205. številka. Ljubljana, v petek 7. septembra. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dan n^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avutrij sk o-ogerske dežele /.»: vs«> leto 10 #ld., *» pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeieu mesec 1 gld. 40 kr. — Za :>jnbljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za je'en meaw- l f;ld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Cetri leta. — Za tnje dežele toliko vefi, koliko. po4tnina zus*a Za oznanila plafiuje se od ćetiriBtopne petit.-vrste po 6 kr., Ae se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. Će Be dv ikrat, ia pu 4 itr., fle se trikrat ah večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifilvu je v Ljubl|Aai s Frana tioirmua bi6i „Gledaliaka utolba* D pravni6tva naj se blagovolijo posiljati narotnihe, reklamacije, n/snaaila, t. j. vse rMiininiatrativ&i« utvari. Zaradi praznikov iziđe prihodnji list v ponedeljek 10. t. m. Miklošičeva slavnost (Dalje.) Ribnica. — Miklošiču učitelju neizmerna hvala, — Miklošiču učenjaku neizmerna slava! Levec. Konjice. — Zbranim rodoljubom slavečim diko našega naroda kličejo burni: živio ! Konjiški rodoljubi. Budolfovo. — Slaviteljem nioža, kateremu se ves u6enj»ški svet klanja in kateri mali slovenski narod poveličava: slava! Dr. Galle, Gutman, Reich I, Polak, Volčič, Reichl, St ari 6, dr. Ferjanfcič v Novem Metstu. Kranj. — Slava slavnemu slavistu prošla vivšemu pred svetom i Slovensko! Čitalnica v Kranj i. Mozirje. — Ob priliki sedemdesetlrtiiice staroste slovanskih jezikoslovcev, veleuma na polji jezikoslovne vede, dovoljuje si odbor občine trga Mo-zirakega izražati najiskrenejšo željo, da bi vsega-mogočni diko in ponos našega naroda, v delu za prosveto osivelega starčcka še mnogo let ohranil v slavo Hlovenskega uaroda ! Anton Goričar, župan. Šofitanj. — Slava zbranim čestilcem naj-1 večjega slavista, trik ratna slava Miklošiću, ponosu Sloveucev ! Blagor trgu, blagor narodu, ki je rodil takega moža! V duhu pri vas! VoSnj ak , KaSič. Varaždin. — DruStvo Dvorana v Varaždinu uče&tvuje dubom znamenitoj svečanosti braće nam Slovenaca, te iz dna srca kliče slavnomu i neumrlomu učenjaku gonp. Miklošiću: živio I Odbor. Đunaj. — V duhu praznujemo z vami vvli-kana slovanskih veleumov. Slava jubilarju! Žtveli njegovi Čustilci! Prof. Brežnik, Puki, Šolar, Gantar, U r š i č , Stritof, Kraigher, Kolšicki. M o.;i rj e. — V imenu okraja (Jornjegiadskega izražam veaelje, da nam je mili Bog dal in še obrani! slavnega veleuma in jezikoslovca, ki je Slovencem in-Slovanom vztjk'd vztrajuosti na polji vede iu dušev-nega napora. Bog ?ivi slavijenca dra. vitezu Miklo šiča še mnogo let! Bog živi ves zbor njegovih t'e-stiteljev! Naj znamenita svečanost daje zaslugam slavo, slovenskemu narodu pa zavest, da veda, slovenska nadarjenost v po^tenem in vztrajnem naporu prežene temo robstva! Gornjigrad 2. septembra 1883. Okraja načelnik: Kad os lav Špende. Mozirje. — Trikratim s!uva veleumu, starosti slovanskih jezikosiovcev dru vitezu Miklošiču k 701etnici. Živeli zbrani njegovi častitelji! Občinski tajniki Gornjegradakega okraja. Tolmin. — Dubom j.ih/novaje slavnost velikanu učenjaka, kli^ejo nuvdušt'tio: Živela slovunska znanost! To 1 m i n sk i akadem i k i. Zagreb. — MikloAič proslavil je ime slo vensko, zato slava mu! Živeli Ćestilci njegovi! Zagreb šk i Slovenci. Pazin. — Pridružujoč se v dubu zbranim čestilcem- MikloŠičevim, klićeva: Bog nam pozivi Mi-kloiiča še mnoga leta! Kob, Nemani č. Vransko. — Zdravstvuj mnoga leta vele-učenjak! Su pun, Cizelj, Kokalj, Oset, Poznifi, GradiSnik. Dob ma. — Slavnega jubilarja ljubi Bog obrani še mnoga leta! Živeli ujegovi slavitelji! Zemljak, Karba. I^ogatec. — Oez hribe in doli naj đoni slava jubilantu! Miči Oruč, Fani Wenc6vsky, Anton KI a n ,j A e k. Rudolfovo. — Zbiuuim ruBtilcem učenjaka slava! Bog ga nam živi še mnoga, leta! Živeli! Novoineška Čitulnica. Slatina. — Slava našemu učenjaku! Živeli vsi navzočni! Učitelji Križevski, Kostrivniški in drugi narodu jaki. Bovec. — Slavu najvećjemu slavistu! SiDion Gregorčič, Ivančič, Kragelj. Kravuuja. 1 Mozirje. — Savmjski Sokol kliče »sluvuetuu slovetiskeinu duševiiemu junaku dru. vite/u Miklo-šiću, ki je ponos in slavni izgled vztn>juosti svojemu narodu, svitlej /.vezdt im polji vede in duševnoga napredovanja, izrednemu vt-likanu, zrna^ujoćemu je-zike sveta, gromovit: Na zdravje ! Josip Li po Id. Maribor. — Velikanu učenosti, Kroesu slo-vanske vede, moj ste rake mu učitelju in očetovskemu dobrotniku učencev kliče: „tisoč^ro slavo" in „uiiio-guja leta" ! večno bvaležni učeiiee in ^'astitelj M a j c i g e r. Tolmin. — Prvaku slovenskih urenjakov kliče: slava! Šest or ica T o 1 in i n s k i h uč itelj ev. ZelI a in See. — Slavnemu slavistu slava! J u si j) Leodovnek. Had gon a. — Gbžalujem, da ne morem biti navzoč. Slavu Miklošif:u! Srćiii pozdrav vsem zbranim! Bor ove n jak, župnik. Sofija. — Zbranim bratom slovenskim na današnji svečanosti slava! Prvemu slavistu slava! Njegova slavu, vafa slava, a vaša slavjanska. Živio slovenski narod! Živio veleslavni inu .sin! I pod Bilkanom se razlega: Slavimo slavnih Slavov .slavo! Slavjanska lie.seda: Bezenšek. Trst. — Neizmerni odkrije se zaklad slovan-ske besede, Miklušič tvoje ime v slavi nesmrtn'j blišči! Cegnar, Vekoslav Vavpo- tič, Žvab, Jereb, Ukmar, Gregomč, Kavčid, Pogo-relec, Čimek. Škofja L oka. — Shivu festileem učenosti! Živio imđ veleum Miklosič ! Narodna Čitaluica v l^kofji Loki. Špital. — Izpod sntžnib plunin Korotana vzklikoem Čestiteljem stožernika vseglovanskega, učitelja nadepolne mladeži, zbranim v slovenske) domovini, v naročji mile matere prirode: živeli! da bode mileje sijalo nam sofiice! Hraftovec, 0 kraj ni sodnik v Špitalu. Š rn a r i j e pri J e 1 ft a h. — Navzo^nim časti-teljem viteza Miklošiča, dike slavjauskib ved, gromo-movit i: živio in slava ! Rodoljubi v Š ni a rij i pri J el šah. Gorica. — Diki slovanskega naroda, prvaku slovanske vede, čestita k sedemdesetletnici Slovenska Ci ta In ica (Jari š ka. Metlika. — Slava prvaku slavistovi Bog ga pozivi fte mnogo let v prid Slovencem in SlovHnom Bploh ! ^itiilnic;i Me t liska. Postoji na. — Notranjci v Postojim zbrani arčno čestitamo. Za odbor: d r. Sterbenec. Velikovee. — Miklosič bodi nam uzor ne-umornega delovanja v prid mile n.im domovine. Njej posvetimo svoje duševne aih\ delujnio neprestano in složno, in v slogi nmn zlatu prihoilnjost cvete. Slava« tisočera slavu Miklošiču! Slavu njegovim čestilcem i Hoče vu r, P od obuik. i Mozirje. — Slava tehi, kinč slovenski! Blaž, Sigi, L i p o 1 d , L a y-k a u f, K o n e!' u i k . K r a u j c , dijaki. Mozirje. — Slovenski veleum stoječ na v/vi-Šenem mestu učenosti in prosvet1.*, <"astit in obču-dovan, slavni vitez Mikiošif na} sveti sorojukom na veke! ('italnica Mozirsku: Rado- slav Škoflek, predsednik. fi mar i je pri JflAati. - Še mnogo l"t nam Bog ohtiini nt'UtrudljivegK pospeš>telju slovunskib ved in prvegu učenjaka našega naroda! Slavit! Rodoljubi o k r a j it S m a r i j s k e g a pri Jnlšah. Ljubljana. — Učenjaku slovanske filologije slavu ! Slava njegovim časti trijem ! P r e d i k a t OreSec, R a j m. Č u č e k. Postojina. — Pri slavnosti v Postojini /brani Ljubljanski „Sokol" kliče vsetn fcastiteljem MikloŠičevim : Na zdrav je! VTalentinftič, starosta. Bovec. — (Jromoviti živio velikemu Blav-Ijencu! BovSka Cjitalnica. K ari ove c. — Prvomu jezikoslovcu, napose slavistu \ njegovim štovateljem urnebesni: živio! Profesor ja: Podgoršek, Vamberger. (Konee prili.) Položaj v Hrvatskej postaje (Ikii na dan ozbilneji, izjemno stinje je pred vrati, (ieneral konjice, baron Humberg, odpo.-lan je v Zugreb kot kraljevi komJHar. da izvaja ukrepe miniaterskega sveta, da zopet napravi mir io red v deželi. Prestalo bode za nekoliko Časa konstitu-cijonalno Življenje, kako dolgo, kdo to ve? „Agramer ZeitUQgu obraća se v predzadnje] številki do vseh merodajnih rodoljubov, uaj sodelujejo, da bode kraljevi komisar čim preje tem bolj odvišen. Še le potem bodu čas kritikovati, kako se je proti Hrvatom postopalo in presojevati, v koliko je bilo posto-panje zakonito in utnestuo. Omenjeni časopis poroča na dalje, da po pred-včeraj zjutraj mu došlih poročilih gibanje in upor v Zagorji naraSča. V Bednji prišlo je do sukoba in pol eskadrona konjikov moralo se je pred razjarjenimi kmeti umakniti po cesti proti Varaždinu, kjer so se združili z drugo polovico eskadrone, prišedso iz Ivanca. Tuđi pol kompanije pehote napali so kmetje v Budnji, Da obeh straueh je bilo več mrtvih in ranjenih. Došla so tndi vznemirjajoča poročila iz Krapinskih Toplic, kjer so se sprli kmetje z žaa-darji in je jeden kmet mrtev, več pa ranjenih ob ležalo. Naposled morali so se žandarji vender umaku i ti in dobili so vojake ti a pomoč, da so raz-podili kmete. li Deseuica in Kraljevca poročajo se tuđi izgredi proti oblastim. Položaj je jako težaven. V Bednji ponavljali so se izgredi. Ljudstvo 6 koli in gnojnimi vilaini oboroženo, zahtevalo je od vladnega komisarja, dvoraega svetnika Utjesinovića, da se odatranijo husarji. Glavni uzrok tej zahtevi je pomanjkanje krme, poleg tega pa tuđi barbarično odvedenje ujetili kmetov iz Stubice v Bistrico, kakor tuđi to, da so husarji sami Ma-gjari. Da je ljudstvo zlasti proti husarjem razvneto, kažejo dogodki v Ivanci. Tam se ie nabrala velika množica ter zabraujuvala, da se ob G. uri zjutraj doMim husarjem izroč» že pripravljeni zajutrek. Ker je množica vedtio bolj narasćala in se vedno bolj pretilno obnašala, odšli so hiisarji po cesti proti Bednji. Uporno gibanje zavzima čim dalje tein širše kroge. Tuđi v Jask: in Samoboru vre, osobito mej kmetskim prebivalstvom. Trgovcu Britcknerju v Samoboru pobili so okna hhiho zaradi tega, ker je v svoje varatvo zaprosil in tuđi dobil šest husarjev v hita. Ker nam nedostaje drugih poročil, naj pri-občinio se, kar v tej zadevi poroča „N. Fr. Pr.", katerej se piše iz Zagreba v 5. dan Beptembra Bledeće: „Uporno gibanje po Zagorji se širi na jako nevareu način. Danes po uoči došla je semkaj depeša vladnega komisarja Utjesinovića, v katerej prosi, da se brzo odpošlje poldrugi batalijon po-možne vojske; le-ta se je s priprežuimi vozmi vred že odkazala. V Sopotu. vrgli so uporniki nazoj žaudaitnerijo in vojake, pri čemer je bilo na obeh straneu mrtvih iu mnogo ranjenih. V Ivanci po-tianili ho ven husar je, doći ni so prijazno vzprejeli kompanijo domaćega polka. V Nagy-Taboru ob štajerski meji se zbira mnogo ljudstva ter se v Podčetrtku boje, da se upor ne razširi čez mejo. Razven tega se je uporno gibanje zopet oživelo v Bednji, pri Sv. Križu in v Krapinskih Topiicah. Sila in beda prebivalstva je tako velika, da mora|o kopri ve kuhati, ako si note potolažiti glad; iu vzlic temu je bilo še le pred šestimi dnemi v ta kraj poslanih 3U davtnih ekjekutorjev." V dan 0. septembra pa se piše istemu listu: „V proklamaciji kralj evega komisarja, izdanej danes popoludne, opominjajo se najprej oblisl-nije in uradniki, da z največjo točnostjo Lpolaujejo svoje doUnosti. Na dalje tse v ujej razvija miloga kraljeve^a komisarja, kuteri mora napraviti zopet red, uhraniti duljnim nemirom ter udeležencem dozdanjih in eventuvulnih prihodnjih izgredov dati okusiti strogost postave. Nh obeh tukajsnjih uradnih poslopjih vzajemne vlade se bodo zopet raz-obesili grbi z uadpisoina v obojih jezicih, kateri so se bili pri pouličnih izgredih siieli, da se zopet restituira željeni ugled države in se z vidnim znamenjem dokaže, da se politična vpraaanja ne dade reševati a pouličnim nasilstvoin; to se mora zgoditi po zato opruvičenih faktorjih. Komisur nago var ju prebivulhtvo k sodelevanju, da se izogne sredstvom sile, katera bi moral v slučaji potrebe brez prizanašauja upotreblje-vati. Konečno se svari verjeti onim, ki širijo ne-resnično vest, da se boce oSkoditi jezik, narodnost ali pa ustavne pravice dežele. — Vsled naznanila o rastočio, nemirib v Gorici odposlali so se danes ob jutranji zori na vozeh voj.iki tjakaj." t Ivan Sergijevič Turgenjev. 4. dan t. m. umri je v Bouuivalu pri Parizu slavni romanopisec Ivan Turgenjev, porojen 1818. 1. v Orelskej guberniji. Pokojnik bil je najslavnejši in menda tuđi najplodovitejši pisatelj ruski, in brez-dvojbeno izmej najznarnenitejših pesnikov in pripo-vedovalcev scdanje dobe. V svetovnej literaturi bode njegovo ima blestelo poleg največjih veleumov; Rusija obžaluje ob njegovej smrti izgubo genijalnoga pisatelj a in uzornega rodoljuba. Njegova mnogobrojna dela prestavljena so v vse evropske jezike, in mnogo so Turgenjeva duhoviti spisi pripomogli, da so se razgnali krivi in nejasni nazori o Rusiji, da je evropsko občinstvo začelo segati po slovanskih leposlovnih proizvodih. Njegovih del število je veliko. Na slovenski jezik preložen je „Dim", „Nov", „Pomladanski valovi", „Lovčevi zapiski", (katere je letos izdala „Matica Slovenska"), „Asja" in „Klara Milic", katero smo v podlistku priobcili. ltazen teh se kot naj-boljša navajajoše: „ParaSa" (1843), „Liza", „Vera", „Gjema", „Marijana" itd. Na pokojnega Turgenjevu srne ponosen biti vsak Slovan, kajti v svojih umotvorih pokazal je, koliko silo, koliko originalnosti ima genij slovanski, da se naše pleme srne po vsej pravici v spored staviti vsem narodom Evrope. Večen mu spomin! Politični razgled. TVotranJe tfežele. V Ljubljani 7. septembra. Predvčeraj se je kraljevi komisar za Hrvatsko, general konjice Ramberg podal v Zagreb. Vćeraj pa ste se v Pešti in Zagrebu objavili cesarjevi rocui pismi, s katerima se grof PejaČević od-1 stavlja banstvu ter niijviaja civilna in voja&ka oblast v Ilrvatskej izroća generalu Rambergu — Ti pismi sloveti: „Ljubi grof P e i a ć e v i ć! Vsled Vaše zo-petne prošnje, predložene Mi po Mojem ogerskem ministru-prvomestniku ter z ozirom na Mojo od-lofcbo s 24 avgusta, s katero sem vzprejel Vašo ostavko od službe bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, od stavljam Vas s tem definitivno od vodstva v refieni odločbi omenjenih opravit, kakor tuđi od kraijevskega komisarijata za Krajino, spojeno 1. 1881. s Hrvatsko in Slavonijo. Podpisala: Fran Josip, Koloman pl. Tisza." — „Ljubi baron Ramberg! V izpeljavo vsled dogodkov v Hrvatskej, Slavoniji in s tema deželama spojeuej Krnj ini potrebnih nar^deb, kakor tuđi za provizorično vodstvo administracije in dežeint* vlade sploh do onega Časa, ko se bode zopet uamestil novi ban, imenujem Vas po nasvetu mojega ogerskega ministra-prvomestnika Svoj im kraljevim komisarjem za Hrvatsko in Slavonijo in a tema deželama 1. 1881 spojeno Krajino. Evtsntuvalno na dulje potrebne instrukcije za dobite od Moj ega ogerskega miiiistra-prvomestnika. Podpisala: Fran Josip, Koloman pl. Tisza." — Ob jednem z banom odstavili se bodo baje tuđi vsi tnje sekcijoki naćelniki, v prvi vrati Živkovit1, duševna glava nHrodni stranki. Ako je rt's, da se generalu Rambergu doda civilni adlatus v os'ibi septemvira Bayera, bi to kazalo, da je provizorij namenjen za dl je časa, da se torej za zdaj še n*kakor ne misli na imenovanje novega bana. Na €>KCkrMkc»in nećejo pr o tižid o vski izgredi ponehati vzlic obsednemu stanu in voja-fikim naredbaiu. Vedno prihajajo še v Pešto iz de-žel^* posamitTiH poročila o izgredih proti zidom, lluj-skaći govore kmetom, da je obsedui stan le komedija, katero je morala vlada napraviti zidom na ljubo. Zadnji ntMniri so bili v Szigetvaru in Šca vnici; potem v Lug os u , Nagy-Kostolany , v Veszprnnu. Niidhipan Griifl je poročil občin-skemu pred -tojniku v N y i r e g y ha z a, kjer se ži dom vsako noč pohijujo okna, da bode trg napoluil z vojuki, ako načelnik ne bode skrbel za red; vsled tega se je ondu ustanovila „mesčanska straža", ki bodt* vzdrževala red. Organ »rbskili radikalcev, „Samouprava", nagovarjal je v številki od sobote ljudstvo, da naj poprime za orožje. Takoj .se je sestalo mini-sterstvo v zborovanje, telegrafovalo kralju Milanu ter posvetovalo se, bi li v očigled takim revolu-cijonarnim mislim trebalo obsednega stanu ali drugih strogih naredeb. V nedeljo večer pa 8e je ta nasvet zavrgel, ter samo dotični list rSamoupraveu zapleniL — Radiknlci so ponudili v novičliberalcem 15 sede-žev. Rirttić doslej še ni odgovori, pa se je nade-jati, da bode ponudbo vzprejel. Volitve v Za j caru in Užici izpale so radi kaićem ugodno, drugje pa so povsod zmagali „naprednjaki". Ris ti će va stranka je baje zt-lo poparjena, izprevidevša, da ima malo privrženeev v deželi ter da odviai povsem od dobre volje radikalcev. Vsi veliki listi ruski izšli so povodom smrti Ivana Sergijeviča Turgenjeva v žalnej ob-liki ter soglasno omenjajo na uvodnem mestu njegove slostvene in politične zasluge. Listi obžalujejo njegovo smrt kot občno izgubo za državo, kajti rus-kemu narodu ni umri samo nujljubši pisatelj, nego njeguv odgojitelj, katari mu ie predoćeval in razla-gal njegove lastne misli V Turgenjevu umri je Rusiji jeden najblažjih državljanov, čegar ljubezen do svojega ljudstva in vera v občno Človeško misijo tega ljudstva ste bile nerazruSljive. Turgenjevljevo truplo se bode po njegovej lastnej naročbi pre-peljalo v Peterburg ter pokopalo zraven groba kri-tikarja in prijatelja Belinskega. — Boravek cara in carice v Kodanji bode trajal blizu mesec dnij. Po povratku carjevem pričakuje se mnogo sprememb v osobji, nekatere ćelo princtpijalnega pomena. Manifest bol|r«rskcg-a kneza naznanja, da je knez v dosego trajnega stanja sklenil ustanoviti poseben komisijon, ki bode imel nalog, s sode-lovanjem ministrov izdelati novo ustavo, katera se bode potem v odobrenje predložila poseb-neinu zboru. — Dopisnik iz Sredca toži v „Tri-biini" o invaziji židov v Botgarijo, katera bode v nekoliko letih, ako (»o.jde tako naprej, postala druga Rumunija ali ćelo Palestina. Šu&njski Židovi, že več stolčtij ondu naseljeni, neso nevarni; a kadar doj • dejo civilizirani židje in sh pomešijo ž niimi, tedaj naj .se pa le gleda, kako se jih otrese. Iz domaćega spora imajo le tujci, v prvi vrati /.idi, dobiček; torej bi bilo iskreno želeti, da sb duhovi v Bolgariji pomirijo ter da se dožene odkrtosrčna sprava obeh velikih strank liberalcev in kouservativc^v. lltiinuiiMlil minister-pr-om^stnik Joan Bratiano, dospel je v torek nn Dunaj, kjer ga je vzprejel rumunski poslanik p). Cirp Kmalu po prihodu obiskal je s Carpom vred ministra vnanjih stvari Kalnoky-ja ter bode danes ali jutri potoval v Gastein, kjer biva zdaj knez Biamarck. To poto-vanje nekoliko pod pira trditev, da je kralj Karol v Berolinu in im Dunaji napotil sporazumljenje ter naslon Rumunije nu obe srednjeevropski velevlasti. DopisL Hz (gorice, 3. septembra. [Izv. dop.] (Pogreb grofa Chambord-a v Gorici.) Danes ob 9. uri pričel seje iz Gorifikega kolodvora sprevod grofa Chamborda-a k večuemu počitku na Koštan-jevico. Pogreb je bil res kraljevski, kakeršnega ni še videla Goricu. Že par dnij kazalo je naše prijazno mesto ne-navadno lice; vsakdo je takoj ra/.videl, da se mesto pripravlja na nekaj nenavadnega. V mestu srečavajo se tujci, katerim se že od daleč pozna, da so tu nenavadni gostje. Vsak nov vlak pripeljal je še zrni raj novih in toliko, da so vlaki imeli mnogo za-mude. Po hotelih so vse sobe oddane, po krčmah je povsod jako živahno življenje. Na cesti od kolodvora v mesto in po mestu, koder se je sprevod pomikai, postavljena so visoka praporišča, raz katera vihrajo crne zastave. Ulice, koder ide sprevod, so vse s crnim ali črno-belira platnom preprežene, iznad plinovih svetilnic, ki so bile mej pogrebom prižgaue, vihrajo črno-beli trakovi. Stolna cerkev in cerkev na Kostanjevici sta popolnoma čruo prevlečeai; sredi stolne cerkve je pa napravljen visok mrtvašk oder, no katerega so položili truplo ranjcega grofa; na stotine sveč in grbov zaljša oder. Tuđi kolodvor, kamor so danes ob 8. uri rakev pripeljali, je bil dostojno opravljen. Soba I. reda je bila povse crno preprežena, uhod io ižhod sta bila s črnimi prepro-garai in grbi tapecirana. 99" Dalje v prilogi. "W Priloga „Slovenskemu Naroda" St 205, 7. septembra 1883. Kraalu po 9. uri, ko je dospel vlak iz Dunaja, kateri je pripeljal namesto napovedaoega cesarjevega brata kneza Thurn-Taxis-a kot zastopnika Nj. Veličanstva, pritel se je sprevod proti stolni cerkvi pomiknti. Vojaki so napravili Špalir od kolodvora do stolne cerkve. Sprevod ae je vrstil v sledečem redu: Križ, ta njim veteranska godba in jeden oddelek vere-ranov, 24 6rno opravljenih sirom ako v, sironm4nic;i, sirotišče, zavod gluhonemov, vojaska godba, zastupstvo ljudskih Sol in otročjih vrtov, italijansko pod-porno društvo, različne bratovščine, mestna godba, dubovščina, na čelu jej gospod knezoškof dr. Alojzij Zorn, kateri je nalašč h pogrebu v Gorico prišel. Za njimi konj i k in voz, v katerim je bil red sv. duba, sadnji te vrste, kateri se mora po redovnih pravilih voziti in ne nositi. Na krasnem mrtvaškem vozu, pred katerega je bilo upreženih šest navlašč za ta žalostni slučaj nakupljenih, crno ogrnjenih konj, ležala je rakev s crnim mrtvaškim prtom pokrita. Za rakvijo korakal je knez Thurn-Taxis, kateri je prišel namesto nadvojvode Ludovika Viktorja, za njim zastopniki druzih držav; njim so sledile franco-ske deputacije, Tržadki namestnik, tajni sovetniki, višji oficirji, mentni župan in mestni zastop, okrajno glavarstvo, različni uradi in nad 2000 Francozov a zastavami, venci, lilijami itd. Sprevod je sklenil zopet oddelek veteranov, kateremu je sledila še ceJa vrsta voz. Pred Frttncozi je bil velik voz, obložen z naj-krasnejšimi venci. Okolu 10. ure dospel je sprevod v veliko cer-kev, kjer je bral gosp. knezoškof sv. maso in na to opravil navadae molitve po mrtvih. Uhod v cerkev dovoljen je bil le onim, kateri so se sprevoda ude-ležili in takim, kateri so dobili od županstva dovo-Ijenje. Pri vsem tem je bila cerkev tako natlačena, da dosti pogrebcev ni moglo v cerkev. V cerkvi je ostala rakev do 5. ure popoludne, mej tem časom je bil ubod v cerkev prost. V jednakem redu so spremili po 5. uri truplo ranjcega grofa do franci-škanskega samostana na Kostanjevici, kjer ostanejo do 4. t. m. fraucoski duhovniki, katerih je bilo lepo Število tukaj; opravljali bodo molitve vso noć. Še le zjutraj po hv. maši prenesejo rakev v „žerf" pod velikim altarjem, katerega so v zadnjem Času raz-širiii in popravili. Na levi strani v onem žerfu na-bajajo se rakve kralja Karola X., njegovega sina vojvode AngoulemsUega in njegove soproge, na desni pa je rakev vojvodinje Parmske, poleg priđe še ra-kev ranjkega grofu Chambordn. Tam ostane tuđi še prostor za soprogo blHgega grofa. Gorica se je resno potrudila, da je dostojno spremila k vernemu počitku blažega gospoda, po ka-terena je imelo mesto mnogo /aslužka, brezštevilno revežev pa zdutir-h podpor. Jedni iu drugi ga bodo zelo pogrešuli. Naj počiva v miru! 1% Zagreba. G. septembra. Denašnji dan je v bistorji politifnega razvitka Hrvatske zelo vazen, čeravno žalosten. Z denušnjim đnem, namrec 6. septembrom 1883. po Kmtusovem rojstvu, stopamo v novo ero brezustavno, v ero voja^ko. Ko ae je pred 2 letomu vojuSka Krajina združila s svojo materjo zemljo, smo ae temu vsi veselili kot nedolžni otroci, kedar jim oče kai lepega z božjega pota prinese Ban grof Pejačevć, čegar popularnost je že preeej bila padla, slavil se je na vsa usta kot rodoljubni ban, ki je vojuško Krajino zojiet združi 1 a civilno Hrvat sko. Kdo bi ?i bil takrat misi i 1, da predno bodo krajiški narodni zastopniki stopili v deželni zbor, ae bo civilna Hrvatska že poprej združila z nekdanjo vojafiko!! Danes je zares tako. Vsa Hrvatska je danes v o j a 8 k a Krajina. Na čelu jej je kr. po-verjenik, zapovedujoči general b.tron Rumberg, in vsa uprava T' vojaških rokah. Konstitucija teduj z de-našnjim duem za Hrvatsko, toliko slavno kraljevino, preneba — na koliko časa, tega za zdaj uobena živa duša ne ve. Mafijari nam po svojih časopisih poročajo, da je trajanje vojaške uprave le od nas zavisno: hko borno mirni, ubogljivi, se nas bodo Magjarje te usmilili ter kr. poverjenikn od avtonomne uprave nazaj poklieali; te bomo pa le količkaj življenja pokitzovali. ne bo o našej domačej avtonomnej upravi Bog ve koliko let ni duha ni sluha. Smo li iu kako amo {živi. mislijo naši „bratje Magjari" uaj bolj videti tiati dan, ko se bodo zajednički grbi / magjarskimi napisi na financno poslopje zopet in sicer slovesno pribijali. Dan ražobeSenja magjarskih napiaov bo pri nas dan slove^nega pogreba naše ustave, ki bode — kakor se nadejamo — prav gotovo z velikim si jajem kmalu zopet iz groba ustala. V tej nudi bo hrvatski narod tišti trenutek, ko uo magjarske uapise zopet dobil, to uepoBtavnost pasivno sprejel in bode čukal, dokler mu sine solnee boljše bodoĆnosti — Kon-stutovati mi je, d* hrvatski narod nikdar ni bil tako složeu, kakor je zdaj. V tem hipu je na Hrvatskem le jedna stranka in sicer stranka neodvisna — narodna. O Magjaronih ni duha ni sluha. V tacern po-litičnem položaji puč ne bo mogoče dolgo vzdriati eedaojo žalostoo situvacijo, katera bo prav gotovo v prav kratkem času morebiti z& zrairom prestala. Danes tedaj prevzame kr. poverjenik general Ramberg vso upravo v evoje vojaške roke. In ravno danes se pa tuđi začne zborovanje narodne (dozdaj vladine) stranke deželnega zbora. Privrelo je poslaucev v to zborovanje iz Vaeh stranij. Kaj bodo počeli, kaj bodo sklenili in bodo li sploh kaj akle-niti smeli, se še ne ve". (Zborovanje mej tem pre-povedano. Uredn.) Vladina stranka vso odgovornost današnjih naših žalostnih političnih raznier na sebi nosi in prav, popolnoma prav je, da svoje dosedauje postopanje obžaluje. Ko se je v deželnem zboru v interpelacijah iz razuih stranij naglašaJa protipostav-nost v raznih formah, ko se je jasno in glasno s prstom pokazalo na magjarsko postopanje, s katerim so v nagodbenej postavi §. 66. glede Reke po-naredili, na vse to se je vladina stranka skupuj i grofom Pejačevićem le aristokratsko posmehovala in, ko je baron Živković ustal in z nekoliko sofhtiko branil magjarsko previdnost, modi ost, magjarsko skrb in požrtvovanje za uboge Hrvate, mu je vladina stranka zrnirorn v roke ploskala in njegove sofizme s svojim magjarskim nigenu odobravala. Mislila je, da bo ztnirom tako trajalo in da sijuj nje-nega vladanja nikoli potemniti ne more. Čaši so pre-veČ resuobni, da bi tej stranki ziiaj vse njene pogreške očitali; dosti je, da je v praveni času uvidela svoj krivi pot iu ga obilovala. PriporoĆamo jej le stanovitnost, da jo ne bomo morali zopet zuvračati z lastnimi njenimi besedami in izjavami, kakor smo zavraćali nekatere, ki so znuni septemberski manifest 1. 18G'J podpisali in se potem na to newo več spominjati hoteli. — Iz dežele dobajajo vnaki dan prav žalostne vesti. Varažtlinska io Zagorska okolica je vsa na noguh. Ako vprašttš kmeta, zukai se „punta", pravi: „Žuto, da bo jedenkrat konec ali našemu življenju, ali pa matrjarskej sili. Mi nereino — pravijo kmetje — da bo na uačem grbu krona s potrtim križem; križ, to sveto znamenje na^e vere, povsod ravno stoji ; zakaj bi baš ua našej kroni bil potrtV M'igjari — dostavljajo kmetje — hočejo ćelo, da jim Hrvatje od svojih brk davek plaćamo. Iulor nosi dolge brke, bo 5 gld. davka plural, za lnanjAe brke se bo plačaio 4 gold., in kdor nikakeršnih brk nemu, bo tuđi plačal 3 gold. davka na leto." Kdo je zatroail te brrzvestne laži mej ljudstvo, se ne ve. „Agramer Zeitungu meni, da prihaja ua sejme mnogo prebblečenih burantačev in mešetarjev, katerim ni mari kupci ju in trgovina, teinveč le hujskanje in fičuvanje. Kmet bi ne da dopovedati, da vse to ni res; on je v zdvojnosti, dolžan ua vse strani, zraven pa hude letine itd. Bodo li in na koliko časa bajuneti mogli mej tuko mislećimi kmeti vzdržati mir, ho bo ktnalu videlo. Vsi razumno misleći rodoljubi ho muenja, da bi se morala situvadja hrvatske kraljevine proti Ogerskej popraviti, nagodba revidirati, materijalno breme, katero je Ogerska Ilrvatskej na-tovorila, oiajšati. Vse to bi se pa moglo le v de-želuem zboru popraviti in urediti, ki je pa, kakor veste, na nedoločen čas odgodjen. % Dunaja ;"), septembra. |Izv. dop.j Na Dunaji in v njega okolici ponavljaju se poslednji čas kar zaporedoma silni po?ari. NajhujSi bil je žudnjo nedeljo v IX. mestuem okraji, v tako imenovani Rossauerliinde, ki je trajal ćelo popoludne, ce!o i.oč in še drugi dan. Zgorelo je več hi6 in na tiaoče in tisoče sežnjev drv za kurjavo. Škode je baje najmenj 1 milijon forintov. Kako je požar Dastal, se za gotovo $e danes ne ve. Često se trdi, da je bilo podneteno. Isto noč (od nedelje do ponedeljka) nastal je tuđi požar pri južnem kolodvoru. Gorele so skladbe polne sena firme Abeles, Wetzler i. dr. NocojSnjo noč nastal je zopet strašen požar v Nusadorferlande, in sicer okolo 11. ure po noći. Zgorelo |e zopfct več tisoč sežnjev drv za kurjavo (lastnina grofov Falkenhayna in Thuna). i^kode je baje 100 O00 forintov. Oi»euj je bil baje podneten od zločinske roke. In bivši teden je bil strašen požar v Matzlein8dorfu, ki je tuđi prouzrocil veliko škode. Razvidno je, da to neso slučajni požari, tem-več zločinski. Izgredi so ponehali, in pred sodnijo vrši se ravnokar razprava o zadnjem velikem izgredu preci policijsko direkcijo. Delavski in drugi revolucijonarci ne mirujejo in, sodeč po silnih izgredih onkraj Litave proti zidom, na Hrvatskem proti magjardkemu grbu in brezsrftnim eksekutorjem, a tukaj po ponavljajočih ae delavskih nemirih in seđaj po po^arib, rekel bi, da živimo skoro v času popolne anarhije. Kaj nam prinese najbližnja bodočnost, nihče ne ve. Veselje, ki je zavladalo vsled veselega dogodka v cesamkej obitelji, kali pa naj več sovražno razmerje mej Magjari iu Hrvati. Da stoje Hrvati na potu nagodbe in prava, potrjujejo razni trezni glasovi. Cera vno je za sedaj zmagala ogerska vlada, bode ta dogodjaj Tiszovo ministerstvo znatno omajal; govori Ae ćelo, da bo minister Szaparv, ki je zraven Davida naj več zakrivil hrvatske izgrede proti Ma-KJarom, v kratkem moral odstopiti. Protivladne stranke na Magjarskem pripravljajo so na občni napad na Tiszovo ministerstvo in kdo ve, koliko življenja mu je še prisojenega. PredvČerajšnja kouferenca, katerej je predsedoval cesar, odločila je, da se na Hrvatskem z>i nekaj časa suspenduje konstituci-jonalna vlada. Za kako dolgo, nibče ne ve. Pravijo, da bnde to od Ilrvntov odvisno. (ieneral kavalerije ltamberg, ki je bil tu, namenjen je za vladnega komisurja. Kakor žalostno je tako nadvladje, vender bode najbrž Hrvatom v koriBt, Magjarom pa v pogubo. Morda je ravno ta cesarjeva, določba, ki je volila srednjo [>ot, narodna rešitev za Hrvate. Stranke se mej tem lehko zjedinijo, možje, ki so oklevali, postali bodo odločni, in ljudstvo bode, ker poučeno, prihod-njič lehko volilo, ker bode memla le jedna stranka v vsej Ilrvatskej, namreč narodna. Ča znamenja ne varajo, bodo pribodnjiČ Hrvati in Srbi na poli-tičnem polji bojevali skupen boj proti magjurskej preširnosti in krivičnosti. Danes je svečan kr.st najmlajše nadvojvodiuje v Lakisenbur^u. Na Dunaji vihrajo nekatere cesar-ske in belgijske zastave, pa jih je prav malo. Morda radi tega, ker od davi dežuje. Ravno sem zvedel, da je včeraj meščan v IX. mestnem okraji, E r nd t, pod durmi svoje hiše naSol pismo, v katerem se grozi, da bodo njemu, TrolI-maiiu ia c. kr. sinodkarmci zanetena poslopju. Ti po/igalci so pa še navrli poetični, kajti pismo kontu je z verzom: „\Vir sind uusur • 2 /Jatom*; Pelc Ivao iz Kibnice, s srebrno 8vetinjo; Grjol Lovro, župnik pri Sv. Gregorji, a srebrno svetinjo; Boje Ivan iz Nemške Vaši, s srebrno svetinjo. — V Šent Jarneji pa so bili dne 5. septembra odlikovani: I. Za kobile z žrebeti; Vrtacič Fran iz Pristave a 7 zlati; Dvornik Ivan s Krške V«ai, s 5 zlati; M a j c e n Ivan z Ivanjega Dola, s 4 zl.; G r i 0. a r Jos. iz Malene, s 3 zlati; vit. Fichtenau Toussamt, graščak v Volavcah, s 3 zlati; Smerekar Anton iz Radovelj, s srebrno svetinjo. — II Za mlade; obrejene kobile: Fabijau Fran iz Spodnjega Grudišča s 5 zlati; Krhin Fran iz Doldja, s 4 zlati; Maj cei j Anton u Šent Jarueja. s srebrno svetinji); Tavčar Mariia iz Šeut Jarnejaj a srebrno svetiujo. — III. Za jedno- In dveletne kobile: Smola Anton, grašćak iz Grma, z 2 zlatoma; Klanca r Ivun iz Šmarjete. z 2 ziatoma; Globivnik Josip iz Strne Vaši, z 2 zlatoma; Grm Ivan, župnik v Škocijanu, a srebrno svetinjo; Vid mar Anton iz Prapreč, s srebrno svetinjo; Reče I j Fran iz Prekopja, s srebrno svetinjo. K. k. Landes Gendannerie-Cotnando Nr. 12. ad Nr. 907. An die lobliebe Redaction der Zeitscbrift „Slovenski Narod" in Laibacb. Unter Berufung auf §. 19 des Pressgesetzes vom 17. Dezember 1862 ersuche ich uaehstehende Berichtigung in die zunachst erscheinende Nummer der Zeitschrift „Slovenski Narod" aufnehmen zu wollen: In der Numraer 172 der Zoitschrift „Slovenski Narodu vom 30. Juli 1883 vvurde in einer Original-correspondenz aus Gurkfcld ddo. 28. Juli 1883 das Benehmen des k. k. Gendarmerie Wachtmei:iters Wagner bei eiuem Brande einer abfiilligeu Kritik unterzogen. Laut Zuschrift der k. k. Bezirkshauptmann-schaft Gurkfelu vom 10. August 188:5 Z. 8336, als Dienstbeborde der in ihrem Bereiche aufgestellten k. k. Gendarmerie-Po8ten, war jedoeh das Benehmen des Wuehtmeisters "VVagner bei dem fraglichen Feuer weder ein instructionsvvidriges, noeh ein dentrtige.s, dass irgend jemand lierechtigten Grund gehabt hattr, dasselbe einer nachtheiligen Kritik zu unterzieben. Laibuch um 15. August 1883. G r a m p o a c b i c li, Major, Slavno uredništvo! Vsled prinešene novice v v^em fiastitem listu od 22. t. fh St. 191 „Na Ljubljanskem Gradu" v oddelku: „domače atvari", čutim se dolžnega ozi-roma na $j. 19. postave za tisk v poravnavo vašega ravno omenjenega poročita za razglas sledečih vrstic prositi : „Da bi bilo zapovedalo oskrbniStvo c. kr. kaz nilnice rui Ljubljanskem gradu, naj se cesarska pe sen pri božjei službi dne 18, t. ni. le nemSki poje ni resnica, resnićno je I*1, da se je zaukazalo to pe-sen o godu in o rojstnem dnevi Nj. Veličanstva našega presv«tlega cesarja slovenski in nemški peti in .sicer iz teg* uzroka, ker se v tukajSnji kaz-niinici već nemških kaiujencev nehaja — ne pa le s'ino jed-n in še. ta protestant, kakor vaš list ornenja.1* ^Zakai se to poveljo od oigovornega uradnika ni spol ml), dokazala bo n v te| reći ?.e začeta disciplinarnu obriivnuva." C. k r. o s k r b n i 4 t v o k ^ / n i I n i c e v Ljubljani, 24. avgusta 1883. Bernhauer, ravnatelj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj f>. septembra. Danes ob 1. uri popoludne krstil je svezano knezo-nadskof dr\ Ganglbauer v gradu v Laksenburgu novorojeno nadvojvodinjo. Presvitla cesarira bila je kumica. Novorojena nadvojvodinja dobila je krstno ime : Elizabeta, Marija, Henrijeta, Stefanija, Gizela. Dunaj 6. septembra. „Wienerzeitung" : Na podlagi po vodji pravosodnega ministerstva stavljenih prodlogov za pomiloščenje pomilostil je cesar dvesto in dva obsojenca ali deloma ali pnpolncni. Zagreb 7. septembra. Danes opoludne grb z magjarskim napisom tihoma iznenađeno razobesen. Ulica se napolnjuje z ljudini. Zagreb 7. septembra. Grbi z dvojezič-nimi napisi danes opoludne z asistenco oddelka lovcev mej sviranjem godbe obešeni na finančno poslopje, pred katero straže postavljene. Mesto mirno. Dunaj 7. sept. Povodom redarstvene prepovedi ljudskih shodov nastale so po noči demonstracije delavcev. Kljubu prepovedi sešlo se je nad sto delavcev v društvenem prostoru. Izgrednike, ki so na stražo kamenje metali, razgiiiili so kinalu vojaki in policija. Deset osob so prijeli. nWiener Zeitung": Sklicuje se: deželni zbor gališki v 15. dan, gorenje-avstrijski v v 17. dan, moravski v 25. dan t. in., deželni zbor Tržaski v 8. dan oktobra. Duna| 7. septembra. Za nedeljo name-ravani izlet delavcev na Bisambcrg prepovedan. Budimpešta 6. septembra. Uradili list objavlja kraljevi ročni pismi na Pejačevića in na liamberga-a. Prvi odpusča se definitivno z banskoga sedeža, slednji imenuje se kraljevim komisarjem, da izvede potrebne naredbe in za-časno vodi deželno vlado, doklcr bode zopot možno nastaviti bana. London 7. septembra. „Standardu" po-roča se iz Hongkonga: čuje se, da so bili Francozi na novo tepeni pred Ilanoi-om. Ne-kaj franeoskih vojnih lsulij plulo je po reki ^ori proti Sontay-u ter so streljale na utrjenja crnih praporov. Po več ur trajajočej brezuspeš-nej kanonadi morali su se iimakniti nazaj, izgubivši 12 mrtvih. Novi York r». septembra. Včeraj bil velik vihar na obali Nove Anglije, ki je po-škodoval mnogo ladij. Veliko ljudij je poginilo. Pogreša se trideset hulij. Narodno-gospodarske stvari. Gesta čez Lužarje. /.Htlujih »ivunviht let .so se o pr*'lo/itvi ceste 5t.'z Lu^urje inor'M) trudili okrajni cestni odbor VelikolaŠki in nekateri lesni trgovi iz Lo*ke«a, Velikolrtškepa in Ribni^kega okraja. Z /»iruženirai močmi okrajnega ceatnega odbora in tfh trgovce? se je n'ijprej pred Stirimi leti prHnž'U ('.»»sta i^hz Veliko Slevico. Slavni deželni odbor km niski je preložitvi Velikosleviške ceste dal iz 'ieželnega zaklada 2000 ftld. pudpore samo pod t^m pokojem, dii okrajni cestni odbor La^ki takoj prione d e-la ti na to, da se preloži tuđi i\ esta ftez Lužarje (dež. odb. razpis s 4. decembra 1871, At. 6205). Po dovršenih osnovnih delih ob«>ta deželni odbor v tem razpisu deželno pod poro cesti fiez Lužarje. Z razpisom s 7. decembra 187:5, i^t. 4457 spet deželni odbor pozivlje okrajni cestni oitbor VelikolaSki, da naj prione a tehnita'mi pozvedbumi, kako bi se preložila cesta čez Lužarje, da nnj dalje predloži nacrt in proračun ter da naj prosi podpore \a dnžrlnega zaklada. Na to je okrajni cestni odbor Laški ditl trasirati novo cesto čez Lu'/.arje, zdelati niitančeu nnćrt ter sestavit" podroben proručun. Po tein nacrtu bi imela nova proga HiSO sežnjev dolgosti ter bi stal.'i okoli 7182 f>ld. Strmec novi cesti bi bil deloma 1 pulec, delomii ;J'/a io 4Va palca nti seženj, v tem ko ima zdanje, cesta |>o 3O do 24 palcev strmea na seJtcnj. Vs« t« om z 10. januvaria 1882 st. 7354 de 1881 odgovoril, du „unter dem Vorbe-hulte der demnilchst erfolR^nden itesehlussfassuiiK Uber das vor^-lngte IJniU^ungspnij^kt n:ich vorg*1-nomm*jiHr Priifuntr Hurch diis hresige Itnunnit und /WJir erfordt'Hitiben Falls mittHst Vornahrne eines Ijokulan^enscheines an Ort umi Stelle" — de^clni odbor ra>l tla. ctsttiemu odboru 3000 Kld. podpore za. to prepotrebno novo cesto, polovico kadar se cesta pro*lere in fundira, polovico pa, kadar bode /.vršena, cestu odobrena. Da bi «e cesta fiez Lužurje prej začela delati, izjavi! je neki tukujAnj* posestnik in trgovce okraj-nemu eestnemu odboru Velikola^kemu. d* mu hoće on brt'7. obrestij takoj posuditi od deželne^a od-hora obl'ubljenih H0O0 tih\. iu da je pri volji tuđi ostale .>troSk«* /a preložitev ceste /.uhititi pod tem pokojem, da mu to posojilo o svojem ftasu vrne de-j'eliu zaklad v vnesku 3000 ^ld., ostali zimsek pa c. kr. «l-ivftiii urad v Vel. Laščuh iz cestnn priklade, ki bi jo bilo za to cesto Vclikola&omu okruju pla-^■"vati. Vrhu te^a je ravno tišti posestnik i^javil, da ho^c zti preložitev nove rv ste br ez p hir no prepustiti ves svet, kolikor bi Alo nove ceste po nje-govem zemljici. Pole« tenu so nekateri trgovci in posestniki v VVlikolaškem okraji za preložiti*v te ceste radovoljno podpisalt izdntne svote. Vidi se iz te^a, da je tako potrebnu pn*ii u>: odob" in iiiiinerovane nove crte na .samem mestu in kruii ne ogleda. I'reverjeni 8i«o da bi bil »lavni deželni odbor v Hvojcm i'Hzpisu /dne 10 jauuvurja 1882, št 7.'154 de 1881 obljubljeno konerno razaudn*« o h«'-itu že zdavnaj i/rektil, ako bi ne bile prišle vm»s nove dezeluozbornke volitvo, d^želna tsUvno^t o ptiliodti cesarjrvem itd. A zdaj je slavni d»vi'lni odbor po-uilajt'n. Novi, deluvni možje hcmIć v ii'mti. Prosimo ga :iatorej vt. vsega srca, u\xj vzame v svuj" r»kf to velevazno stvar, ter naj nadaljuje d< Id lani, I; jer |e njegov prednik prestal. Prosimo ga |ue«l vsem, nuj Ae letosnjo jesen posije gospoda drMntva inž«j-mrja na Lužarje, da si ogleda nainernvano |irf!o/itijv ter poteni to že toliko let zuivlaftevano pa tako silno potrebno stvar tako posp^fli, da se bode vsnj pri-hodnjo pomlad gotovo za^lo prclaumije Lužar-^ke ceste. Ven Laski in Itibniski okr;i| — k;i/ pravim vsa zapadna Dolenjska iu velik del Notranj-ske bi hvalo vedela sluvncinu dežeinemu odboru, ako bi to preimenitno stvar nuino, t i. gotovo Ae lotos rešil, da bi ne delo spnmladi ino^lo [trićeti na novej cesti, ki bi mnogo koristila v-tej dcži*li, jako pospesevala trgovino vse /aduje DolcnisU«* in No-tranjske, a najveČ dobička nosilii volilcin v Itib-nisk^m, L'iskeni, Loskem in Logaskem oknji. Od slavnega deželnegs zbora pa prif-akuieiro. da bode namerovanej ceati obljubljeno svoto .iOOO gld. Š(^ /a netkaj povi^al, saj je ćelo Hihinšk^inu c**st.nerau odboru samo za v/sdržavanje stare custe |>od JJon-. H»'|jUunhrii. Kiropu: \'U-hoIi! i/. Trstu. — Si-ver iz Piilja. — Ijoner \7. Trst,a. lhr; Mloua : Kitullit-k'^ur iz (ir.idca. — Maet/.er \z Kočevju. Metoorologično poročilo. 3 Č« opa- brtSrSra Jj^' J*', Neho krlna" v q zovanju v mm peratura trovi min ^ 7. tiutraj 7"29 25nnn. 4-l4-3°C si. jz. dei. 25-60min.i » 2. pop. 730-35bm. i-hl78°C si. vzh. obi. J^ 9. ivefier 73172 mm. + 12-8«C bL sev. obL dežJa--£ 7. zjntraj 731 19mm. + 12-8»C si. vzh. obi. i^Oa«. g 2. pop. 734-85ini!K 4-13-5»C sljvz. obi. ^ 9. zvečer 734 26iBM«. +13(2°C sl.vzh. obi. đežJa- Srednja temperatura obeh duij je znaSala -f- ir>0° in ■4- 18-2°, za 10° in 26° pod noruaalom. Tržne cene v IJubJJaiit dne 7. septembra t. I. £ld. kr. i Ffienica, hektoliter......... 7 80 Bež, „ .......... 5 4 Je£men „ . . ...... 4 6 Ajd?, n ......... 4 71 Proso, „ ........ & 4 Koruza, „ ......... ft 60 Leća „........ . 8 60 Grah „ ......... 8 50 IHžol „ .........10 — Krompir, 100 kilogramov....... 2 | 90 Maslo, kilogram........— 94 Mast, r ......- 88 Špeh frišen „ ........— i 72 i. povojen, „........""II? Surovo luaBlo, r .... ... — oo Jajca, jedno............— 2*/i i Mlnko, liter............- - 8 Govfije meso, kilogram......— 60 Telefje „ „ ......— 56 Svinjsko „ „ ......— 58 Kodnunovo „ „ ......— 32 1 Kokofi............— 3ft I Golob.............— 17 Seno, 100 kilogrumov....... . 1 96 Slama, „ „ ....... 1 69 Drva trda, 4 kv. metre .... . . 6 50 ■ „ niehka, rr „ ....... 420 UD xx .tt\ »j ns is: ~rv "b O2?ss a. dne 7. septembra t. i i'I/.virni* :>ll#i»:r>-fi0'TH) porodilo./ J'apirriH renta . 77 siri. 85 I ■ iSrahnia n*nta . 78 30 , /■»ta ic.ut.ii ... .... »9 , 05 „ f" „ u.au-na u lita..... . 92 , 90 Ak'-ijf narodiif banki' . , , , , KJi> n — „ Kmiiirne akcija .... . . 2h8 „ 70 Ln.'iion . .... . 20 . 05 „ Napol. ...... M .. 51 >/i » C. kr. cokini . . . . ., ti 7 „ NodihU«« marke . , ".« „ 50 rt 4<\o diž;iviu! srt'č^e i/. 1. 18f>4 250 g\\\. 120 , 25 „ Državne srečk*' iz 1. 1H«>4. UK) gld. 1(J8 „ 25 4"/u :tv8t.r. zlatu r»»nt.a. davka prostu. . 99 „ 25 Obruka zlata ient»i ii°/u......118 „ 80 ""'„ . . . - 86 „ 30 „ papirnu renta f>0/u ... 84 n i».r> 5°/0 štajerske zeroljiftč. odvcz. obli«. . . 104 , 25 „ Dunava re^. srećke 5°/„ . . 100 g\d. 114 . 25 Zemlj. obć. avatr. 4V,°/o »ln-ti zant. listi . 118 . 30 Prior. oDlig- Eli/abetine zstpad. železnice 107 .30 , Fr '»r. obli«- Ferdinandove sev. ieleznice 105 « — „ Kreditne srećke......100 gld. 16» „ f)0 Rudolfove Breftke .... 10 „ 20 .— Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 105 » 50 Trammway-dru8t. velj. 17() gld. a. v. . 229 . — Tužne^a srca javljava žalostno veBt o smrti I I najino preljubljene Merke I OX.QE, katera je danes dopoludne ob 93/4. uri v f> meeecu I svoj« dobe noirno v Bogu zaspala. I V Ljubljani, dnć 7. septembra 1883. I Robert Hohn, I I tajnik pri ravnateljstvu juhie železnice na Dunaji. I Beti Hohn, I žalitjoči starŠi. (580) I Poslano. f4i I €>GLAVNO SKLADIŠTE I I poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I I I ku IzkHitB Ilek proti trajnom k«il]u plućevlne I I I ttlaiioa bolesti grkljana I proti nehurnim katara, I 'g'JSSg'" (PASTI LLEN) I MiwiM kMt Hinke Mattonija oururi »»hu c««koj>. I I Na elikćto iit smiiimIi, | ^.! ;' T , ' ) [v^ i ' I I kukor kažu podoba, jjnV ' I I "* ~ ' r> >.'*■• ■ I I treUu OHtro |»»xit.i. l ■■ I Dečko, 16 lut star, kateri j«; dvt* rt'iilki in jedno teto trgovinske Sole izdelal, slovenskima in nciu&kept jezika zniožen. se ponuja trgovinskim liiflain kt>t, tifieiuiu. Ponudbe Hpiejeniii A. Alviua v Orkultl. ^587—I ■ Velik vinograd v HtmfA9 mtsproti Kiiniiitiji; vani, lili/.u Toplic mi Dolctij-skein, proda hc / h'toAiijiiu pridi-lkou<. /, /idjuiicn in dni-yim orodjetn vred prav p(» nizkt'j čem. Vt'v o teiu povi; iz pi-ijaznosti gosp-ui Anloii filnils«, posestnik na Ti>-pliculi. if)77—3) Za svojo trgovino » p«*pirjem potrebujem tako} jednega pridoe^a VnF" IMMllCa, *"»i kateri ima zudoatno Solske^a znanja ter je zmožen sloven-akegii in nemSkoga jezika. (586—i) Iv. Giontini v Ljubljani. 7 mjero se daje oostilnica, ležeča blizu postaje južne železnico. Ponndniki, ki tnorajo znati nemški in jeden slovanski jezik, dobć potrebna pojnsnila ustno ali pismeno \r tovarili aca, oentient (582—1) pri Ziđanem Mostn na Štajerskim. lišće m& poštni upravnik, prost vojiiščine, zmožen »lovenskega in ncmškega jezika, proti ujsfdđni j plari. Tišti, kateri so izučeni v kupčiji, i majo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo npravništvu „Sloven-ske^ra Naroda" pod N.R. 464-. ' (58.r>—1) na de£eli, 29 l«t star, a 550 gld. lotne def. plaće in 2(K)0 gld» prcmoženja, želi se zaročifi z lepo, mlado, pošteno, jednako bugato gospodično. Kcsno ponudbe s fotografijo posredno uh upravništvn „Slovenskega Naroda". (574—3) Prostovoljna prodaja tise. Pritlidnu, sezidanu, z opeko pokrita, 14° dolgra, 9° fii-roka, za vaako obrtnijo prtpravnsi, v selu na NotranJ« Hkeni) v katerem je železniška postaja in Bedez c. kr. (»blastniJ, Icžeča hiSa, katera ima 4 prostorne sobe, 2 kleti, kuhinjo, jcriiluico itd., potem zraven ležeći vrtiček, se pro-atovoijno precej proda. Kje? — poizvo 8e pri upravnifitvu „Slovenskoga Naroda". (565—2) Važno za vsakega gospođarja je pravo zdravilo proti snetjavi pšenici, katero prodaja na debelo in drohno samo H. L. V/encel „pri plavi kroglji" v Ljubljani in v svojih poddružnictih v Dutuialalt in na Rlei«keaa jeseni. (573—2) Potrebuju ne za vsnki stari mernik samo za o kr. in za vsaki hektoliter satno za 17 kr. Pismenu narobila se ncute^oma in nitanfino izvršujejo. Ze 44 let izkušeno! NHJboljfie in najcenejSi! vino ćinteće, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo je pristuii franeoska žolca (^alerUi). — Dobiva hc vedno pri /1. ilartmaiMi-ii, v Ljubljani, v TavČarjevi hiši. (4U5—7) §^"~ Nm vod za npor.tbo Itre^plačnu. 'W JBđF ' )uii;.ji in (lni(,rr liH'ilieinskc kupuititrte /.arndi njr^ov*' ho-^iit«' vschiiiP )illuou:i: piis<>^iu> imj>cšihi .-><; ii[.M>i-;iI>lj;i pri trdo vrani ih liolcz,nili |irt>liavilnili iii'pmov i u Ziiprotji \»do tw se prod v»«nii /.intimni ^i( ii«-ic:iiii. pi>Hi;!>no i/.!"diio ]ir i[)oriK"u. Dobtv;t Hi; |)i> vs»'li It'kjirnali in >• i;t!i!n;::ii iniruj-ralnih v<. a*. ^^ ^^. Mm. **. jmm. *m. *m. *m> m i* mi ! stavbinski in galanterijski klepar v Ljuljljani nasproti Čitalnice, i 4 pripmoua se visoko*"astitej p. n. gospodi zji vh>v v to Ht.roku spadnjoča I Vflr kleparska dela, *^8 i 2 kakor tin4i z,a poprave in iileMUunJe. Z;i dobro tvaiino, li,'i>o in tr])c/no delo | »e, jutnOL (.588—1) | te DliJSKI BAZARA I priporora nuHlcdnjo rctifiie »tvari, dt-lonia za vsakdanjo rabo, delomii ob po-I 6etlcu iolakega leta: I Zh fi kr. knjižica v.a znainiiiiovunje s 100 I tixnrci. I Za .'V 8 kr. posrohren naprattiik. I Zh H, 10. 1'2, lf» kr. «1\ <>iic:i nrintno l>»r- I vanib otročkiti no^ovii-. Za 20, '2b, '21 kr. dvojicu pmtno barvn-itib žt'iiMkih iK)«roviii. Zsi .'J kr. vrutenue »ukunea. Za (i kr. klobiiić volni; za pletenje, trojna. Za <> kr. 100 uii^lcdkib jeklenili laanih i^<:l. Zu J0 kr. 100 nn^lcSkili Si\:mk z zbitim uhom, odbnitK^ vulikoHti. Za "), 10, 1^, IH kr. okvir zu fotografijo. Zh 1^, '20, l'f> kr. pisana podložnu tušu. !!88 kr.!! (U'/nik u trsteno palico in nik- Ijevint klobiičkoui. Jedilno orođje iz britanija-srebra. lfi kr. žlU'.a, lf) kr. i'iniu'o.skc vilice, 8 l»r. /.ličica zh k;ivn, ,'iO kr. no5. z jeklonim reziloin, 2H kt. /lica x.i uivšati, 4f), G0 i;r. zajvinulnji >:i.U4. U kr. bronsirau etui .s 10 perosi. 28 kr. Akiitdjca (•Sn'incrjevih ali It jiurt-s. '2 iu .'i kr. brisiilni Ritini. '.i kr. ristilo -ah tinto. l'l kr. držalo y.n poro in nvinčiiik iz nik Iju. S kr. if() koniadov pupivju in kuvertov /.:» ]>isin;i H rrkitmi. I 12 kr. -J0 koinadov papirju z Vibunka-I nitui lo/ Mami ali trk i. I T> kr. uni\Ti-z-aliio ntulo, iiiiajofiii v Ht'bi I prro in Hvitirnik, brisalo in kliućek. I 21, .*J0, y.r>, 4f) kr. fiulska torbica. xa dećke I in dekliee. I !! Novost!! i Da bu obvaruJL'jo šolđ - i rekviziti mo-5 krote, sln/.ij^ jsiko dobro umerikiinsk« B us'ipitr knjige /. ji-nm-i om, za \t:i'jo ■ tlijiike in , 1<», 25 kr. herinetićno zapirajoči se tintuiki. 4, (>, 10 in 15 kr. knjižicu za notice. f>, 8, 10, 1"> kr. skriiijiut* za peresu. iJf) in '28 kr. ncrazriišljivu putmer-niošnju z zapi ralom tlvtili krof?ljic. IH), 70, hS, l.»i> kr. album z ndekiniin nikljeui. 92 kr. pristnii verižicu za uro iz areber- ne^:i niklja, i/.dolaua kukor prave zlate veri/.U'c. i)0, 110, l.'J'j kr. muli kovčeg za poto- vim je. 27 kr. ribuk h cevjo \i. llsidetiskt* višnje in jant.ii'iuviin ustnikom. i,.r»8:J —1) Razpis službe. Za službo družbenega ta ini ka, ki je po od-atopu izprnznjena, ne bode v prihodnjem občnem zboru c. kr. družbe kmotijske kranjske nov tajnik volil. Volitev ta veijala bode za šest let. Vabijo se tedaj oni dejanski družabniki, ka-teri so v kmttijstvu izurjeni, slovenskega in nem fikega jezika, v beaedi in pisavi zmožni, pisarniSkih opravi! vešči, naj prošnje ?.a tujnikuvo službo, ka terej je odloženih 420 gld. in ako družbeni zbor pozneje pritnli 500 gld. let.ne pUče, ulože do . \;i irn-scriir oltroke po I do •"> irl. ► TJiinitu«* 234—411 i \ z»b<* in zobovja\ | usfavlja po na.tioveiSein aine r i k an s k e m načinu j , brez vsakih holečin ter opravlja plouiliovHitJn in 4 1 Vse %Ol>II<> O|MTlM:i|«* 1 ! zobozdravnik A. Paichel, i ► pole£ IlmdeeLjrjevetfa mostu I. iiiidstmpje. 4 ► " ' 4 Za mojo fužino in rudokope iščem (581—1) zđravnika pod đobrimi pogoji, Prosilci morajo biti zmožni ražen ncmškega še jednoga slovanskega jezika. Slovenci in Hrvatje i majo prednost. Po-nudbe sprejema A. Frohm v Mariboru. Pivovarna bratov Kosler-jev. j pfmareeo pive | C{ v zalio i ih po 25 in 50 i^r sfeklenic se dobiva iz (83—31) I ALOJZU MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. * Med. Sl cl3.ir-u.rgr- ^ ■ Dr. JULU SCHUSTER, ■ j zdravnik ženskih, in otroških \ 3 bolezni.j, porodničar, \ P zdravi od 9. do 10. ure dopoludne in od \ h 3. do 4. are popolodne J » v Kohler-jevej hiši, II. nadstropje, poleg Hra- r I decky-jevega mostu, na Starem trgu št. 2. < p Ub«gf«» l»i-f^i>liic>ti<>. ('t'Ji—1>) d I ZćLa/tno znižane cene. Kava nepoMrediMi iz II»iuburt;M razpoSilja ka kor v. uh no v i zv ratu i kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljili po 4J/4 kg. ncttn, poštninti prosto z zavit-kom \reii netnudoma po poAttirm povzetji. f> kf?. jiv. v. kI'1- Moooa, pristno arabska, pleimniitu „ r r „ *i..'!O Menado, i/.vrstne^H okusa . - . . „ „ n,r>4<> Perl-Cejrlon, jako (ina iu milu . „ „ „ p 5.40 Melange (zini!»), posuhriit jiriporurati n n „ „ 5..'iO Ceylon Plantatlon, jako Hlastnu „ „ „ r f).— Java, /latonunen:i, jitku fina „ r n r t.70 Cuba, imxln>/,:'UMi;i, briljantnu . . r n „ „ 4.70 Afrik. Moooa, fina in zdatrui . . n „ „ „ .'i.90 BantOS, tiiui in iuočna.....H „ „ „ 3.5r> Rio, okiistui........nn „„ 3. i15 CaJ v izvratnej izbori, '/j ^''(! O<1 HV- v- K'd. 1.— (318—1B) do tfhl. G.—. IFriporočilo. (.irordon, 'L'im-olo, AvKtriju, priporoća se pretraatiti duhoviuini in 6č. gg. corkve-niin prt'cJstojnikom v izdulovnnjc cerivenili u iomačil oltarjev kakor tuđi tabernakljev vstikterena Srilu tor ima iiiiročnikuiu na o^Iim! in iz-bero veliko Atuvlo t'nto^ralij v velikoj oliliki. Izfk-lujt! tuđi križeva pota v r*'li«*fu x ukviroiu rit*tiio, xlo«;u primeriio 'u- I IvrŠitev priporuća ae najtopliji! v prija/.no naročevanje I z odličnim spo^toviinjuin udani I J. B. Purger. Spričevala. Nj. blagorodju visoko CishiiiKiun £. J. II. I"urm»r-ju v Car^nWlt>riu na Tirolnkeiu bodi torej aleherneuiu najtoplej« priporočena. Antisuiihofun, («or. Avstrija, v oktobru 1H82. AmU»ii K(*liweuAer9 kapelan. Fuldhach, Štajersko. V našoj iarnuj cerkvi postavila se je lotos v povzditfo gorućnoHti vernikov ol) spoiuiuu na Oljsko «oro na Htrttiiskuui altarji podoba, predstavljaj«|Hlaviii'|**lli K«lr»vnik<»« IL*ro|»- I ■U»» hUili, kulfrili N|»rK'<*«alit Hi- l»ri«»l>ćiln, or. - K O I Hj II t> raznih ruzNtnr. Anatlierin zobna voda dr. J. G. POPP-a na Dunaji, o. kr. dviMiu'^a zolio-zdravuika, I-. lto^ iier^ra »se *J. Kadikiilni zolini Irk /.u \s;ik I ijld, f<> kr,, svetinju />u I r/h/, in mula po ~>O K'f. «? v(ksc^orabljeuji. /ot>j<1 (pravi in u metni) i i- h*'. Dlirauijo in /ubrani hc zubobolje. I'o ■!■'> kr. ■ "^ za jt'ilen koH. j | zolma plomba, J^r^MTC ■ ni ltier »i vs.'ik l:ihku sam ploinhir.i otle zobe. B j^ (Vna za zavitek '1 f(/c, za eifieenje in ohra-I 5 nenj^ bfle, ciste polliv oper ujedee, o^ree in *O kurjo polt. ("ena 'if> k-- jj zolma mhmjmIv ^r^ZSZ c. kr. tthturj holnii'i na pri oranje protettorja ^^ /Jrasrhr-ju iu He jiripoznar r/ za izrvstmi Sj0f I>re«l |M»iitir«» jat vitini se KV»ri, "^y h kateiimi si poiua^ajo iirkuteri lalirikuiitie, d.i si osvoj«*vajo tovariiiAko zuainko, ki je inojej jako p«»-dobua in i/.tirliijrjo bla^o. ki jt* ]>o ziinaiijoHti nio-jetiui zelo ji'ilnako. l'ri niikiij)U vsake^a izdelka naj se natimko pazi na (irtno. (776— lU| I)<»bivaH»-r Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, (J. I'ie-coli, \'. ."\Inyr, .1 itl. pl. Trnkoczv, K. HirHebitz, dalje pri trgove:ih Aut Krisper, VA. Malir, .J. Karin^cr, V. M. Si'limidt, V. l'ntriei*'', L. Tirker, I*. Lassnik, Terrek & Nekrep; r J'ostojni: A. Li'ban, lokar; r Škofjfj Laki: (!. Kabiiiiii, lekar; r luk-crji: ,}. Itranue, It-kar; n l'ontujlu: 1*. O.saria, lokar. l ' Pri zdatno % niža ni li cenalt [velika razprodaja i bogato založenoga, v konkurzno maso gospoda i j Iv. P. Schreyer, Špitalske ulice, ; jf spadajoče^a j galanterijskega, Norimberškega | in drobnega blaga ; * na «lebelo in drobuo. — PoBebno 30 pripnročila vredna krasna, v velikoj ! [ Izbcri nabajajoća se (405—13) , I pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, ; 1 otroćje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, J parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. [ Izvanjska na ročila izvrši' sr točno hi v zat/ovofjnost ]>o poMnem povzetji. 9 1 I Trgovska akademija v Chrudimu. \ ZaCetkotn novega Sobkoga leta (1S. Neptembra 1»H».) odpre se v jj Chrudimu drugi tečaj trgovske akadoniije. ; ? ('hrudimska trgovuka akademija, ustanovljena in vzdržana po Chrudim- t aki mestni občini 8 pod puro visokoga državnega upravitelj stva in dragih ude- J ležencov, debije kot viSja komercijalna strokovna Sola na to, da pripravlja J ueenuo na podlagi obćne znanstvene, moralićne ter strokovne izomike xa trgov- £ akt stan in sorodna mu Htališču. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se , J uvršča zaradi širnega delokroga mej srednje Sole. V prvi razred vzprejemajo * se kot redni učenci oni, ki ao z dobrim uspehom dovršili IV. razred gimna- ! Š zija, realke ali pa roalnegsi gimnazija, ter so pri vzprejoranem izpitu dokazati ' svojo zrelost, da iuog6 natopiti v I. razred. Izrednini učencom je dano na voljo X posluSati le posamezne predmete. J Solnina znuša v trgovski akademiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Za * one abiturijente, kateri so pred ustopom v trgovako akademijo z uspehora pre-t bili IV. razred kacega gimnaziju, realke ali pa realnega gimnazija, se bode pro-p silo za ugodnost jednoletnega proHtovoljca. Ućencem, pri katerih tega pogoja p ni, se bode dujal pouk v onili prediuetih, ki ho potrebni za izpit pred c. kr. ^ vojaško izpraševalno komisijo, v posebnih kurzih za izreden honorar tako, da i zamorejo takoj po dokončanih studijali trgovsko akademije podvrefii se izpitu £ za jednoletne prostovoljce pred c. kr. vojaško izpraševalno komisijo. > Ogl.'isila vzprejeiniijo so o«l Ili. ilo 15. HeiitembrH pri vodstvu tega / zavoda, katuro jo radovoljno pripravljeno i»koj odgovoriti na zahtevana f vprašanja. (455—4) p 4'lirudim« v dan 1. juli ja 188.'}. £ Za kuratorij trgovske akademije: I Dr. i\X«,c?lioli, župan. Bergerjevo medicinično zr^-ilo iz smole, priporoćeno pt> medio. Btrokovnjakili, rabi st> v inijveu evropskih državah s sijajniin nrtpt-tioin /.oper vsakovrstne oprhe na životu, oHobito zoper hraste, kroi>iru:i in liiHkiiiasti liSiij, ual(>7,ljive bratite, Z(n»er prhljaj na H glavi iti bra<1i, pegi\ žoltini1, rdn"' n«is, i>/.i>iiljim», potmje nog. — Her(j;t*rJ«*vyr«tnili poltulli l>ol«*znili rabi si- nicstii ujilii i/, smole z uspehom I Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, 9 a ziilitrvu naj s- \fil".» Mamo lt«'ryr<'rj«'v<» milo \t. smole iu žvrplu, kor ho I inoKeiiiHkH j)ir.t;ircj;ir;ju uruspoštii i/,lli 1 zoper oprhe na jrh»\ i in koži otrok in kot. iiepreHežuo kosiueticno luilo zu umi- I viinje in kopnnje pri v»*iilidatij«'j rul»i hIii/.i E Bergerjevo glicerin-milo iz smole, iniejoc'e .'" „ ^liiH'rina ter lim* d'ši. ('1*1 —17) Jedon komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar im. 111:i, i, v o im v i. V zalogi v vueh li'karniili ćele države. Glitru4' zulotfe pa iuiajo: V IJiiUIjHiii pri gg. lekarjili J. Sv oboda, U. P i ceo li, VV. Mayer in .J. pl. Trnkoczy. V Ko««>vjl .1. 1'ran ne. V Krnkem J. Hi.mfker. V Irtriji .1. VVarto. V Kranji K. šavnik. V liiliji .J u h. lieued. V Nuveui ut»'»t« 1). I" i/./.(.I i V ltHr I^atormanorem drevoredu >st. 1OC8. 'i jednako kakor dosli'j naduljeval. 'j 01» jt'dnein pridevain temu naztiiiiiilti zatrdilu, d:i mi bode vedno glavna > skrb, narodijočii p. n. občinstvo vsestranako »ailovoljiti. ci Opozarjuje »a dola, kntera sein v rećonetn zavodu doalej zvrševal, pri- ( Porofia.U ne toplo ter beloftim 7 viHokim 8poStoV!injtnn S (576—8) fotograf. ^------------- ■■ ' medicinska tovama pastilj I h i»iinun in strojem lrknriiarjii „|>ii angelji", v Ljubljani ua IMmajski cesti. Antikalarrhnlične salicil-pastilje tv^S",',,.": I dra^.enoHt, ilujo Hliim iu stapljajo slizo, jiroti kllšlju, liripavosti, boleeinam v I plinčiili, \ piHih iu vratu, na^boljše obvaro valno sredstvo proti di t'ter it i ti i. I Jedna škateljoa 2O kr. Ciiniini-lKmbons iiir!afilil hlil)avt)Sti v *katelJOfth p° I .BonlMMii iz, sladnt^a ekstrakta ^"^i^i'r^iln; I probavljivi, terni, utešajo ra/.iitii/.fno.st, iiajt> Mlinu hi Htsipljajo sli/.u, proti I kašlju, hripavoHti, bolećinaiu na {>ljućab, prsih in v vratu. V škateljoah I po 10 kr. I l>*l^tilil' i'X nnnrnVC IlU'fp Ohranjajo redno prebavljeiije, I V a>llljl Mi |lli|HUVL' HUM. poHpeftujcjo slast insouspešno I MR'dstvd proti HhiboHtim in krču v ž«>lmli'u itd. itd. NepogreSni so tuđi zu I kadilcf in za eh^atitno ^o^piulo. Skateljoe po 10 kr. l»astilje s san ."MI11U. Spt.^iijt'jo |)n'bnvo, utore neškodljive preoble I kisliiic pivbavilnili or^anov. Jedna žkateljca 10 kr. I fl^* Kir/prodajalei dobe rabat. ~+& Naročila avršujujo au točno p<> I poštuetu povzetji. (291—7)