68. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. marca 1902 XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, hrimfii nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejemu aa avstro-ograke dosele aa vse leto 25 K, aa pol teta 13 K, aa Četrt lata 6 K 60 h, aa Jeden meeeo 9 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 19 h, če se oznanilo jedankrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod1« telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon it 85. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v sredo, dne 26. marca 1902. Celje. Nameravani atentat na slovensko narodno posest na Spodnjem Štajerskem je bil v petek sijajno odbit in stranke, ki so ta atentat nameravale in pripravile, so doživele silen moralen poraz. Stiirgkhova resolucija glede slovenskih razredov v Celju in v Mariboru je bila odklonjena. Zmagala je pravična slovenska zahteva, a zmagala je le slučajno. Slovanske stranke so zvesto stale na naši strani. Slovanski poslanci so bili zbrani do zadnjega, a vzlic temu bi bili zmagali Nemci, da se niso Italijani pridružili Slovanom, in da se niso socialni demokratje absentirali. Zmaga je torej le sad slučaja, sad nevolje Italijanov proti drugim nemškim strankam. Italijani so glasovali s Slovani samo zaradi tega, ker jim nemške stranke niso dale garancij, da bodo glasovale za premestitev hrvatske gimnazije v Pazin. Nemci so zagnali zaradi tega poraza strahovit krik in vik in groze vladi z najhujšo opozicijo in tudi z obstrukcijo, kakor bi bila vlada kriva, da sc Lahi od Nemcev odpadli, in da Poljaki niso hoteli dopustiti, da bi se s sprejetjem Stiirgkhove resolucije pokazalo, da nemške stranke vladajo vso državo po svoji volji, in da je grof Sttirgkh vodja avstrijskega parlamenta. Nemške tožbe imajo nekam smešen značaj, zlasti če se pomisli, da se Nemcem ni ničesar vzelo, ampak da je bil le odbit naskok nemških strank na pravično, v potrebi utemeljeno slo vensko posest. Posebno smešna pa so očitanja na adreso vlade, kateri se hočejo Nemci maščevati, ker jim ni pomogla do večine. Nemci so pač vajeni, da služi njihovim interesom: vlada, armada, šolstvo, sploh vse, in zato sedaj streljanje z najhujšimi topovi. No, nam se dozdeva, da nemških groženj ni smatrati tragičnimi, in da se bodo Nemci že zopet potolažili. Ako pa bodo Nemci res nastopili pot brezobzirne opozicije, kakor sedaj obetajo, potem je čisto gotovo, da jim služi celjska zadeva samo kot pretveza, vzroki pa da so drugi. Tudi proti koalicijskemu ministrstvu Win-dischgraetz Plener je Nemcem služila celjska zadeva kot pretveza, pravi vzrok, da so tisto ministrstvo vrgli, pa je bila volilna reforma. Slovanske stranke se vesele dosežene zmage in tudi mi se je veselimo od srca, čeprav si ne prikrivamo, da je le efemer-nega pomena. Nemški naskoki na celjske razrede se bodo ponavljali, in kar se Nemcem ni posrečilo v petek, se jim lahko posreči pri drugi priliki. Ali je res popolnoma nemogoče, da bi se glede celjskih razredov dosegel pameten in pravičen kompromis? Sedaj vise celjski razredi takorekoč v zraku in, kar je najhujše, vse naše narodno-politično delo v parlamentu je pravzaprav omejeno le na obrambo Celja. Zaradi Celja ne moremo nikamor naprej in ne morejo naši poslanci začeti nobene druge večje akcije. Kaj bi rekli Poljaki in Čehi, če bi jih danes pozvali, naj podpirajo na pr. veliko akcijo za pridobitev slovensko srednje šole na Goriškem ali v Trstu, danes, ko je radi obrambe Celja nastal tak vihar. Obramba revnih celjskih razredov, ki se pri obstoječih razmerah v d ogled nem času ne razširijo niti najmanj, izčrpa popolnoma podporo, ki jo uživamo od drugih slovenskih strank in velja nas najboljše naše moči. To so momenti, ki nam grene veselje nad doseženo zmago in nam narekujejo nasvet, naj bi štajerski Slovenci vzeli v pretres misel, kako bi se dosegel ko m-p r o m i s. Kot zmagovalci to laglje store ne da bi se ponižali, a da je samo potom kompromisa mogoče to zadevo uravnati in dobiti zopet proste roke za druge zadeve, tega menda nihče ne bo tajil. Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901. Spisal vseucilifiki profesor dr. T. G. Maaarjk v Pragi. I. Francija. Le clćricalisme c'est l'ennemi — k temu Gambettovemu geslu se je vrnila francoska republika z zakonom zoper duhovske kongregacije. V zbornici sta oba duhovska poslanca, Lemire ter Gavraud, podpirala vladni predlog ter ga utemeljevala s tem, da redovi, ki služijo Rimu, zatiravajo neredovno duhovništvo. Dr. Muel ler v »Renaissanci« razmotriva postavo povsem objektivno in tudi na Angleškem so se prijavili katoliški glasovi zoper francoske redove — očividno sodijo bolj razumni katoliki o premoženju redov tako, kakor marsikateri o izgubi papeške države: Vesele se te »reforme«, četudi jo je izvršil nasprotnik. V Rimu so v zadregi. Papež je izrekel takoj v predidočem letu svojo nejevoljo uredniku »Matina«, Mr. de IIoux, pozneje pa je svaril v listu, kojega je poslal kardinalu Richardu, pariškemu nadškofu, objavljenem v »Croix«; v nekaterih katoliških časnikih se je pisalo, da bo p^pež izdal posebno in slovesno izjavo. Jaz nisem istega mnenja. Papež s kardinalom Rampollo sta se vrgla 1. 1890. Francozom okoli vratu, priznala sta celo republiko ter pregovorila monarhiste, da sprejmejo »ralliement«; gospodje Brunne-tiere in celo Spuller ter drugi so propagirali megleni neokatolicizem, tod \ republika je stala na straži. Situvacija Vatikana je tem kočljivejša, ker iiče obenem v Orientu francoski protektorat. Napredo vanje nemške države v Orientu sili Vatikan, da se mora oklepati Waldeck-Rous-seauove vlade v hipu, ko ista izpušča kon-gregacijam kri. Roka roko umiva . . . Sicer pa Vatikan, če stavi svoje orientalne upe na Francoze, je pod vplivom še precej razširjenega mnenja: Francoska elita v »Tempsu« (28. februvarja pr. 1.) je objavila manifest, v katerem je zahtevala, da se vsem prepovedanim kongregacijam do- voli delovati v misijah in to zahtevo so celo podpisali trije profesorji evangeliške fakultete v Parizu. Nato je prišel kitajski škandal misijonarskim gorečnežem jako neprilično; seveda morejo ropaželjni in grabežljivi patres pokazati na enake izglede v evropskih armadah. Medtem pa se je že posrečilo francoski vladi po njenem odločnem, energičnem nastopu v Carigradu, da je izsilila od sultana potrjenje novoizvoljenega patriarha katoliških Kal-dejcev Emanuela (njegov sedež je v M o-sulu, po številu je katoliških Kaldejcev okoli 80000). To je za kurijo jako znamenita usluga. Da je pri dolgotrajni borbi v zadevi kongregacij moralo priti često do nespo-razumljenj ter napetosti med klerom in posvetno oblastjo, je umljivo; tako je v nekaterih občinah na pr. na podlagi veljavnega zakona prepovedano duhovnikom nositi talar izven cerkve. Kakor drugod dela Vatikanu tudi na Francoskem močno reformno gibanje veliko preglavice. Leta 1900 (v oktobru) se je vršil v Bourgesu duhovniški kongres, kojega se je udeležilo 1000 mašnikov in 36 škofov, papež je dal sam svoj blagoslov, ali reforme zadevajoči, za reforme ugodni govori, ki so se sliftali na kongresu, so odprli klerikalcem oči in usta. Prvi se je vrgel na kongres škof iz Ane-cvja: od tistega časa so klerikalni listi in časniki vsi polni preklinjajočih obtožb. Seveda — parlament duhovnikov, kojega se udeleže celo škofje, se jako slabo vjema z absolutizmom nezmotljivosti; toda kle-kalizmu pri vsi njegovi zvitosti prav pogosto vendarle nekoliko zmanjka modre previdnosti in tako je tudi v tem slučaju sv. oče s svojim blagoslovom, kojega je poslal kongresu, zabredel v jako neljubo zadrego. Esprit descalier prikazuje se očividno tudi v Rimu. Razloček med klerikalnim ter liberalnim katolicizmom pojasnuje spis abbeja Gavrauda: La Crise de la Foi 1901. Pripomniti treba, da nekateri francoski škofje razumevajo geslo reformnega katolicizma tako, da se namreč duhovniki zdr UST EK. V vesni. Marica II. Vesna je bila v deželi . . . Vesna, ta prekrasna, čarobna, nepresežna nevesta majnika! .. . Čas, ko se vse ljubi in ženi in moži, vse, kar leze in gre! . . . Tudi on in ona se nista niti menila niti mogla protiviti vseobčni struji ljubezni. Na letu ju je premagala . . . spustila sta se na bližnjo streho, golobček in go lobičica in začela sta se poljubčkati s kljunčkom v kljunček tako akuratno in vestno, kakor to delajo le ženini in neveste dolgo časa pred poroko in samo nekaj tednov posle nje. Ah, da! Golobček in golobičica pa sploh nista ni trohice znala o ceremonijah in spletkah ljudi. Samo ljubiti sta se hotela in brezdvomno sta se ljubila golobček in golobičica. Sladki poljub čiste ljubezni brez vsake postranske misli, katera bi mogla one-Čistiti davnim običajem osvečeni znak in pečat ljubezni! Leta, v kateri tone vsa »iva vsakdanjost, v kateri se izgubljaš i tam! .'.. In točno pod to streho, kjer sta se srčkala golobček in golobičica, Živela Bta mlada — on in ona. Vesna je bila v deželi . . . Pred njo je bežala zima, za njo je klilo cvetje, peli so slavčki, voskresalo je življenje ... I ta dva — on in ona sta se poljubčkala. Ljubezni, ljubezni se jima je hotelo, sosebno njej. Ah, ubogi mož!... Da bi ti znal, pod kakimi srčnimi nagibi te srčka tvoja ženka! Kako bi zavidal golobčku njegovo čisto srečo ljubezni!... Prošlo poletje ga je videla prvikrat, ko je bila z možem v letovišču. Takega mogočnega vtisa še ni naredil dosorej nobeden na njo. Onemela je, pobledela. Hotela je še pogledati za njim, no glavica ji je ostrmela, videvši mračni pogled soproga ob svoji strani. Pekla pol in pol nebes se je mahoma uselilo v njeno srce! Ah, kako je zavidala in blagrovala damo, katera je bila tako srečna, da sme javljati se na vseh promedah ž njim! In domov prišedša se je jokala na samem kakor otrok v sitnem položenju, iz katerega si ne more pomagati. Da, njo je vezala prisega, nepremišljena, prisiljena prisega ... Vesna je bila v deželi ... Ni tre nutka ni nehala premišljevati o njem, sanjala je, da je njen, ves njen, da se hodi ž njim sprehajat in da je njena protivnica zasleduje z osveto, a publika gleda in občuduje le njo ž njim. Srce se ji razburja in bije . . . bije mnogo krepkejše nego bobnar-junak vojaške godbe, igrajoče na promenadah. Sladke, sladke sanje ... ah! . . . „Srce, le sanjaj ven in ven o sen, ne vniči se!u Ali ste že izkusili v sanji strah za sanjami? To se pravi, ali se Vam je že sanjalo, da se vam sanjajo prelepe sanje, in vi se bojite, da bi se prebudili in nalašč tiščite oči, da bi goljufali Morfeja in podaljšali sanje . . . No, in koliko pomaga vse to? . . . Da, sprehajala se je v sanjah ž njim, a njen soprog se je vezal z njeno protiv-nico in jej kalil njeno srečo. Ne samo, da ni mogla biti srečna s svojim idealom, no mučila jo je i ljubosumnost, češ njen mož se je vezal z njeno protivnico! . . . Žensko srce!?? . . . Sanjalo se jej je, da plava on na sredi morja, ona pa sedi na valu, kateri jo ziblje k njemu. Obe roki že moli proti njemu, a nakrat stoji med njima protivnica, a z druge strani žene se proti njemu njen lastni soprog in poskuša, potopiti v dnu morja njega, ki je cilj vseh njenih želja . . . Straien krik iz vil se jej je iz teiko sopiih prsij in sanj« so — bil«. No vzlic temu je imela v sanjah vendarle več sreče in uspehov nego v istini. Na promenade je zahajala vedno redkeje. Naj-rajša je sedevala sama s svojim gorjem in premišljala, ali je prisiljeno prisego treba izpolnjevati ali jo je možno rušiti! . . . Sreča! Sreča! Glej, pred dvema tednoma našla ga je doma v svojem rodnem mestu!... Oh, kako nepričakovano! Odrevenela je na mestu! On je ni zapazil .. . Ona ni očesa ni mogla odvrniti od njega, tako jo je porazilo nepričakovano svidenje! ... On je bil v družbi nekolikih svojih tovarišev ... In od tega dne namreč, bila je posebno nežna s svojim možem. Toliko laskanja, ljubezni in poljubčkov... Da, res da si jih ni mogel tolmačiti, no sumljivi so se mu zdeli! Seveda, ženske je poznal dobro. Ako je žena z možem nenavadno nežna in ljubezniva, modroval je s svojimi prijatelji, tedaj bodi on na straži ali za svoj — žep ali pa za svojo — čast, kajti usiljena laska je navadno uvod prošnje, da bi ji kupil najnovejšo modno novost, ali pa hoče s tem prikrivati svojo — nezvestobo. Vsekakor pozor! Da, pozor, pozor! . .. Ko je šla drugi dan uboga žrtev usode na trg, gnala jo je nepremagljiva sila spet na mesto prvega svidenja. In žujejo politike; saj v enaki smeri poda* jaio navodila v svojih pastirskih listih. V ortodoksnih krogih se smatra položaj francoskega katolicizma jako opasnim: Revue d u morale catolique (november) podaja diagnozo, da Franciji preti cerkveni razkol, in sicer razkol neverstva, razkol brezbož-nosti. Krivi so tega baje — škofje, ki slu žijo novodobni in prostozidarski vladi. Na Francoskem jako napreduje protestantizam. Za protestantizacijo Francoskega je značilna agitacija Guvantova (Siecle: Romspons avec Rom! — Prote-stantisez la France!) Statistično se navaja za lansko leto: 1. 1807. je bilo samo 171 pastorjev, letos je istih že več kot 1200. S tem bi bile posledice Nanteskega edikta prav dobro popravljene: 1. 1626., kakor izpričuje drugo poročilo, je bilo na Francoskem največje število reformovanih zborov in takrat jih je bilo samo 733. Toda »Proč od Rima« na Francoskem vznemirja ne samo Rim, ampak tudi protest antovsko, osobito reformovano cerkev, poglavitno njeno konservativno smer. V zadnjih nekolikih letih se znatno množe redovi »evades«, izstopivših duhovnikov (blizu 350), izmed katerih je bilo 58 ustanovljenih za reformne pastorje. Potomce Hugenotov spreletava že radi tistih »anciens pretres« zona. Dočim nekdanji katoliški duhovnik, sedaj pastor, Meillon, pridiguje brezpogojni prestop izstopivših k protestantizmu (Lancien pretre et la ministere evangelique), vodja »evan-geljskih« duhovnikov Bourrier, dasi je sam postal protestant, v glasilu »Proč od Rima!« (Chretien frangais) zagovarja geslo: Ne stremimo za protestantizmom, temveč za kristijanizmom! Ker je protestantizem dokaj napredoval, je to dejstvo napotilo katoličane, da se organizujejo za obrambo. Nekdanji urednik časnika Pays, Ernest Renauld, je ustanovil lasten časnik »La Delivrance«, ki se ima boriti zoper »prusko« vero. Denar so mu dali za to podjetje visoki častniki ter plemenitaši. Našel se je pa tudi hugenotski pravovernik, Gaston Mer-cier ^Lesprit protestant), ki zoper Renaulda zagovarja protestante, a samo ortodoksne, liberalne protestante pa brez usmiljenja izroča kot izdajice domovine jezuitom v plen. Tudi »L eglise Libre«, organ reformiranih, protestira zoper Gyota, ki sicer razširja protestantizem, sam pa je brezverec in naravnost pozitiven ateist. Tudi pisatelj Brunetiere je zavzel svoje stališče do cerkvenih vprašanj. V članku Revue des deux Mondes (Voulons-nous une eglise nationale? 15. novembra) ne odobrava narodne cerkve. V Ženevi, v kalvinističnem Rimu, je predaval o Kalvinu: priznava, da je sprožil ženevski reformator med ljudmi novo versko na-ziranje, toda to naziranje vsled svojega intelektualizma, aristokratizma, individualizma ter narodnostnega partikularizma ne zadošča več za naše čase. Brunetiere pravi, da je bila sicer reformacija neobhodno potrebna, obenem pa se nadeja, da se cerkve kdaj zopet združe. Tudi Francija ima svojega Gohrea. Pastor Gounelle v Roubaix se je kar javno zglasil za Marxov socializem; v mlajšem protestantovskem naraščaju je vobče možno opaziti močnejše nagnenje do soeializma Nasprotno pa je med francoskimi socia listi obudil dokaj hrupa »cerkveni Mille rand«: Jaures. Njegova žena je stroga katoličanka, hči je šla k prvemu obhajilu. »Aurore« je Jaure3u očitala odpad od so cialističnih načel. »Petite Republique< ga je zagovarjala kot pristnega svobodomi-selnika, ki respektira vest svoje žene. našla ga je točno tam, kakor- prvikrat in spet med istimi tovariši. Seveda je imela oči le zanj, zanj. Od te dobe je bila izgubljena liki kamen, katerega potočiš z gore v propad ... Ni se mogla nadalje premagovati. Vedno češče je zahajala na to usodepolno mesto, kjer ga je zagledala prvikrat. Sprva se je še bala javnega mnenja, a ko je nekoč zapazila, da koketira druga z njim, zabila je javno mnenje in sebe in moža in vse . . . Katastrofa neizbežna! . . . Mož, njen lastni mož zasačil jo je celo slučajno na mestu greha. Oh, ti brezvestni rod Ev in Evic . . . Brez najmanjšega čuvstva sramote in zadrege šla mu je naproti, obesila se mu za roko in ga peljala naravnost pred — njega.. . »Zlati, zlati moj! jaz se ne morem mučiti dalje! Poglej ga — moj ideal! in če me res ljubiš, osvobodi me nepremišljene, prisiljene prisege, drugače jo razrušim sama. Ne morem živeti več brez njega! Poglej ga, kako je lep, kako je eleganten, kako razkošno opremljen, a vendar — preprost. Osreči me z njim, prinesi mi to edino, to poslednjo žrtev! On je umotvor najnovejše fantazije pariške mode, kupi mi ta klobuček in jaz grem v letovišče s teboj, brez prisege kamor hočeš...« Boj za Celje. Govor poslanca vit. Berksa v seji 19. t. m. (Dalje.) Kar se tiče celjske gimnazije, ne moremo verjeti, da bi prebivanje 150 slo venskih fantičev v starosti od 10 do 15 let in petih slovenskih učiteljev moglo biti nemškemu Celju nevarno. (Pritrjevanje.) To vendar ni tehten vzrok, to zbornico deliti na dva tabora — tu Nemci, tu Slovani — a da je to vprašanje moglo pokopati ministrstva, je avstrijska specialiteta, katero bi drugod težko razumeli. (Pritrjevanje.) Ko se je prvič hotelo spraviti te strahovite razrede iz Celja, iz središča atrakcijskega ozemlja, predlagalo se je, naj se ustanove v Žalcu ali v Št. Jurju. Žalec ima 96 hiš in 657 prebivalcev. (Čujte!), Št. Jurij 65 hiš in 376 prebivalcev. (Čujte!) V teh hišah stanuje povprek pet do šest oseb. Lahko si je torej napraviti sliko o velikosti teh hiš in krajev in spoznati, da tod ni dobiti prebivališča. (Medklici.) Misel na Št. Jurij in na Žalec se je, kakor se mi dozdeva, opustila, in pozor nost se je obrnila na Maribor. Ali, če so slovenski razredi za kako nemško mesto nevarni, potem so v Mariboru ravno tako nevarni, kakor v Celju; zakaj se hoče ta nevarnost v Celju odstraniti, v Mariboru pa ustvariti ? Tega ne morem razumeti. Po ljudskem štetju nista ne Maribor ne Celje nemški, nego jezikovno mešani mesti. Zakaj pa zahteva slovensko prebivalstvo, da se morajo ti razredi prav v Celju ohraniti? Ne iz narodnostnih razlogov, nego iz geografičnih. Celje leži v središču celjskega in brežiškega glavarstva, kjer se križajo ceste, reke in železnice in je vsem delom atrakcijskega ozemlja pristopno. Gimnazije zamorejo pač samo na večjih krajih obstajati, ne pa v malih trgih. Učitelji in dijaki dobe prebivališča samo v mestih, revni dijaki dobe tukaj tudi hrano zastonj — omenjam, da dobe v Celju dijaki 300krat na teden hrano — tu so dijaške kuhinje, zaslužek s korepe-tiranjem in drugi pomočki, ki dijakom omogočajo dovršiti gimnazijo. Zahteva, da ostanejo slovenski razredi v Celju, je specijalno kmetska zahteva, za katero se zavzemam kot zastop nik večinoma kmetskega volilnega okraja in za katero bi se moral zavzeti vsak poslanec, ki kmete zastopa. Na teh slovenskih razredih študirajo sinovi revnih kmetov iz celjske okolice. Nemškega jezika niso zmožni, mnogo jih je, ki stanujejo na deželi pri stariših, zjutraj hodijo v mesto in se vračajo zvečer ali se peljejo z železnico domov. Z Zidanega mostu, iz Laškega, iz Rimskih Toplic, iz Petrovč, iz Žalca, iz Štorov, iz Št. Jurja, torej s sedmih želez, postaj se vozijo dijaki, ker prihajajo v Celje vlaki s treh strani. Drugi stariši, ki stanujejo bolj oddaljeno, skrbe za otroke v mestu na ta način, da dovažajo gospodarjem lesa in raznih živil. Ako se ti razredi premoste v Maribor, ki leži 67 kilometrov daleč na severno stran, se vzame tem siromašnim ljudem prilika poskrbeti svojim, čestokrat jako nadarjenim otrokom višjo izobrazbo. Predlog Stiirgkhov torej ne zadene narodnega razvoja slovenskega ljudstva, kar je njegov namen, — kajti razvoj bi se vzlic temu nadaljeval — zadene pa revnejše prebivalstvo, česar zastopnikom kmetskih volilcev ni možno dosti jasno predočiti. (Pritrjevanje.) Sole se ustanavljajo tam, kjer so potrebne, v središču dotičnega ozemlja. Gospoda moja! Znano vam je, da je X. dunajski okraj večinoma češki. Kaj bi rekli, Če bi se hotelo za X. okraj ustanoviti nemško srednjo šolo, češka večina tega okraja pa bi rekla, da naj se le ustanovi, a ne v Favoritenu, nego v Glog-gnitzu. Celje ima nemško večino, ima pa tudi slovensko manjšino. Leta 1890. se je naštelo 4452 Nemcev in 1577 Slovencev, torej tri četrtine Nemcev in jedno četrtino Slovencev. Od tedaj se je celjsko prebivalstvo pomnožilo za sedem odstotkov. Celje leži v središču devet sodnih okrajev obsezajočih okrajnih glavarstev celjskega in brežiškega. V vseh teh devetih okrajih — slušajte dobro! — ni ne jedne nemške vasi, ne jednega nemškega kmeta. (Čujte!) In ker raste vsako mesto po dotoku z dežele, se pač mora verjeti, da se v Celju množi slovensko prebivalstvo, nemško prebivalstvo pa pojema, ker nima dotoka z dežele. Upam, da bo uspeh zadnjega ljudskega štetja ta, samo ob sebi umljivi, po zakonih narave vršeči se proces tudi s številkami izkazal. Mislim, da jedini razlog, ki ga navaja referent za odstranitev slovensko-nemških razredov, je ta, da naj se ohrani samonemški značaj Celja in da naj se odstrani, kar Nemcem ni po volji. Ako bi bilo Celje res čisto nemško mesto, bi pustili to še veljati, toda Celje je, kakor priča ljudsko štetje, še vedno dvojezično in vrh tega tudi gimnazija ne obstoji le za mesto Celje, nego za vse prebivalstvo devetih sodnih okrajev in po ljudskem štetju iz 1. 1890. je med tem prebivalstvom 9635 Nemcev in 176 662 Slovencev. (Čujte! Čujte! Medklici.) Torej samo 5 odstotkov tega prebivalstva je Nemcev, 95 odstotkov pa Slovencev. (Čujte! Čujte!) Ako zadoni s slovenske strani klic »Svoji k svojim«, ne kupujte pri sovražnikih slovenskega naroda, nastane vihar med nemškimi trgovci v Celju, kajti le tem je na ohranitvi slovenskih kupcev z dežele; ti kupci nosijo davke v m2sto, in urade, ki večinoma delajo za deželo, hoče mesto tudi imeti v svojem ozidju. Mesto tudi hoče, naj se prihranki slovenskega kmeta nalagajo v nemških denarnih zavodih, naj kmet s plačevanjem mitnine prispeva k mestnim bremenom, da, kmet naj jih sam plačuje; tudi hoče, da mora okraj vzdrževati ceste, ki vodijo v mesto, samo slovenskih šol noče. Ali to ne gre, zahtevati samo zase vse dobrote, ampak treba je imeti ozire tudi na korist dru-zih in tu se gre za materialno korist najrevnejšega prebivalstva, namreč kmetskega stanu. (Tako je!) Gospoda! Ali je tako nezaslišano, da obstoje v dvojezičnem mestu, kakor je Celje, učni zavodi za dve narodnosti? Zaman iščemo v tej monarhiji analogij, razmer, kakršne vladajo na Štajerskem, ni nikjer več v celi monarhiji. (Res je!) V Pragi so štiri nemške in štiri češke gimnazije, v Kralj. Vinohradih 1 nemška in 1 češka, v Plznu 1 nemška in 1 češka, istotako v Olomucu in v Opavi, v Brnu dve nemški in dve češki gimnaziji. Samo na Štajerskem ne sme tako biti. (Medklici.) Ali slovensko nemški razredi v Celju morda ne odgovarjajo po trebi? Naj navedem številke. V letu 1895/96 je bilo v prvi razred sprejetih 89 učencev in treba je bilo napraviti dva oddelka. _ (Konec priii.) V EJuhJJanl, 24 marca. Obstrukcija ? Radi Celja se delajo Vsenemci zopet sila besne ter hočejo prevzeti vodstvo vseh nemških strank. »Ostd. Rundschau« piše: Ven k volilcem, vi nemški poslanci! Naj izve narod, kako in komu v veselje se vlada v Avstriji! Naj izve narod, česa se more nadejati z Dunaja! Potem pa bo narod pritrdil, da se začne najbrezobzir-nejša opozicija, ali če treba, obstrukcija. Po Velikinoči se zopet snidemo, in proračun še davno ni dognan. Nemška opozicija ima še dovelj orožja, samo rabiti ga mora, pa opustiti mora pogajanja in barantanja. Vsenemci hočejo torej prirediti tekom počitnic shode ter po Velikinoči začeti z obstrukcijo. Ali druge nemške stranke s tem predlogom niso zadovoljne, zlasti klerikalci in socialni demokrati celjske gimnazije ne smatrajo za tako važno točko v proračunu, da bi se radi nje moral iznova razbiti parlament. Sicer Vse-nemcev sedaj, ko je afera Schonererja radi vzklika »Heil Hohenzollern!« še sveža, ne mara nobena stranka za voditelje! Brez proračuna. Ne da bi se dognal proračun, še z novim provizorijem obtežena je morala vlada poslati poslance na velikonočne počitnice. 17. oktobra 1901 se je razpravljanje proračuna začelo in do 21. marca 1902 se je srečno dognal naučni eta. A Koerber je moral v tej dobi porabiti najrazličnejša sredstva, ki so parlament poganjala: grozil je z demisijo, z absolutizmom, imel mnogo govorov in opetovana pogajanja, da, celo krona mu je prihajala na pomoč. Korber je storil vse, da obdrži poslance pri dobri volji. Okoli Božiča jim je dal 37 dnij počitnic, in ko so se 4. ftbruvarja zopet sešli, so prejeli za dolge počitnice še plačo, diete. A vendar ne vživa Koerber zaupanja niti na levi niti na desni. Če niti proračuna ne mora dognati, kako se bo mogel lotiti velikih drž. problemov, za katere treba najrafiniranejših diplomatskih umetnostij! Koerberja podpirajo očitno le krščanski socialci in veleposestniki. Vse drugo je v očitni opoziciji proti vladi ali pa je vsaj ne podpira. Nemci ne morejo ustvariti nobene večine in v vseh svojih naskokih so podlegli. To se je pokazalo glede opavske gimnazije, brnske češke tehnike, glede drž. podpore za Prago in tudi glede celjske gimnazije. Nemci so osamljeni, in niti Italijani jih ne podpirajo. Koerber bi moral iz sedanjega položaja izvajati konsekvence, a pri njegovi »brez-strastni vztrajnosti«, ki prenaša mirno vse poraze, se tega ni nadejati. Koerber sedi pač na smoli! Italija v trozvezi. Dasi se javno še ne razglaša, vršijo se vendarle med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo pogajanja za obnovitev trozveze in trgovinskih pogodeb, ter se na drugi strani naglasa, da velja obojno kot dognana stvar. Sumljivo je prizadevanje Nemčije, ki hoče na vsak način obdržati Italijo v trozvezi, pa tudi v trgovinski pogodbi. Da, glede trgovinske zveze je nemška vlada celo pripravljena, Italiji v marsičem kon-cedirati na škodo lastnim koristim. Tajnik nemških zunanjih uradov je nedavno v državnem zboru protestiral, da bi se sveže kuhinjsko zelišče iz Italije obdačilo z uvozno colnino, češ, da bi to otežkočilo sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo. Na ugovarjanje nekaterih poslancev je tajnik izjavil: »Nemška državna vlada ne bo odnehala ter v neugodnem slučaju obnovila trgovinske vezi z Italijo tudi proti sklepom državne komisije«. Tako protežiranje je prevzelo Italijo, da si domišljuje, da je res v trozvezi nenadomestljiva ter že Avstriji kar narekuje pogoje, n. pr. da se ne sme domačinom dajati prednost pred italijanskimi delavci. Vojna v Južni Afriki. V zadnjem času so poročila iz Južne Afrike postala jako redka. O dogodkih poslednjih dnij sploh ni nobenih vestij. »Times« poroča, da je glavno torišče bur-skega odpora v zahodnjem Transvaalu, kjer imajo Buri topove, streljivo, vozove in živila. Ker jih je mnogo, so jako odločni. Angleških stražnic je ondi premalo in angleške čete so prešibke, da bi se mogle meriti s sovražnikom. Buri imajo same za boj sposobne in izvežbane može, ki se udati še davno ne mislijo. V Oranju so Buri razkropljeni in se skrivajo po jamah. Manjka jim voditelja. V vshodnjem Transvaalu je več organiziranih čet, katerih nobena pa nima več kot 300 mož. Vse preganjajo angleški oddelki. Bothov ugled in vpliv pada ter so kapitulacije Burov pogoste. Tudi angleški vojni minister Brodrick je povedal v zbornici, da se je odpor v Oranju zmanjšal ter da so De-\vetove čete razkropljene. V Kaplandiji operira bolj policija kot vojaštvo. Tudi v vshodnjem delu Transvaala Angleži napredujejo. Res pa je, da je Delarev v zadnjem času zelo delaven, toda Angleži mu polove vkratkem večino čet ter mu onemogočijo dovoz živil. Vsekakor — je dejal Brodrick — je odpor Burov že jako omejen in le majhen. Širokoustni vojni minister Brodrick se je že tolikokrat zmotil ali pa zlagal, da so njegove besede docela brez vrednosti za presojanje resničnega položaja v Južni Afriki. Ko se ja fbJT Dalje v prilogi. TšOi Priloga »Slovenskemu Narodu" St 68, dn6 24. marca 1902. vojna začela, je dejal Brodrick, da bo vojna v par mesecih končana ter da bo veljala le 200 milijonov kron. Vojna pa traja že 3. leto in je veljala doslej 2890 milijonov kron. Brodrickovo prerokovanje je torej smešno! Iz Avstralije dobe Angleži Se 2000 mož na pomoč. Tudi ti Angliji zmage ne prinesejo. Dogodki na Kitajskem. Jedva se je sklenil na Kitajskem mir, poroča se nova ustaja. Iz Lungčova na meji Tonkinga javljajo, da so se vse čete generala Suzu pridružile ustašem, tako da imajo sedaj ustaši 20.000 več vojakov, ki so evropski oboroženi in izvežbani. Baje so ustaši močnejši kot vsaka vojska, katero more poslati nanje kitajska vlada. Ustaši ropajo in ker vlada suša, se žive tudi poljedelci s plenom. Lakota se širi. Ustaja more dobiti v kratkem velike di menzije. Morda se ponovi revolucija, kateri kitajska vlada dolgo ne bo kos. Državljanske vojne na Kitajskem so zmeraj dolgotrajne in krvave. Vse kaže, da ogromna Kitajska boluje na svoji razsežnosti ter da je zrela za razdelitev. Najnovejše politične vesti. Izgon slovanskih dijakov iz Rusije se je začel vsled odredbe državnega kancelarja. — Koristolovne igre je prepovedala belgijska reprezentantna zbornica za celo državo. — Nova avstrijska parobrodna družba se snuje kot nekaka konkurenca Lloydu. Dosedaj samostojne parobrodne družbe »Gosulich i Co.«, »Austro-Američana« in »Ragusea« se hočejo namreč združiti. Družbe imajo 11 parnikov, — Zaradi kongregac i j s kega vprašanja v Španiji se je bati novih nemirov ter je vojni minister Weyler odredil mnogovrstne premestitve čet. — Vsled ruskih dijaških nemirov je v peterburški politehniki odpuščeno vse učno in upravno osobje, poslopje pa se spremeni v vojaš nico. — V varstvo ameriškega predsednika in zatiranje hudobnih naklepov proti vladi je sprejel ameriški senat posebni zakonski načrt.— 2 9. umetniško razstavo na Dunaju je otvoril v soboto cesar ob navzočnosti štirih nadvojvod. — Sestanek vladarjev, in sicer avstrijskega cesarja, nemškega cesarja in cesarice, saškega in virtember-berškega kralja ter badenskega velikega vojvode, se vrši letos ob 501etnici germanskega muzeja v Norimberku. — Ministrski svet obeh državnih polovic bo te dni na Dunaju, da se dogovore glede delegacijskih predlog. — K i taj s k i v staši so vzeli mesto Kančau v Kvangtungu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. marca. — Kardinal Missia f- Knezo-nadškof goriški, kardinal, Jakob Missia je danes ponoči umrl. Sinoči je še veselo večerjal, ob ponoči pa je izdihnil. Bolehal je že dlje Časa; tudi ko je bil še v Ljubljani, se je večkrat čulo, da je blju-val kri. Missia je bil rodom iz Spodnjega Štajerskega. Rodil se je 30. julija 1. 1838. v kmetski hiši, na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Njegov brat, duhovnik graške škofije, ga je spravil v deško semenišče v Gradec, kjer je bil Missia tudi jedno leto bogoslovec in od koder je prišel v Rim v »Collegium Germanicum«. V Rimu je ostal Missia šest let, potem pa se je povrnil v Gradec, kjer je služil najprej kot prefekt v deškem semenišču, potem postal škofa Zwergerja dvorni kaplan in pozneje kancelar. Leta 1879. je bil imenovan kanonikom graškim, po smrti dr. Gogole pa 24. januvarja leta 1884 škofom ljubljanskim. Tu je ostal do 1. 1897., katero leto je postal naslednik goriškega knezonadškofa dr. Zorna in bil leta 1899. imenovan kardinalom. Ker je umrli kardinal globoko posegel v vse slovensko narodno, politično in gospodarsko življenje, izpregovorili bomo o njegovem delovanju na Slovenskem v posebnem članku. — Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Skrutinij bo šele danes zvečer ali morda šele jutri končan in se šele potem izve natančno razmerje glasov. Čujemo, da so v vseh treh trgovinskih kategorijah zmagali narodno-napredni kandidatje. Tudi v obrtni kategoriji utegnejo biti izvoljeni napredni kandidatje, ali gotovo to še ni. Oddanih je sicer veliko več naprednih glasovnic, nego klerikalnih, a med naprednimi glasovnicami je izredno mnogo neveljavnih, vrh tega pa so se glede nekaterih kandidatov ie cepili glasovi. — Klerikalci in volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalcem se mora priznati, da so dobro organizirani, kadar gredo v boj. To se je pokazalo tudi pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, čim so bile glasovnice izdane, že so jih tudi klerikalci začeli pobirati, še predno so ljudje vedeli, za kaj se gre. Pa tudi sleparili so klerikalci, kakor po navadi. Običajno so rekli, da pobirajo glasovnice za napredno stranko. Tudi so podpise ponarejali. Tako imamo iz petih občin kamniškega okraja dovolj prič, da so klerikalci vzeli volilcem glasovnice, ne da bi jih dotičniki podpisali. Klerikalci so podpise falsificirali. Če bodo klerikalci pri vsem tem velikem naporu, pri vsi svoji dobri organizaciji vendar pogoreli, je to zasluga zavednosti naprednih volilcev in delavnosti posameznih pristašev napredne stranke, ki so se dobri stvari na ljubav zavzeli za agitacijo. — „Politik" v Pragi je jako visok in ošaben list. O tem, kake vrste ošabnost je to, bi se dalo marsikaj povedati. Tako je aristokratski lakaj tudi ošaben. Se ve samo nasproti plebejcem, če pa zagleda kakega barona, zleze vse in je ponižen, da ga ni bolje ponižnega kodra na svetu! Pri tem so pa ti lakaji navadno ljudje, ki ne diše dobro, in če hočeš v zdravem zraku ostati, se jih ogiblješ. Ali mi ne očitamo gospodom redakterjem pri »Politiki« ničesar takega ter radi konšta-tujemo, da so prav snažni ljudje ti gospodje redakterji. Samo, da bi ne bili tako bornirani, da neprestano žive v veri, da se notranja avstrijska politika rešuje edino le v redakciji praške »Politik« (II. Vaclav-ske namesti, št. 21.)! In da bi nižjim kolegom nasproti ne kazali tiste neznosne ošabnosti, ki je lakajski ošabnosti podobna, kakor jajce jajcu! Posebna naša napredna stranka je hud trn v peti fevdalskim češkim stražarjem, in kjer nas morejo, tam nas vščipnejo ti gospodje iz štev. 21. na Venclovem trgu. Dr. Tavčar jim je pa pravi kamen v želodcu! Radi njegovega zadnjega govora ga zasmehujejo in zaničujejo, da bi moral »dieser Herr dr. Tavčar« takoj v vodo skočiti, se reče, da je odvisen od milosti velemožnih gospodov okrog »Politike« v Pragi! Torej nasproti dr. Tavčarju so ti gospodje, kakor lakaji, ki mečejo pri svojem baronu ali grofu vbogega plebejca po stopnicah navzdol. Sedaj pa poglejmo, kaki so ti žurnalistični lakaji nasproti aristokratom ali prelatom! V zbornici govoril je tudi knez Sapieha, mlad polski plemenitaš. Govoril je, kakor taki ljudje sploh govore. Glavna naloga naučne uprave je po mnenju gospoda Sapieha, da vpelje vero-nauk v maturo i. t. d. Toraj najčistejše reakcijonarstvo, kakor ga nosijo v svojem srcu nekdanji učenci iz jezuitske gimnazije v Kalksburgu! Govoril je tudi opat Treuinfels, dobra duša sicer, ali precej nerodna. Ta prelat hoče srednješolstvo škofom izročiti. V zbornici se mu je sicer vse smejalo, ali v redakciji praške »Politike« so vzlic temu bili vsi srečni, in pred Treuinfelsom so se do zemlje priklonili, in prej kot ne, že komaj pričakujejo tre-notka, da se srednješolstvo češko preostroji po T r e u i n f e 1 s o v i h nazorih! Pred Sapiehom so pa ti redakterji padli v prah! Kako tudi ne! Naturam si expellas in tako dalje! Ali naj se sedaj dr. Tavčar žalosti, če mu ta gospoda očita borniranost? Menimo, da nima povoda! — Dr. Ivan Šusteršič tolče po orjaškem bobnu orjaške reklame. Ta politični sv. Krištof je rešil Celje, je ugnal celo nemško levico, je s silo privlekel Italijane pod slovansko zastavo, je prepričal Treuinfelsa, da dr. Tavčarja v domovini nikdo resnim ne smatra, in še celo socijalne demokrate je pregovoril, da niso za Celje glasovali. Pleraklej s svojimi čini je prava ničla proti Šusteršiču, in kar je le ta v parlamentu vse dosegel, to se bode z zlatimi črkami zapisalo v zlato knjigo slovenskega naroda. Bum! bum! bum! Kdor vsega tega ne veruje, bo moral za kazen k »znanstvenemu« predavanju v Katoliški dom! Državni poslanci, ki so z lastnimi očmi opazovali, kako se je na Dunaju vse vršilo, se taki reklami smejejo. Je v resnici smešna! Ali dr. Žlin-drovič se je poslužuje, ker sam dobro ve, da potrebuje reklame. Njegovo blago je slabo in že lastni privrženci ga ne kupujejo več radi. Zatorej poje boben: Šusteršič je rešil Celje, je poteptal v prah nemško levico, je pridobil Italijane in Bog ve, kaj še vse! Bum! bum! Ubogi Koerber, njegovi dnevi so šteti. Tudi njega je dr. Šusteršič podrl. Orjaško parlamentarno akcijo proti Korberju je vodil dr. Šusteršič in kar je najvažnejše, izpeljal jo je srečno. Posledice ne morejo izostati. Koerber se že pripravlja k demisiji in cesar odpošilja kurirja, v rudeči frak oblečenega kurirja. In ta kurir bode prišel v Ljubljano, pa bode ponižno stopil pred dr. Šu-steršiča ter mu bode v imenu vladarja ponudil mesto ministrskega predsednika na Dunaju. Bode li dr. Šusteršič ponudbo sprejel, ne vemo, niti toliko ne vemo, bode li v rudeči frak oblečenega kurirja na kosilo povabil. Naj je naš orjaški parlamentarec slučajno slabe volje, pa bo grob še celo s cesarskim kurirjem! Pa poča-kajmo, saj bodemo v »Slovencu« itak vse brali, kakor smo brali o orjaškem delu, koje je dr. Šusteršič dognal — v potu svojega obraza — za Celje! Samo škoda, da je predpust že minil. — Lampe — zopet blamiran. Pri okrajnem sodišču se je vršila danes obravnava v štirih tožbah, vloženih proti našemu listu, ker nismo hoteli štirih popravkov priobčiti. Dotični popravki niso bili stvarni v smislu zakona in zato smo jih odklonili. Sodišče je pripoznalo, da popravki niso stvarni in je tožbe zavrnilo ter toženca oprostilo. Več bomo o tej obravnavi poročali prihodnjič. — Lepo zadoščenje je prejel g. J. Žirovnik, nadučitelj \ in vodja obrtno nadaljevalne šole v št. Vidu nad Ljubljano. Našim č. čitateljem je znano, kako so ga v Št. Vidu klerikalci na vse mogoče načine preganjali. Še celo ondotni župnik g. Groga Malovrh se je tako daleč izpozabil, da je spisal zatožnico, s katero naj bi kr. s. svet očrnil g Ž., da bi ga bil dež. š. svet prestavil iz Št. Vida. V tej zatožnici je g. Groga med druge izmišljotine tudi zapisal, da g. Ž. ni spo« soben za vodstvo obrtno-nad. šole. — Ravno te dni pa je g. Žirovnik prejel dekret, v kterem mu c. kr. naučno ministrstvo izreka za njegovo mnogoletno, previdno in uspešno vodstvo te šole svoje popolno priznanje. — Radovedni smo, kakšen obraz je naredil g. Groga, ko je čul o tej zasluženi pohvali in kakšen futeral bo izumil Klan-farjev Tone za ta kapital-nos! — Benef ici dramskega osobja. Jutri, v torek, dne 25. marca se vršita na korist glavnih močij slovenske drame dve benefici: popoldne se igra tretjič prelepa Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«, ki se je občinstvu mahoma priljubila, zvečer pa Shakespearova tragedija ljubezni »Romeo in Julija« po Domi-celjevem prevodu. Dramsko osobje si je uprav letos zaslužilo benefici, saj je delovalo toliko kot menda še v nobeni sezoni. Tekom 6 mesecev je osobje naštudiralo 14 novitet, razen teh pa je igralo 17 iger starejšega repertoarja, igre, ki so se tudi morale nanovo študirati in nanovo vpri-zoriti. Truda in dela je bilo torej mnogo, a dramsko osobje ga je uprav letos vršilo brez ovir, točno in marljivo. Občinstvo, ki pozna gmotne razmere naših igralcev, bo radi tega gotovo izprevidelo, da dramsko osobje zasluži priznanje, ki mu ga naj izrazi občinstvo z najobilnejšim posetom njegovih benefic. — Slovensko gledališče. Popoldanska včerajšnja repriza Detelovega »Učenjaka« je bila v vsakem oziru slaba. Tfcazun par častnih izjem igralo se je včeraj to lepo slovensko delo tako površno, da moramo izreči svoje obžalovanje. Pred vsem sta bila stari, rutinirani igralec g. Verovšek in diletantka P u likova, kar se znanja vloge tiče, oba skoro na isti stopinji. Prvo dejanje se da vendar tako lepo in efektno komično predstavljati! Pa kaj hočemo, če se ne moremo zanesti na boljšega igralca! Dolgo smo molče prenašali to malomarnost, danes si nismo mogli kaj, da ne bi izlili svojega žolča. O duhoviti igri sami moramo ponavljati, kar smo pisali o njej pri premijeri. Drugo in tudi tretje dejanje bi se dalo igrati v šaljivejšem Žanru; sicer prevladuje tragika. Vsekakor bi bilo treba v tem in tudi drugem oziru nekoliko popravljati in pred vsem ublažiti lopovstvo sluge dra. BlaŽiča. Igra pa, ki nosi vse znake pristne komedije, je lepo zapletena, duhovitega jedra in pisana z neko tehniko, katere nismo pričakovali. — Zvečer pa je vzbujala najrazličnejša mnenja in utise tudi na našem odru Brieuxova igra »Rdeči talar« (la robe, rouge, die rothe Robe), ki si je osvojila vsaj za kratek čas vse večje odre ter vzbujala senzacijo. Igrokaz je efekten vsekakor, ima v sebi tragične momente, pred vsem tudi realističen kolorit, pa tudi neverjetne situacije ter marsikaj pretiranega. Marsikdo bo morda rekel »Machwerk« »Effecthascherei«; pa to je končno večina modernih del, — vzemimo le za vzgled slavnega Sudermanna, Bjornsona, tudi Hauptmanna itd., — po efektu stremi vsak moderni dramatik, a ideja, tendenca pa — realistika daje delu pravo vrednost in to ima v svoji igri E. Brieux. Ime njegovo bo komaj komu znano izmed širšega občinstva, v zadnjem času šele je mahoma zablestelo na obzorju. Tema, ki se obdeluje, ni več povsem nov: štreber-stvo držav, uradnikov; saj nas je takoj spomnil na »Katakombe«, tudi na »Flachs-manna«. Tudi Daviš pretirava v svojih »Katakombah«, kar se da vsekakor v veseloigri opravičevati, a v resnem igrokazu je manj na mestu. Igra, ki ima v sebi vele-hvaležne, tudi težke moške uloge s par dolgimi monologi, je tudi v celoti skoro — predolga ter prenese veliko čitanja. Ženske uloge v višjih uradniških krogih stopajo v ozadje, in vendar se nam dozdeva, da imajo še te dame, ki nastopajo, preveč govoriti v strogo moških zadevah . . . Združena z britko satiro na uradniško štreberstvo in birokratizem je tragedija dveh zakonov, vršeča se med dejanjem pred sodiščem in preiskovalnim sodnikom, — žrtev onih strogo birokratsko, po suhih paragrafih sodečih sodnikov, katerim ni mari, kaj je »aequum et bonum«, ampak samo formalnost in — avancement. Ta pretresljiva tragedija je brezdvomno boljša polovica igrokaza in ima v sebi hvaležno žensko ulogo, katero je izborno in umetniško izvršila g. D a n i 1 o v a, naša najboljša domača igralka, ki se je za svojo vlogo resno potrudila. V sredini večera je stal g. Dragutinović, ki je krasno igral; v njem smo spoznali marljivega in tudi talentiranega igralca. Velikanski vspeh mu je najlepše priznanje. Tudi z g. Danilom smo bili zadovoljni, kakor popoludne, tako tudi zvečer. G. Dobrovolny je igral ekscelentno. Gosp. Verovšek pa tudi zvečer ni zadosti znal. G. Dobrovolna je bila za nas nova, simpatična prikazen. Ona ima živahno, temperamentno igro. Koliko ulog bi nam bila lahko med sezono lepo rešila! Čudil sem se njeni lepi in gladki slovenščini. Gdč. Riickova in gdč. Lounska sta imeli manjši ulogi; bili sta prav dobri, kakor tudi gg. D e y 1 inPerdan. G. Lovšin in g. NučiČ sta storila, kolikor sta mogla in — znala ter v celoti splošno ugajala. J o s. C. Oblak. — Odlikovanje. Postajenačelnik v Litiji, g. Ivan Jenko je dobil od vojvode meklenburškega hišni red. — 4-0 letnico svojega službovanja v armadi je v soboto praznoval zapoved-nik ljubljanske domobranske brigade g. generalmajor Anton pl. A n g e r h o 1 z e r. — Umrla je v Ljubljani davkarjeva vdova gospa Ana Mrak, rojena Loger, mati finančnega svetnika gosp. dr. Ivana Mraka in tašča učiteljiščnega ravnatelja g. Levca. Lahka jej zemljica! — Pevsko društvo „Slavec', je podaril svoj honorar 20 K Ciril-Meto-dovima ženskima podružnicama šenklav-ško-frančiškanski in šentjakobski-trnovski, za kar izrekata odbora teh podružnic naj-iskrenejšo zahvalo. — Slovanska umetnost. Slovenski glasbeni umetnik Franjo S. Vil-har je napisal novo opero »Ivanjska kraljica«, kojo nameravajo jutri uprizoriti v Narodnem gledališču zagrebškem. Spevoigra je baje velike umetniške vrednosti. — V Zgornjem Tuhinju je bil te dni krst, pri katerem se je župnik jako kislo držal. Novorojenčka je bila namreč povila 171etna neomožena »Marijina devica« z malih hribov. Oče te nezakonske matere slovi daleč na okrog zaradi svoje velike pobožnosti. Mož tiči vedno v cerkvi in v spovednici, a vsa njegova velika pobožnost ga ni ovirala, da je storil — krvosramnost, da je svojo lastno hčer zapeljal. Ali je potem čuda, da se je župnik kaj kislo držal, ko je krstil otroka, ki ga je povila »Marijina devica« in čegar oče je ob jednem tudi njegov stari oče? — Pretep v Preserju. Čefidlova punica v Preserju ima obilo častilcev. Med drugimi goji tudi Telbanov hlapec zanjo najnežnejša čutila in se je v soboto zvečer napravil pod njeno okno, da jej ta čutila razloži. Toda na potu so ga čakali drugi fantje, ga napadli in ga tako strahovito zmlatili, da je sedaj v smrtni nevarnosti. Oče Čefidl je ranjenca vzel pod streho, njegova punica mu streže, napadalci pa so včeraj sami šli na Vrhniko in svoj napad naznanili sodniji. Tam so dobili fanta, ki je bil tudi zaradi Cefidlove punice zaprt. Ce pojde tako naprej, pridejo zaradi Cefidlove punice še vsi pre-srski fantje pod ključ. — V Poljanah nad Škofjo-loko je umrl 22. t. m. občeznani poslušalec divjih petelinov in ribji lovec Ernest Platiša, po domače »Videnski Geri«. — V postojnski jami je instalacija nove izključno električne razsvetljave izvršena. S tem je šele prišla posebna veličastnost in lepota njenih pod zemskih čudežev do prave veljave. Postojnska jama bode oba velikonočna praznika, t. j. 30. in 31. marca t. 1., od 1/,11-do Vjl. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne električno razsvetljena in na ogled odprta proti vstopnini 3 kron za osebo. — V Gradašico padel je v soboto popoludne delavec Rajmund Novak. V pijanosti vsedel se je na klop ob Gra-dašci v Cerkvenih ulicah. Sedež na klopi je izgubil ravnotežje in se prekucnil po strmini v Gradašico. Bil je popolnoma nezavesten, ko so ga potegnili z vode. Z zdravniško pomočjo spravili so ga k zavesti. — Krošnjarja napadli so vojaki včeraj zvečer na Dunajski cesti pred Kavčičevo gostilno. Krošnjar je v gostilni krošnjaril in razžalil ženo nekega narednika, za kar je dobil zaušnico. Prišedši na cesto, pa so planili vojaki, ki so bili popred v gostilni, na njega in ga pretepli. — Tatvine. Hlapcu Antonu Rojcu v Kapitelskih ulicah št. 9, je ukradel delavec Franc Merhar iz knjige, katero je imel v hlevu na mizi, petak in je hotel pobegniti na Koroško. Policija mu je to preprečila. — Brezposelni kovaški pomočnik Matija Rugelj je ukradel hlapcu Mihaelu Rezarju, Cesta na Rudolfovo železnico št. 4 iz obleke v hlevu srebrno uro in nekaj denarja. — Jednajst bluz, kambrikastih, je bilo ukradenih »pri Amerikancu« na sv. Petra cesti iz veže. — Zaradi kokoši sta se sprla danes ponoči v Trnovem posestnik I. P. in ključarski pomočnik F. St. Slednji je prvega nagnal s kamenjem. — Pogreša se 661etni mokar Gašper Dolar, stanujoč Pred škofijo št. 18. Dne 16. t. m. je šel opoludne z doma in se do danes ni vrnil. Mož ima na desni roki kazalec odtrgan in sredinec sključen. — Razpisane službe. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu III. razreda, 4 stopinje v Starem Logu (v pol. okraju Kočevje) proti pogodbi in kavciji 400 K; letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 756 K za vzdržavo vsakdanje pesne zveze med Starim Logom in Kočevjem ter za krajevno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. ' Najnovejše novice. Z britvijo je prerezal kamenosek Pelz na Dunaju svoji ženi vrat. V Budimpešti pa je arhivarni vodja pri poštnem ravnateljstvu M. Toth prerezal vrat svoji 16letni hčerki, potem pa še sebi. Oba sta mrtva. — Zversko maščevanje. Posestnik Ba-lika v Lugosu na Ogrskem se je maščeval nad svojim tekmecem Balanom na način, da ga je privezal h kolesom svojega voza ter pognal konje. Cesta je bila vsa krvava, koder je vlačil nesrečnika. Ko so ljudje ustavili voz, je bil privezani že mr- tev. — 61 e t n o deklico zadela kap V Oseku je zadela srčna kap 61etno hčerko krojača M r k v i ć a. — Veliko p o n e -verjenje. Ravnatelj berolinskega kreditnega zavoda Duenfold je poneveril 150.000 kron. — Lakota na Kubi narašča. Vstaši se podavajo prostovoljno z orožjem in strelivom, da le dobija v jetništvu jesti. — Požar hotela »Waldhof« na S e-meringu. V soboto je nastal v imenovanem hotelu požar vsled električnega toka. Zgorel je ves zelo veliki hotel. — Tolstega bolezen se je znova shujšala. — Iz Trsta ubeglega anarhista Spillerja je prijela žandarmerija v Rostoku. — Iz tržaškega brzovlaka je skočil v Kottingbrunnu neznan, elegantno oblečen gospod. Vlak ga je raz-mesaril, da ni mogoče trupla izpoznati. — Zarati tatvine v Vatikanu, koje bilo vlomljeno v denarno omaro v takozvani »črni luknji«, je obsojen neki Fr. Scotto in contumaciam v 81etno ječo. * Kubelik. Sloviti češki glasbeni virtuoz se poslovi danes v Ameriki s koncertom v Broklvnu. Vsega skupaj je priredil 72 koncertov, za katere je skupil nedopovedljive uspehe, tako umetniške kakor gmotne. Iz Amerike si nese s seboj nekaj črez milijon kron. * Nagrajena drama. Budipeš-tanska akademija znanosti je razpisala nagrado iz ustanove Telekv za najboljšo žaloigro. Nagrado je dobil igralec Gabnvi, ki je spisal tragedijo »Črni car«. Morda bi se tudi slovenska dramska literatura obogatila, ako bi se razpisovale nagrade? Morda bi bila za to poklicana »Slovenska Matica« ? Obdolžitve zoper perzijskega poslanika. Posl. Breiter in dr. so vložili interpelacijo zoper perzijskega poslanika Nerimana Kana na Dunaju, češ, da dela pravcato trgovino s perzijskimi preprogami, katere dobiva kot poslanik carine proste. Nadalje ga dolže, da kupčuje s perzijskimi redi in odlikovanji. In res teče pri najvišjem dvornem mar-šalstvu tožba naslednikov rentirja Schoss-bergerja proti poslaniku za povrnitev pred-plače za neko obljubljeno perzijsko odlikovanje. * Ustanova za umetnice. Hči nedavno umrlega slikarja Gallimarda je ustanovila veliko ustanovo za izobrazbo nadarjenih mladih slikaric in kiparic. Umetniško društvo v Parizu razpisuje nagrade in ustanove. ' Žalosten konec. Slavni angleški komponist Piccolomini, ki je zložil okoli 400 skladb, je umrl te dni v blaznici. Založniki so imeli z njegovimi baladami velike dobičke, komponistova rodbina pa je danes brez vsakega imetka. * Ker je bila model. Na Dunaju je bila neka mlada, lepa žena slikarjem skrivaj model. Njen mož je namreč premalo zaslužil, da bi se mogla rodbina pošteno preživljati. Zato je hotela si sama nekaj zaslužiti. Dobivala je 80 h za uro. Mož je to izvedel ter vložil tožbo za ločitev. Sodišče je tožbi ugodilo in zakon razločilo. Tragika materinske ljubezni! ' Za pridelovanje tobaka se zavzemajo nekateri ekonomični krogi na Češkem in Moravskem, posebno odkar se je bati, da se pridelovanje sladkorne pese ne bo skoraj izplačalo. Neki strokovnjak dokazuje, da so vsa polja v Avstriji pripravna za izdelovanje tobaka, kjer še ozimina dozori do začetka avgusta. Finančne oblasti bo baje lahko pridobiti, da dajo dovoljenje, ker mora avstrijska tobačna režija kupiti vsako leto po 200.000 met. stotov ogrskega tobačnega perja ter plačati zanje 8 milijonov K. Kako bogate vire daja tobak ogrskim kmetovalcem, izkazuje poročilo za leto 1900. S tobakom je bilo obsejanih 74.263 oralov. Pridelalo se je 638.389 met. stotov tobačnega perja, za kar je plačala uprava ogrskega tobač nega monopola kmetovalcem 23,743.389 K. V Avstriji je bilo istega leta obsejanih s tobakom le 3665 ha, in sicer 2457 ha v Galiciji, 897 ha v Dalmaciji in 311 ha v Južni Tirolski. Pridelalo se je na hektar poprečno 13 do 19 met. stotov tobaka. * Klub stoletnih ljudij. »Na Angleškem in Ruskem so najlepši starci« — se navadno zatrjuje. V Londonu imajo stoletni starci svoj klub in pred kratkim so naročili svojemu tajniku, naj poišče na svetu sploh najstarejšega človeka, ki bi potem bil klubov častni predsedniku Ta je ravnokar popisal svoje izkušnje v »Royal Magazine« in piše med drugim: Nisem našel starejšega moža kakor je Izaija Ra-dovsk^, občan v Mostu, ki je dopolnil 136.1. Radovsky vidi jako dobro, veliko kadi, malo pije, nikdar še ni bolehal in se zelo čudi, da je postal v zadnjem letu nagluh. Nje gov oče je učakal 120 let. — Najstarejša ženska je Američanka Nancy Nolyfieldova, 117 stara, na Angleškem Marjeta Nevveova, 109 let stara. Izmed drugih starcev je še na Angleškem cigan Duaper 104 leten, vsak dan je pijan, zraven pa še krepek. Njegov 83 leten sin še zmerom izvrstno pleše. * Ljudsko štetje 1900. C. kr. statistična centralna komisija na Dunaju je izdala ravnokar natančne številke, zadevajoče ljudsko štetje 1. 1900. Iz poročila posnemamo sledeče: Čehoslovanov je 5,959.825 in sicer v češkem kraljestvu 3,930071, na Moravskem 1,728.130, v Šle-ziji 146.382, v Spodnji Avstriji 135.477, v ostalih avstr. deželah 19 785. Nemcev je 9167.898, Poljakov 4 250 961; Malorusov 3,343 323; Slovencev 1,192.750; Srbov in Hrvatov 711.439; Lahov 727.084; Rumu-nov 230.962 ; Madjarov 9512. Je torej 15,622.00 Slovanov. Seveda to je po obče-valnem jeziku; nam pa je prav dobro znano, da so vsi Slovenci, ki stanujejo v nemških mestih, v nemških rodbinah, v raznih samostanih, zapisani za Nemce, * Mlad samomorilec. 17. marca je pobegnil od doma lOleten sin mizarja Hule v Bubenču pri Pragi; 21. t. m. so ga našli redarji ter pripeljali na dom. A komaj je bil deček sam, je skočil z okna 11 m globoko ter se smrtnonevarno poškodoval. Mačeha ga je baje grozovito trpinčila. * častni meč Delarevu. V pariških burofilskih krogih se nabira za častni meč zmagovalcu Delarevu, ki bi imel na eni strani vdolbljeno junaško ime generalovo, na drugi pa dan njegove zmage — 8. sušca. * Kako bi se izlahka polovili Buri? »Times« so prinesle sledeči predlog: Ker se poslužujejo Buri pri svojih begih skozi žičaste ograje med stražnicami volov, bi se to najlažje onemogočilo s tem, da bi se pred ograjo nasulo soli. Voli bi se pri soli ustavili in Angleži bi potem Bure polovili ali postrelili prav izlahka. — Ta predlog je gotovo lep in jako moder, toda izviren ni. Znano je namreč, da se love tudi tiči najlažje s soljo, ki se jim mora potresti na — rep. * Aretirana opica. V Parizu se je te dni sprehajala po ulicah velika opica ter si radovedno ogledovala izložbe. Hitro se je zbralo mnogo občinstva. Nekateri so hoteli opico zgrabiti, a ta je tekla na trg in začela ometavati ljudi z jabolki, pomarančami in limonami, katere je vzela iz jerbasov prodajalk. Prišla sta dva redarja, da bi opico aretirala, a opica je bila hujša. Zato sta prihitela na pomoč še dva re darja in vsi štirje so begunko aretirali ter odvedli v zapor. Društva. — Občni zbor deželnega polnočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, določen na 22. dan t. m. se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih članov dne 26. t. m. ob 6. uri popoludne v knjižnici c. kr. deželne vlade, II. nadstropje, Bleivreisova cesta. — Pevsko društvo Slavec" priredi veliko vrtno veselico na binkoštno nedeljo ter prosi druga društva, naj se blagovolijo ozirati na ta dan pri svojih prireditvah. Natančnejše o tej veselici se bode pravočasno naznanilo. — Slov. planinsko društvo je imelo v soboto pod predsedstvom na čelnika g. prof. Orožna v »Narodnem domu« svoj občni zbor. Tajnik g. II a u p t-mann je poročal o društvenem delovanju v minolem letu, g. dr. Tom inšek pa o denarnem stanju. Osrednje društvo je imelo lani 10067 K 36 v dohodkov in 9925 K 12 v izdatkov. Društvo s podružnicami vred pa 27054 K dohodkov in 24113 K 78 v izdatkov. Skupno premoženje znaša 68646 K 32 v, dolgovi pa 25596 K 33 v. Daljša razprava se je raz vila glede projekta, zgraditi v Vratah hotel Stroški bodo znašali 30000 K. Ta odborov predlog je bil sprejet. V odbor so bili izvoljeni gg. prof. Orožen, dr. Tominšek, dr. Foerster, prof. Macher, Hauptmann, Verovšek, Mikuž, Bleiweis in inž. Foerster. Namestnika sta gg. Verbič in Mlakar, pre-gledovalca računov gg. Lindtner in Mejač. Končno je dr. Kušar interpeliral zastran zgradbe koče na Golici, na kar je dobil pojasnilo, da se čim prej začne z delom. Sklenilo se je to kočo krstiti po starosti slov. turistov Kadilnikovo kočo. — Strelski klub „Triglav« vabi pri ugodnem vremenu jutri 25. t. m. popoldne svoje člane na izlet v Sotesko. Za slučaj neugodnega vremena vrši se prijateljski sestanek zvečer ob 8, uri v gostilni pri Jerneju na sv. Petra cesti, soba na desno. Književnost. — Postojna. Sloveča postojin-ska jama in njena okolica. Druga pomnožena izdaja s črtežem in raznimi podobami jame, Postojne in njene okolice. Po raznih virih spisal I B. Tiskal in založil Rih. Šeber. — Adelsberg, se i ne Grotte und Umgebung. Von W. P. von Alben. Mit mehreren Ansichten und einem Situationsplane der Adelsberger Grotte. Druck und Verlag von R. Šeber. — Descrizione illustrata della r i-nomata Grotta d' Adelsberg in Car-niola. Con 15 vedute ed un piano di si-tuazione della Grotta. — Tipografia edi-trice di R. Šeber. — Neutajljiva resnica je, dase za sloveče kraje na Slovenskem dela vse premalo reklame. Drugi narodi popišejo v najmikavnejših barvah vsak neznaten kotiČ, pri nas pa se v tem oziru ne stori ničesar, ali pa mnogo premalo. Zato so naše naravne krasote in zanimivosti širšemu svetu skoraj nepoznane. Veselo nas torej navedene, lepe brošure o naši sloveči Postojni. Brošure so pisane zani mivo ter ilustrovane prav bogato. Naj bi posnemali ta vzgled tudi drugi kraji na Slovenskem. Poskrbi pa naj se tudi, da se dobe te brošure na izvenkranjskih kolodvorih ter v tujih knjigotržnicah! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. marca. Vihar v nemškem taboru zastran celjske zadeve se nadaljuje. Sedaj se je oglasil tudi grof Stiirgkh. V svojem ponedeljskem listu zahteva satisfakcije, ker je parlament odklonil njegovo resolucijo, v današnji „Tagespošti" pa nazna nja, da je omajano stališče ministra Piftaka, češ, da je ta z glasovanjem proti Sturgkhovi resoluciji „ kontrekariralu politiko ministra Hartla. Za to pa se Stiirgkh ne zmeni, da je minister Hartel glede moravske univerze drugače govoril, nego je bilo domenjeno z ministrom Rezkom, da je torej Hartel Rezku „kontrekariral". Govoričenje o Pietakovi krizi je le pobožna želja nemških strank. Vpitje nemških časopisov je našlo že odmev med volilci in naznanja se, da je bilo na raznih shod h sklenjeno, naj gredo nemške stranke v opozicijo. Dunaj 24. marca. Skupne ministrske konference so radi bolezni vojnega ministra Krieghammerja vsaj za 10 dni odložene. Budimpešta 24. marca. Koloman Tisza je včeraj umrl. Cesar je sinu umrlega kondoliral, takisto tudi nemški kancelar Bulo\v. Truplo se prepelje v Gesz, a po ovinku, ker rodbina neče, da bi se peljalo skozi okraj, v katerem je Tisza pri zadnjih volitvah propadel. Petrograd 24. marca Uradni list naznanja, da je izvolitev Maksima Gor-kega, „romanopisca puntarskega proletarijata", članom carske akademije razveljavljena. Zgodilo se je to na pritisk sv. sinoda. Pobedonoscev je predsednika akademije, velikega kneza Konstatina vprašal, če hoče postati Filip Egalite za Rusijo. Sofija 24. marca. Novo ministrstvo je že imenovano. Predsednik je Dane v, vsi členi so pristaši Can-kovejeve stranke. * l.eUarnarJi* Julija Nehaumasnu sol za želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo in vsled tega je naSla tudi vsesplošno raziirjenje. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih neredno-stih prebavljanja, pri želodčnh nadlogah, kadar se napravljajo (v želodcu) kisline, pri riganju itd, tako da se v obča smatra kot staro izpričano domače zdravilo. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za ialodec. „Henneberg-svila" — e pristna, ako se naroča naravnost pri meni — za bluze in obleke v črni, beli ali pisani barvi, od 60 kr. do 14 gld. 66 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSiljajo takoj. Dvojna poštnina v Švico. Gr. Honneborg (17-3) Said.n-F.bf ikant (ml. k.u. k. HI.), Zflrich. upna.no .d^imo .r.d. pn^aynjški ,re)eCi ) stvo zoper katare vseh < sllznih mren, zlasti sopll- Konstantin w o nlh in prebavilnih organov. pOdllOŽni VTSIBCi S Ivanov vrelec rabi kot okrepčevalna pijača. Mateorologično poročilo. Vižina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Marca 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. O. > S 2 £3 Vetrovi Nebo fl > a m "3 * 22. 9. zvečer 7291 110 sr. zahod del oblač. g 23. 7. zjutraj 726 3 71 sL svzhod del H - 2. popol. '25 2 90 si. jug dež 24. 9. zvečer I 724 6 7. zjutraj I 725 0 2. popol. I 728-5 7*2 ! brezvetr. 3 2 jal. 6vzhod 5'3 9 sr. jug oblačno S dež |S dež !o» Srednja temperatura sobote in nedelje 121° in 78°, normale: 4 8° in 5 0". Dunajska borza dn6 24. marca 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 70 Skupni državni dolg v srebru .... 10155 Avstrijska zlata renta....... 12070 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... ^930 Ogrska zlata renta 4°/0....... 119'85 Ogrska kronska renta 4%..... 97-50 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1613 — Kreditne delnice......... 697'BO London vista.......... 240127, Nemški državni bankovci za 100 mark 117 321/, 20 mark............ 2344 20 frankov........... 1911 Italijanssi bankovci........ 93*30 C. kr. cekini........... 1133 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša predraga mati, oziroma tašča, stara mati in sestra, gospa Ana Mrak roj. Loger vdova c. kr. davkarja danes ob 2. popoldne po daljši bolezni, prejemsi sv. zakramente za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Umrjoči ostanki predrage raj niče se blagoslove v torek, dne 25. t. m. ob 1,5. popoldne v hiši žalosti, Gosposke ulice št. 10, ter potem preneso na tukajšnje pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku. (714) Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek, dne 1. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v stolni cerkvi. Preblago rajnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. Venci se na željo predrage umrle hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 23. marca 1902. Dr. Ivan Vlrs»l*, c. kr. finančni svetnik, s in. — Janrz \. liUgrr, c. kr. višjega deželnega sodišča svetnik v p., in Friderik, fjoarer, posestnik, brata. — ■"»»!» Sjever roj. VI rak in Henia Mrak, sestri. — Fr. Le-vee, ravnatelj c. kr. učiteljišča, zet. < Lovvenniindehen) (719) majhen, dolgodlačen, sliši na ime »Puli«, se je izgubil v nedeljo, 23. t. m. popoldne. Najditelj se prosi, naj istega odda za nagrado 10 K na Krakovskem nasipu 18. Firm 76. Einz. II 66/1. Eingetragen wurde in das Register far Einzelfirmen: ffp, ejE«a>Msz ■»«»■■§§: 9 mit Zweignieder- lassungen in S«. Peter und Zaarorje, A. Bole, Qemischtwarenhandlung. Inhaber: Anton Bol«. H., k. Ijandesgerleht. Laibach, am 18. Marz 1902. Firm. 75. Posam. H. 65/1. V register za posamezne tvrdke je bil vpisan: Postojna, s filijalkama v St. Petru in Zazorju, A. Bole, trgovina z mešanim blagom. Lastnik: Anton Bole. C kr. deželaao stodlaee. Ljubljana, 18. marca 1902. (684) Stara, dobro obiskana in velika na deželi v lepem trgu se da takoj na račun ali v najem. (70i-i) Ponudbe pod „dobra gostilna" na upravništvo »Slov. Naroda«. lad distingviran ino^emec, dobro situ iran, išče čedno i mlado tovaršico ja potovanje ja i^let ob Veliki noči v jfenetke. — Pisma pod „Venetia" proti inseratnemu listku. Glavna pošta poste restante. ' (7ii) MM i1 Spreten akviziter za zavarovanje nesreč ognja za Hrvatsko dobi takoj pri glavnem zastopstvu »Avstrijski Phonix" v Zagrebu sta i no nameščenje. Ponudbe naj se pošiljajo na glavno zastopstvo v Zagreb. (703—1) premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele-zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Ppemiep-Werke, Eger (Češko). Lepe, 5nožno perje t Kokošje perje I.....neskubijeno kilo K —'50 n n '22 ll 1 1 ■ n puranovo „ ..... „ „ „ hO gOSJe H (polno poha) „ „ „ 2'40 perice (Flaumen)........., „ 10. razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (674 -3) Fran Podlipnik Stolni BeUgrad (Stuhhveissenburg) Ogrsko. iVeguj jpolt! Ta zapoved zdravstvenega nauka se izvršuje racionalno in s Čudovitim vspehom, ako se poslužujemo pri umivanju najboljšega, zelo mehkega in jako mastnega mila, namreč svetovnoznanega Doei*incf-ovega mila *»v asovo. Z Doermgovim milom bi se imel vsakdo umivati, kdor si želi ohraniti lepo In nežno polt. Doeringovo milo bi imeli vsi uporabljati, ki imajo hrapavo in občutno kožo. Z Doeringovim milom bi imele izključno umivati matere svoje otroke in dojenčke! Polt ostane lepa, nežna in sveža. Doeringovo milo s sovo se dobiva povsod za «• vinarjev. a (706—1) Št. 10.550. (708—1) V smislu § 53 občin, reda za dež. stol. mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških: 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada. 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada, 6. regulacnega zaklada, od danes naprej 141 dni javno razgrnjeni čanom na upogled. Pri pretresanju in konečni rešitvi teh bitne opazke o njih v prevdarek. 7. 3<>/o posojila, 8. loterijsko - posojilnega zaklada, 9. mestnega vodovoda, 10. mestne klavnice in 11. mestna elektrarne za 1.1901 v tukajšnjem mestnem knjigovodstvu obračunov vzel bode občinski svet more- Mestni magistrat v Ljubljani dne 20. marca 1902. Št. 404. Razglas. (702—1) Za zgradbo nove klavnice v Kranju oddalo se bode potom pismenih ponudb sledeče delo: a) Uravnava terena s..... K 379-— b) Zgradba klavnice s..... „ 33.454-— c) Kanalizacija........ „ 1*100'— d) Notranja oprava...... „ 7.22645 v skupni svoti . K 42.159-45 Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponuđene svote s številkami in besedami zaznamovati, so do 8. aprila 190t* 1. opoludne pri podpisanem mestnem predstojništvu s 5°/0 varščino ponuđene svote izročiti s pri-stavkom, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se istim brez ugovora podvrže. Načrti, troškovniki in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago. Mestno predstojništvo v Kranju dne 22. marca 1902. Glavni dobitek. Žrebanje dne 1. aprila 1902. Promese k Tiskim srečkam a K 6.50 K 180,000'- se dode in priporoča (71 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Pristna hrvatska naravna vina izs Jaške ponuja (710—1) (osiolanstrono osMštro Štefana gr« U Mim t Jasli iz let 1898, 1900, 1901 in sicer: rizling in namizna Tina v izborni kakovosti* — Vpraša naj se naravnost gospodarsko oskrbništvo. K sezoni K sezoni I! U < a O J? priporočam svojo bogato zalogo paak najnevejšjlk iliitmov i« najnovejšo vrste, revolverjev itd., vasfa pripadajočih rekviaitov in municije, posebno pa opozarjam na ^*sr~ trocevne puške kater« izdelujem v svoji delavnici in katar« s« zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolj« priporočajo. Ker «e pečam samo z iad«lovanj«m orožja, se priporočam n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narotbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z veleapoitovanjem (106—12) Fran Sevčik, puškar t Ljubljani, v Židovskih ulicah. 5 Anton Presker i krojač in dobavitelj uniform avstrijskega 6 društva železniških uradnikov J) Ljubljana, Sv.Petra cesta 1© | priporoča svojo veliko zalogo * gotovih oblek za gospode in dečke, i3 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleka po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ljubljana, Stari trg št. 28 urar, treovee z zlatnino In srebrnlno In z vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. i-oo. Srebrna cilinder rem. ura od gld. d»—. Ceniki zastonj in franko. Mehanik Ivan Sterl stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra- _vila izvršuje dobro In eeno. BAT* Vnanja naročila se točno izvr&e. "SJa) MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča @ ® ® (§J @ v Ljubljani, Glavni trg ® t® štev. 17. ® & Skladišč« sa modno blago, pozamantrlja, trakova, oipka, svilano blago, parilo, a a a a a klobuka sa dama« tkana In kratka roba na dabalo In drobno, »a a a ■ HENRIK KENDA i j s Brata Eberl * i j i i « 4 I Prodajalna in komptoar: Miklošičeva COSta Št. 6. Delavni«: Igriške UliCS Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in e. kr. priv. južna železnica. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in aa debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv t tubah sna akad. slikarje. Zalege ooplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, itadllnaga mazila za hrastove poda, karbounaja itd. Posebno priporočava si. občinst-ra najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo s« likanja sobnih tal pod imenom „Kaptdol" Priporočava se tudi al. občinstvu as vae v najino stroko spadajoče delo v mestu in aa deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih esnah. Dobro obiskovana trgoma mešanega blaga z VSO opravo, na lepem kraju na Gorenjskem, tik železniške postaje in velikih tovarn, ae odda a I- julijam t« I. v najem. (712—i) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. proda se ali v najem odda tik železniške postaje. V hiši je gostilna in prodajalna. — Istotam se prodstta stara po sest let in tri leta, in še prav dobro ohranjene kočije. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (664—4) Os:las. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl veliko zalogo in trgovino s pristnim belim, rdečim in črnim dalmatinskim vinom v Zalokarjevih ulicah št: 3 (Vodmat). Vino tuđi y buteljkah. Gene so nizke in za pristnost se jamči. Za obila naročila se vljudno priporoča -t^-22.te Birin, (719) vinotržec. poStenih starišev, s dobrimi Šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi. Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (416—31) Dobrega ki bi prevzel dobro obiskano mesarijo na mojem posestvu, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejemam sam. Josip Hkavc posestnik in gostilničar na (713—1) Javorniku, Gorenjsko. Ljubljana, Lattermannov drevored!__ £• Genijev veliki anatomični muzej in panoptikum. Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer. Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci 10 kr. Anatomični kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagajnici za 10 kr. dobi. V petek samo za dame. Posebno pa je opozoriti na: ,Anatom leno Venero6, katero je možno razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-stersko delo modelske umetnosti. K mnogobrojnemu obisku vabi naj-uljudneje (693—2) Geni. Poslovodja za pleskarsko obrt se takoj sprejme. Ponudbe pod „zvest" poste re-stante Ljubljana. (715—1) Poštna in brzojavna upraviteljica ičče službe. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda« pod naslovom: „trajno". (709—1) ©O©©©©©© Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke ima §j««»*«»-w« kakor tudi po meri naprodaj Sna å strojno pletenje in konfekcija za otroke T>vor$\(i trg $t. 1 nasproti „Narodne kavarne" prej v Židovskih ulicah št. 8. Nogavice, v kakeršnem stanu naj si že bodo, se sprejmejo v podpletenje. Močenje postelje, "tEffUŠ pri ljudeh t.akortne .Uro»ti im. .pola po najnorejšem patentiranem postopanja. I*prideva!* in proipekti m dob* grati. pri: B. Marburg, Dunaj V., Ramperstorffergasse 19. Ctt. lir, aistrljrti affi Iržavnt žtltzmct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljane ju£. kol. Proga 6os Trti*. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reiflinp, v Steyr, v Lino na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, lnomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, Cea Klein-Beifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos 1. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, lnomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga ▼ Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi L in D. razreda), Budeievic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curih a, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga. Is Novega me it a in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kazniv Mešani vlaki: Ob 7. uri 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod t Ljubljano drž. kol. ii Kamnito. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih ju samo v oktobru. n j IB N*BBJ ^BB ■ n|| \|| BB BB B B II ■ Naznanilo. Uljudno obveščojem p. n. občinstvo, da sem prevzel z današnjim dnevom zastopstvo zavoda s kefirom „Merantiof" pri Gradcu ter da imam v zalogi vselej sveži liefijr. Prospekti o kefir ju in njegovem izvanrednom redilnem in zdravilnem vplivu so na razpolago. Kefir je za Jetlene in za na želodcu trpeče, dalje za malokrvne in slabotne ljudi uprav nenadomestno •« I O i I ao-B c o, a -ii • * - .s o o g-sg^^-sa a s ■ .p» o^^s^ S S is 1 o fl g ~ 2 .So© .a i -S ~ o 3 2 > rt gW - _ S "O . a _, on t. oo - -~ as Hm o- -'5. g lfiliM||'!II| tU UiH a •~ j- sHMf ■a-as-gi « 2 >-B ? ° t ■ ©V« — iS a? © "3 _ o ■8 - S MU m***********»j i 5 Pekarija in slaščičarna i*Jk*jk***0> a Stari trg št 2L Glavni trg št 6. Jakob Zalaznik Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg stav. 32. SaallMaafWiafilflis>la**llliiJ Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 3 R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. 13 D8D R5 Svojo bogato zalogo vsakovrstnih najnovejših priporočam slavnemu občinstvu ------------ - po nizki ceni. " Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. Peter Keršič 5975 zalogra. in. tvornica vozov v Mislit pri Ljubljani. L Um oldiz za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. Itd. - Glavna zaloga: L; Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling-. ze Lnser-jeY^k Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranja: K. Savnlk. (621—3) Grammophon je najboljši svetovni govorilni aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Grammophon-Automat 6504 v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov »aa ajovsilste. Cena 120 in 130 gld. Jako ^lepo se čuje v daljavo, slasti na prostem. Ploiee Iz trdega apumljm v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v salogi Rudolf VVeber, urar Li|ubl|ana, Stari *x*fj- 10. Mašinist izTcžban tudi v elektriki iftče službe. (695-2) Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „masinisf. Za Velikonoc priporoCa Rudolf Kirbisch-eva slaščicama svojo bogato izbero raznih prelepih velikonočnih jajc iz svile, stekla, pliaa, slame, sladkorja itd., kakor tudi veliko zalogo različnih velikonočnih zajcev, ki se morejo napolniti z bonboni; priporoča dalje atrape, košarice in vsake vrste bonbončke. se dobiva sveža, jake fina gorička pitiea in tltcill ter vse vrste najfinejših potic (673—3) napolnjenih z orehi, medom, mandeljni, grozdinkami in čokolado. Naročila s poŠto se točno izvršujejo. Rupiu rti išče primerna službe kot pisar, uradni sluga ali kaj enacega. Ponudbe se prosi pod ..orožnik" poste restante Ljubljana._(717) Stanovanje pripravno tudi za pisarne s 4 sobami in 1 kabinetom s pritiklinami se odda s I. majem t. I. Vpraša naj se v Gradišču št. 7, I. nadstropje. (688-2) Dobre cenene ure g 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna aa ura In eksportna hiia zlatnin Kost (BrQx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... ■ 1*20 Nikelnasta badilec . . . ,...... n 1 95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlata in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč primarnih pisem. (2758—29) ■Bg IlmtrovatU katalog mMMtmf im %xisinin+ jtrouto. S. 1/2/1. Konkurzni edikt. (665-2) C. kr. okrožno sodišče v \ovrninie§tu je dovolilo otvoritev kon kurza črez premoženje gospe Marije C« orlici*., trgovke z mešanim blagom v Raki. C. kr. deželni sodni svetnik g. Pavel Juvančlč V Krškem je imenovan konkurznim komisarjem, g. dr. Ivan ^Icncinger, odvetnik v Krškem, pa začasnim upraviteljem mase. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 3* aprila 1909 pred- poldne ob 9. uri (pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem) stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju druzega masnega upravitelja ali njegovega namestnika ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z izkazih za svoje terjatve. Obenem se poživljajo vsi, ki hočejo kot konkurzni upniki staviti kako zahtevo, naj naznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna razprava d,o d_ne ±. m.aJ23.il£Si 1902 pri tem sodišču ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem po predpisu konkurz-nega reda ter naj se zglasijo istotam 15. majnika 190t pred poldne ob 9. uri pri določenem likvidačnem roku za likvidacijo in določitev povratnega reda. Upniki, kateri zamude rok za zglasitev, so dolžni plačati vse stroške, kateri nastanejo z novim oklicevanjem upništva ter pregledom naknadne zglasitve, kakor tudi posameznim upnikom ali masi nastale stroške ter so izključeni od ravno že izvršenih razdelb na podlagi pravilnega razdelilnega načrta. Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi namesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do tedaj poslovali, postaviti druge osobe, katerim zaupajo. Likvidačni dan se določi obenem tudi kot pogodilni dan. Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo naznanjale v uradnem listn »Laibacher Zeitung«. Upniki, ki ne stanujejo v Krškem ali pa njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, sicer se imenuje na ukaz konkurznega komisarja zanje na njihovo škodo in stroške vročilen pooblaščenec. C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu, oddelek I., dne 18. marca 1902. „f56tel am Curparl^" na PJleclvi psgr se odda v najem. ~S£Q Isti ima 14 sob in 23 postelj za tujce, popolno krasno sobno opravo, lep gostilniški prostor, stekleno verando na terasi nad zdraviškim vrtom z najlepšim razgledom na jezero, gostilniški vrt in veliko gospodarsko poslopje. Zaradi mladoletnosti lastnice J. Jekler naj se ponudijo oferti direktno na c. kr. okrajno sodišče v Radovljici (68i—a) —*» do dne 1. aprila t. 1. Dosedaj je znašala najemščina letnih 2.200 kron. Najvišja ponudba ima prednost. Natančneji pogoji pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ali J. Peternelu, županu na Bledu. Pomladanske 4 4 4 4 novosti V konfekciji za dame, gospode in otroke priporočata v velikanski izbori Gričar&jVtejač fjitbljana v Prešernovih ulicah štev. 9. ]fizke cene, točna in solidna postrežba. (557-5) Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam ;■»• J. S. Benedikt 13 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska oesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, is tole, jekla in nikla, kakor tudi atonaklh ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najflnojte kvalltata po nizkih oanah. iTovoatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Isvriujejo naj točneje. gjgOj Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: ••Luč v žepu!" Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in f poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah št. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. = Izšla Je brošura: " ■ oj klerikalizmu I * Dobiva sa v „Narodni Tiskarni". * m Cena 10 vin., po pošti 13 vin. išče se stanovanje obstoječe iz 5 velikih, oziroma 6 sob, s 1. junijem ali 1. julijem 1902 v Ljubljani, eventualno v najbližji okolici. Ponudbe z naznanilom stanarine sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,,večje stanovanje". (806—3) ijui ura! V poslopju meščanske bolnice. Vstop s aadnesja trs;«. Pofsrsrjev «ra> Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Samo od nedelje, 23. marca, do všteval srede, 26. marca i Cesarsti grad Schdiibiunn s svojimi zanimivimi sobami in slikovito partijo po Semerinp. BJSF~ /h potovalnih »llkarvkih a a-vodlli, zato bi imela biti zastopana enaka panorama t vsakem mestu. Dr a ar volje ne dajo poj na nI In vlaka* m ur. Itako ge ustanovi fllljolo. Vstopnina za odrasle 4© h, za otroka, dijake in vojake do narednika »t* h. Vstopnice v abo-nementu za 6 obiskov: za odrasle 2 K, sa otroka, dijake in rojake do narednika 1 K. Otvorjeno viak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. ure zjutraj do 9. ure zverer. (707) cilindre čepice in slamnike v najnovejših faconah in v veliki izberi priporoča (521—4) Svati Soklič Klobuk za dečke od 70 kr. do gl. 2*50. Klobuk za gospode od gl. 1*50 do 5.-. Posta)a elektr. železnlee. SliŽS« Velikonočne povojene gnjati o* 2 kilo višje, dalje pristno goriško pinco (6T2—3j priporoča trgovina s Šampanjcem in vinom v steklenicah Ejubljana. J. Ca praUttSCiSS Mestni trg. SSLa^^fl^^^^BaSeSt^S8S^S@ Velika zaloga (114 22) j Styria-,franco .PUCT-^^CTVPTIT hoffer sinov M Pneumatik katere nssdlm po lati ceni, kakor tovarna. skih Peugeot-, Stefanie koles „ H Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, I verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). j £ Najboljši šivalni stroji. Najnižje cen« ln Jamstvo! Z vaein spoštovanjem Fr. Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. o N £~ ev a o ooooooooooooooo o « « o » « « o s « « s o a s o « o o o o Ueliki teden je velika predaja oblek za gospode, dame in otroke p^r za vsako ceno tsu v »Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Jfajvečja izbora! jfajnižje cene! (696-2) Z velespoštovanjem Oroslav Bernatović. P 0 O 0 o 0 0 o 0 o 0 o 0 0 0 o 0 o 0 0 o Anton v Schuster Ljubljana, Špitalske ulice dobavitelj uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča za najnižje kupne cene prav veliko izbero najmodernejših damskih in dekliških jopic, ovratnikov, dežnih plaščev, jako lepih bluz, deških oblek. SSalI« priporoča največjo izbero najnovejšega blaga za damske obleke, angleško, francosko in domače modno blago za gospode, kakor tudi najbolje sortirano zalogo (603-3) platnenega —• o— blaga i. t. d. Ozorci na zahtevanje franko. Veliko zslogo j najnovejših kostumov * # # za dečke priporoča 1701-a) Blaž Jesenko Stari trg. -m ■m ■m M -•j ■m ■m -m rT gm~ „3( Amerikancu !" ~m je geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dn6 1. marca t. I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Tam bode v zalogi raznovrstno 6 |_> Q rgOZ* O S "t blago za dame, svilnato« | pa ziaso obuja IflSasttasa zal°P Prepro£ ici vsesgv m asavaaa« vvraaa 6 koJ|h bogata {zber ,n 2ud0vito nizke cene nad-v dosedaj neprekosni izberi in ceni. $ kriljujejo vse, kar se je kedaj videle. u Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izlozbnih oknih. £ LdajaUlj is odfovovni srodsik: Dr, Ivan Tsvdar. Liotsiai, is Sok »Narodno tiskarne*; 951509