtoka v Franciji. Ob kapitulaciji v juniju 1940 je znašal frsneoski obtok bankovcev 174 milijard frankov: do konca leta 1941. se je dvignil na 270 milijard, do konca leta 1942. na 383 miijard, ob koncu lanskega leta pa je dosegel 500 milijard frankov. Obtok se je dvignil predvsem zaradi predujmov francoski vladi, ki so narasl: oe 82 milijard v juniju 1940. na 324 milijard cb koncu leta 1942. in 437 mil j?rd cb koncu lanskega leta. Zlati zaklad je vsa ta leta nespremenjen v višini 84.6 mil jarde frankov, zlasto pa je skoro v celoti v inozemstvu. Menični portfelj je minimalen in znaša le 7.5 mil'jarde frankov. Poročilo ceni, da predstavlja ena tretjina obtoka tesavi' ran denar. Za dobo po vejn napoveduje poročilo, da ne bc prišlo slične valutne zmede, kakor je bila pokončani prejšnji svetovni vojn-. ker in država v rekah možn- :-*r za stabilizaciji) cen. Do konca te vojne Francija ne .x> spreminjala paritet do drug h oomembn h valut, ker je Fiancoska banka mneni da bodo morale tudi druge države v približno enakem obsegu devalvirati sver valute in bo razmerje estalo v glavneir nespremenjeno. — Te dni so bili objavljeni tudi podatki o višin' javnega do'era v Franciji. Celotni državni dolg je znaša ob koncu oktobra lanskesra leta 1277 m,-liard frankov nasproti 1067 milijardam začetku leta in 446 mil jardam ob pričet-ku sedanje vojne. V desetih mesec'h lanskega leta se je toiej državni dolg povečal za 210 milijard. — Zunanja trgovina Danske in Švedske. Po podatkih danskega statističnega urad. je znašal danski izvoz v preteklem letu 1298 milijonov kron nasproti 1054 in 127' milijonom v prejÈnj'h dveh letih. Uvoz p je znašal 1226 milremov kron naspic' 1210 odnosno 1310 milijonom v prejšnji« dveh letih. Lani je imela torej Danska izvozni presežek v v'šini 72 miijonov kron med tem ko je bil v prejšnjem letu zabeležen uvozni presežek 156 mili-onov ton. — Po švedskih podatkih se je uvozni presežek švefiske v lanskem letu dvignil na 667 miijonov kron nasproti 461 milijonom v letu 1942. Uvoz se je namreč dvigni] za 48 milijonov, med tem ko je izvoz nazadoval za 168 milijonov. Obvestila »Prevoda« Oddaja olja, sladkorja in bonbonov Potrošniki v Ljubljani bodo prejeli za mesec februar še : 2 del oija na odrezke osnovne živilske nakaznice od 16. do 29. februarja, 500 g sladkorja na ustrezujoče odrezke za sladkor, 10 dkg bonbonov na odrezek » F-S« osnovne živilske nakaznice Bonbone bodo delie tvrdke: M. Jeras, Miklošičeva 34; »Bonbon«, Miklošičeva 30; E. Resman (palača Bafca); Joško Oset (palača Kreditne banke); R. Stine, Blei-weisova c. in šumi, Gradišče 7. Opozarjamo, da so koruzno moko dolžni nabaviti vsi potrošniki brez razlike na 9 odrezkov osnovne živJske nakaznice za mesec februar. Nakazila trgovcem Nakazila za sladkor, koruzno moko in olje naj dvignejo trgovci in zadruge v Ljubljani pri »Prevodu«, Novi trg št. 4/n, po naslednjem redu: v torek 8. t. m. vse zadruge in trgovci z začetnicami A—I, v sredo 9. t. m. trgovci z začetn caml J—L. v četrtek 10. t. m. z začetnicami M—P ia v petek 11. t. m. z začetnicami R—2. Potrošnikom kuriva V tekočem tednu trgovci s kurivom ne bodo dobili premoga. Zato tudi mi, dekler bo zastoj, ne bolo mogli izvršiti prevzetih naročil. O tem obveščamo potrošnike, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in brezuspešnih povpraševanj zaradi pospešitve v dobavi. Sindikat trgovcev s kurivom Kronika * Absolventi učiteljišča slušatelji nemških univerz. Izšel je odlok nemškega prosvetnega ministra, ki v načelu dopušča študij na univerzi vsem osebam, ki se lan-ko izkažejo z zrelostnim spričevalom učiteljica. Vendar je potrebna za vsak posamezen primer te vrste načelna odobritev nemškega prosvetnega ministrstva. * Francoski domobranci. Namestnik generalnega tajnika francoske milice Boute-delan je izjavil v radijskem govoru, da je milica sedaj tako obrožena, da se bo lahko učinkovito bojevala proti terorizmu. Mihca Je trdno odločena, da bo nastopila brezob-«lrno ne samo proti teroristom, temveč tudi proti vsem njegovim podpihovalcem. Z zakonitimi sredstvi in orožjem bo zopet vzpostavljena varnost v Franciji * Za filateliste. Italijansko m n.strstvo za promet poroča, da bodo nove serije italijanskih znamk prikazovale umetnostne spomenike, ki so b li porušeni ali drugače uničeni pr; terorističnih napadih na Italijo. Prva znamka te vrste, ki ima vrednost 25 centesimov, prinaša reprodukcijo uničene bazilike sv. Lovrenca v Rimu. Tudi ostale znamke italijanske poštne uprave pridobivajo za zbiratelje Frss Majcen f Po kratkem trpljenju je umrl, star komaj 55 let, g. Fran Majcen, prvi tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Poznala ga je vsa Ljubljana pa tudi vsa Dolenjska, sai ie bil iz ugledne stare gost iničarske družine v Mokronogu, katere dolgoletno trad c jo varuje poko jnikov brat g. Ciril Majcen, znani prvoboritelj slovenskih gost Iničarjev in kavarnarjev. Fran Majcen je po juridičnih študijah stal vrsto let v javnem življenju kot glavni tajnik takratne JDS v Ljubljani. Potem pa je bil kot d plomiran jurist sprejet v službo pri Mestni hranilnici in je 19 let s splošno znano sposobne tjo opravljal posle prvega tajnika. Nadalje je bil pri Pokrajinski delavski zvezi predsednik oddelka bančno-zavarovalnih delojemalcev, član upravnega odbora in član predsedstva pokrajinskega gepedarskega sveta. Vsako funkcijo je opravljal vestno in natančno, kakor mu je to bilo v krvi. Bil je obdarjen z mnogimi talenti pristnega Dolenjca, z duhovito šegavostjo in proniclj'vostjo ter z veliko ljubeznijo do prrede in lepili umetnosti. Pogostokrat je tudi 3P m segel po peresu in stresel iz rokava kak šaljiv podlistek, že več let pa je za ožji krog lovske bratovščine priprav-Ijal lovsko knjigo z obilnimi ilustracijami. Svojevrstno delo je ostalo v rokopisu !n ko kdaj pozneje v prmerni izdaji počastilo ime svojega avtorja. Za zglednim družinskim očetom žaluje vdova z dvema hčerkama, z njimi pa sočustvuje š:rok krog Ljubljančanov in drugih prijateljev, k' so imeli Franceta rad;. Zadnjo pot bo nastopil danes v torek ob pol 17 iz kapelice sv. Nikolaja na ža^h k Sv. Križu. Ohranimo Franu Majcenu najlepši spona'n, družini -n sorodnikom pa izrekamo toplo sožalje! TSai&o MSefitfk f Mnoge Ljubljančane je v nedeljo presenetila veci da je umrl g. Rajko Mlejnik. Bil ie maike.ntna postava, vedno rdeč in zdrav in nasmehi jan. Le redki so vedeli, da .ie postal žrtev nesreče. Ponesrečil se je pred tremi tedni ob padcu s tramvaja. Močno ranien na kolenu je bil prepeljan v zdravilišče, kjer je zdaj izdihnil. Rajko Mlejn k se je rodil 17. decembra 1877 v Stični. Bil je sin sodnega uradnika. Po študijah se je odločil za finančno stroko ln bil na glasu izredno marljivega in soosobnesra uradnka. Pred 15 leti je iepil v pokoj kot 'nspektor delegacije ministrstva financ. Pri polnih močeh pa je posvetil svoje sposobnosti javnemu delu ^n je bil celih 17 let zgledno vesten bla-gajrik krajevnega odbora Rdečega križa. Nadalje je bi knjigovodja mestne občine ■n ie deloval jako uspešno. Venomer je našel za mestno občino nove vire dohodkov brez obremenitve občanov. Tako moramo njegovo delovanje za časa župano-va.rra dr. Dinka Puca šteti za posebno plodovito v prid Ljubljani. Svoji družini je bil nadvse požrtvovalen in liubeč očka. Družico si je b'l 'zbral iz ugledne Polakove družine v Kranju, nečakinjo nepozabne pevke Irme Polakove. po kateri je dedovala pevski in igi-alsk! talent predvsem ga. M" ni a. pokojnikova hčerka. Pa tudi sam Rajko Ml e ini k ie bil navdušen občudovalec in uživalec glasbe ter Je dolga leta sodeloval pr: Glasbeni Matici. Bil ie delaven slovenski inteligent. kakršnih si želimo čim več. O niegovl pririubljenosti je pričal žalni sprevod, katerega se je v nedelio popoldne ude!ež;!a vel ka množica priiQteliev te ugledne družine. Rajku Mleiniku časten spomin, žalujočim naše odkritosrčno sožalje! čim dalje bolj na vrednosti, ker so glavo kralja Viktorja Emanuela pretiskali z napisom: »Italianska socialna republika«. * Štirinajstletni šahovski genij. Presenečenje letošnjega turnirja za šahovsko prvenstvo Portugalske predstavlja nastop 14-letnega dečka Jore Ribeire, ki je takoj v prvi igri premagal lizbonskega prvaka in ki doslej še ni zgubil nobene igre. Kakor poroča časopis »Secula«. je pričel mladi Ribeira igrati šah z 11 leti, ne da bi se učiL Zadostovalo mu je, da je pri igri gledal svojega očeta. Ribeira trdi, da doslej še ni izgubil nobene igre. * Nov romunski tiskovni zakon. Romunski vladi je bil nedavno predložen osnutek modernega tiskovnega zakona, ki predvideva med drugim tudi korporacij-sko ureditev novinarskega stanu. * Cena za premog v Londonu. S 1. februarjem se je premog v Londonu zopet podražil, in sicer znaša zvišanje 3 šilinge pri toni. * Množični proces proti angleškim delavcem. švedski list »Folkets Dagbladet« poroča, da je v teku velik proces proti 12.000 angleškim rudarjem, ki so stavkali ter se kljub ponovnim pozivom oblasti niso hoteli vrniti na delo. * Žid — svetovalec italijanske vlade v južni Italiji, v Neaplju se mudi ameriški Žid Alfred Schapiiro, ki je bil poslan v južno Italijo kot strokovnjak Z3 šolske zadeve. Schapiro je v Ameriki dobro znan po svojih korupcijskih aferah, ker je razširjal tamkaj spise o svobodni ljubezni. Njegovi propagandi se je tedaj uprl celo kne-zoškof v Newyorku. * Mobilizacija žensk v Alžiru. Francoski general De Gaule je odredil v Alžiru mobilizacijo žensk mlajših letnikov, ki morajo dati svoje sile na razpolago za vojaško pomožno službo. Zaenkrat so mobilizirani mlajši letniki. Iz LJubljane u— No-vi grobovi. Za vedno je zapustila svojce profesorica ga. Marija Fin-žgarjeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v torek ob 14. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu — Dctrpela je vdova po železniškem uslužbencu ga. Josipi na Vertačnikova, roj. Kobau. Za njo žalujejo rodb ne Vertaci kova, čebul jeva in žnidaršičeva. Pogreb blage rajnke bo v torek ob pol 15 iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je učiteljica v pokoju gdč. Albina Svetkova. Za njo žalujejo rodbina Svetek in Sever. Na zadnji pot bedo pokojnico spremili v torek ob 16. iz kapelice sv Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Umrl je krojaški mojster gospod Aleksander Frank. Zapušča več hčera in sinov ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek ob pol 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zbirka starih kovin se je zelo zadovoljivo obnesla, kakor smo to zabeležili že v »Slovenskem narodu«. Mladina šolskih zavodov je šla pridno na delo in je znos la cele kope starih kovinskih predmetov in odpadkov. Posamezne zbirke zavodov spravljajo zdaj na skupno zbirališče. Kar prometnh sredstev je zmanjkalo, da bi bili lahko naenkrat zvoz li vse skupaj. Kljub velikemu uspehu v določenih treh dneh se je pokazala potreba, da mladina še ta teden nadaljuje nabiranje, kajti ta in ona druž na ni utegnila ob pravem času vsega pripraviti in tako je šolska mladina tud" še včeraj obiskovala posamezne h;še, kjer so naknadno pripravili stare kov ne. Obiskuje pa tudi tiste hiše, ki jih v kratkih treh dneh ni mogla obskati. u— V simf°n'čni koncert »Radia I./Jb-ljane« Anten Dvorak (roj. 1841—1804) je vrhunski češki narodni skladatelj. Med njegovimi glasben mi stvaritvami so najbolj znani »Slovanski plesi«, ki jih bomo si šali na V. simfoničnem koncertu ljubljanske radijske postaje. Izvajal jih bo veliki rad jski orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marija S'janca. Njegovi dosedanji dirigentski uspehi, doma in v tujini, jamčijo, da se bo obskovalcem koncerta, ki bo v ponedeljek 14. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani, nud 1 prvovrsten umetniški užitek. Vstopnice se od jutri v sredo 9. t. m. dobe v knjigarni »Glasbene Matice*. u— Vrhove mačic1 so prve znamlke novo porajajočega se ž:v'jenja spomladi. Ob letošnjem izrecno ugodnem in top'em vremenu so znčele bastati že v jarua ju in kazati svoj siVi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke in jih nosijo do ov Nekateri pa jih narežajo cele butare, nosijo na trg in tam prcdnia'o Ns a^o se, da delajo s tem veliko šk'do č b 'a-n ki naberejo na teh mačicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prrhu. Obrežna je važen del hrane k«, ja p ~:prav'jajo če- bele za zailego (žerke). Brez nje bi se čebelje družine sploh ne mogle razvijati. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence, ki so se za februarski rok.pr javili k izpitom, da pridejo dne 10. t. m ob 8. uri v šolo, ker se bodo ta dan pričeli razredni izpiti. Obenem vabi ravnateljstvo vse člane profesorskega zbora, da pridejo dne 9. februarja dopoldne v šolo zaradi službene zadeve. u— Pet odličnih olj je postavil na ogled akademski slikar Fran Klemenčič, čigar umetnine so splošno priljubljene in cenjene. So to odlična cvetlična tihožitja, ustvarjena v preteklem poletju. Razstavljena de la so: Mak, Sončnice in Vrtnice I, II in in. Kakor zadnjič je Fran Klemenčič tudi to pot postavil svoje stvaritve na ogled v iz ležbo Kosovega salona v prehodu nebotičnika. u— Letošnje knjige Vodnikove družbe so pred kratkim izšle. Kritika in čitajoče občinstvo sta sprejela letošnje knjige izredno pohvalno in navdušeno. Kdor si jih še ni nabavil, naj to stori takoj, dokler traja še zaloga. Knjige dobite v družbeni pisarni (Narodna tiskarna), ali v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3. ozir. v Učiteljski knjigarni. Frančiškanska 6. u— podružnica Sadjarskega in vrtnar-sKega dmštva Ljubljana I sporoča svojim članom, da lahko dobijo zelenjadna semena v pisarni SVD v Frančiškanski ulici št. 6. Ravnotam je na razpolago seznam semen. Pisarna sprejema tudi naročila za obrezovanje in škropljenje sadnega drevja in grmičja. u_ Pokrajinska delavska zveza vat» vse člane upravega odbora ter nam- čenče bančnih in zavarovalnih zavodov, da se uleleže pogreba, gospoda Ma jena Fran ja, predirxìnika Oddelka bančno-zavarovalnih delojemalcev, ki bo dne 8. februarja 1944 ob 1/217. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. u— Maša zadušnica za pokojnim Rafaelom Batist:čem se bo brala v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Frančiška v šiški. u— Učite »e strojepisja! Praktično znanje koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem alj javnem poklicu! Novi eno, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji prično v torek 8. februarja Največja moderna strojep snlca. desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vp sovanje dnevno, učnina zmerna. Informacije, prospekte daje: Trg°vsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Domobranska 15. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulic je podaril Ljubljanski športni klub »Ljublja« na« 200 lir namesto venca na krsto pok. inšpektorja g. Rajka Mlejnika. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podp^ranih. u— Nesreče. Po stopnicah je padla in si zlom la levo nego 831etna mestna u> oga Fr&nja Kosec iz Ljubljane. Iz Strug so pripeljali v bolnišnico 6!etno hčerko posestnika Marijo Kavčičevo, ki jo je popadljiv pes ugriznil v d-esno nogo. 50Ietni zidar Franc Vižint.in iz Ljubljane se je vsekal v levico. Pri pripravljanju krme je slamo-reznica polk .dovala prste f. e niče 36!e":ni ženi posestnika Tereziji Veselovi iz Št. Juri a. Ponesrečenci ss zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. 7 La Gorenjskega Odlikovanje zaslužnih delavcev v Kranju. V Kranju so imeli te dni sestanek vod teljev industrijskih obratov in ob tej priliki so bili najstarejši delavci odlikovani z diplomami, prejeli pa so tud{ darila v obliki denarn h nagrad in drugih predmetov. Otrok se je zaduši v postelji. V okolici Celovca se je zadušil v postelji dva in polletn sinček dninarice M3rije Jarčeve. Mati je odšla na delo in pri odhodu z doma zakurila peč. Zaradi izpuhtevaječih plinov se ie ctroč ček najprej onesvestil, potem pa zadušil. Zločmka iz navade. 21 letna Emestma Jakobitach iz Denawitza "e bila navzlic svoji mladosti že večkrat kaznovana, ker ni vzdržala pri nobenem delu. N jrajši se ie vlačugala, ra svojih »potovanj h« pa s je pomagala iz za.irege na ta način, da je segal- po tuj: lastnini. Lani meseca avgusta je bila dodel'ena na delo v Gradcu, pa se je ukradla iz mesta ter izginila ljudem žpred oč:. posebno še potem, ko je izvršila več tatvin v Gradcu. Kindibergu na Semmeringu in drugod. Nakradla je v imenovanih krajih polno obleke- perila in čevliev, pa tudi več ur. nekaj 1'špa in živilskih nakaznic. V Lincu in Salzburgu jo je priela policija, pa je zatajil: pravo ime Zaradi tega je prišla pred kazensko sodišče v Celovcu in je bila obsojena na pet let ječe. S štajerskega Tečaj za strežaje Rdečega križa v Ptuju. Okrožni od ber nemškega Rdečega križa v Ptuju nudi moškim in ženskam priložnost, da se izvežbajo za pomočnike Rdečega križa. Strokovni tečaji se bodo začeli ta mesec. O Evropi in Oceanih je predaval v četrtek 3. februarja v prostorih mariborske ljudske univerze prof. dr. Perre ;z Berlina. Srebrna poroka v Celju. Vodja socal-nega urada v Trbovljah Stanko Keše in njegova žena Lojzka sta obhajala pred nekaj dnevi v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev svojo srebrno poroko. Učenka pod vlakom. V mariborsko bolnišnico so pr peljali 10 letno učenko Da-nijelo Schüllerjevo iz Pragerskega, ki je padla pod vlak ter bila od lokomotive ranjena po nogah, životu in glavi. Nezgoda na delu. štir desetletni železarski delavec Henrik Nolden iz mariborske okolice si je pri delu poškodoval levo nogo ter so ga morah oddati v mariborsko bolnišnico. Sedem in petdesetkrat kaznovan. 51-letni Albert Cercvec iz Mar bora je bil že 56 Krat kaznovan zaradi tatvine, poneverbe, goljufije, vlačugarstva, izdajanja za službenega organa itd. Oktobra 1943 je odsedel kazen 20 mesecev robiie, ki mu jo je nalož:lo mariborsko sodišče. Ko je prišel na svobodo, se je vdinil pri nekem pleskarju za pomečn ka, toda ni ostal dolgo na delu. čez nekaj časa je zapustil mojstra in se vrgel zopet na pohajkovanje. Varnostni organi so ga prijeli ter izročili sodišču, ki ga je zdaj obsodilo na pol leta ječe. Iz Trsta Prijava prostih stanovanj. V smislu posebnega razglasa reškega, nemškega svetovalca imajo vsi lastniki in upravitelji stanovanjkih hiš dolžnost, da prijavijo stanovanjskemu uradu reške občine vsa ne-oddana prosta stanovanja in preste sobe. Oddaja stanovanj in sob brez predhodne prijave pri stanovanjskem uradu je strogo prepovedana. Posebna komisija preučuje stanovanja in sobe z oziram na njihovo smotrno uporabnost. Slovo od padlih fašistov. Ob številnem spremstvu tržaškega prebivalstva sta b la pokopana pripadnika napadalnih oddelkov fašistične stranke, ki sta postala žrtev zahrbtnega napa "a v Piemortu. Med venci je bil tudi venec, ki ga je danoval Duce. V mrtvaškem sprevodu so stepali predstavniki tržaških oblasti, prefekta in župana. Vedri večer v Nemškem d Hiša se je porušila. V Parijanu se je ponišJIa domačija kmeta Jakoba Trrketa in ga pokopala. So?e ! je so prihiteli na pomoč ter izkopali izpod razvalin Jak'bi Turkcta, ki ima občutne po.rkodbe na glavi. Prepeljali so ga v goriška bolni"n co. Usodno »polnilno pero«. 14'etni deček iz Savorgnsna je našel v bližini doi ače hiše naboj, ki je ob dotiku eksp'od ral. Deček ima poškodovano desnico. Zdravi se v goriški bolnišnici. Uspeh Zimske pomoči bo merilo ne le za naš socialni čutj temveč tudi za našo narodno zavest. Vsak nej zato prispeva, kolikor si more utrgati! Beteinica KOLEDAR Torek, 8. februarja: Janez Matstó. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beli sen. Kino Sloga: Diesel. Kino Union: Anka in plavolaska. DEŽURNE LEKARNE Dane»; Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 8. februarja, ob 16: Vera in nevera. Red Toitk. Sreda, 9. februarja, ob 16: Matura. Izven. Cene od 24 1 r navzdol. Četrtek, 10. februarja, ob 16: Vera in ne-vera. Red Četrtek. * »Vera in nevera«. Tridejanska igra A. Leskovca. V svojem delu obravnava eno izmed bistvenih plati našega življenja: vero. Pokazal je konflikte ljudi, ki nosijo v sebi zavest Boga Jn se ogibljejo zunanjih verskih simbolov in obredov. — Igrajo: M. Skrbinšek, Cesar, Ukmar-Boltar-jeva. Kraljeva, Nakrst, VI. Skrbinšek, Sever, Bitenc, Verdonik, Blaž, Raztresen, Brezigar, Gorinšek. Košuta. Režser: M. Skrbinšek. Scenograf: inž. arh. E. Franz. Vodstvo Državnega gledališča v Ljubljani sporoča gledališkemu občinstvu, du je začetek vseh dramskih predstav v delavnikih ob 16. uri. (>b isti uri se b«Hlo vršile tudi vse nedeljske predstave, kadar bo igrana samo ena predstava. Fodorjeva komedija »Matura« je Iju-bezn vo delce, ki je resnicoljuben odraz odnosov med neizkušeno mladino, ki podlega prvim življenjskim zanosom in zrelimi ljudmi, ki j'm je poverjena vzgoja te mladine in ki jo vod io vsak svojemu značaju odgovarjajoče. Delo ne bo zanimalo samo mladine in šolnikov, temveč vsakogar kot spomin na lastno mladost. OPEKA Torek, 8. februarja, ob 15.30: Snegsu-ročlia. Red B. Sreda. 9. februarja, ob 16: Prodana nevesta Red Sreda. Četrtek. 10. februarja, ob 16: Mrtve očL Red A. * Rim ski-K irs altov: » Sn p guroč 'ta«. Pomladna bajka v petih slikah. Peli bodo: Golobova, LupSa, Videlijeva, Boštj»»r.čič, Gregorm, M. San ein, Poličeva, L!pušček, N. španova, Mlejnikova, Popov, Banovec, Delničar in Medvediskova. Dirigent: A. Nef-fat. Režija: R. Primožič. Scenograf: E. Franz in A. Gerlovičeva. Koreograf; P. Gclovin. Načrti kostumov: J. Vilfanova. V primeru letalskega alarma bc!danski koncert. 17.45—18.00: Zdravniško predavanje (dr. France Debevec: človek kot duh in snov). 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Po-ročila v slovenščini, pregled sporela. 19.45 do 20 00: Mala glasbena medigra. 20.00 do 20.10: Poročila v nemščini. 20.10_21.00: Glasira iz zvočnih filmov. 2100—22.00: Dunajski impevi. 22.00—22 10: Foročra v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. Zbornik 1944 Sprožila se je dobra in koristna zasnova: Z:mska pomoč naj priredi veliko knjižno tombolo! Take naj tudi v tej največji dobrodelni akciji za narodno samopomoč pomaga — knjiga kot posredovalka in simbol tiste duhovne in moralne kulture, ki jo najbolj ograža današnji revolucor.arn mattriaüzem. Združitev do<-brodelne akcije in knjige je tembolj značilna, če se spomnimo, kaj nam je bila slovenska knjiga v preteklosti, v času našega preporoda in narodnega prebujenja; v kolik; meri je predstavljala našo voljo do življenja in izpodbujala na "o deja'nost. tako da so kulturne energije večkrat postale življenjskega pomena za našo ohranitev in rast. Danes, ko se mednarodno revolucionarstvo zajeda v same korenine slo venskega naroda. organVra Zimska pomoč gmotne in mora!ne sile za smotrno pomoč vsem. ki so j^h najbolj prizadele vojne razmere in nesrečna komunistična razdejanja na naših tleh in zopet je knjiga tista, k; nas dviga in bodri ter s svojo duhovno, moralno in narodno vrednostjo ojačuje našo voljo do življenja in boja Ne dvomimo, da bo 6lovenska javnost pozdravila z zadoščenjem in zaupanjem priprav-Ijajočo se knjižno tombolo, ki naj odpre Z'm-ski pomoči nov vir gmotnih sredstev za izvajanje njenega velikopoteznega programa. Saj bo v zvezi s tem zaposlila vrsito tiskarn in njihov^ de'avstvo. podprla p:satelje in umetnike, posegla v knjižna skladišča in še bolj razširila med ljudi izbrane dobre knjige. V ta namen bo namreč treba natisniti nekaj novih knjig nalašč za glavne dobitke te tombole in jim pridruž:ti za številne manjše dobitke kopice nekaterih knjig, ki 60 že na trgu ln ker je vodstvo te akcijc v prizadevnih in odločnih rokah, ni dvoma, da bo simpatični in korstni načrt izveden uspešno do konca. Med novimi knjigami ki se priprav'iajo v zvezi s to akcijo, bo najpomembnejši Zbornik Zimske pomoči 1944 lniciaforji so sklenili, da posvetijo tej knj"g; kar največjo pozornost: Zbornik bodi v najboljšem pomenu reprezentativna in obenem živa kn j i g a teh dni. največjih, četudi obenem najtežiih v naši zgodovini Reprczenta-tivna v toliko kolikor naj bi bili v nji zastopani vsi slovenski kn;iževhki, ki se n:so v tem prelomnem času izločili iz de'cvnega in bore-čega se slovenskega občestva In to občestvo združuje v solidarno skupnost vse slovensko ljudstvo, vse njegove sloje, zedinjene v boju za usodo naše zemlje in naših trad:cicnalnih vrednot, ki smo jih sprejeli od prednikov jn ki jih hočemo dati zanamcem. Književniki naj pokažejo s svojim sodelovanjem vsaj to, da so ostali zvest' tej skupnosti in da vzlic tolikim razFkam ki obstoje med posamezniki, čutijo utrip istega narodnega srca. bolest iste težko užaljene narodne duše. Taka reprezentanca bodi pozitivna, t. j. pokaže naj. da nas družita delo in visoka nravna zavest dolžnosti do na roda, ki hoče ohranit5 za bodočnost vse svoje sloje, vse zdrave sile. vsakega svojega članski je dobre volje! Z druge strani bo Zbcrmk 1944 živa knjiga, ker bo pokazal s prispevki pesnikov, pisateljev pro» taiso —Ü0. aa daja-aie naslov» ali tifro L >•— NaJtnaoJfc Umne a» te oelase I» I> 10-— Iz sodne dvorane Ljubljana, 4. februarja Poslušalci kazenskih razprav — v prej-šnj h časih jih je bilo v razpravni dvorani vsak d-n precej — sodijo pomen :n težo kaznivega de.anja najraje po zunanjih znakih , ki za kazen po zakonu nim jo odločilnega pomena. Za sodnike je odloč Ino predvsem, da so obtožene storili kazn.vo dejanje. To se pravi, važno je, da so kradli, poneverili ali goljufali. Vsota je v-žiaa le kot obtežilna okolnost in prispeva k povečanju ©«snovne kazni, ki je predpisana za vsako tatvino, goljuf jo ali poneveroo. Ce ukradeš torej 1 liro, si prav tako kazniv, k kor če ukradeš tisoč lir. Včasih p»">n'c ti" k? rfi'imi. Poizve ee pgTn-vv:i ul. 34 3I.T.-6 GRAMOFON omaro, umiva'Tìilc, poetni nrod^m. Sv. Petra c. 25. vr-tT. < STEKLENICI! razne vrste. Kupujemo Dobro placamo! Na Važo željo j b prevzemamo na lomu B Güstin Vod oifcnv tra St t I 318 M D^MSrCO KOLO in mnško, kupim. Ponudbe nn .gl odd. Jutra pod >P!a-fiarn«. 2543-7 KNJIGE v raznih iezikih, znanstvene. noveišega časa, časopise in tudi cele kn:'žnice kupuje stalno knjigarna K'ei~mayr et Bamberg. Miklošičeva 16. 2921-7 ŽENSKO KOTO. dobro ohranjeno, kupim* Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 2907-7 ANTIKVA"'^N* NOT vseh vrst kupim. Ponudbe od 8 do 12: Na stolbi 8 (Cad Mestnim domom). 2906-7 KUPIMO: Lev-lik. Zh-ono dela. I. ;7.'a-:a: Ju-f-ič. Zbrana I. :z-•Ja!a: STltnr Zbrana d'la I. izi!nKn]ic«.rn? Kleimnyr & Bamberg. Miklo-T'ieva 16 2920-7 ZAMENJAM -risobno «tanovanie v Žiški za dvosobno za Bežigradom ali v Vodmatn Celovška 42. 2459-21 PRATNO SOBO park(t:rao. o-'dam § 15. t. m. ali m pozueje t sonpv rabo koaalnice. Pleteršni-kova 25/1. 2915-23 LEPO SOBO od,hm s 15. febr. 2 ali 1 hpliši ki ima listno perilo in perte!jn:no. Souporaba kopalnic- 39T-?3 H ROMANTINJA populana, Marija, Vam toino oznnči Va'o živ IJenjsko pot Sp ejcm3 od 10 do 12. >n od 2 do 5. pop.; o-b nrd H b od 10. do 12 Puha J"va ulica 1-IL, zadnja vrati levo. 2454-37 NOS1LNICE ti zaklonišča iz cevi. zložljive, po 660 lir, še nekai komd?ov proda Roiina, Vodnikovi 89. tel. 48-78. 279 »-V7 POTUJEM V GO" 'CO. Prevzamem ureditev denarnih ozir. poslovnih zadev. Odooruem 12. februarja. Naslov v ogl. odd. lutra. 2905-37 DENARNICO z man šim z-ieskom denar-i:, tobačno karto in slike, sc-m izgubil 6. februarja dopn'die v kinu Mitica. Nalditelia pros;m, da vrne slike denarnico in tobačno karto ogl. odd. T'Jtra, denar naj si pa obd-ži. 2916-37 71 at uh\n v obliki 1;igrice sem Tzw-bila v nfdel-c v «mer Tiv-li Koncresni t'3. Oliati pr-tì najraii Konjjresn: trs "i-Tl. 2923-37 7iat prst\n" * nion"srTi«irii F K. izTi'oil Ki-r ni * d^i? irin. prosim polneči ra'd: tela cu od t. prit: nn-era'i v -nravi Jutra. Ì92G-37 50 RM sem izgubila 6. t. m. v trmiv vaiu št. 2 od Gl trei do rügner eve n'ire N'-i ì t"! a l>ros'm, da jih odda v upravi Jutra proti nagra.ii. 2929-37 USTNICO 've'-o in očetovo n''čo. nad 1000 lir. o.-' bno izkaznico in rifka: 'ni-rih vužn;li 1'stin — sem izgubil r ne-Irljo zv-fer. Prosim pošten egu n.i:'itel;a naj mi vrni prot: visoki na-n i naslov Žaga- R vin Predovièi va 24. vzel od nekega Miroslava v komisijsko prodajo kožo usnja v vrednosti 1400 1-r M roslav pa e kasneje prišel do spoznan ia da ga je Franc prev »ril in da mu je usnje sleparsko izvabil. Franc je namreč ustne kmalu prodal, od izkupička pa dajal Miroslavu le delne zneske, ki jih je potem izvab 1 nazaj, češ d: heče M reslavu zopet vrniti kožo. čeprav je ni več imel. Na razpravi je brivski mojster priznava.. dejanje zanikal pa krivdo. Zaslišana je b'-la nek pr ča, nato pa je so.m k razpravo prekinil in sklenil zaslišali še nekaj drugih prič. Naročite se «a rantane DOQBE KNJIGE! Umrla nam je naša srčnodobra Marija Finžgarjeva PROFESORICA Pogreb bo v torek 8. .t. m. ob 2. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Marije — na pokopaLšče k Sv. Križu. Ljubljana, 7. februarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI Umri nam je naš dragi soprog, očka, brat in stric, gospod mwsm f mmmmm g FRANCE MAJCEN Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče ln tast, gospod Aleksander Frank krojaški mojster Pogreb bo v torek 8. t. m. ob uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, 7. februarja 1944. žalujoče HČERKE, SINOVI in ostalo sorodstvo Dotrpela je naša dobra mama, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa TAJNIK MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE Pogreb bo v torek 8. t. m. ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, Polje, 7. n. 1944. MARICA, žena VIDA, žrVA, hčerki MARIJA, AMALIJA, LOJZKA, sestre CIRIL, brat in ostalo sorodstva roj. KOBAU vdova železniškega uslužbenca Pogreb bo v torek 8. februarja t. 1. ob Vi3. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — na pokopal šče k Ev. Križu. Sv. maša zadušniea se bo brala v soboto 12. februarja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Jesenice, 7. II. 1944. žalujoče rodbine: VEUTACNIK, CEBULJ, ŽNIDARŠIC c Jm Vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila gospodična Heise;* LCITELJ1CA V POKOJU Pogreb drage pokojn:ce bo v torek 8. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 6. februarja 1944. žalujoče rodbine: SVETEIv in SEVER UPRAVA MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE v Ljubljani javlja tužno vest, da je umrl njen marljivi in zvesti tajnik, gospod FRAN MAJCEN Pogreb bo z Žal, dne 8. februarja 1944 ob y25. uri popoldne. V Ljubljani, 7. II. 1944. RAVNATELJSTVO f Javljamo tužno vest, da je nenadoma preminul gospod Pravkar smo doznali Iz verodostojnega vira tužno vest, da je v sredi januarja t. 1. v svojem rodnem Splitu dotrpel naš nesrečni ANDRO KULJIŠ profesor mestne žmske realne gimnazije v Ljubljani Sv. maša zadušniea bo v pet<*k 11. t. m. ob pol 8. uri v cerkvi Mar jinega Oznanjenja pri oltarju sv. Frančiška. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 7. februarja 1944. Rodbini: KULJIŠ—MEDICA predsednik Oddelka baneno-za-varovalnih delojemalcev, član upravnega odbora Pokrajinske delavske zveze, član predsedstva Pokrajinskega gospodarskega sveta, tajnik Mestne hranilnice. Ohranili mu bomo trajen in časten spomin. V Ljubljani, 7. februarja 1944. POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA Harry Hoff: 24 ZLATA PUANOST Kriminalni roman »Tako je prav,« je Jonas srdito zaklical, »in v tem, ko vi tukaj mažete lepe besede, ima'o vlomilci dovolj časa. da jo popili jo. Mar pojd te z menoj, vzem te si policijskega psa in —« Alimas je razburjenega moža zaničljivo premeril. »Kaj storim in česa ne storim, ni vaša stvar, ainp k moja,« je oivrnil, »ne glede na to, da policijskega psa sptoh nimamo.« Mirnodušno je nad al'e v al pisanje. »Pon vljam torej: Zglasil se je trgovec Julio Jenas in — izpovedal. Dvop čje. — B: hoteli, prosim, še enkrat ponoviti svojo izpoved bo?« Jonas je pristop'1 k mizi in s pestjo udaril po nji, da je kar zagrmelo. »Hodite k vragu s svojim bedastm Izpraševanjem. K e pa je komis:r? S kom-sarjem hočem govor ti!« »Gospoda komisarja ni tu.« »Kje je?« »Ne vem. Nadomestujem ga jaz. Obnašajte se. prosim, spodobno, ali pa vam moram z radi rogov ljenja naložiti globo.« »Dela te torej kar hočete, vi —« pogoltnil je žal tev uradne osebe, ki mu je bila na jeziku, se zasukal na petah, planil iz sobe in zaloputn 1 vr ta za seboj. Zunaj je vprašal nekega redarja: s Ali veste, kje je komisar?« Mož je prikimal. »Prejle sem ga videl, ko je stopili v hišo senhor'a Barreta.« »Hv ia!« Jonas je oddirjal. škeda, ki io je trpel, ga n: tolikanj pekla kakor to, da se je moglo kaj takega vobče zgoditi, n narednikova zoprna ravnodušnost ga je bila do dobrega razkačila. Komisarja, ki je pravkar zapuščal Bar-retovo hišo- je srečal na pragu. Braun je presenečeno prisluhn i, ko mu je mož povedal, zakrj pr haja. »Vaš na-reinik je hotel sestaviti dolg zapisn'k.« je očitajoče rekel Jonas, »a jaz sem vend irle mislil, da je bolj važno, če stop te najprej z menoj —« »Da, prav im'te,« je dejal Braun »kar pojdi va To je res —« beseda je ostala ne-izgovorjena. Misli so mu že spet rojile v krogu, živila ukradena! Komu je blo tukaj treba krasti živila ? — V tem sta pr šla do hiše. Lopa je bila zadaj. Za njo je ležal vrt, in ob meji vrta je iztezal prsgozd svoje bujne roke. Sledovi? Da. Tu so bili odtisi stopinj. Prihajal" so od gozda in se spet vračali vanj Vse je b lo takisto kakor je kom sar pričakoval. »Prav,« je rekel, »stvar bomo še naprej zasledovali.« Videti mu je bilo. da se ne more odločiti, ali naj takoj prične z deiom Imel je še tel ko drugih važn b skrbi. Pravkar je Oli hotel po skati tropeira. Ko ;'e opazi, da g; Joras razočarano gleda, je naglo dejal: »Nu prav — pojji-va nekoliko za sledjo. Gozd je videt, tod precej redek.« Prerivala sta se skoz h est o Braun ie čutil na prsih dušeč pritisk ki g gotovo povzročal vlažni, hkratu pa vroč zrak. Slo: je šla «kozi gczJ pioti mo-ta:n, k1 so vodile k letal šču. Tu se je izgubljala >škoda« je rekel kom'sar- »d- še nimamo polic jskega psa. A nemara nam ga danes pošl ejo iz Cuyabe. Ta mah na ž 'ost ne moreni.nč ukreniti. Oglasim se pa še. zanesite se name.« Devillos je moral episati kom sarju Kraj, kjer je bil Indijanec n šel mrliča. sB lo je pri .srebrnem studencu', gospod kom sar — kak'h dve sto metrov na vzhod, nedaleč od močv rja.« »Koliko časa je treba, da pride človek tja?« *S karav no tri ure. Tekač bi potreboval znatno manj.« Braun je priprl oči rPreneumno « e je-jal, »da niso takoj poskus.li ugotoviti, k.io je mrtvec « Devillos se je nasmehnil. »Ta -niso1 neri očitno name. Zato se vsm tucfi takoj oprav čim, go?pod komisar Pretežko je olio in obenem prezamudno Moral sem mi- sliti na ranjenca, da ga čim prej spravim semkaj. Indij nec, k: sem ga poslal na razgledovanje, se zua de v pragozdu tudi ponoči. T ljudje imajo poseben čut za sle-d:ve. A če bi bil moral z njim še enkrat prehoditi pot — in tam je treba najbrže laziti po vseh štirh — gkr tka, stvar se mi ne g ecie na vse dmgo ni zdela dovolj važna. Razen tega pa je obetala malo uspeha, kajti k kor je bil rdečekožec povedal, je truplo že razpadalo « »To pomen:, da ne bi bilo več mogoče ugetov ti, čigavo ;'e?« »Hm — nemara vendarle, če vam je toliko do tega, bo treba p č poskusiti.« »Da. Zelo važno se mi zdi. SkoSal bom.« Braun je dolgo razmiš jal. kaj naj stori da reš to težavno nalogo. Z hvalil sä je za po.atke in nameri korake proti policijskemu poslopju. Tu ga je čakal Tom°y Kcmisarju se je takoj ukresala pametna misel. »Veliko uslugo ml lahko storite, Torney.« e rekel, »se pravi — če vas smem nadlegovati — ta mah ste gotovo namenjeni sipat?« Pha — sp t!« je Torvey zan čljivo odvrnil' »Za to bo zmerom še časa. Ljudem, kalftšni smo mi. gre prenekatera noč v z-gubO. Kaj pa je takega?« Braun mu je hitro razvil svoj nsčrt. Torney pi>zna menda vse ljudi, ki so kdaj živeli tu v tabor šču Gre namreč za tisfega mrliča. Ali bi hotel poskusiti —? Torney je takoj privolil. »Seveda. Rade vol e. človekov obi z spoznam, pa naj bo še tako izmaličen. In zoper nepr jetne dišave si lahko prižgem cigareto. O vsem ostalem se takoj domeniva. Poprej bi vam rad še povedal, zakaj sem tu č kal na v,s. Stvar je seveda povsem zasebna. El zo Lo-batovo mislim ... N č vam naj ne bo aerobno, gospod komisar Vem. kol ko je ura. A vse to ost ne kakopak med nama. Si^er pa čestitam na sijajni osvojitvi. Nu ved-te torej, da je bila gospodična El za davi na moč razočaran:, ko je prišla dol, pa vas n: več dobila. Osebno vani je bila prinesla zajtrk — nu, pa sem se ga moral ^z usmiliti Konec koncev ne gre da bi šle dobre stvari v nič, jelite? Zdaj naj vam sporočim — seveda s prisrčnim pozdravom seveda, — da vas opoldne pr čakuje na xo-s lo. Točno ob dvanajstih.« Braun si je v zadregi pogladll lase nazaj. »Hm — da. Hvala vam Tod3 — ali bom utegnil — vsekako se kasneje ogia-sim.« »Da, storite to. — In zdaj se lahko 1o-gvoriva zastr n mo e odprave. Najbolje bo, da vzamem koga s seboj. Morda b no-tel iti Peixote. Povprašam ga. Da bi sami hodili z menoj, je res odveč. Tudi sami brez tega imate dovolj opravkov ne glede na to, da vam je mrlič gotovo nezn n.« Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljea. — Fttr da» Konsortium »Jutro« als Verla« £u kon/.orolj ».Mitra k< i i/(tr.i:it*>lja Stanko virant - Flii »N»r