Leto IV., itev. 239
V Mubijani, petek dne 12. oktobra 1923
PoStnlna pavifallrana.
Uhal« Ob 4 zlutrn).
Stane mesečno 12-50 Din ti inozemstvo 25'— B neobvezno
Oglasi po tarifo.
Urednlitvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
(Jpravnl&tvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telet. it. 3&
Podružnice:
Maribor, Barvarska ul. 1 Tel. št 22. Celje, Aleksandrova o.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 11. oktobra.
Današnji dan v narodni skupščini Je bil za samoradikalski rožim dan strahovite obsodbe, uprav »črni dan*. Ka dnevnem redu je bila interpelacija šefa demokratske stranke gosp. Ljube Davidovičain tovarišev radi nasilnosti, ki so jih vršili vladni organi Ob priliki zadnjih občinskih volitev v Srbiji. Vlada se je dolgo izmikala tej interpelaciji, zavedajoč se svoje slabe vesti ter boječ se strahovitega obremenilnega materijala, ki ga je bila zbrala opozicija. Minister notranjih zadev Vujičič je še pred kratkim na urgenco demokratov, zakaj ne pride interpolacija na dnevni red, izjavil, da mu ni znano, da bi bila interpelacija vložena. Pozneje se je izmikal, da še «ni zbral podatkov*. Ko pa je končno le moral dati odgovor, je prišel s frazami in očito neresnico. Izjavil je namreč v svojem odgovoru na interpelacijo, da so se občinske volitve v Srbiji, Črni gori in Makedoniji izvršile v popolni svobodi in da niti on, niti drugi vladni organi niti najmanj niso vplivali na njihov izid . . .
V kaki »zmoti* je bil.gospod minister, je kmalu nato uvidel, ko je prišel do besede gosp. Ljuba Davidovič. V trenutku se je parlament pretvoril v sodišče in ministrski sedeži v zatožno klop. Kakor udarec za udarcem so padali Davidovičevi izčrpni in porazni dokazi o anarhiji in strahovladi, ki jo je uvedla radikalska vlada pri zadnjih občinskih volitvah v Srbiji, da z nasilnimi sredstvi izsili iz naroda svojo «zmago». Gosp. Ljuba Davidovič je pri nas eden najstarejših parlamentarcev, vsekako mož, ki pretehta vsako besedo, predno jo izgovori, mož, ki raje milejše govori nego ostreje. Kot bivši ministrski predsednik ter večkratni minister ter eden brvih borcev za svobodo, se g. Ljuba Davidovič tudi zaveda težko Odgovornosti, ki jo imajo vlada in parlamentarci pred javnostjo. Njegov govori ki ga je opozicija spremljala z neprestanim burnim pritrjevanjem, je vplival na vlado porazno. Posl. Davidovič je na drastičnih primerih dokazal, kako je radikalski sistem izpre-menil državo, zlasti v južni Srbiji v brezpravno zemljo. Navajal je celo vrsto dokazov, kako sedanji režim zapostavlja državne in narodne interese svojim partizanskim strastem, kako korupcija kvari vso državno upravo in razjeda vero naroda v lastno domovino. Z vznesenimi besedami jo šef demokratske stranke slikal, kako je jugoslovenskl narod moral pretrpeti največje gorje, ki je kdaj doletelo kak narod, da si je z neznanskimi žrtvami priboril svobodo, sedaj pa mu to največjo svetinjo krši in gazi radikalska vlada,
Vlada je ostala ožigosana in osramočena. Zaman so jo skušali rešiti iz mučnega položaja razni izzivalni poskusi. Ko jo poslanec Šumenkovič predložil dokumente vladinega nasilja, so najglasnejši njeni branite-lji za trenutek onemeli . . . Tekom razprave je prišlo v zbornici do nenavadno hrupnih prizorov, ki so sicer sami na sebi obžalovanja vredni, ki pa vendarle dokazujejo, da je radikalski lok prenapet, da tako ne gre ječ dalje in da je postala nujna državna potreba, da se trešči ob tla samoradikalski režim.
Koncem debate je predlagal posl. pjoka Popovič resolucijo, v kateri se izreka vladi nezaupnica. Vršilo se je poimensko glasovanje, pri katerem se je izkazalo, da se je vlada rešila iz ognja le s pomočjo Turkov. Vsa opozicija je glasovala za predlog demokrata Popoviča s zavestjo, da mora prav kmalu zmagati pravica nad radi-kalskim režimom.
Obračun z radikali
STRAHOVITE OBTOŽBE PROTI VLADI V PARLAMENTU. NA SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
BUR-
Beograd, 11. oktobra, p. Današnja seja narodne skupščine je bila ena najburnej-ših in najživahnejših. Na dnevnem redu je bila interpelacija Ljube Davidoviča in tovarišev o zadnjih občinskih volitvah v Srbiji.
Prvi je povzel besedo minister notranjih poslov Vujičič, ki je izjavil, da se pri zadnjih volitvah ni izvajal nikjer teror. On kot šef političnih oblasti ni izdal nobene odredbe v tem smislu, niti pismeno niti ustno. Volitve so potekle popolnoma normalno in so se izvršile svobodno. Ministrove izjave so naletele na oster odpor opozicije.
(Govor Ljuba Davidoviča.) Minister je odgovarjal Davidoviču, ki je v svojem velikem govoru navajal nebrojne primere nečuvenega nasilja, ki so ga izvajale ra-dikalske politične oblasti nad državljani, katerih krivda je bila edino to, da niso bili pristaši radikalske stranke. <To ljudstvo*, je izvajal Davidovič, <ki je toliko žrtvovalo za svobodo, je sedaj dočakalo, da mu svobodo krši in gazi radikalska vlada». Davidovič je predvsem opozarjal na razmere v Južni Srbiji, kjer vlada splošna brezpravnost. Tamošnje ljudstvo je dobro in pošteno, a pod sedanjim režimom trpi večje muke, kakor jih je trpelo pod turškim jarmom. V te kraje je radikalska vlada poslala korumpirane uradnike ki izmozgavajo narod, ki je radi tega izgubil zaupanje v pravičnost vlade in države. Ti brezvestni uradniki so proglasili vsakogar, ki ni hotel biti radika-lec za neprijatelja države. Postopali so s pristaši drugih strank nadvse brutalno. Najbrezobzirnejši boj so vodili organi vlade proti pristašem demokratske stranke, ki je vedno imela pred očmi interese države in se vedno nanje ozirala, dočim so radikalci brezobzirno nastopali napram vsem, o katerih so sumili, da se nočejo podrediti njihovim strankarskim intore-som. Pašičevo vlado zadene polno odgovornost.
Davidovifev govor je bil prekinjen s čestimi in burnimi aplavzi od strani opozicije in je napravil na vso skupščino globok vtis.
Davidoviču je skušal odgovarjati minister gradjevin Uznnovlč, ki je hotel s puhlicami izigrati resno zadevo. Njegov govor je opozicija prekinjala s smehom in ogorčenimi klici.
Popoldanska seja.
Seja je bila prekinjena ob 12.45 ter se je nadaljevala ob 17. Takoj po otvoritvi je prišlo do ostrega konflikta med posl. Agatonovičem (dem.) in ministrom Uzu-novičem. Za tem sta govorila klerikalec Žebot in musliman Ajanovič o občinah v Sloveniji in Bosni. Pri tej priliki je minister notranjih poslov Vujičič izjavil, da v najkrajšem času predloži narodni skupščini občinski zakon za vso državo. Burni prizori so se odigravali, ko je govril poslanec Voja Lazič, (predsednik zemljor. kluba) ki je dolžil radikalske prvake,
prva šetnja naše kraljice.
Beograd, 11. oktobra, p. Danes je "aša kraljica prvi pot po porodu šla iz dvora. Šetala se je v spremstvu grške kraljice, nato pa napravila izlet z motornim čolnom po Savi in Donavi.
železniška nesreča.
Zagreb, 11. oktobra, d. V Novi Gradili sta danes trčila dva tovorna vlaka. Proga je razdejana, škoda ogromna. Pro "let proti Zagrebu se mora vršiti na prosti Kapela - Batrina - Našlce - Koprivnica, kar povzroča ogromna zakašnje-ria. Nocojšnji Simplon ekspres ima 6 ur zamude. Vzroki katastrofe še niso znani. PREDSEDNIK MASARYK V BELGIJI.
Praga, 11. oktobra, j. «Prager Preske* javlja: Predsednik Masaryk bo na novratku iz Londona obiskal belr^jsko kraljevo dvojico v Bruslju kjer bo ostal "ekai dni v zostlh.
da so bili za svetovne vojne dezerterji, dočim so mogli voditelji opozicije trpeti in doprinašati največje žrtve. Ljuba Davidovič je poslal svojega sina na fronto in v smrt za domovino Pašič pa je svojega oprostil vojaščine ter ga ženil na Krfu z bogato Grkinjo. (Zemljoradniki kričijo: Sramota! Strahovit krik.)
Radikalskega poslanca Aleksiča je govornik obdolžil, da je vojni begunec. La-zičev govor je radikale silno razburil.
Ko je nastopil posl. šumenkovič (demokrat) je v skupščini zavladala tišina. Poslanec Šumenkovič je namreč predložil parlamentu dolgo vrsto dokumentaričnih dokazov o zlorabah in nasilstvih vlade in njenih organov. Navedel je n. pr. celo vrsto ljudi, ki so bili nedavno v ječi, potem pa od vlade postavljeni za srezke načelnike. Pod poraznim vtisom šumenko-vičevih navedb je notranji minister izjavil, da bo uvedel preiskavo.
MUČNI PRIZORI.
Med govorom podpredsednika skupščine R a n k o v i 6 a (rad.) jo prišlo do mučnih prizorov. Rankovič jo silno napadel opozicijo, češ, da lažo in da ni patrijotična. To je izzvalo burne proteste demokratov in zemljoradnikov. Čuje-jo so klici: Šuti, špijon iz Soluna! Rankovič kriči: Pribičevič jo pozival Srbo naj bodo zvesti Avstriji! Pribičevič: «Vi sto podpredsednik parlamenta. Rečeni vam, da sto prosti lažnjivecl* Silna buka. Čuje>o so klici: Rankovič je krivoprisež-nikl Ubijalec! Rankovič se je medtem obrnil proti bosanskim muslimanom ter jim očita: Poturice, vi ste izdali krščansko vero! Zopet ogromna burja, ki postaja vedno glasnejša. Ves parlament je pokoncu. Predsednik prekino sejo.
Ponočja seja.
Seja se ob 21.30 nadaljuje. Rankovič ima še vedno besedo ter stalno Izziva nove konflikte. Proti očitku, da je bil v Solunu špijon, se je branil Rankovič, češ da je bila njegova dolžnost ovaditi »zarotnike«. (Ore za znani solunski proces.) Zopet je nastal krik in vrišč, tz katerega se čujejo besede: Sram te bilo, ubijalec! Predsednik je ponovno prekinil sejo.
Po odmoru se je javil za besedo Sve-tozar Pribičevič. Minister Uzur.ovič pred sedniku: Ne dajte mu besede! Hrupni protesti opozicije. Pribičevič je še enkrat najformalncjše označil Rankoviče-ve izjave za vroste laži in osobito zavrnil trditev, da je ponudil milijon dinar-jev(l) «Balkanu» da bi ga ne napadal.
Govorili so šc posl. Ferad beg Draga, Magovčevič (dem.), minister Vujičič, Si monovič (rad.). Posl. Popovič (dem.) je predlagal vladi nezaupnico, posl. Rankovič (rad.) pa prehod na dnevni red. S pomočjo Turkov so radikali odklonili nezaupnico ter sklenili prehod na dnevni red.
Seja je bila zaključena ob tričclrt na eno zjutraj.
Nevzdržno propadanje Nemčije
VLADA NIMA KVORUMA. — DOLAR PRESEGEL PET MILIJARD. TRGOVINE RAZPRODANE IN ZAPRTE.
Reška pogajania v odločilni
fazi?
KONFERENCE V BEOGRADU. — D' ANNUNZIO ORGANIZIRA RE-KO. — MADŽARSKE INFORMACIJE.
Beograd, 11. oktobra, p. Danes dopoldne je posetil ministra zunanjih del dr. Nlnčiča ital. general Bordero v spremstvu italijanskega opravnika poslov v Beogradu Summontea. Razgovor se je vršil o reškem vprašanju, ki stopa v odločilno fazo. O vsebini konference se čuva tajnost, vendar je Vaš poročevalec do-znal, da se je govorilo predvsem o korekturi meje, v katero bi bila Italija voljna privoliti. Kmalu po odhodu obeh Italijanskih funkcionarjev se Je zglasll pri drju. Ninčiču francoski poslanik g. Simon, ki Je ostal dalj časa pri ministru. Smatra se, da Je tudi ta razgovor v zvezi z reškim vprašanjem.
Sušak, 11. oktobra, r. Doznava se, da je D'Annunzio poslal na Reko svojega tajnika kapitana Colsetskega, ki je prinesel generalu Giardinu zaupno pismo, Rečanom pa v dar vejico palatinskega borovca. Colsetski jo imel v gledališču nagovor, s katerim je bodril navzočo občinstvo, naj se brez razliko uvrsti v obrambno verigo, ki bo čuvala Reko v korist Italije. Istočasno je reška organizacija italijanskih pomorcev poslala D' Annunziu v Gardono dar v znamenju iz-mirjenja. Službena Agenzia Štefani javlja, da pomeni ta čin koncentracijo vseh italijanskih sil na Reki v eno edinstveno obrambno telo. ta dalj časa so ve, da obstoji načrt za sporazum, glasom katerega naj bi se vso italijanske organizacije strnile v enoto. Kadar ta načrt odobri general Giardino in ca potrdi Musso-
lini, se projekt objavi. S tem pride na Reki do edinstvenega bloka, v kateremu bodo D.Annunzijevi legionarji, Mussoli-nijevi fašisti, arditi, invalidi in člani reškega pomorskega sindikata. Agenzia Štefani prav nič ne prikriva važnosti take fuzije vseh italijanskih sil na Reki, ki se družijo pod geslom «Za sveto ime italijanske domovine*.
Budimpešta, 11. oktobra, r. V tukajšnjih političnih krogih so se raznašale včeraj alarmantne vesti, da se je položaj v reškem vprašanju poostril. Madžarski logitimisti so prepričani, da pride med Italijo in Jugoslavijo do težkih komplikacij. Nokoliko politikov je pod Fried-richovim vodstvom po katoliškem kongresu konferiralo s papeškim nuncijem, pri čemur je Friedrich podal svoj tajni ekspoze o položaju. Doznava se, da je izjavil, da Italija Reke nikakor no ho pustila iz svojih rok ter da dobe Madžari na Reki svojo prosto luko. To je bilo grofu Bethlenu zagotovljeno žo za časa njegovega obiska v Rimu.
Berlin, 11. oktobra, j. Boj za poobla-stilni zakon, ki bi omogočal vladi izda-janjo ukrepov na finančnem, gospodarskem in socialnem polju brez parlamentarne poti, tudi danes še ni bil končan. V poslopju državnega zbora jo vladalo noobično vrvenje in razburjeno razpoloženje. Zadnji trenutek so jo namreč pokazalo, da koalicija ni dovolj močna in da ne bo mogla prodroti s poolilastihim zakonom. Državni zbor je sprejel v tretjem čitanju samo prvi del zakona z £53 proti 97 glasovom nemških nacionnlcov in komunistov. V drugem delu je bil sprojot samo člen o trajanju zakona do 31. marca 1921. s 30fi proti 61 glasovom.
Predno je prišlo do glasovanja o celem zakonu, so izjavili naclonalel In komunisti, da bodo dvorano zapustili. Ker se je vlada hala, da število poslanccv ne ho zadostno, Je predlagal vodja centroma Marx, naj se glasovanje preloži na soboto. Predlog je bil sprejet. Ker bo Imel državni kancelar v soboto že dekret o
razpustu v rokah, ho padla v sobota usoda v državnem zboru.
Berlin, 11. oktobra, j. Marka pada dalje. Danes zjutraj je notlral dolar okrog tri milijarde, potem pa Je neprestano rastel In dosegel popoldne v prostem prometu pet in pol milijarde. Celo avstrijska krona je zrastla na 100.000. Na curiškl borzi marlja sploh ne notlra več.
Trgovine so večinoma razprodane, deloma pa so trgovci svoje zaloge poskrili ln trgovine zaprli. Tekom popoldneva so množice zato vlomile v več trgovin z žl. vili In jih oplenili. Po mestu krožijo močne vojaške in policijske patrulje. Prebivalstvo živi kakor v omotici, nikomur se ne ljubi več delati.
Berlin, 11. oktobra, r. Prihodnje dni pridejo v promet bankovci po 5 in 10 milijard, tiskajo se pa tudi žo bankovci po 20, 30 in 100 milijard tor so pripravlja izdaja bankovcev po 500 milijard in po 1 bilijon mark.
Sporazum v Sofiji
Beograd, 11. oktobra, p. Iz Sofije se javlja, da jo med člani našo in bolgarsko dolegacijo došlo do sporazuma glede plačevanja rekvizicij, ki so jih bolgarsko četo izvršile v Srbiji med vojno. Razen toga jo bolgarska delegacija sprojela predlog na šili delegatov, da se mod Jugoslavijo in Bolgarsko sklene konvencija o izročitvi zločincev. Naša delegacija jo pristala na to, da se dvignejo sekvestri bolgarskih državljanov na našem ozemlju.
KOMUNISTIČNE MAHINACIJE NA POLJSKEM.
Katowicc, 11. oktobra, j. Tukaj Je bil aretiran vodja komunistov Cenieczorek. Njegova aretacija je v zvozi z razširjenjem generalne stavko. Pred vojvodovo palačo so jo nabraio po aretaciji okoli 30 tisoč ljudi, ki so zahtevali, da Ce-vvioczorka izpuste. Vojvoda jo odnehal pred terorjem in ga izpustil. Vse ulice, ki vodijo do palače so zastražene.
Inozemske borze
lt. oktobra: CURIH: Berlin črtan; New-York 558.75: London 25.41; Pariz 33.70; Milan 25.40; Praga 16.70; Budimpešta 0.0307; Bukarešta 2.60; Beograd 6.55; Sofija 5.45; Varšava 0.0005; Dunaj 0.0078675; avstrijske žigosano krono 0.0079.
TRST: Beograd 25.50 do 25.70; Para 133 do 133.50; London 99.65 do 99.90; New-York 21.85 do 21.95; Berlin 0.01 do 0.03; Praga 65.50 do 66; dinarji 25.50 do 25.80; carinski franki 85.50 do 60.
PRAC1A: Dunaj 4.60; Berlin 4.25? Rim 136.50; Budimpešta 17.70; Paria 207.75; London 155.75; New-York 34.30; Curih 617.75; Beograd 39.925.
BERLIN": Dunaj 71.820; Milan 229 ml. lijonov 425.000; Praga 151,620.000; Paria 305,235.000; London 22,942,500.000; New-York 5,017.350.000; Curih 903.735.000; Beograd G0.378.750.
NEW-Y0RK: Beograd 117.50; London 455; Tariz 607; Milan 456.75; Praga 299.50.
Ljubljanski občinski svet
RAZPUST ALBANSKEGA PARLAMENTA.
Valona, 11. oktobra, i. Albanski parlament je bil po odglasovanju zaupnice vladi razpuščen. Konstituanta se bo sestala januarja 1924, da določi državno obliko. Mesto monarhlstlčnlh teženj se pojavljajo republikanske. Na čelu albanske vlade naj bl stal direktor!) štirih oseh. dva muslimana in dva kristlana.
Ljubljana, 11. oktobra.
Po daljših počitnicah, ki so sc zavlekle pozno v jesen, se je vršila nocoj ob 6. naposled vendar zopet seja ljubljanskega občinskega sveta. Zanimanje za sejo je bilo splošno, občinski svetovalci so prišli polnoštevilno in galerija je bila docela zasedena. V zraku je visela nekaka nervozna napetost, saj se je nakopičila cela kopa eksplozivnega gradiva in dnevni red sam je obsegal več kočljivih točk.
Županova poročila.
Zupan dr. Perič se je po otvoritvi seje in imenovanju overovateljev zapisnika spominjal rojstva prestolonaslednika in omenil, da je poslal ob tej priliki kabinetni pisarni brzojavno častitko. Nadalje se je spominjal 13. septembra umrlega profesorja Maksa Pleteršnika in omenjal njegove zaslugo za našo kulturo, radi katerih ga je ljubljanska občina 7. maja 1912 izvolila za častnega meščana. Zbornica se je odzvala županovemu pozivu in počastila Plcteršnikov spomin s tem, da se je dvignila s sedežev.
V nadaljnih izvajanjih je župan poročal, da se ie udeležil otvoritve praškega velescjma in istočasnega kongresa češko slovaških mest. Občina je prejela dopis mesta Chrudim, ki se zahvaljuje, da je Ljubljana prevzela v svojo oskrbo spomenik velikega clirudimskcga rojaka Ressla, dalje zalivali UJU. in Zidarskega in tesarskega društva za podporo povodom njunih prireditev ter zahvalo podpolkovnika Svabiča, ker je kakor znano občinski svet imenoval neko novo ulico po njem.
Ker so se v časopisju Tazširjalc baje tendcncijozne vesti o dolgovih mestne občine, je župan prečital poročilo o današnjem staniu mestnih dolgov. Ko jc prevzel on županske posle, ie bila občina dolžna 10 milijonov, danes pa je nekaj nad 22 milijonov Din. Novi dolgovi so se porabili večinoma za investicije. Ze dovoljena kredita za pogrebni zavod (2 milijona) in za klavnico (15. milijonov) sta še neizrabljena in ju ho občina skušala kriti z inozemskim posojilom v zlati valuti.
Tri ostavke.
Med splošno pozornostjo jc župan Sled njič sporočil, da so podali ostavko na svoie mandate občinski svetniki Krem-
žar (kler.), dr, Brccelj (kler.) in Josljj Vidmar (kom.) Ostavko ie utemeljil posl. Kremžar s preobloženostjo z delom, osti' la dva pa nič. Obč. sv. Jeglič (kler.) jc ugovarjal, da bi se vzela na znanje ostav; ka dr. Breclja, kar pa jc bilo ostali večini očividno zelo neprijetno. Saj jc bili vsem znano, da sta 1 dr. Brccelj i posl. Kremžar odstopila radi afero Pire, dočim so g. Vidmarja podrle njegove ekskurzije na samokolnici. In tako jc večina zadevo kar nekam zabašurila in od-glasovala odobritev vseli treh ostavk.
Polomljeni mestni avtomobil.
Klerikalci in njihovi zavezniki so sc naf bolj bali razprave o aferi obč. svet. Pir-ca, ki je upravičeno vzbudila splošno ogorčenje po Ljubljani. Vedeli so, da opozicija takih razmer ne more molče preiti, in izvedeli bržčas tudi, da ima obč. svet. Turk pripravljeni tozadevni interpelaciji. Hoteli so ga zato prehiteti i:i obč. svet. Jeglič (kler.) je sam sprožil to zadevo s pozivom na župana, da poroča, kaj je resnice na njej.
Župan dr. Perič jc nato izjavil, da si jfe g. Pire 23. septembra brez njegove vednosti vzel v mestni pristavi mestni avtomobil. («Čujte, čujteU) Ko je drugi dan slišal, kaj sc je zgodilo, ie pustil avtomobil pregledati po izvedencih, ki so ugotovili na njem poškodb v znesku 35 — 40 tisoč kron. («Olio! Mnogo več!*) Q. Pire pa mu je poslal pismeno izjavo, da bo povrnil škodo, ugotovljeno po izvedencih.
Obč. svet. Pire izjavlja v vidni zadregi, da prevzame polno odgovornost za povzročeno škodo, in priznava, da ie vzel avtomobil na lastno pest. Smatra pa, da je bil v to kot načelnik mestnih vozil upravičen (Smeli, veseli klici); pošlimi se ie te svoje •»pravice« doslej trikrat. Ker pa je vzbudila njegova afera mnogo šuma tudi v njegovi lastni stranki, je stavil svoj mandat lia razpolago.
Dr. Lcmcž (kom.) ie priliitcl svojim klerikalnim zaveznikom lia pomoč. Navidezno se je sicer zgražal nad postopanjem g. Pirca, a le zato, da je mogel takoj nato zajahati svojega priljubljenega konjička: moralna pridiga «buržujsktm» demokratom. Ti da so svoj čas. ko ie bi! magistrat v njihovih rokah, postopali ravno tako in se tudi kar križem vozili z mestnimi vozili. Hrupni ugovori opo-
acn® so tfr. Lemeža zmedli m na zan-teve, naj navede dokaze, je menil, da so ti — v mestnih arhivih. (Novi ugovori in klici <Nimate dokazov, pa obrekuje-te!») Poziva župana, naj pusti iz arhiva ugotoviti vse take primere In predloži prizadetim gospodom naknadno račune. .(Veselost.)
Kako neutemeljeni so biti očitki dr. Lemeža in kako ponesrečena njegova obramba zabavnih izletov g. Pirca, je pokazala izjava obč. svet. Turka, ki je ugotovil, da občina do najnovejšega časa sploh ni imela svojih konjev in nc avtomobila in da se zalo ni mogel nihče žnjimi voziti. (Tako je!) Zato protestira proti suinničenju dr. Lemeža. Večina ,v jadregi molči.
Pire kvari tudi konje.
Obč. svet. Turk je nato vprašal župana, kaj jc z govoricami, da se je ob neki priliki zabavne vožnje poškodoval tudi konj, last mestne občine, in sicer tako, da ni več za nobeno rabo. Zupan je izjavil, da je uvedel tudi v tem pogledu preiskavo, da pa se dosedanje izpovedi ne ujemajo. Konj da, je bil baje že lansko leto bolan! (Živahna veselost.) Izgleda, da se hoče celo afero prikriti, kajti govori se, da se je Pire s svojo družbo s tem konjem, kj je vreden 15.000 dinarjev, vozaril neprestano v diru od 1. do 9. ure zvečer ter je pustil konja pred različnimi gostilnami stati, tako, da se je žival prehladila.
Občina ln katoliški shod.
Dr. Lcmcž interpelira župana, zakaj so mestni delavci povodom katoliškega shoda delali na klerikalnem stadijonu in je mestna elektrarna tam Instalirala razsvet liavo. (Oho, oho!) Sprašuje, kdo bo plačal.
Zupan dr. Pcrič in podžupan dr. Sta-novnik, ki se čudi, da dr. Lemež na tak način kvari medsebojno bratstvo večine, izjavljata, da znašajo vsi stroški, ki jih je imela občina vsied tega, okrog 6000 Din in da bosta vse krila zadruga tSta-dion» in pripravljalni odbor za kat. shod. Podžupan dr. Stanovnlk je vrh tega kljub svojemu republikanstvu mnenja, da je morala občina takrat čim bolj okrasiti svoja poslopja že zato, ker si je katoliški shod ogledal tudi kralj.
Politična debata.
Obč. svet. Čclešnik (soc.) je stavli v fmenu večine samostojni predlog, ki protestira proti temu, da hoče vlada z nameravanim zakonom o samoupravi mest omejiti avtonomijo Ljubljane s tem, da postavi nad občinski svet posebnega velikega župana kot nekak kontrolni organ.
Dr. Lcmcž porabi seveda tudi to priliko, da se spravi nad buržuje in kapitaliste in meni, da ne bo prej prave avtonomije, dokler ne dobimo komunistične kmečko-dclavske vlade. V ostalem se ftrinja s predlogom.
Dr. Ravnihar (NNS.) in Tavčar (NSS) Izjavljata v imenu svojega kluba, da se strinjata v bistvu s predlogom, obsojata ja postopanje večine, ki je zopet enkrat manjšino briskirala. Ni smatrala za potrebno, da bi se ž njo dogovorila o skupnem postopanju. V znak protesta se nju-3a kluba ne bosta udeležila glasovanja.
Obč. svet. Turk se v Imenu demokratov pridružuje predgovornikoma. O. Čclešnik napada opozicijo, češ da je proti avtonomiji. Opozicija burno ugovarja: Ni res! Ne uganjajte demagogije! Zakaj lažetc? G. Rupnik (NSS) zavrača napade g. Cclcšnika na svojo stranko in na-iaja dokaze, kako večina stalno briskira opozicijo. Zopetni nemir, medklici.
Dr. Vidmar (JDS) izjavlja, da je njegov klub še vedno pripravljen sodelovati pri resoluciji, in predlaga, da se nadalj-na razprava o njej v svrho medsebojnega dogovora preloži na jutri.
Zupan prekine sejo za 10 minut, da se klubi posvetujejo. Po zopetni otvoritvi naznani, da so se klubi dogovorili, danes sejo prekiniti. Zato jo zaključuje in sklicuje prihodnjo za jutri ob 6.
•
DEMONSTRACIJE PRED MAGISTRATOM.
Danes so se po Ljubljani razdeljevali Tned obrtne vajence in njih starše neki letaki brez podpisa ter so se starši, ozi-Toma varuhi obrtnih vajencev poživljali, Ha pridejo ob 10, uri zvečer prel magistrat manifestirat za takojšnjo otvoritev obitnih nadaljevalnih šol. Zrečer se je res zbrala velika truma vajencev ter so hoteli trije celo nasilno vdreti k županu v dvorano občinskega sveta. Ker so se ustavljali policijskim stražnikom so bili aretifani. Po zaključeni seji občinskega sveta jo prišel na balkon magistralnega poslopja obč. svet. dr. Lemež ter nagovoril dečke kot referent v občinskem svetu. Poročal je, da se je občinski svet že često bavil s tem vprašanjem, da so je vršilo mnogo sej in nešteto javnih anket, toda obrtne nadaljevalne šole se ci Ii dve leti niso mogle otvoriti, ker jo država ukinila podporo in ker kapitalisti, veleindustrija in voleobrt nc store svoje dolžnosti. Občinski svet pa bo to kapitaliste in državo žo prisilil, (la posežejo globoko v žep, ker imajo od obrtnih vajencev največji dobiček. 7,a njim je govoril Čelešnik (soc. dem.) v istem smislu. Obč. svet. dr. Rožič je v imenu SLS zagotavljal zbrane vajenco svojih simpatij in jim obljubljal svojo pomoč. Končno so jo oglasil k besedi g. Ivan Tavčar v imenu NSS. Vsa demonstracija jo bila očividno ranžirana po voditeljih komunistov, ki so melali med nezrelo mladino svoje običajne demagoške fraze, hujskali, razdeljevali listke in nolc časoDis »Proletarska mladina*, ki io tu-
di poln Izpadov proti O r ju nT. Po zaključenih govorih je nekdo zaklical, naj se vajenci ne razidejo, dokler policija no izpusti treh aretirancev. Demonstrant je ao se nato zagnali proti glavnemu vhodu da bi vdrli na magistrat, toda policija jih jo zadržala in dr. Lomež je povedal, da so aretiranci že izpuščeni. Načelnik policijske stražo jo končno pozval mladino, naj se mirno razide, ker bodo sicer uporniki prijeti, a ne več izpuščeni. Nato se je mladina razšla.
Naše mnenja je, da eo take demonstracije broz vsake koristi in so vzgoji mladino samo škodljive. Mladina tudi ni kriva. Politični intriganti jo zlorabljajo v svoje skrite namene. V kolikor smo informirani, so do nodavna baš »kapitalistični krogi«, n. pr. bančni sindikat, Zveza industrijalcev, Južna železnica in drugi najbolj podpirali ljubljansko nadaljevalne šole. V pondeljek dne 15. oktobra so vrši na magistratu seja šolskega odbora in načelnikov obrtnih zadrug ter so odloči tudi vprašanje teh šol.
Borba med radikali
Streljanje s topovi. Radikalska pobuna v Novem mestu.
Obsedno stanje, ki jo proglašeno s strani Jadranske banke nad radikal-skimi pristaši, ni prekinilo borbe med voditelji, temveč jo je lo še poostrilo. »Jutranje Novosti* objavljajo v ilustracijo moraličnih kvalitet g. Stefa-noviča nesramen članek proti »Orju-ni», ki ga je Stefanovič napisal ter pustil v redakciji »Jutranjih Novosti*. List poudarja, tla »ima g. Stefanovič prepričanje, kakor mu pag bolje kaže*.
Stefanovič zopet se Je včeraj popoldne revanžiral z letakom, ki ga je dal razširiti v imenu »glavnega tajništva Nar. Rad. Stranke* po ljubljan. skih ulicah in kjer z Ijeninovsko gesto (letak ima napis: Vsem, vsem, vsem!) naznanja, da so radikalski vlastodrž-ci, proti katerim se on bori, ^krvosesi in verižniki*. Začetek radikalske partije v Sloveniji slika gosp. Stefanovič kot delo kamarile, sestoječe iz drja, Ažmana, dv, sv. Souvana, drja. Lu-kana, dr. Zupaniča in Inž. Šege, ravnatelja Južne železnice. »Ta kamari-la» — piše g. Stefanovič — «je začela radikalno stranko z denarjem, praznimi obljubami, celo z lansira-njem lažnivih telegramov, da bi privabila naš delavni narod na svoje li-manice in si priborila mandat.* Dr. Ažmana vprašuje, kje je vzel več milijonov dinarjev za agitacijo. Dr. Zupaniču očita, da je lagal, da bodo vsi vsied štrajka odpuščeni železničarji sprejeti nazaj. Dr. Zupanič da jo dal iz Beograda lansi-rati lažniv telegram o kočevski železnici. Agitatorjem je kamarila obljubovala povrniti ves denar za agitacijo, a tega še danes ni storila. Cela kopa ljudi je tako prišla ob svoj last ni denar. Kamarila je skušala trgovati tudi z Nemci.
V	kamarili, ki se je pečala le z osebno politiko, so nastala medsebojna Ijubosumnja in zavidljivost. Dr. Zupanič se jc pritoževal, da ga banki r j i J .b., ki jih je spravil v zvezo 7, Beogradom, prezirajo. Izjavljal da jo, da ima tudi njega Jadr. banka <v svojih krempljih*. Dr. Lukan je izjavil. da treba gledati, da so čim preje rešijo dr. Ažmana. Dr. Ažman se jc izrazil, da je NRS stranka veleposestnikov in bogatinov. Stefanovič pravi, da je ta politika NRS »bankokratsko - birokratska — politika osebnih interesov*.
V	nadaljnem piše gosp. Stefanovič: »V glasilu Jadranske banke »Jutranjih Novostih* so nas napadli . . . Imeli so nas za lovce, da bi lovili ljudi na 1 i m a n i c e Jadranske banke.* Ta politika NRS, ki se f i n a n c i r a z milijoni Jadransko banke, je politika intrige, koristolovstva in štreber-stva. Gosp. Stefanovič končno poziva pristaše, da vrnejo »Jutranje Novosti* na naslov Jadranske banke. »Vse plačane bankino agente zapodite od sobe! Živio NRS! '/Avlo Nikola Pašič!*
Tako zaključuje za »Glavno tajništvo NRS* gosp. Emil Stefanovič svoj letak, ki poživlja na shod v Mestni dom, danes ob 8. zvečer, s pristav-kom, da se vrši nepreklicno in pod vsakim pogojem. Kakor doznavamo, se obeta na tem shotln velika burja. Zatrjuje se, da je Jadranska banka najela večjo tolpo ljudi, ki naj bi preprečili Stefanovičev shod. Baje se ima to izvršiti na ta način, da bi v Mestnem domu nastopila neka grupa komunistov proti Stefa-noviču.
«
Iz Novega m e s t, a smo tekom včerajšnjega popoldneva prejeli poročilo, da sta sc tjakaj pripeljala z avtomobilom dr. Lukan in dr. Sajovic, z namenom, da preprečita od tajnika Antona Podbevška sklicano člansko zborovanje NRS. Po njunem nalogu jo bilo po mestu razbobnano (!!), da se zborovanje NRS no sme vršiti. Ker so so pa nekateri radikali in pa razni radovedneži navzlic temu zbrali, jih je dal dr. Lukan — z orožniki razgnati . . . Kljub temu pa jc bil, kakor so glasi poročilo, jzvoljoti nov radikalski lokalni odbor, ki jc izrekel nezaupnico dr. Lukami. Sedaj jo pričakovati. da odide v Novo mesto preko sodišče in da bo «direktori.i» dal na triru Dostaviti vislice
Politične beležke
-f Nezaupnica kralja vladi? Neka teri beograjski listi poročajo, da je kralj odklonil podpis zakona o žeieznlčarski pragmatikl, ker smatra, da Je protiustaven. Kakor smo poročali Je demokratska stranka povodom razprave o želez-ničarski pragmatiki ostro protestirala proti uvedbi izjemnega disciplinarnega sodišča, ker Je ta določba v ostrem na-sprotstvu s predpisom ustave, ki zabra-njuje vsakršna izjemna sodišča. Po poročilih beograjskih novin je krona to stališče osvojila ter kot drugi zakonodajni faktor zakon odklonila. Ako Je ta informacija točna, potem gre za afront, I z katerega bi bila druga vlada takoj izvajala konsekvence.
+ S surovim zmerjanjem bi se »Slovenec* rad izmotal, ker smo ugotovili, da je predlagal 29. oktober za nacionalni »črni dan*. Mi samo še enkrat kostatlra-mo, da Je »Slovenec* v uvodniku z dne 9. t. m. resno In goreče to predlagal, ter obenem postavil nasprotje med »našo» in »tujo* beograjsko, rimsko in dunajsko politiko, tako, da mora pri čitanju dotlč-nega članka vsakdo po običajnem logičnem smislu besed razumeti, da smatra «Slovenec» za naš »črni dan* tisti 29. oktober, katerega smo v Ljubljani prvikrat formalno proglasili svoje osvoboje-nje. Takšno mišljenje Je bilo klerikalcem vedno lastno; pokazalo se Je n. pr. po septembersklh dogodkih 1. 1908., ob bosanski aneksiji, ob izbruhu vojne pa vse do njihovega poloma, pozneje v »repub likanstvu*, »federalizmu* Itd., — In evo zopet so se sedaj izdali s svojim »črnim dnem*. Neprijetno ugotovitev, da so oni v bistvu anacionalnl po vsem svojem mišljenju in vzgoji, to ugotovitev hočejo sedaj prikriti in preglasiti s psovanjem. Zaman!
+ Nesramno hujskanje vatikanskega eksponenta. V Budlmpšti se vrši te dni z velikim pompom madžarski katoliški kongres. Na zborovanju dne 11. oktobra so bile prisotne vse na Madžarskem živeče habsburške princese, princi ter papeškl nuncij. Med govorniki se je posebno izkazal dr. Aladar Krieger, k| je Izjavil, da Je bodočnost Madžarske odvisna od tega, če se katolikom posreči organizirati madžarsko ljudstvo za odločen bol, kakor so organizirane mase v Bavarski, Španiji in Italiji. Na večernem banketu, so bile izrečene zdravice na čast ekscesarice Zite in princa Otona, katerima je kongres poslal brzojavne pozdrave. Grof Zichy Je napil veliki bodočnosti Madžarske od Karpatov do Reko in Zcniuna. Ob frenetičem odobravanju je imel nato papeški nuncij Ciopa govor v vclikomadžarskem duhu. Priporočal je Madžarom, naj se dosledno drže svojega dosedanjega gesla: Nem soha, nikdar! To pomeni, da se ne bodo Madžari nikoli izmlrili s temi, da Je prišlo toliko ozemlja nekdanje Madžarske na države Male antante. Nuncij je dobesedno rekel: »Madžari, •katoličani! Ce danes trpite, pomeni to pot, ki vas privede zopet do stare slave. Vaše solze ne tečejo zaman, in ponižanje, katerega prenašate danes, ne bo dolgo trajalo. Za seboj imate tisoč slavnih let, katere ste preživeli ščiteči kulturo pred barbari. To tisočletje vam kliče: Delajte in borite se, da bo tudi v bodočnosti Madžarska tako velika, in slavna, kakor je bila v prošlosti!* Ta v znamenju katoliške vere in v imenu papeža izrečeni hujskajočl govor, prožet sovraštva do Cehov in Jugoslovenov, kaže dovoli Jasno smernice pa peške politike ...
+ Roke proč! Naš list Ic dosedaj zasledoval borbo med radikalskimi mata-dorji s stališča neudeleženega opazovalca in referenta. Dogodki, ki so se v tem boju začeli odigravati, nas silijo, da moramo uložiti svoj najodiičnejši protest, ker nikakor ne gre, da se začenja državna oblast kot taka vmešavati v ta politični pretep. Dokler sta cAkcijski odbor» in dr. Zupanič izdajala ukaze o obsednem stanju v NRS., je bilo to interna zadeva stranke in banke. Sedaj pa čujemo, da se posamezni gospodje vozarijo na interpar-tijske pretepe z državnimi avtomobili, v Novem mestu so včeraj porabili občinske razglaševalce za razbobnanje svojih ukrepov in končno je nastopilo orožništvo — brez vsake potrebe. Ali mislite gospodje, da so naši orožniki zato tu, da se udeležujejo medsebojnega obmetavanja z gnojem? Roke proč od takih poskusov, kajti sicer se bo slovenska javnost vmešala na način, ki Vara bo dokazal, da je pri nas še smisla za elementarne pojme politične dostojnosti in uradne korektnosti! To bi še manjkalo, da bi Jadranska banka in njen «direktorij» smela zlorabljati državno oblast.
Prosvefa
Ljubljanska drama.
Petek, 12.: »Kar hočete*. E. Sobota, 13.: »Judit*. Gostovanje Marije Vere. A.
Nedelja, 14.: «Smrt majke Jugovida*. Izv. Pondeljek, 15.: »Judit*. Gostovanje Ma-
Ljubljanska opera. Petek, 12.: tEvgeniJ Onjegin*. F.
rije Vere. P. Sobota, 13.: »Novela od Stanca», «Za-
pečateneb. C. Nedelja, 14.: »Aida*. Izv.
Šentjakobski oder v Ljubljan!.
Sobota, 13.: »Navaden človek*. Nedelja, 14.: »Zenitov*.
Mariborsko p'odališče. Petek. 12.: »Rodoliubci*. B. Piemiicra.
Komorni veter Kvarteta Zika Je napolnil tudi v Celju dne 9. t. m. tnalo dvorano hotela Unijona do zadnjega kotička. Ni treba omeniti, da je izvabilo umetniško proizvajanje med občinstvom iz vseh slojev buren aplavz in naravnost praznično razpoloženje. Kvartet Zika si je pridobil bai v Celju mnogo osebnih prijateljev ln rad obišče prijazno mesto ob Savinji vsikdar, ko 6e vrača z novimi lavorikaml iz tujine. Saj se je baš prva večja njegova turneja porodila v Celju, ki se tembolj veseli novih velikih uspehov mladih umetnikov.
Sokolstvo
izredni občni zbor sokola l
Z ozirom na vprašanje »Tabora* j® bil sinoči ob 8. sklican v dvorano Kazine izredni občni zbor Sokola I, in članstvo se je odzvalo pozivu v polnem številu.
Zbor je otvoril društven! starosta br. dr. Pavel Pestotnik z jedrnatim nagovorom, v katerem je posebno točno očrt al ves razvoj vprašanja Tabora, ki se nahaja sedaj v izrednih razmerah.
Br. Ivan P r o s e n o je podal natančno poročilo o vprašanju zgTadbe Sokolskega doma. Prosilo se je občinski svet za podaljšanje gradbene dobe za dve leti, kar je potrebno radi tega, da se izvrši gradba bolj solidno in tudi ekonomično.
O finančnem položaju gradbenega fonda je poročal br. Lunder. Položaj ni rožnat, ali ako članstvo izvrši v polni meri svojo dolžnost, tudi ne brezupen. Na koncu svojega poročila, Id -je bilo soglasno odobreno, je poročevalec predložil resolucijo približno naslednje vsebine:
Naloži se obvezen članski potez za fundacijo gradbenega sklada. Porez je — po gospodarskem stanju posameznikov — diferenciran na zneske po 20, 50 in 100 Din. To je članska dolžnost, od katere odbor lahko oslobodi 6amo neimovite, ali sicer delavne člane. Častna dolžnost imovitej-šib članov in članic je, da pristopijo zadrugi »Sokolski Tabor*, katere namen je, zajamčiti potrebni stavbni kredit. Dolžnost vsakega člana in članice je, da vsak za svojo osebo prevzame tudi nabiralno polo, naraščaju pa je izročiti knjižice za nabiranje priložnostnih prispevkov.
Resolucija je bila sprejeta brez debate soglasno.
Besedo je povzel zopet starosta br. dr. P e s t o t n i k, ki je govoril o razmerah v društvu. Ostro je grajal one, ki so sicer včlanjeni pri društvu, nosijo sokolski znak, ali sicer se za Sokolstvo nič ne brigajo. To so neso-kolski Sokoli in bilo bi najboljše — da Sokolstvo — odstrani iz svoje srede take člane, ker je boljše, ako odpade ena tretjina slabih članov, Id po ničemur niso Sokoli in da ostaneta dve tretjini zdravih Sokolov, kakor da slabi 5Uni slabo vplivajo tudi na dobro jedro. V tem smislu je bila sprejeta tudi
resolucija, ki v splošnem zahteva:
Da se izločijo iz društvene Sokolske zveze vsi člani (članice) do 50. leta, ki niso v nikaki smeri doslej dokazali pripravljenosti Idejno ali gmotno koristiti svojemu društvu in s tem Sokolstvu. Kdor se sokolsko ne udej-stvuje na ta ali oni način, ta ne spada v sokolske vrste in naj se ga izloči. Sklep Savezne skupščine, da naj se zahteva obvezni obisk članov in članic v starosti od 18. do 26. leta, naj se prične v Sokolu I. dosledno izvajati. Od bratov in Bester v telovadnici zahteva izredni občni zbor, da se udeležujejo tudi gospodarskega in prosvetnega dela izven telovadnice, ker njim bo v doglednem času poverjeno vodstvo društva in to jedro mora biti dobro vzgojeno in pravočasno vpeljano in izvežbano tudi v upravnih in gospodarskih poslih.
Po zaključnem govoru br. staroste je bil izredni občni zbor zaključen.
Šport
Službene objave Ljubljanskega nogometnega podsaveza.
(Iz seje poslovnega in upravnega odbora 10. oktobra.)
Prvenstvena tekma Hermes f Jadran se vrši 14. t. m. ob 10.30 na igrišču Ilirije, rezerve nastopijo ob 9. uri. Blagajniško službo opravlja S. K. Hermes. Ob neugodnem vremenu tekmi odpadeta. Službujoči odbornik g. Hartinan. -- Prvenstvena tekma Slovan : Siavija se odloži na kasnejši termin. — S. K. Ilirija in LASK. se kaznujeta z globo po 25 Din ker nista predpisano prijavila sestave moštev dne 30. septembra.
Citajo so s pravom nastopa 26. oktobra za SK. Korotan (Kranj): Ažman Drago, Ažman Janez. Blaznik Anton, Čolnar Otmar. Hlebš Rudolf, Kcrn Božidar, Mo-žina Alojzij, Potočnik Franjo, Plut Mirko, Pečenko Ivan, Rebolj Oskar, Slabe Mirko, Sorgo Viktor, Vrcček Anton, Zebre Val., Plut Stanko, Potočnik Miha, Pristov Franc, Ošabnlk Slavko, Bucek Iv.; nadalje s pravom nastopa 12. aprila 1924 SK. Ilirija: Srebotnjak Rado; za S. K. Primorje: Solrčev Milutln. — Upravni odbor jc dovolil takojšno nastopanje v prijatcljskilt In medtiar. tekmah po § 10. o. p. igralcem gg. Gcncr Alfred (Atl. SK.. Celje), Rado Srcboiniak (SK. Iliri-
ja), BatiČ Viktor (SK. Prlmorjej. Do po. delitve odpustnie OE. P. B. oz. C. A. F, smeta nastopiti v prijateljskih in medna, rodnih tekmah za Atl. SK., Celje gg. Kar. baš Ferdo in Piša Brctislav,
Zabrana igre se je sklenila nad S. K. Red Star (Celje) počenši s 15. t. m„ ker vkljub večkratnim pozivom nI prijavil svojih Igralcev.
Zavrnil se jc protest SK. Slovana proti verificiranju prv. tekme Slovan : Prj, morje 2 : 0 od 30. septembra. Zahtevi} po povračilu zdravniških stroškov po p K. Prlmorju za poškodovana igralca S-K. Slovana se Je vrnila oz. odstopil^ obema kluboma v svrho sporazumne prv, ravnave. — Zavrnila se je prošnja SK, Primorja od 9. oktobra za odpis glob< 50 Din in 250 Din. Ker se je 30. septem, bra pripetilo pri tekmah več nezgod, ja pozval upravni odbor sevccljo Zbora no. gom. sodnikov, da naloži svojim članom, da z vsemi dopustnimi sredstvi prepre« čijo ostro aH celo opasno Igro ter da' prestopke x določni obliki javijo podsa/ veau,
Graškl Sturm v Ljubljani. V soboto ob 16. in v nedelfo ob pol 16. igra, kakor že objavljeno prvorazredni Sturm iz Grad ca proti Iliriji. Tekma bo z ozirom na kvaliteto moštev zelo zanimiva. Gostje iinajo, kakor čujemo, potne listine v re, du in prispejo v soboto dopoldne v Ljub« liano. Predprodaja vstopnic — za ilane In dijake samo ta — se vrši v trgovini J. Goreč. Sedeži I. vrste so numerirani, V nedeljo se vrši predtekma med Slo. vanom in rezervo Ilirije.
S. K. Svoboda (Maribor) se kaznuj« s trimesečno zabrano Igre (do 30. decembra 1923), ker |e v prv. tekmi 39, septembra samolastno zapustila Igrišče, — Tajnik.
Sestanek nogom. sodnikov LNP. s« vrši danes 12. t. m. ob 6. uri pop. v lm kalu Športne zveze. Polnoštevllno! — Načelnik.
Objave
X Javna knjižnica Spi. ženskega dro. štva v Celju se je otvorila dne 7. okto, bra ter poslujo v prostorih Zadružna zveze ob nedeljah od 10. do 11. in olj četrtkih od 18. do 19. ure.
X Stanovanjska In stavbena zadruga v Celju sklicuje redni zadružni zbor na četrtek dne 18. oktobra ob pol 8. uri zvečer v gostilniške prostore Nar. dom* s sledečim dnevnim redom: Letni račuif in poročilo; razdelitev dobička, oziroma pokritje izgube; volitev članov načelstva nadzorstva ter dveh Bkrutinatorjev; pred« log! zadružnikov in slučajnosti V »lučaju, da na pol 8. uro sklicani občni zbor ne bo sklepčen, ee vrši po § 15. zadružnih pravil pol ure na to drugi zbor i istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Zadružniki morajo javiti svoje samostojne predloge vsaj tri dni pred občnim zborom.
Seja celjskega oblin* skega sveta
Celje, 11. c&tobrl,
Po običajnem kratkem uvodnem poročilu župana dr. Hrašovca in odobritvi zapisnika zadnje seje sledi poročilo pravno personalnega odseka. Kot gledališki mojster se nastavi v mestnem gledališču Anton Rožanec. V domovinsko zvezo se sprejme trgovec Franc Leskovšek, Ivan Grm, Ivan Gardel, Helena Brinovšek, Marija Levebič in Alojzija Zetnljak. Do-movinstvo se zasigura skladiščniku Ego-nu Keiner. Zavrne se pritožba lesnega; trgovca Štefana Borlaka, ker se mu je od mestnega magistrata prepovedalo is varnostnih ozirov odkladati les na nje« govem dvorišču. Reši se odpravninska zadeva bivšega nemškega mestnega fizika dr. Gollitscha. Odkloni se priziv Ju« goslovenske Matico radi odpisa veselic-nega davka. Občinski svet vztraja na svo jem stališču, da voiaška oblast po odstranitvi vojaških barak spravi zemljišča v prejšnje stanje in da plača radi neplo« dovitnosti zemlje tudi najemnino še za 1924. Ker je mestna občina iz valutarniH ozirov že spomladi tekočega leta opustila zidanje večje stanovanjske hiše, si odobri prodaja za ta namen uakupljetiegJ stavbenega materijala. Pokrajinska vlada za Slovenijo je dovolila mestni občini pobiranje najemninskega novčiča šel« od letne najemnine ad 200 dinarjev. Občinski svet sklene občuten izpadek na dohodkih, ki je zato nastal, kriti s prejemki prihodnjega leta.
Radi nujnega posojila za elektrifikacijo mesta in okolice se odloži začasni projekt novega letnega -in zimskega kopališča, ker tudi pokrajinska uprava noče preje odobriti nameravanega posojila za kopališče, dokler se ne dokaže renta-biliteta tega novega mestnega podjetja. Reakcijonarno stališče pokrajinske uprave se ne more odobravati, ker Jenili« mestna občina Javno napravo, ki Je radi pomanjkanja primernega zimskega kopališča ne glede na rentabillteto za celjsko prebivalstvo največje važnosti. Pri tej priliki se povdarja (udi potreba po službenem redu v mestni elektrarni, ki bi natančno določal delokrog posameznih nameščencev in uradnikov v njihovem med sebojnein službenem razmerju. Finančnemu odseku se naroča izdelati vso predpriprave za ustanovitev mestne zastavljalnice. Od mestnega urada se odpošlje uradnik v svrho proučevanja poslovanja ljubljanske zastavljalnice v Ljubljano. Sledi še poročilo gospodarskega odseka, o katerem bomo poročali Jutri. (Seja s« še nadaliuie.l
Domače vesti
*	protislovanska akcija v Italiji. V
tržaških jugoslovanskih krogih so najnovejše vesti o odredbah italijan-6ke vlade, po katerih imajo odslej tudi fašistično čete opravljati stražo ob meji, napravile zelo neugoden utis. Znano je namreč, kako fašisti terorizirajo slovansko prebivalstvo iu tako italijanske oblasti sistematično delujejo na to, da se slovanski živelj popolnem uniči. Zaradi tega in ker so fašisti sedaj od države oboroženi, je prebivalstvo izpostavljeno ponovnim nasilstvora ter je opravičeno v strahu, tla nenadoma lahko nastane kak obmejni incident. Prebivalstvo je v skrbeh in se zlasti boji represalij, s katerimi fašisti groze. — Kakor se iz Trsta brzojavno poroča, je italijanska vlada razpustila občinski odbor v Št. fetru, v tej skozinskoz slovenski občini, ter imenovala za komisarja nekega fašista.
*	Novi celjski opat. Ir, Celja nam pišejo: Ze skoraj dve leti vakantno fjitno, a malo dobičkanosno mesto celjskega opata je našlo post tot di-icrimina rerum resnega kompetenta i osebi voditelja klerikalno stranke g. ministra n. r. dr. Antona Korošca. Za kulisami se vršijo za to imenovanje ž« resna pogajanja, dasi to pot ne manjka tudi drugih prosilcev, ki bi bili vsaj po svojem strogo stanovskem in nepolitičnem delovanju mnogo bolj nt mestu.
*	Zanimivo predavanje v Zagrebu.
fočetkom prihodnjega tedna se vrši v Zagrebu zanimivo predavanje. Profesor pariške Sorbonne E. Haumant M v hrvatskem jeziku predaval «0 Petru Zrinjskem in Ljudcvitu XIV.». Dtn in ura predavanja še ni določana.
*	lz diplomatske službe. Kakor Javljajo iz Beograda, je nas dunajski poslanik gosp. Popovič premeščen v Budimpešto, na njegovo mesto pa pride na Dunaj dosedanji naš budim-peštanski poslanik.
*	Imenovanje slovenskega referenta v ministrstvu prosvete. Gospod Pavel F1 e r e je, kakor poroča »Na-rodna prosveta», imenovan za učitelja v Beogradu ter bo posloval v od-delenju za ljudsko šolstvo ministrstva prosvete kot referent za Slovenijo. Kakor omenjeni list nadalje poroča, bo na isti način v kratkem imenovan tudi hrvatski učitelj kot referent za ljudsko šolstvo na Hrvatskem.
*	Kredit za skupščinsko poslopje. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič bo v eni prihodnjih sej skupščine predlagal, da se v državni proračun za prihodnje leto sprejme kredit v znesku 6 milijonov dinarjev za dovršenje nove skupščinske palače.
*	V našem najjužnejšem večjem mestu, v Bitolju, ki je v vojni strašno trpel in kjer je lanska eksploaijska katastrofa še znatno povečala težkoče življenja, se priliko polagoma normalizirajo, Zanimive so tržne cene, ki so merilo gospodarskih prilik. Moka nu-leriea na bitoljskem trgu stane 6-60, fižol 9, sir 24, riž 15, oljo 24. kava 34, goveje meso 20, mast 55, sladkor 25 Din. Te cone so računjene na «oko», kl je enaka 1288 gramom.
*	Ureditev rednega prometa na Jadranu. Mestna občina šibenik je sklicala sestanek delegatov vseh občin severne Dalmacije in otokov, ki se bo vršil dne 21. oktobra. Na tem sestanku se bo razpravljalo o parobrod-nem prometu na Jadranu. V Beograd se odpošljo posebna deputacija, ki naj bi na merodajuih mestih posredovala, da se vzpostavi čim prej redni promet na Jadranu, kakor je obstojal v predvojni dobi.
*	Nov premogokop na štajerskem. Pragersko utegne postati v bližnji Možnosti važen industrijski kraj. Do razvoja in iudustrijaiizacije bo rragerskemu pomogel v prvi vrsti fiovj premogokop pod vznožjem Haloz, katerega je prevzela nova rusko-angleška družba, ki bo od Pragerske-fa zgradila 7 kilometrov dolgo nor-aalnotirno železnico. Ta železnica bo v kratkem dograjena. Po zatrdilu strokovnjakov jo v novem premogo-Mpu, ki vsebuje izvrsten premog (3000 kalorij), toliko plasti, da se bojo dale izrabljati najmanj 200 let. Družba dobiva te dni tudi že moderne s'roje in bo v kratkem začela obratovati.
" Otvoritev vojne pomorske akademije. Koncem tekočega meseca se otvori v Gružu pri Dubrovniku vojna Pomorska akademija. Sredi oktobra se Jfši zdravniški pregled in sprejemni 1EPit kandidatov. Vsega skupaj bo sprejetih 40 gojencev, kl so položili srednješolsko maturo, razen tega pa jo sprejetih še 20 podporočnikov iz beograjske vojne akademije in 18 gojencev, ki so v Ti v tu dovršili prvi 'etnik pomorske šole. Civilni gojenci »stanejo v akademiji tri leta, ostali pa s«no dve leti. Predavalo se bo 43 Predmetov. V Gružu bodo v svrho vež-be gojencev stalno na razpolago: 2 mi-"onosca, 1 torpedovka, 1 tender, 1 Parni čoln, 1 motorni čoln in nekoliko fflnov za veslanje.) Ravnatelj šole bo iapetnu bojnega broda gosp. Adolf Hladič, a njegov pomočnik poročnik ^ojnega broda gosp. Anton ICllnar. J^potan fregate gosp. Bernard Jeloč-bo nredaval vse nredmete. ki se
tičejo pomorstva; kot redni profesorji bodo predavali Julijan Luterotti, Janko Kršnjavi, Avgust Kuster, Vladimir Labaša, Franc Vajda, dr. Krčmar in Rus g. Bubnov.
*	Odmetnlkl nameravajo napasti Cetinje. Cetinjska policija je razkrila načrt zloglasnih odmetnikov Bašovi-ča in Popoviča, iz katerih je razvidno, da nameravata tekom oktobra s svojima četama, ki štejeta približno 200 ban di t o v, napasti mesto Cetinje. Veliki župan, vojaški poveljnik in komandant orožništva so obsojeni na smrt, ker njihove odredbo »ogrožajo svobodno gibanje* njunih čet. Vojna oblast je vse potrebno ukrenila, da se ti odmetniki polove, oziroma uničijo.
*	Novi predsednik zagrebške borze.
Na predvčerajšnji seji zagrebške borze se je vršila volitev novega predsednika, ker se jo dosedanji predsednik gosp. Antid pred kratkim odpovedal tej funkciji. Za novega predsednika borze je bil soglasno izvoljen dr. Stanko Svrljuga, podpredsednik in generalni ravnatedj Hrvatske es-komptne banke.
*	Nov železniški vozni red. V prometnem ministrstvu se je predvčerajšnjim vršila soja oblastnih prometnih ravnateljev, na kateri so je razpravljalo o novem voznem redu na vseh železniških progah v zvezi s prevzemom južno železnice v državne roke. Novi vozni red stopi v veljavo dne 1. novembra.
*	Smrtna kosa. Na polu v ožjo domovino, kamor se je vračal iz vojaške službe, je nenadoma preminul v Sarajevu Ljubljančan, učitelj g. Emerik Dcržaj, vnet in priljubljen športnik. Pokopali so ga 10. t. m. v Sarajevu. — V Ljubljaui je umrla predvčerajšnjim po dolgol rajni bolezni gospa Berta pl. Putoany, rojena Kauschegg. Pogreb se vrši danes ob treh popoldne iz Tivolskega gradu na pokopališče pri Sv. Križu. — V Celju je umrl v torek, dne 9. t. m. Ivan Borna, čevljarski mojster in hišni posestnik, v 58. letu starosti. V javni bolnici v Celju je prominul čevljarski mojster Iv. Raf. — Blag jim spomini
*	Za dijake-stipendiste. Ministrstvo prosvete razglasil, da je pravilnik za po-deljovanje štipendij v toliko izpremenjen, da dobivajo odslej polno štipendijo oni dijaki, katerih roditelji ne plačajo več nego 20 Din neposrednega davka (prej 30 Din), a polovično štipendijo oni, katerih roditelji ne plačajo ve? nego 40 dinarjev (prej 60 D) neposrednega davka.
*	Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 8. oktobra se je vršilo prvo predavanje v tekočem poslovnem letu ob srednje dobrem obisku. Predaval jo g. urednik Šimic o »Babiloniji nekdaj in sedaj«. Tvarino je predelal iz zemljepisne-ga in zgodovinskega vidika zelo stvarno in pregledno ter bi bil zaslužil še večji krog poslušalcev, Predavanje se natisne v »Novi dobi*.
*	Gostilničarski kongres se vrši v dneh 16. in 17. oktobra na fušaku. Kongresa se udeleže tudi delegati Zvezo gostilni čarskih zadrug za Slovenijo. Ka kongresu se bo razpravljalo o reformi gostil-nicarstva na podlagi izenačenja obrtnega zakona, o ustanovljenju samostalnik go stilničarskih zbornic, o zakonski reformi novih taks in pristojbin, o uroditvi občinskih potrošarin, strokovnih šolah za gostilničarstvo ter vprašanju izključnega prava gostilničarstva za točenje alkohol nih pijač. Vršila se bo razprava o tujskem prometu, o bolniških blagajnah in zavarovanju delavstva, o zakotnem čez-uličnem točenju in o ustanovitvi državne Zveze gostilničarskih savezov. Po kongresnih razpravah se bodo priredili izleti po morju kakor tudi v okolico Suša-ka. Odhod iz Ljubljane bo najbrže v pondeljek dno 15. oktobra z brzim ob 1. uri popoldne. Legitimacije za kongres so bodo dobile po prihodu v Ljubljano ali med vožnjo v vlaku.
*	Avtomobilska zveza Vransko-Celje in pa Murska Sobota-Dolnja Lendava je, kakor nam poročajo, prenehala.
*	Iz Hrastnika nam poročajo: Kakor čujemo, jo obljubil ravnatelj..tukajšnjega rudnika, da sprejme, kakor hitro se razmere pri rudniku nekoliko urede, večino (morda celo vseli o priliki zadnje stavke odpuščenih delavčev zopet službo. To je seveda prav, ker povzročitelji stavke pač niso med njimi, ne moremo pa odobravati postopanja naših novopečcniJk par radikalov, ki hočejo to popustljivost rudnika obrniti tako, kakor da imajo oni na tem zasluge. Sploh bi se nam zdelo jako čudno, ako bi se dal naš ravnatelj vladati od hrastniških gospodov radikalov...
*	Klerikalni občinski sTeiniki iz Središča pred sodiščem. Delegacija klerikalnih občinskih svetnikov v Središču je že dalj časa v ostrem boju proti tamošnje-mu zaslužnemu naprednemu županu Francu Lukačiču. Ker pa klerikalci kot povsod drugod ne znajo v boju s političnim nasprotnikom uporabljati drugih sredstev kot žaljivke in natolcevanja, so ubrali središki klerikalni občinski svetniki to pot. Naslovili so namreč na župana Lukačiča tako žaljivo ulogo, da jo bil ta primoran njihovo pismo izročiti državnemu pravdnlštvu, kl je vse podpisane SLSarje obtožilo Zaljenja uradne osebe po § 104. s. k- z- Mariborsko okrožno sodišče je možakarja obsodilo po 600, nekatere pa po 600 dinarjev, oziroma nn en teden zapora. Med obsojenimi so Ludvik Bedekovič. Ivan Savora, Rudolf Lukučič
(vodja. sreriSalceV), Matej In Josip Vesel-ko, Fran Hrnja, Frana KovačiS in Ernest Barjan.
*	Komisija is oceno okupacijske škofe
bo začela s svojim poslovanjem na ozemlju Slovenije dne 15. oktobra, in sicer v Logatcu. Ista komisija bo po tam prešla na laški teritorij, kjer bo likvidirala okupacijske škode, ki w jih utrpeli naši državljani. Pozivajo se vsi, ki eo škodo, povzročeno na laškem ozemlju, prijavili direktno italijanskim oblastim, da do 15. novembra t. I. obnovijo prijavo ministrstvu za socijalno politiko potom oddelka za socijalno skrbstvo v Ljubljani. V prijavi je navesti kraj, kje je škoda nastala, kakovost škode, okolnosti, ki so jo povzročile in po možnosti točen datum prijave italijanskim oblastim.
*	Riimunska izdaja <Prager Press«. — Okoli 15. novembra t. 1. izda administracija znanega praškega dnevnika <Prager I'resse» posebno številko, posvečeno izključno Rumunski. Ta izdaja bo gotovo vzbudila veliko zanimanje in ima cilj razpravljati o pomenu učvrstitve odnošajev med Rumunsko in Češkoslovaške zlasti na narodnogospodarskem polju. Interesenti se opozarjajo na to publikacijo.
*	Trije letni rasi na enem kvadratnem metru zemlje: Učenec Drago Vraničar iz Škofje Loko je včeraj poslal našemu uredništvu primulo, grmič resja, jagodo in ciklamo, katere je našel v škofjeloškem »Starem gradu* na prostoru enega kvadratnega metra. Narava res časih združi posebnosti v prostoru in času!
Zanimiv roman. Neki Stevan Cilič, sobni slikar iz Baje v Vojvodini je pustil v Baji svojo mlado ženo z otrokom in odšel v Beograd, da si poišče delo. Zeno je privedel sabo iz Rusije, kjer je bil vjet. Iz Beograda se Stevan nič ni javljal ženi in ona je z otrokom morala trpeti lakoto in pomanjkanje. Končno se odloči, da poišče moža. Ko je prišla v Beograd, je na policiji izvedela, da se je Stevan Cilič iz Baje baš isti dan poročil z neko Čehinjo. Policija je takoj pričela zaslodo-vati čiliča radi bigamije, toda zaman. Ni ga mogla najti. Beograjski listi so obširno poročali o tej aferi in nekega lepega dne sta 6e javila v uredništvu <PoIitike» dva Stevaua Ciliča. Pokazalo se je, da oni Stevan, kl je oženil Cehinjo, ni bil pravi Stevan, t. j. oni, kl je bil poročen z Rusinjo. Po nasvetu urednika sta odšla Ciliča na policijo, kamor je baš v tistem trenutku prišla zopet obupana Rusinja po-praševat po svojem nezvestem možu. Tako se je <bigamija» pojasnila. Rusinja je bila vsa srečna, da se ji mož ni poročil in Stevan Cilič je bil ves srečen, ko je videl svojo malo hčerko, Cehinja in njen Cilič sta bila tudi zadovoljna in tako je roman prav lepo, na zadovoljstvo vseh prizadetih bil lepo končan.
*	Pitna voda v Subotiei okužena. Subo-tiška bakteriološka postaja je ugotovila, da je rezervoar subotiške železniške postaje okužen z bacili legarja. Ugotovljeno je tudi, da je večina subotiških vodnjakov okužena. V celi Subotiei se ne dobi zdrave pitne vode.
*	Žrtev povodnji. Kakor drugod po Goriškem, je prošlo sredo ludi po Tolminskem divjala grozna nevihta. Lilo je kakor iz škafa. Tudi neznatni potoček v Zabčah je zbral vso vodo iz hribov ter zahteval svoje žrtve. Devetletna Marica Klinkon iz Zabč je skušala prebresti naraščajoče vodovje. Nenavaden val jo je spodnesel in ni je bilo več. Kakih dvajset korakov dalje je padla čez slap in se ubila, šele pred izlivom v Tolminko so mrtvo truplo potegnili iz vode.
*	Smrtna nesreča dobrovoljčka. V Hrastniku se jo ubil v pondeljek zvečer znani tovarniški delavec, dobrovoljček Žlindra. Vračal se je r temi domov, ua Drnovškovem mostu pa, ki ima jako slabo narejeno ograjo, je padel v potok in obležal mrtev. Včasih so bile oblasti natančnejše, danes pa vidimo vso povsod ceste in mostove brez varnostnih ograj, češ, potrpimo nokoliko, da najprej vidimo ali se je mogoče tu ubiti ali na...
*	Železniška nezgoda. Na lokalni progi Semisovac-Oevljanoviči se je predvčerajšnjim cel vlak čez nasip prevrnil v potok, ker je vsled deževja bil nasip popolnem razmočen. Kurjač Osman Bašič je pri tem smrtno ponesrečil, strojevodja Stojanovio pa si je zlomil obe roki. Več oseb je deloma težko, deloma lahko ranjenih. Da ni ponesrečilo več ljudi, .jo pripisovati okolnosti, da vlak ni padel z velike višine.
*	Od doma pobegnil. Od svojih staršev, stanujočili v Ilirski ulici v Ljubljani, je pobegnil 141etni Gregor Miro. Dečko je razoglav, oblečen v temnorjav baržu-nast jopič in kratke modre hlače. Odpeljal se je bržkone z vlakom, ker ima pri sebi železniško legitimacijo.
*	Podivjanost mladine. Na Glincah in v Rožni dolini pri Ljubljani se opaža pri mladih fantih, ki izhajajo iz »katoliških* in komunističnih organizacijah čim dalje večjo podivjanost, ki ne zaostaja popolnoma nič za albanskimi manirami. Če se vrača človek zvečer domov iz mesta ni nikdar varen, da ne skoči izza kakega ogla kak podivjanec, ki ga prične obdelo vati z kako gorjačo ali celo z nožem. Zadnje čase so se spravili tudi na ženske. Noko gospodično so pred par dnevi zvečer neznani fantalini, ko se je oddaljila par korakov od doma, pošteno pretepli in jo vrgli ob tla. Varnostna oblast bo pač morala preskrbeti, da napravi red!
*	Vlom v Zg. Podložu. V stanovanje posestnika Matevža Tominca v Zg. Podložu so prod par dnevi udrli neznani tatovi in mu odnesli 3 moške obleke, 2 srebrni uri z verižicami, krznato žensko jopo, črno krilo in 71 srebrnih kron. Celokupna škoda znaša okrog 2100 dinarjev.
Gospodarstvo
ZAVAROVALNE DRUŽBE V JUGOSLAVIJI.
Beograjski »Trgovinski Glasnik, prinaša pod gornjim naslovom članek, iz katerega povzemamo: V naši državi posluje 21 zavarovalnih družb. Od teh jo 8 osnovano z domačo glavnico v znesku 26,625.000 Din osnovne, od tega 15,658.750 Din vplačane glavnice, 6 r. mešano domačo in inozemsko glavnico (22.000.000 Din osnovne, od tega 12,500.000 Din vpla čane glavnice) in 7 z inozemsko glavnico (10,000.000 Din osnovne, od tega 5,760,000 Din vplačane glavnice).
Zanimiv in važen pojav je, da družbe, osnovane r, domačo glavnico imajo v svojih fondih 21,039.363 Din, dočim esta-lo družbe teh fondov sploh nimajo. Domače družbe imajo rezerv 27,076.432 Din, a vse ostale 22,073.078 Din. Domače zavarovalne družbe imajo torej v vsakem pogledu prednosti pred inozemskim, pa je zato tudi jamstvo domačih družb napram zavarovancem večje. V letu 1922. so znašalo plačane premije v domačih družbah 27,008.625 Din, a v družbah drugih dveh kategorij 69,463.627 Din. Ker sta poslednji dve kategoriji plačali tekom leta 1922. le 16,882.421 Din za škode, jima je ostala vsota 5?,581.206 Din, lii se je izvozila iz države tor se uporabila za posle, finansiranje in kreditiranje trgovine in industrije v državah, iz katerih so potekle osnovne glavnice.
Tolika vsota znaša samo v enem letu. Ker vsota premij naraSča od leta do lota, pomeni to, da mi s svojimi lastnimi sredstvi ne samo nudimo čisti dobiček inozemskemu kapitalu, temvoo kre ditiramo in finansiramo tujo trgovino in industrijo v času, ko nam samim primanjkuje kapitala in ko sami no moremo dobiti kredita. Tokom 10 let bo ta vsota dosegla celo milijardo dinarjev.
»Trgovinski Glasnik* pravi: Zato je nastala potreba, da inšpekcija nad zavarovalnimi družbami brez odlaganja pod-vzame korake, da ee denar, dobljen z našimi vplačili, ohrani za potrebe našega gospodarstva. List poziva h koncu, da so tudi zavarovani dolžni gledati na to, kje so zavarujejo iu da-li bo njihov denar od plačanih premij ostal v državi
ter služil našemu gospodarstvu, ——— m
TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 5 vagonov 350. Ječmen: baški, 1 vagon 262.5; baškl, Subotica, 5 vagouov 242.5; baškl, duplikat kasa, 5 vagonov 245. —-Turščica: 2 vagona 260; začasno suha, 7 vagonov 250; v storžih, 8 vagonov 150 — 155; januar-april, 5 vagonov 240; ja-nuar-maj, 100 odst. kasa, 5 vagonov 210 220, marc-april. Tisa, 5 vagonov 242. 25. Fižol: baški, beli, ponudba 540. Afo-ka: baška, baza «0», 1 vagon 560; «00», 1 vagon 570; «0», 25 odst. kasa, 1 vagon 560; »2», 25 odst. kasa, 1 vagon 500; «5» 25 odst. kass, 1 vagon 430. Otrobi: v ju-tinlh vrečah, 4 vagoni 150 — 155; v papirnatih vrečah, 1 vagon 140. Tcndenca v pšenici mirnejša, ostalo nespremenjeno.
PRODAJE IN DOBAVE. Prodaja skladišča v Mariboru. V
pisarni inženirskega oddelka Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, se vrši 25. t. m. ob 11. dop. po-novna javna ustmena dražba za prodajo skladišča y Einspilerjcvi ulici v Mariboru.
Prodaja stare obleke, odpadkov itd. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu se vrši 25. t. tn. dražba stare civilne in, vojaš'ke obleke in opreme, odpadkov itd.
Dobava zimskih maj. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 25. t. m. ofcrtalna licitacija glede dobave 2000 zimskih volnenih maj.
Dobava materiala za Izdelovanje petroleiskih kant. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 23. t. m. ofcrtalna licitacija glede dobave raznega materiala, potrebnega za izdelovanje pe-trolejskih kant.
Dobava materiala za povezovanje tobaka. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 25. t. m. ofertalna licitacija glede dobavo materiala za povezovanje tobaka (platno »amerikan«, špaga, svinčene plombe itd.).
Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se vrši 24. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 14.000 kg mehkega svinca.
Prodaja raznih odpadkov. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Za-
grebu se vrši 24. t. ni. ponovna 'draE5< odpadkov od blaga, usnja, kovin itd.
(Predmetni oglasi so v trgovski in obrt niški zbornici v Llubllanl na vpogled.)
—	Vino uvažamo. Kakor poroča hs» vatsko časopisje, se v našo drtavo uvn žajo večje količine vina in šampanjrai Vino »e uvaža zlasti ir. Madžarske. V čaJ su, ko mi sami ne vemo kam z našim/ vinom, ,ie tak uvoz vendarle žo prevslik luksuz. Dolžnost pristojnih oblasti je, uvoz vina in šampanjca iz inozemstvi na vsak način onemogočijo.
—	Vozarina za prevoz vina. Od 15. septembra velja vozarina za en vagon vina (10.000 kg) v lokalnem prometu (V, Din): Metkovič-Rakek 6500, Metkovii-j Maribor 6310, Metkovič-Suhotica, (t-rau-ziino) 4680, Motkovič-Zombolj (tranzitno) 6890, Met kovic-Jesenice (preko Capraga) 6130, Vršse-Zombolj 1290, Vršac-Suboti-ca (tranzitno) 2980, Vršac-Maribor 7780, Vršac-Rakek 7030, Vršac-Jesenice (pre. ko Capraga) 8340, Zagreb-Rakek 1820, Zagreb-Marihor 1580, Zagreb-Jeseniiva 2180, Zagreb-Subotiea (tranzitno) 3160, Zagreb Zombolj (tranzitno) 5150; to ceno veljajo le za vagonske tovore od najmanj 10.000 kg. Vozarina za en vagon vina (10.000 kg) pri izvozu pa znaša: Metko-, i'ič-Rakok 3020, Metkovič-Maribor 2940, Metkovio-Subotica 2100, Metkovič-Zom, bolj 3510. Motkoviii-Jeseuice 2730, Vršao« Zombolj 790, Vršae.-Subotica 1950, VrJao Maribor 2830, Vršac-Rakek 2900, Vršac* Jesenice 2660, Za^reb-Rakek 940, Za* greb-Maribor 860, Zagreb-Jesonice 1830, Zagreb-Subotica 1410, Zagrcb-Zombolj 2810.
—	Likvidacija tvornice Hlmov. »Crca«
tia>, tvornica filmov, d. d. v Zagrebif sklicu jo za 27. t. m. izredno glavno skupščino, ki bo sklepala o likvidaciji družbe.
* = Finančno ministrstvo poravnav« stare dolgove. Z naredbo generalne direkcije državnega računovodstva v Beo-
radu DR št. 43.299 so otvoreni kTediti na račun i/.plačila neporavnanih državnih obvo/.noMi iz prejšnjih let.
= Novi sladkor osiješke sladkorne tvornice jc — po vesti iz Zagreba — že stavljen v promet in stane pri vagonskenji nakupu 10 Din 1 kg v tvorniei, dočim je stal lani ob početku kampanje 15 Din,
= Konvencija o južni železnici je se-, daj tudi v Avstriji ratificirana. Predjed* nik avstr. ropublike je v nedeljo podpis sal ratifikacijsko listino.
—	Neomejen Izvoz avstrijskih kron It Avstrije v potniškem prometu. Zaradi olajšave potniškega prometa namerava avstrijska vlada izdati naredbo, s katero bo po pismenem dovoljenju avstrijske narodne banko dovoljen neomejen iznos kron. Iznos tujih plačilnih sredstev je Za izza februarja 1923. dovoljen v neomeje. ni količini.
= Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 13. do vključno 16. oktobra 24..299,999.9no odst. Kna zlata carinska marka velja potemtakim 213,000.000 papirnatih mark.
Domaie borze
U. oktobrd:	>
ZAGREB. Na tržišču z efekti se J«
razvil zelo živahen promet. Tečaji so zopet nekoliko porasli. Na deviznem tržišču jo bi'o precej blaga, le po borzi ga je bilo manj. Narodna banka je intervenirala v Newvorku. Tt-omet jo bil precej živahen. Tečaji ne kažejo posebnih sprememb. Notirale so devize: Du» naj 0.1203 — 0.1215, Budimpešta 0.48 — 0.52, Italija 393 — 394, London 390 393, Nowyork 86.25 — S7, Pariz 520 — 520, Praga 256 — 258. Švica 1540—1545; v a 1 u t e: dolar 84 — 85, liro 385 — 38«; efekti: Hrvatska eskomptna, 175—176, Hipotekama 127 — 133, Praštediona 1130 — 1135, Jugoslavenska 157 — 158, Ljubljanska kreditna 209 — 215, Slavenska 109 _ no, Eksploatacija 210, Šečerana Osijek 2300 — 2340, Narodna šumska
150 — 160, Trbovlje 930, cijsko blago 70.
investi«
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovli
Pisalni stroji, potrebščine
Mehanična delavnica
(popravljalnica)
LJUBLJAKA
šelenbiirgova ulica 6/!,
L. BARAGA.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 11. oktobra 1928. __Ljubljana 906 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana , Zagreb . . Beograd . Dunaj , « Praga . . Iuomost .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
7627 761-4 761-4 7610
7B6-6 765'1 7630
Zračna temperatura
15-7
172 169
16-0
16-0 80 7'0
Veter
jug
zapad
zapad
jug,
zapad
Oblačno 0-10
oblačno
pol obl. več jasno
Padavine mm
70 80 10
V Ljubljani barometer nižji, temper. visoka. Solnce vzhaja ob 6*10, zahaja ob 17-23
Volna
za jumperjo in obleke r najmodernejših barvah v eoi ii
Toni lnger-CEME
Dvorni trg I.
Komercijalni vodja
za parno žago in losno kupčijo, le z dobrim!
izpričevali, se Išče.	6824
Nastop 15. novembra ali najkesneje 1. decembra. Ponudbo ood ..Zmožnost", na upravo .Jutra'-

14
Ko sla profesor Lourmel in doktor Mattol proučila Irenin slučaj, sta pri-Sla na invultacijo. Prvič. — Po vsem kar sem čili o malem Honriju, som tudi jaz mislil na invultacijo. D r u -g i č. — Ko sem poznal slučaj gospoda Mathias, ga moram spravljati tudi v zvezo z invultacijo. Tretjič. — Vsa ta naša mnenja podkrepujejo pisma invultatorjeva, ki se sam naziva Luciferja.
Cilje, ki jih invnltator zasleduje, nam tudi sam razkriva: prvič hoče imeti Ireno, drugič je lakomeo Mathia-sovih milijard in tretjič bi rad, da bi v Franciji zavladala komunizem in anarhija . . .
Naša naloga je, preprečiti, da bi dosegel te tri cilje, pa tudi onemogočiti Luciferju, da bi si iskal še nadaljnih žrtev.
Nisva se prej zmenila: Mattol v Benetkah in jaz v Parizu pa sva vendar vsled poznavanja pojavov, ki jih svet šteje med okultne vede, takoj prišla na enako misel, kako se ubraniti pre 1 ■invultacijo: izprememba obdajajočega miljeja. Mattol je v Benetkah dejal Ci-seratu: «Lampas»! Rešitev je v v o d i, v tekočem elementu, kajti brez dvoma invultator živi in inviULa v atmosferi, v zraku: voda bo tvorila dovolj močno plast, da je tudi peklenska sila zločinčeva ne bo prodrla . . . Kar se

mene tiče: Ciserat je moj dober prijatelj in iz njegovih pogostih pisem sem bil dobro poučen o njegovih načrtih in o pomorskem življenju; vedel sem, da jo »Lampas. šo zelo mlad podmor-nik, opremljen z najnovejšimi iznajdbami; ravnatelja družbe «Compagnie Subatlantique» pozram osebno: torej je povsem naravno, da sem mislil na «Lampas». Požuril sem se, da sem spravil nanj malega Henrija, še pred-no mu je Lue.ifer določil smrt, in prav tako so hiteli Irenini prijatelji, da jo rešijo pred nasilnostmi nevidnega ljubimca . . .
Da končam: Irena se Luciferju ne bo podvrgla, za to bomo mi skrbeli in njen soprog. Gospod Prillant se tudi ni uklonil, kajti konferenca se je vršila in tudi zaključila njemu v slavo, v srečo Francije in v korist svetovnega miru ...
Ziaj, dragi prijatelji, veste vse. Oprostite mi, če sem bil kjo preobširen, a je neobhodno potrebno, da smo vsi natanko poučeni. Pa pustimo preteklost in poglejmo v prihodnost. Kaj hočemo storiti in kje začeti?... Še prej pa, gospod Mathias, nujno vprašanje: Hočete Luciferju ugoditi? ...»
»Nikakor ne!» odgovori ogorčeno gospod Mathias. »še davi sera poklical notarja in v toliko izpremenil svojo oporoko, da sem vso premoženje
zapisal v dobrodelne namene, ter obenem tudi podal smernice, po katerih naj se premoženje upravlja po moji smrti. Ko je notar odšel, sem dejal Andrčju; Pripravljen sem. Zdaj lahko pride deseti junij, ne bojim se ga. An drč ni ugovarjal. Ko sem poznejo znova začel premišljevati o nezgodi, ki se mi je pripetila, mi jo prišla misel na invultacijo. Andrč mi ni virjol. Spomnil sem se tedaj na vas, Sainclair, ki innate toliko znanja v teh tajnostih in sto doživeli že nadvse čudne reči... No in v skrajni sili mi ostane še podmornica!...»
Kljub resnosti položaja posili gospoda Mathiasa smeh.
»Otvarjam torej vojni svet,» pravi Sainclair.
KONEC PRVEGA DELA
DRUGI DEL nyctalope na delu
L Proti morju
Drugi dan po vojnem svetu, čigar predmet je bil skrivnostni in strašni Lueifer, grozni invultator, in ki so se ga udeležili Jcan Sainclair nazvan Nyctalope, profesor Onesime Lourmel, državnik Aleksander Prillant in filan-trop Mathias Narbonue; drugi dan, torej osmega maja, je Sainclair že ob šestih zjutraj v sanatoriju Sainte-Anne, zuuaj pred vrati pa ga čakata njegov sobar Burgundec Corsat ter njegov šofer in mehanik Provansalec Piloti.
Naši trije znanci so oblečeni ssoro vsi enako, lahno in udobno: gospodar v kratek suknjič, kratke dokolenske hlače in škornje, Corsat in Pilou pa imata nogavice kakor kolesarji, navadne čevlje, potovalno čepico in na rokah že ponošene usnjene rokavice.
Burgundec nosi njihovo polerine, pre vezano z jermenom; Provansalec ima v roki potni kovčeg z neobičajnimi zaklopkami, v katerem se nahajajo najpotrebnejše toaletne potrebščine, potovalna lekarna, nekaj perila in pa različno vlomilsko orodje, izpopolnjeno z najnovejšimi tehničnimi iznajdbami.
Nyetalope in njegova spremljevalca so bili oboroženi s posebnimi 8 mm-revolverji, ki jih je iznašel in izdelal Nyctalope sam; revolverji so imeli vži-galo na tekoči zrak. Strel iz tega revolverja, ki je imel deset nabojev, je bil neslišen, brez dima in zanesljiv v razdalji celo do petsto metrov.
Ni bil Sainclair šo dve minuti pri g. Lourmelu, ko so prikažejo na vratih sanatorija tri ženske: bile so ono tri Nemke, ki so jih aretirali, baš ko so oddale nam žo znana pneumatlčna pisma. naslovljena na ministrskega predsednika. Pisma so bila oddana v treh zaporednih dneh, vsako na drugem poštnem uradu, a ob enaki uri. Ko so jih po brezuspešnem zaslišanju hipnotizirali in iznova izpraševali, odkod so in po čigavem naročilu so oddale pisma, so vedno in vedno odgovarjalo z nekim tujim, a močnim naglasom:
»Ne vem!»
Enako na vea amga vprašanja ved. no isti stereotipni odgovor:
»Ne vem!»
Sainclair je pregovoril dr. LourmeTa, da jih je izpustil na svobodo, in jih je opazoval, ko so odhajale. Bili so oh! ločene kakor so običajno preproste so. barice in obnašale so se, kakor da se med seboj ne poznajo. Sainclair so od. loči zasledovati ono, ki se mu ja k],. la najživahne.jša in najrazumnejša. Rej ji ni vedel imena — kajti nobena iz. med njih ni imela pri sebi nikake lj. st.inc, povedala pa tudi ni nohena svu. jega imena — jo je sani pri sebi krstil za Dorotejo.
Nyctalopo so brzo poslovi od dr. Lourmela in se napoti za tajinstveno Dorotejo, skrbno se pazeč, da ga ne opazi; par korakov za njim gresta Corsat in Pilou. Ostali dve ženski sta bili prepuščeni dvema sprotnima poli-eijskima uradnikoma, ki ju je gospod Prillant nalašč, za to določil.
Pota treh žensk se kmalu ločijo, Doroteja se napoti brez oklevanja proti bulvaru Saint-Jacques in od tam naravnost proti najbližji postaji cestne železnice. Pri tem je od časa do časa predevala svojo culo — morala je biti nekam težka — iz ene roke v drugo. Ostali ženski sta počasi in neodločno korakali po SantGški ulici, in Sainclair ju je polagoma izgubil iz vida.
(Dalje jutri.)
Rešimo sokolsM Tab r!
—' %X
# FR, ROZMAN •
MARIBOR, Aleksandrova cesta 57
priporoča vso vrste bonbonov po najnižjih tovarniških cenah. !Zahtevajte cenik! 181
Ugodno!
Proda se takoj j
ICO Z3 ODiBfl
Sprejme se izurjen
In brusilnicastekla, urejena z najmodernejšimi stroji, s pogonom na vodo, dalje delavnica za izdelavo ročnih ogledal s kovinastim okvirjeni.
Objekt se nahaja g Dalmaciji.
Naslov se Izve pri Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5333
za popoldanske, oziroma večerne ure. Reflektira so samo na prvovrstno moč. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod ..Samostojna moč" na Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
I
vsako množino
Trboveljskega kosovnega premoga
za takojšnjo dobavo, ker ni mogoče doseči neposredno dobavo premoga za domačo industrijo.
Cenj. ponudbe z navedbo dobavnega roka in cene na ravn. M. ROZMANA, tovarna cementa, Zidani most, 5297
stanejo * državnim dev!<om na Inserate vrod do 20 besedi Din vrafca nadaljnja haaoda 60 par v,5f — pjtfit to vodno naprej (lahko tudi v anamkah). Na vprašanja od&ovar|a uprava le, ako Je vprafanju priložena znomka *a odgovor ter manlpulaoljaka prlatojblna (1 Din).
(dobe)
Izurjeno štrikarico
se išče za takoj. Hrano e stanovanjem ev. v blši. — Naslov pove uprava „Jutra".
12132
Zanesljivo Intel, damo
iščem kot nporo gospodinji lpospraviJanje sob). Reflek-fira po na starejšo, ki zna šivati In ročna de!n. — Ponudbe pod Restavracija" na upravo ,,Jutra".	12120
Urarski pomočnik
dober delavec, ee sprojme takoj pri R. Marš, urarju v Ljutomeru. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši.	32113
Knjigovodja
popolnoma samostojen, obenem tudi korespondent za slovenščino, nemščino, event. tudi italijanščino ali francoščino, se takoj sprejme. Ponudbe n spričevali pod Šifro ,,Centrala" na upr. ..Jutra".
12040
Trije čevlj. pomočniki
ln en vajenec se sprejmejo takoj. Štefan Cenčič, čevljar Selca pri škofjl Loki. 1187S
3-4 stroj, ključavničarji
zanesljivi in sposobni delavci. sc iščejo za takoj v tovarno furnirja Padoha. žel. postaja Rožni dol-Pribišjc. Dolenjsko.	12206
Služkinja
prosta šolske obveznosti, stara do 16 let, bo sprejme takoj za pospravljanje in kurjavo sob v graščini Brdo. Ponudbe na Ockrbnlštvo Brdo pri Kranju. — Ravnotam bo sprejme mlad pastir do 15 let.	12177
♦8+
žel je orl nas 7.a vedno nas nadvse ljubljeni sin, brat, svak, stric, zaročenec, gospod
Emerik Deržaj
učitelj
ki se je vračal na svoj dom iz vojaške službe.
Položili so ga k večDemu počitku v Sarajevu dne 10. oktobra 1023.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1023.
Matija in Marija Deržaj
starši.
Marica, Vaclav, Rudolf, Vilko, Edo
sestra.	bratje.
Tončka, roj. Milavec. — Tončka, roj. Hrihernik. — Štefi, roj. Remic svakinje.
Čevljarskega pomočnika
boljšo mor, iščem za takojšen nastop. Plača 400—500 kron tedensko, brana in stanovanje. Dela se od 7 zjutraj do 7 zvečer. Delo trajno. — Matej Stražar, čevljarski mojster v Domžalah št. 50.
12166
Konverzacija
srbohrvatska ali Italijanska. Srednješolski profesor, izprašan iz srbohrvatskega jezika in dober poznavalec italijanskega Jezika, daje inštrukcije iz tak jezikov posameznikom ali skupinam v posebnih tečajih. Pobllžje v upravi ,,Jutra" pod šifro ,,Slavist".	12101
Deklica v 15em letu
z enoletno prakso, krepka, zgovorna ia poštena, brez staršev, želi mesta kot učenka v kaki trgovini v mesiu tiiI na deželi. Pogoji 4lrtna učna doba. vsa oskrba v hiši Cenjene ponudbe pod ..Uporabna" na upravo „Jut.ra".
120C7
Elektrikar-strojnik
Išče službo. Popolnoma samostojen delavec ter absolvent ,.Te<-buiscbe & Masehi-nonscbule". Cenjono ponudbe pod ..Elektrfkrr" na podružnico .,Jutra" v Celju. 12194
Deklica
stara 15 let s primerno šolsko izobrazbo, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom v mestu ali na doželi. Nastopi takoj. — Ponudbe pod šifro ..Pridna učenka" na upravo „ Jutra".
12190
Krojaški pomočnik
(Tagscbnelder), starejša moč. se sprejme pri J. Sušnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 12166
Čevljarskega pomočnika
mlajšega, za boljše delo sprejme takoj Matija ftošta-rlč, Trbovlje I.	12158
j! Kovaški pomočnik
' I so sprejme v trajno delo na j deželi. Naslov pove uprava ,.Jutra".	12227
(iščejo)
Inštrukcije
Plačilna natakarica
Išče službe, najraje v kakr-m vetjem obratu. Ponudbe pod šifro ..Spretna" na upravo „ Jutra".	12186
Gostil, blagajničarka
išče službe, gre tudi v kako trgovino. Ponudbe prosim pod ..Točna" na upravo „Jutra".
12188
Kot praktikantinja
v manufakturno trgovino ali trgovino z mešanim blagom želi vstopiti hčerka trgovca z dežele v svrho izpoinitvo urne dobe. Cenjene ponudbe pod ,,Trgovčeva hčerka" na upravo Jutra".	12179
Gramofon
v dobrem stanju s 48 ploščami. s« proda.— Naslov pove uprava ..Jutra".	12212
Žen6ki plašč
drap. astrahan, še malo obrabljen, se proda po ugodni ceni. — Vojskovit, Poljanska cesta 15.	12219
Dva moška kolesa
dobro ohranj&na. se prodasta v Ježi 7 p. Ježica pri LJubljani.	12174
Mizarsko orodje
kompletno, zelo primerno za mojstre začetnike, rrodam po Jako nizki ceni. — Je skoro novo ter zelo malo rabljeno. Naslov pove uprava ..Jutra".
12169
Jedilnico
še prav dobro ohranjeno, hrastov ali orehov les, mat rujavo barvano, kupim. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Jedilnica". 12004
Bukova drva in trame
ponudite Družbi Ilirija, LJubljana, Kralja Petra trg št. 8.	12171
Pisalni stroj
rabljen, brezhiben, se kupi. Ponudbe z navedbo sistema In cene na upravo ,,Jutra" pod Tipka".	12223
Krasna hiša
* lepim vrtom In sadnlkom na periferiji Maribora, se ceno proda. Več. pove Feliks Borušak, Trbovlje II, 12044
Rudarski obrat, paznik
išče službe pri obratu ali v pisarni. Sprejme službo tudi pri drugem podjetju. Ponudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod ,.Zmožen in uporabljiv".
12178
350 knjig
lepih, različne vsebine, en bloč najvišjemu ponudniku. Ogled četrtek ln petek od 1. do 3. ure. Naslov povo upr. ,,Jutra",	12124
Novo vodno kolo
lz mecesuovega lesa, močno okovano, 3 m visoko, ln lep štedilnik, proda Josip T r 1 -plat, Moste pri Žirovnici.
12049
Hiša
v bližini Kranja, naprodaj Kupec ima takoj stanovanje na razpolago. Natančneje se polzve pri Antonu Bldovc v Kranju.	11907
Usnjarji in lončarji!
Prodam posestvo v Savinjski dolini, obstoječe lz petih poslopij ln vodno močjo. Več se polzve pri Mariji Boh, Trbovlje 1.	11334
Velik prostor
pripraven za veliko podjetje ali tovarno, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Naslov pove podruž. ,,Jutra" v Mariboru.	12210
Hiša v Trbovljah
na najbolj prometnem prostoru, pripravna za trgovino ali obrt, pritlična, podklete-na in s podstrešnim 6tauo-vanjem. se proda. Cena ln drugo se Izve pri zidarskem mojstru Juriju Ferenc v Trbovljah.	12169
Opremljena soba
sredini mesta, ftl6ta, elektr. razsvetljavo, se odda boljšemu solidnemu gospodu. Ponudbe pod ,.Glavna pošla" na upravo ,,Jutra". 12231
Večja usnjarija
z močno vodno napravo v bližini kakšnega mesta in železnice v Sloveniji, se kupi. Vpoštev pridejo tudi za to obrt pripravna podjetja. — Ponudbe Je poslati pod ..Usnjarlja" na upravo ..Jutra".	12192
Hiša v Mariboru
enonadRtropna, z gostilno ln trgovino, so proda. Cena po dogovoru. Naslov pove podr. „Jutra" v Mariboru. 12214
Katera stranka
bi oddala vsako sredo ln ponedeljek gospodu prenočišče v bližini kolodvora, do 30. marca 1924. — Naslov pove uprava „Jutra". 12162
Opremljeno sobo
v notranjem delu mesta z
električno razsvetljavo, iščeta dva solidna gospoda. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod oznako „1. november".
12220
Stanovanje in hrana
s polno oskrbo, &e Išče za dva dijaka srednjih šol, ki imasta svojo posteljo ln perilo. Ponudbe pod ,.Rabim takoj" na upravo ..Jutra".
12202
Elegantna soba
se odda boljši gospodični. — Naslov pove uprava ..Jutra".
12209
Prazna soba
event. s souporabo kuhinje, so odda poleg Zvezde. Plačati je eno leto naprej 21.000 K. Naslov pove uprava „Jutra".
12190
Soba
opremljena, v III. nadstropju, popolnoma prost vhod, brez elektrike, v sredini mesta, se odda. Naslov pove uprava ,,Jutra".	12175
Srednješolec
se sprejme na stanovanje in brano. Naslov pove uprava ..Jutra",	12160
Zamenjam
moje suho stanovanje, obstoječe iz 1 male ln 2 vel. sob v bližini Sv. Jakoba z le hlm stanovanjem 2 velikih ali 3 malih sob blizu Belgijske vojašnice. Ponudbe pod ,,Zamen Jam takoj" na upr. ..Jutra".	12233
i i r. vseb predmetov za srednje I šole. zlasti matematiko, fir.l-j I ko ln opisno goom., daje teh-1| nik višjih semestrov. Ponudbe ! Je poslati na upravo „Jutra" j | pod ..Matematlkar". 12118
Orehovega lesa
se proda več vagonov. Naslov pove podružnica .Jutra' v Mariboru.	11212
Srebrne kavne žličke
(staro srebro), se prodajo. — Ponudbe pod „211Čke" na upravo „Jutra".	12221
Vinogradsko posestvo
s hišo v Brestcrnlcl pri Mariboru c.a 5 oralov, 1 in pol orala vinograda, drugo sado-nosnik, travnik In njive, se proda za 70.000 Din. Naslov poro podružnica ,,Jutra" v Mariboru.	12213
Eleg. opremljena soba
s souporabo klavirja, se Išče Ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod „Soba s klavirjem".	12224
Lepo posestvo.
Hiša s prostim stanovanjem in velik vrt z zelenjavo in sadnim drevjem, čez 2 orala, se takoj proda za 100.000 Din. Oddaljeno je 20 minut od Maribora. Pismeno ponudbe sprejema ln informacije daje iz prijaznosti Ivan Vidmar, trgovec v Mariboru, Meljska 31,	12215
Zakonski par
z 1 triletnim otrokom, Išče opremljeno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbo na upravo Jutra" pod šifro ,.Souporaba 1923".	12225
Trgovino z Inventarjem
prodam radi preselitve takoj v večjem mestu na štajerskem, na glavni prometni cesti. — Naslov: Veber Ore-gorc, tovarna čevljev, Maribor.	12108
Buffet ali gostilno
na račun, išče gospodična, katera je že bila v tem poslu. — Ponudbe prosim pod šfro ..Kavcija" na upr. „Jutra".
12185
Iščem prostorni lokal
v okolici Ljubljane. Event. stopi lahko tudi gospodar v družbo k dobro idoči obrti. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Dobra obrt". 121S1
Gostilničar
se išče, ki prevzame gostilno na račun ln Je obenem družabnik dobičkanosne trgovine z živino, z nekaj več kapitala. Naslov pove uprava .Jutra".	12069

Mlad tujec
(Jeruzalemski) bi si rad našel ljubezni vredno prijateljico, Neanonlmne ponudbe na podružnico ,.Jutra", Maribor, pod šifro „Inženjer".
12211
Sreča se nudi
dotlčnl dami. ki JI Je dana možnost rešiti mladega, Intel., simpatičnega gospoda iz krempljev varallco ter mu vrnila prostost, oz. pokazala pot k solidnemu ter normalnemu življenju. — Dopise s sliko, ki se vrne, pod šifro ..žrtev varallce" na upravo ,,Jutra". Tajnost častna zadeva.	12204
Znanja želita
dve mladi luštkanl ln Inteligentni gospodični z isto-tako dvema mladima srčka-nima gospodoma, ki bi imela veselje dopisovati v dolgočasnih jesenskih dnevih. — Pismene ponudbe, po možnosti s sliko na upravništvo „.Tutra" pod šifro „Mela" in ,,Hela".	12184
Simon KHmanek
Ljubljana, Sfilenburgova ul. Izdelujem obleke po meri I najnovejšem kroju. JamCIc za najelegantnejšo Izdelave V zalogi angleško in čeftk blago.	21
Stalno vožnjo išče
z 1 parom konj. Naslov poi uprava ..Jutra". 1222
po znižanih oenah prlporoCi
M. Tičar, Ljubljana
Čevljarski mojstri!
Ker Je stavka čevljarsk pomočnikov nastala, da delo na dom, po 12 parov. Plača dobro, delo trajno. Janko .Teše, Cesta na Lp! 25, LJubljana.	120!
Ribje olje
zajamčeno pristno, najbolj norveške znamke dospelo. Lekarna Bakarčič, Karlo ska cesta št. 2. — Dlrekt import lz Krlstij&nlje l 119
TJ
in 6i8>
PERJE
vedno v zalogi pri tvrdki
Ljubljana
Josip 38
Dvignite pismo pri upravi ,,Jutra", ker na pošti pod šifro ni dovoljeno. — „Mlrni dom",	12183
Klavir se proda.
Polzve so od 2.-3, ure v soboto. Naslov povo uprava ..Jutra".	12165
Zapestnica
se je Izgubila v sredo zvečer pri predavanju o Koroški v Unionovi dvorani. Ker Je ista drag spomin, se poštenega najditelja lepo prost, da jo vrno proti dobri nagradi v upr. „Jutra". 12116
I Kdor hoče kaj prodali I Kdor hoče kaj kupili Kdor m službe Itd. i Daj inserlra v Jutru"
Ing.
Dukič i drug
Ljubljana
Bohoričeva ulica 24.
Zaloga klavirjev in piamno
najboljših tovarn Bilsendorfer, Ozapka, Ehrbar,
8ohwolghofer. Original Sttngl itd. ®
JERICA HUBAD, roj. DOLEN*
LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5,
Centrala:
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
Podružnice:
Brellce, Celje, Gorica, Kranj, Marlber, MetkovU, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. Trat.
Tel. št. 261.413.582, S83 ln 584

Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.