d
v
lilgEDNIŽTVO GLASILA »V AGISU« IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Št. 32	..................... ............ '.........
30 c maj 138 9
Leto V
INFORMACIJA 0 POSLOVANJU ZA PRVO TROMESEČJE 1989
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo dosegli^naslednji Poslovni rezultat:
2.
3.
4.
5.
Prihodki
Od tega: prodaja v državi izvoz
interna realizacija obresti- -realne premije
razni prihodki Porabljena sredstva Dohodek
Obveznosti iz dohodka čisti dohodek
din
t:
ti
V;
i .
S • Osebni dohodki ^ - CD za sklade
41.537.895.033 35.083.367.920 3.543.918.143 1.939.364.946 365.220.291 173.612.424 431.811.309
27 .836.649.991
13.701.245.042
2.362.088.771
11.339.156.271
10.513.002.431
826.153.840
--a- informacija o poslovanju je sestavljena še po starem obračun-skem sistemu. Končni poslovni rezultat - ČD za sklade pomeni v auhu novega obračunskega sisstema. neto dobiček. Ugotovili smo Ea na osnovi še nepopolnih predpisov^ vendar se bistveno ne more
sPremeniti
^ porabljenih sredstvih imamo obračunane stroške inflacije za tastni kapital v višini din 9.006.801.409 .
^ revalorizacijskimi prihodki din 23.815.509.754 in odhodki ^'355.769.909 imamo presežek din 15.459.739.845, s katerim za-Sotavljamo realno vrednost družbenih sredstev, s katerimi poslujemo .
V mesecu januarju smo dosegli slab poslovni rezultat, s trome-ssčnim smo pa lahko še zadovoljni.
uast cen je strahovita in nominalno naše zaloge in terjatve Rastejo. To nas prisiljuje, da najemamo dodatne kredite.
^ času tega poročila nam TAM dolguje 11 milijard dinarjev. Avtomontaža, Tomos in Industrija inport Titograd so drugi večji AoIzniki po 0,6 milijarde dinarjev dolga.
j' prihodnje moramo energično ukrepati, da nam bodo kupci hitreje Plačevali naše izdelke.
tudi na področju proizvodnje je treba z organizacijskimi ukrepi uoseči, da bomo kos naročilom, ki so na našo srečo dovolj visoka.
smemo dovoliti večjih zamud pri dobavah naših izdelkov.
Član PO za. gospodarsko področje Mag. Anton Ilec, dipl.oec.
REORGANIZACIJA SINDIKATA S CILJEM VEČJE AKCIJSKE MOČI (s seje konf. OOS)
Zdaj je jasno, da je množenje profesionalnih sindikalnih institucij sindikalno delo tako zavrlo, da je nova, učinkovitejša organiziranost nujna,
Prepričani smo, da regijski, medobčinski in še kateri sindikalni sveti niso z ničemer prispevali k večji akcijski moči sindikata, prej nasprotno. Sredstva, zbrana s članarino so se tako razdrobila , da nikjer ne zadoščajo za kakšno večjo akcijo. Slednje je še posebej problematično v OOS. Prav to pa je bil povod za izredno živahno razpravo na konferenci OOS. To, da imamo enajst OOS se je pokazalo vse prej kot ekonomično in pametno._
Od tu tudi zahteve po racionalnejši, predvsem pa učinkovitejši organiziranosti sindikata. Predlogov in razmišljanj je več.
Vsa pa so si edina, da je enajst OOS za AGIS preveč.
Ker se o novi organiziranosti sindikata razmišlja na vseh nivojih in bo to brez dvoma tudi osrednja točka dnevnega reda na sindikalnem kongresu, bomo o tem v podjetju dokončno sklepali po kongresu. Do takrat pa se pač moramo truditi vsak po svoji moči. da bomo sindikat ohranili pri ‘življenju-.
Od občinskega sveta ZSS Ptuj zahtevamo, da do 1.9.1989 zastavi aktivnosti za ukinjanje t:neproduktivnoh,? profesionalnih sindikalnih institucij ,
Temperaturo na tej seji je dvignila domnevna izjava predsednika skupščine občine Ptuj, zapisana v 20 številki časopisa KAJ, kjer je bilo zapisano, da delavci OZD v ptujski občini že uživamo komunizem, ker nič ne delamo.
člani konference so bili nad takšno izjavo ogorčeni do te mere, da so zahtevali odstop predsednika skupščine občine Ptuj «
Zdaj pa se je izkazalo, da je avtor članka, v katerem je bilo tudi zapisano sporno besedilo vse skupaj po svoje interpretiral* To namreč trdi predsednik skupščine krajevnih skupnosti Ptuj v zadnji številki KAJ.
M.