THE OLDEST AN D MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in iresnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 35. CHICAGO, ILL., TOREK, 21. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 21, 1928. LETNIK XXXVII. HUGHES PORAZIL NASPROTNIKE INTERVENCIJI NA PANAMERIŠKI KONFERENCI. — ZDRUŽENE DRŽAVE NE ŽELIJO DRUGEGA, KAKOR RED IN MIR. — STRIC SAM ZA KOOPERACIJO Z LATINSKIMI REPUBLIKAMI. Havana, Cuba. — Charles Evans I Inches, ki je na čelu delegaciji Združenih držav na panameriški konferenci v Ha-vani, je na seji v soboto zvečer izvajal govor, ki bo vedno ostal v spominu vsem, ki so bili navzoči. Seja je bila, kakor pravi poročilo, ena izmed najbolj senzacijonalnih, kar jih je bilo tekom šestih tednov, odkar se vrši konferenca. Hughes je z besedami porazil nasprotnike, ki so si prizadevali, da Iti Strica Sama prikrajšali pravic, da bi ne smel intervenirati / oboroženo silo, ako bi v kateri sosednih republik nastali nemiri, in bi dežela sama ne mogla red vzpostaviti, kakor je slučaj bas zdaj, v Nika-ragui. Hughes je dosegel, da se ta pravica Zedinjenim državam ne more odvzeti. Po Hughesovem govoru so se nasprotniki umaknili v kot in morali priznati, da so poraženi. Hughes je v svojem govoru podrobno naslikal delegatom ena in dvajsetih ameriških držav, kakšno pot hodijo Zed. drž., za dobrobit vseh ameriških republik. "Mi nočemo napadati." tako je svečano z močnim glasom, da je odmevalo po dvorani, zatrjeval Hughes. "Mi nočemo ozemlja naših sosedov, pa tudi nočemo vladati nobene od ameriških republik, pa tudi se nočemo vmešavati v notranje zadeve nobene ameriške republike." Tako je govoril Hughes. Med drugim je tudi rekel,- da je Zedinjenim državam Severne Amerike le na tem, da bi živeli z vsem v miru. Rekel je, da hočejo Zedinjene države vzajemno s sosednimi republikami delovati na podlagi miru in reda. EKSPLOZIJA V LETALU. Bomba eksplodirala v letalu; pilot in potnik,mrtva; aparat je padel na ulico v mestu in ubil eno osebo. — Dve avijatkinji zgoreli v letalu. —o— Macon, Ga. — Nad tukajšnjim mestom je krožil s svojim letalom Buck Steele iz Shreve-port. La. in njegov tovariš Francis Ashcraft. V letalu je eksplodirala bomba, ko se je nahajalo 7.000 čevljev visoko v zraku. Razstrelba je ubila pilota in tovariša; aparat je padel v mestu na ulico, kjer je bilo vse polno ljudi. Ubita je ena oseba in dve težko ranjeni. Ljudje, ki so bili priča nesreči, so takoj prihiteli poleg ponesrečenega letala in nudili prvo pomoč ranjencem. Pod težo številnega ljudstva se pa je udri tlak pred hišo ne-kega/drogista, okrog dvajset oseb je padlo skozi nastalo odprtino v klet, šest jih je zado-bilo pri tem težke poškodbe. Columbia, S. C. — Miss Mildred Rogers in Miss Elva Hope, po sedemnajst let starosti, sta se prvič v življenju s pilotom Bon Deigelom dvignili v zrak. Letalo pa je iz neznanega vzroka treščilo na zemljo in se vnelo, mladenki sta zgoreli, pilot se je le lahko poškodovan rešil . -o- BOMBNI NAPADIv CHI- GEORGE WASHINGTON. SEDEM MRTVIH RADI MRAZA. Chicago, 111. — Začetkom minulega tedna je bilo poro-čano, da se spomlad oglaša, a da vremenski prerok napoveduje zimo proti koncu tedna. Tf>pot se ni vkanil, kajti zimo smo dobili hudo, pa tudi dovolj snega in žametov. Na cestah, vodečih v mesto, je vse polno avtov, katerih lastniki so bili veseli, da so rešili svoje življenje ko jih je doletela burja, ki je pota zamedla s snegom. Skupno, tako pravi poročilo, je prišlo vsled mraza \: Chicagi 7 oseb ob življenje. -o- VOLČJA NADLOGA NA POUSKO-LITAVSKI MEJI Na poljsko-litavski meji, v bližini Daksztvja, je bil raztrgan nek tihotapec od volkov. Tudi iz ostalih delov vzhodnih obmejnih pokrajin prihajajo poročila o velikih volčjih tolpah. f . -o- — New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu so se porušile tri hiše, ob življenje j^ prišla ena oseba. Nesreča se je pripetila radi tega, Ker so delavci spodaj vrtali predor. Jutri, 22. februarja, bomo praznovali dan prvega predsednika Združenih držav, George Washingtona. George Washington je bil rojen leta 1732 in umrl leta 1799. Za časa a-meriške revolucije je bil vrhovni poveljnik revolucijonarne armade, katero je i z born o vodil in pokazal, da je velik strateg. Bil je dvakrat izvoljen za predsednika, ko se mu je tretjič ponudilo predsedniško kandidaturo, je isto odklonil. Slava njegovemu spominu! SUHAŠKI MORILEC OPROŠČEN. CAGI. Na treh krajih so bile položene bombe, povsod so povzročile precejšno Škodo; človeških žrtev ni bilo. Chicago, 111. — Kaj pomagajo grožnje oblasti, bombni napadi v mestu so še vedno na dnevnem redu. Če ni par dni zaporedoma nobene razstrelbe, so pa potemr kar tri skupaj, kar se je dogodilo v noči od petka na soboto. Prva bomba je eksplodirala pri Sharbaro &. Co. pogrebnim zavodom na 708 N. Wells St. Tega podjetja družabnik je sodnik John A. Sharbaro .Sprednji del poslopja je ves razrušen in škoda je cenjena na več tisoč dolarjev. Druga razstrelba bombe je bila na 2835 N. Clark cesti, kjer se zbirajo igralci hazardnih iger. Lastnik tega podjetja je osebni prijatelj sodnika Sharbaro. Tretja bomba je bila položena v garažo na 1016 West Harrison cesti, kjer so se skupaj shajali prodajalci in meše-tarji prepovedane pijače. Zadnja stena je razrušena in ena oseba je dobila težke poškodbe. STROJNE PUŠKE ZA ANGLE-ŠKE VOJAKE. Angleško ministrstvo je izdalo odlok, da se ne bodo kupovale več za vojajce nove puške, Ker se bo vsakega opremilo "z ročno strojno puško. Prohibicijskega agenta obdol-ženega umora farmarja, porota ni pronašla krivim umora.—Mrs. Gundlač je bila na tak izid razprave pripravljena. —o— Baltimore, Md. — Zvezno sodišče je pronašlo Randolphs Brewer-ja, prohibicijskega n-genta, ki je ustrelil Charles Gundlača, ne krivim umora, ker je agent streljal v s.ilobra-nu. Porotniki so se posvetovali le 34 minut in prišli do sklepa, da se v p ošteva zagovor obtoženca, ki pravi, da je bil prisiljen poslužiti se orožja. Gundlač je bil ustreljen IG. septembra na njegovem domu. Brewer je prišel z tremi tovariši na njegov dom, kjer je mislil, da bo našel pripravo za izdelovanje pijače, katere pa tam ni bilo. Gundlač se je a-gentom zoperstavljal, nakar so ga ustrelili. Ko je Mrs. Gundlač zvedela o izidu obravnave , je rekla: "Jaz sem precej prebrisana, znam tudi brati. Nisem pa še nikoli čitala, da bi zvezno sodišče obsodilo kakšnega izmed zveznih prohibicijskih agentov." ' EKSPLOZIJSKA NESREČA ' NAMORJU. Štirinajst mož posadke je prišlo ob življenje, ko je razneslo ameriški tanker Chuky, na poti iz San Pedro na Japonsko. Tokio, Japonsko. — Ameriški tanker Chuky, ki se je nahajal na poti iz San Pedro. Cal., proti Japonski, je 150 milj južno od Tokio razneslo: kapitan in trinajst mož posadke je bilo ubitih. 21 mož je bilo nepoškodovanih, katere so rešili japonski ribiči, ki so bili priča nesreči. Chukv je bil last Sheridan Steamship kompanije iz New Yorka. Zgrajen je bil leta 1922 v Glasgow. KRIŽEM SVETA. — Berlin, Nemčija. — V centralni Nemčiji je zdaj o-krog 50,000 delavcev kovinske industrije na stavki. Rečeno je bilo, da bo izpitih nad 800,000 delavcev, ako se stav-kujoči ne vrnejo ita delo do 32. februarja. K temu številu bo pa prišlo še 100.000 uslužbencev Siemenovega podjetja v Berlinu. — Washington, D. C. — V poslanski zbornici je bil sprejet predlog, da bo vseh -173 milijonov dolarjev, katere se bo potrebovalo za povodnjo kontrolo ob Mississippiju Slo iz zvezne blagajne. — Chicago. III. — V soboto se je vršila poroka 65 let starega Philipa Hanusa, 1766 Le-land ave., in 18 letne He rte Tatz. Hanus pravi, da bo zakon srečen, ne glede na razliko starosti med obema. Na že-nitvanjsko potovanja odpotujeta ta teden, in sicer v Nemčijo. — London, Anglija. — Vihar, ki je nedavno razsajal na Azovskem morju, je od zamrznjenega obrežja odtrgal velike kose ledu in jih pognal s kakimi 60 sanmi, konji in ljudmi, ki so se baš takrat nahajali na ledu. na odprto morje. Seveda so vsi prišli od življo-nje. — Rim, Italija. — V Rimu j so otvorili višji zavod za telesno vzgojo, ki bo obsegal razne univerzitetnim podobne kurze. Trajali bodo tri leta in jim jj namen, da bi izobrazili učitelje za telesno vzgojo laške mladine. Iz Jugoslavije, GROZNA NESREČA NA GLAVNEM KOLODVORU V ZAGREBU, KATERE ŽRTEV JE POSTAL PEKOVSKI POMOČNIK IZ VUKOVARJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. SPALNA BOLEZEN V AFRIKI. Pariz, Francija. — Po ofi-cielni francoski statistiki je napravila spalna bolezen v francoski srednji Afriki v poslednjih desetih -letih grozna opustošenja. Odkar je Francija zasedla to deželo, je vsled dotika z evropsko civilizacijo padlo prebivalstvo od 12 milijonov na 3 do 4 milijone. Poročilo tudi pravi, da domačin! stradajo in da silno trpijo za* radi težkih" del, ki se jim nakladajo. POJASNILA DAYK0- PLACEYAVCEM. k Dohodninski davek morajo plačati neporočene osebe, katerih čisti dohodki leta 1927 so bili $1,500 ali več; dalje vsi poročeni, katerih čisti dohodki so znašali $3,500 ali več in vse osebe, poročener ali neporočene, katerih brutto dohodki so znašali $5,000 ali več, ne glede na čiste dohodke. Brutto dohodki, kakor določajo za-kladničarske naredbe, uklju-čujejo v splošnem odškodnino osebne in profesijonalne službe, dobički od kupčij, dohodki od obresti, od renta, dividend in sploh od vseh dohodkov ki niso izvzeti^ po postavi, da niso podvrženi davkom. Izvzeti so poročeni, ki žive skupaj in imajo družino ter zaslužijo do $3,500. Za vsakega otroka do starosti 18 let, se jim dovoli, da priračunajo po $400. Vsak davkoplače-vavc dobi kredit $400 za vsako osebo, če JeiJTan anillrie ali ne, za katero mora skrbeti) ki SMRTNA NESREČA S PUŠKO Chicago. Tli. — Ralph Fer-werda, veteran svetovne vojne, živeč na 5819 Augusta cesti, se ie spomnil preteklih dni, ko se je bojeval v Franciji pod zvezdnato zastavo. Prijel je za puško katero je prinesel seboj, ko ie odslužil vojake. Njegova družina — žena in tri hčere, so ga- gledale in se j zabavale, ko je s puško na rami hodil gori in doli po sobi. Zabava je pa trajala le malo časa. oče je pomeril puško na 18 letno hči Alice, sprožil, pozabil ie, da je nabasana, v naslednjem trenutku je že Alice ležala mrtva na tleh s prestreljeno glavo. je bodisi iz katerikoliga vzroka nezmožna sama se preživljati. Vsaka neporočena oseba, ki skrbi za družino — n. pr. ako umrje oče in vodstvo prevzame sin, ki pa ni poročen, se ga smatra kot glavo družine in ni podvržen davku kakor samci, tenveč kakor oženjeni, to je $3.500. K tej svoti pa lahko prišteje za vsakega člana družine spod 18 let starosti, $400. N. pr. če vdovec skrbi za priletno mater in hčerko staro 17 let ni obvezan plačati davek od $3,500 dohodkov kot glava družine, ker k temu lahko prišteje $400 za mater in isto svo-to za hčer, torej je podvržen dohodninskemu davku le, če zaslužL nad $4,300. ZJtuev»0 Je, da $400 Ičredfta se ne more prišteti za ženo ali moža. Nesreča vsled neprevidnosti. V petek 30. jan. zjutraj sa je po prihodu ljubljanskega vlaka pripetila na zagrebškem kolodvoru grozna nesreča. Pekovski pomočnik Josip Šlang iz Vukovarja je prišel z ljubljanskim vlakom v Zagreb. Ko je stopil iz vagona, je, mesto, da bi sel proti glavnemu izhodu, odšel proti železniškemu skladišču. J. Šlang je bil pri tem zelo nepreviden in ni pazil na lokomotive, ki so vozile po stranskih progah. Ta njegova neprevidnost je povzročila njegovo nesrečo. Ko je prišel blizu skladišča, je privozila po progi lokomotiva, katere Šlang ni opazil. V zadnjem trenutku je strojevodja še »zaklical: "Čuvaj se!" toda bilo je že prepozno. Odbijač pri lokomotivi je pahnil Slanga na stran, toda nesreča je hotela, da je padel ravno pod zadnja kolesa, ki so odrezala Šlangu obe nogi pod koleni. Grozni prizor je opazovala številna množica.t ki je sočuvstvovala z nesrečnim Šlangom. Šlanga so prepeljali v bolnico. Zdravniki izra-j žajo dvom, da bi ostal Šlang pri življenju, vsekakor pa mu bodo morali odrezati obe nogi še nad kolenom. Žalostna statistika. Človek se nehote vpraša: kam pridemo, če bo šlo tako dalje, ako se malo pozanima, koliko spijejo v kakem kraju alkoholnih pijač. Strah ga navdaja pred bodočnostjo našega naroda, toliko se spije po vsej deželi. Da tudi Kamnik, mesto samo, ne zaostaja v tem oziru za drugimi kraji, nam povedo sledeče številke : V letu 1927 se je v kamniški mestni občini potočilo na drobno 1595.60 hi vina; špirita 216.40 hI, žganja 89.18 hI, ruma 23.35 hI, likerjev 14.17 hI. Samo žganih pijač tedaj 343.10 hI. Sko-ro 2000 hI alkoholnih pijač tedaj v mestu samem, brez piva. Sicer je res, da mnogo od tega konsumira okolica ob tržnih in uradnih dneh, ali vendar! Sko-ro 1 hI na vsakega Kamniča-na! V okolici pa je še hujše, posebno z žganjem. Samo dva trgovca v brdskem okraju, ki v prvi vrsti trgujeta z žganimi pijačami, sta prodala na drobno in na debelo v letu 1927. rS98 hI žganih pijač! -o- Umrla je v Zgornji Šiški gospa Frančiška Babnik, soproga uradnika Centralne vinarne>— Umrla je po dolgotrajni težki bolezni gospa Marija Gmeiner, mati faktorja v Jugosl. tiskarni g. Jos. Gmeinerja in sestra kranjskega župnika g. .Antona Ko-blarja. t" -o- / Zastrupljenje krvi. Sedlar Jože Pezdir v Ljubljani se je pri delu urezal s sedlarskim krivcem. Za nezgodo se ni » ■ » Za *>1 1*» - Za Za OttfO Mb mm Za sol tota — 45.00 - 2^0 KMhdo la Rttopo: . _$6.00 ' ____ 3.00 The Firat and the Oldest Slovenian Newspaper In America. Established 1S91. Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1649 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ——--- For half a year-- Chicago, Canada and For one year --- For half a year---- -IS.OO - 2.50 Europe: __$6.00 ___3.00 POZORŠtevilka poleg vaiega naslova na listu znači, kpdaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate liatu.______ j)OPI8I vttSoafla pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo v**} dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Cas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aesdniitvp ne wi5t ___ Eatžred tfs iecocd class matter November 10, 1925, at the post office at IUltf&ifc, under the Act of March 3. 1879. George Washington. Jutri praznujemo rojstni dan George Washingtona. Ameriško ljudstvo spoštuje George Washingtona kot "očeta naše dežele", ker je bil uspešni vpjskovodja v vojni za neodvisnost in prvi predsednik Združenih držav, pred vsem pa, ker je bil velik državnik, ki je začrtal pot nove republike. Z ustanovitvijo trinajstorice "združenih držav", nova državna tvorba je prišla na svet. Kot popularni vojni junak je Washington imel lepo priliko, da se proglasi monarhom, in mnogo njegovih prijateljev je zares delovalo za to. On pa je ogorčeno odklonil ta predlog. Mesto tega pa je ubral neizkušeno pot demokracije. V Novem svetu se je bila utrdila vrsta zapadno-evropske civilizacije, ki ni imela duha za monarhijo ne državno cerkev. Ni imela ni knezov, ni grofov, ni plemeni-taških naslovov, ki bi stremeli po priznanju in moči. "Vsi ljudje so rojeni enaki". . . ta fraza, ki jo je Jefferson uvrstil v Izjavo Neodvisnosti, je postala geslo Washingtonove vlade in ustave vseh posameznih držav so izražale isto geslo. George Washington se je rodil na tobačni plantaži v Vir-giniji kot pravnuk priseljencev. Ostal je brez očeta v rani mladosti, v šestnajstem letu je zapustil šolo in postal zemlje-merec. Za njega je bil angleški zakon o kolkovanju, ki je razburil duhove kolonistov, "strašen napad na svoboščine kolonij". L. 17G9 je podal izjavo, da "treba ohraniti svobodo, ki smo jo podedovali od naših prednikov". Bil je delegat na prvem in drugem Kontinentalnem Kongresu. t Prišla je potem znamenita noč od 18. aprila 1773, ko so britanske čete pod poveljništvom generala Gage dobile nalog, da ujamejo dva ameriška prvaka, John Hancock in Samuel Adams, in da jih privedejo pred sodišče kot veleizdajalca. Britanske čete so odkorakale iz Bostona v Lexington, kjer je Hancock živel. Prišlo je do zgodovinskega spopada z oboroženimi Amerikami, zvanimi "minute men". Izbruhnila je revolucija. Na predlog Adamsa je Kontinentalni Kongres izbral Washingtona vrhovnim poveljnikom "kontinentalne vojske", ki začetkoma ni bila pravzaprav nikaka vojska, marveč oborožena druhal. Trebalo je vojaške ženijalnosti, da se to skupino spremeni v organizirano silo, ki bi se mogla upirati daleko jač-jemu, dobro organiziranemu in dobro preskrbovanemu sovražniku. To je Washington dosegel s pomočjo svojih prijateljev z druge strani Atlantika, kot so bili Baron von Steuben. Ro-chambeau, Lafayette, Kosciusko in Pulaski. Po dolgih letih težke borbe in mnogih porazov je Washington končno ujel britanskega vojskovodjo, generala Cornwallis, v zanjko pri York-townu v Virginiji in ga prisilil v predajo vse njegove vojske. Washington kot državnik. Na ustavni konvenciji 1. 1778 je bil George Washington enoglasno izvoljen predsednikom. Washington je sprejel to čast iz dolžnosti, kajti politično vodstvo mu ni bilo po godu. Pisalne, da je zasedel vlado "z občutkom, ki ga ima zločinec, ko ga vodijo na ubijališče." Tisti čas je prebivalstvo Združenih držav štelo okoli štiri miljone raztresene čez ogromno pokrajino in brez pravih prometnih sredstev med seboj. Dežela je bila še uboga, ali vsebovala je neomejeno naravno bogastvo. Ta mali narod se je lotil politične in družbene osnove na veliki podlagi, da udejstvi ono, kar so grški filozofi pred 22 stoletji poprej izvrševali v teoriji in domišljiji. Z velikansko marljivostjo se je Washington posvetil brez-primerni nalogi organiziranja federalne vlade. Tekom šestih mesecev je Kongres organiziral federalno pravosodje; narodni dolg je bil vrejen in Kongres se je dal pregovoriti, da prevzame na se dolgove držav. Dvakrat tekom svojega predsedni-kovanja je Washington preprečil izbruh vojne, ker je dobro znal, da mlada republika potrebuje mir in ne bi rpogla prenesti bremena vojne. Napadali so ga strastsuo, ker je hotel preprečiti izbruh vojne z Angleško, ali Washington je ostal odločen in rajši sklenil nepovoljno poravnavo. Bil je vdrugič izvoljen predsednikom, tretič pa odločno odklonil kandidaturo in s tem postavil načelo, ki je še danes v veljavi. Umaknil se je v privatno življenje, ko je izdal svojo zgodovinsko "poslanico in slovo" (Farewell Address). V tej poslanici je začrtal pravec politike Združenih držav. V tej poslanici je Washington pozval Amerikance po rojstvu ali po izboru v službo novi domovini. Svobodo treba obvarovati potom jedinstva in bratske ljubezni. Narod mora biti pravičen, ravnotako kot^pojedinec. Svaril je pred vojnim duhom in vojaškim strastem. Amerika, odstranjena od sporov drugih velikih narodov, naj ne ima nič preveč ožjih prijateljev ne sovražnikov, marveč naj ostane v prijateljskih odnošajih z vsemi narodi sveta. Tri leta po umirovljenju je George Washington umrl na svojem posestvu v Mount Vernon, Virginia. L. 1783, takoj po koncu revolucijonarne vojne, je Kongres sklenil, da se dvigne spomenik v čast Washingtonu. Politične homatije so preprečile izvršitev tega sklepa za mnogo let. Velikanski Washingtonov spomenik v Washingtonu, D. C., je bil posvečen 21. februarja 1885, torej več kot 100 let po onem sklepu. Vsakdo je že videl sliko te velikanske piramide. 42 slikarjev in kiparjev se imenuje kot tvoriteljev tega spomenika. Ime Washingtona nosi glavno mesto Združenih držav in ena izmed 48 držav, razun tega je še mnogo mest in okrajev njegovega imena in ga ni mesta ni vasi, kjer ne bi bila kaka cesta imenovana po njem. ZANIMIVE VESTI IZ VZHODNEGA OHIO. I kazati, da je član društva sv. j Imena, Knights of Columbus4in Bridgeport, O. raznih katoliških dobrodelnih društev. Vsak dan je hodil k Pred zadnjim tednom smo|sv. maši in prejemal sv. obha- spremili k večnemu počitku zopet enega izmed starih pionirjev naše naselbine, rojaka Jakoba Kašca. ki je po kratki bolezni preminul v starosti 72 let. Pokojni je bil doma blizu Tržiča in prišel je v Ameriko nekako pred 40 leti in se naselil v temu kraju, takrat še mali premogarski naselbini, kjer je tudi večinoma živel do konca. Zapušča že odraslo družino osem otrok; žena mu je umrla pred 15 leti. Spadal je v društvo Ban Jelačič B.H.Z. Naj počiva v miru po trudapolnem zemeljskem življenju. Družini Frank Mirtich je u-grabila smrt zadnji teden edinega, triletnega sinčka sled davice, v veliko žalost i iadih 'staršev. Vsem težko prizatietim vsled zgube njih dragih, naše globoko sožalje! V tri milje oddaljenem mestu Wheeling, W. Va., je umrl jilo. Velik vzgled vsem tistim naprednjakom. ki trdijo, da visoko učeni in inteligentni ljudje ne verujejo več v Boga in posmrtno življenje. Cast možu kot je bil Dr. Ackerman. Odkar sem zadnjič poročal naše novice, je naša naselbina napredovala za dva nova slov. državljana. Pri mladem zakonskem paru John in Mary Koče-var so dobili prvorojenca,krepkega sinčka; pri družini Jos. Simončič so pa tudi z velikim veseljem sprejeli še enega junaka v svojo že precej velike družino. Obem družinam naš*1 častitke, novim Zemljanom pa srečno in dolgo življenje na svetu! V sosednji župniji sv. Jožefa. Wulfhurst, je bila zadnji mesec blagoslovljena krasna nova cerkev istega imena. Po dolgih letih požrtvovalnega in širom Združenih držav znani trudapolnega dela se je goreča zdravnik Dr. Gregory Ackerman v starosti 75 let. Bil je splošno pripoznan kot eden najbolj učenih zdravnikov daleč naokoli. Iz vseh delov sveta so ljudje prihajali k njemu v bolezni; tako se tudi mnogo naših rojakov s hvaležnostjo spominja Dr. Ackermana, ki je marsikateremu pomagal do zo-petnega ozdravljenja. Blizu 40 let je bil načelnik zdravnik v bolnišnici sv. Jožefa ter izvršil nešteto operacij večinoma z dobrim uspehom. Vsled tega je dobil veliko zaupanje med ljudstvom, da je vsakdo v težkih slučajih zahteval le Dr. Ackermana. Bil je pa tudi mož pravega katoliškega ^načaja in prepričanja in v vsej svoji slavi se ni nikdar sramoval po- želja faranov, med katerimi je precejšnje število naših slovenskih družin, spolnila, da so si napravili lepo hišo božjo, ki bo pričala še poznim rodovom v tej okolici o zvestobi njih dedov do sv. vere in ljubezni do Boga. Župnik te fare je Rev. Jos. Kloss, po rodu Slovak ter dobro obvladuje -tudi slovenski jezik, kar je v veliko korist tukajšnim Slovencem, in je navdušen delavec v vinogradu Gospodovem ter splošne priljubljen med vsemi narodi. Poleg krasne cerkve so si postavili lepo urejeno moderno župnišče, katoliško šolo p?, imajo že več let, tako da je sedaj župnija z vsem preskrbljena za bodočnost. Samo Bog daj zopet boljših časov tudi v delavskih razmerah. Naš splošno spoštovani rojak Ludvik Hoge je postal konštabler (redar) za naš o-kraj. To je prvi Slovenec, da je dobil javno službo v našem kraju. Vrlemu rojaku želimo mnogo uspeha v javnem življenju, 3a bi dospel še do višje stopinje v političnih uradih. Predpustni čas se bliža h koncu letos. Dasi je prestopno leto, ni bilo nikakega sluha ne duha o kaki ohceti pri nas. — Vzrok je menda največ ta nesrečni premogarski štrajk, ker so skoraj vsi naši fantje odšli v druge kraje za delom, da izgleda vse nekam otožno in žalostno ne samo za naša dekleta, temveč tudi za nas starejše, ker bi bili še radi včasih veseli in židane volje. Kar se stavke tiče, se nam godi kakor povsod, kjer je ista. Nikakega znaka do sporazuma med operatorji in delavci, čedalje večje pomanj kanje in trpljenje med premoga rs k i ni i družinami. V angleških listih se veliko piše o raznih podporah, ki jih dobivajo premogar-ji, v resnici so pa vsaj tukaj pri nas tako neznatne, da ni vredno vpoštevanja. Podpora od unije je tudi tako pičla in nestaln^, da ni mogoče računati na njo. Premogar z družino dobiva po $4.00 na mesec, tu in tam kaj malega grocerije, pa še za to je treba moledovati. Vsled teh žalostnih razmer je postalo v zadnjem času silno ogorčenje in nezadovoljstvo med premogar j i nad gotovimi gl. uradniki; trdi se, da gl. uradniki poleg svojih dobrih plač trosijo unijski denar v druge namene, namesto da bi se podpiralo stavkarje. V resnici se nahajajo unijski pre-mogarji v kritičnem stanju. — Nad 34 let že živim tukaj, skozi več stavk sem že šel, pa kaj sličnega še nisem doživel. Od ene strani nas kapitalisti groze z vso silo popolnoma uničiti, na drugi strani nam neunijski pre-mogarji s svojim nepremišljenim delovanjem povzročajo gorje in nam uničujejo našo unije ter zboljšanje delavskih razmer, za kar smo se borili že zadnjih 30 let. Pri vseh teh težkočah pa še unijski uradniki vodijo nekam čudno politiko, da jim članstvo ne zaupa več. Vsled tega je težko vprašanje, kakšen bo izid te dolgotrajne borbe, koliko bede in trpljenja bo treba še prestati do zmage v tem najhujšem delavskem linijskem bqju. Od tega našega boja je odvisna bodočnost delavskih unij v Ameriki. Amer. Slovenec zasluži vse priznanje, da se je kot dober delavski list pridružil temu pravičnemu boju ter se zavzel za pomoč prizadetim. Veselo znamenje je, da se je začelo splošno zanimanje po naselbinah za to blago akcijo, s katero bodo marsikatero bridko uro olajšali ubogim premogarjem in jim tem potom pomagali do njih upravičene zmage. Amer. Slovenca, kakor tudi Glasila KSKJ. in vseh, ki so ali bodo pomagali lajšati sedanje bedno stanje, se bodo premogarji vedno s hvaležnim srcem spominjali kot zvestih prijateljev v potrebi. Še nekaj moram omeniti h koncu mojega dolgega dopisa. Neki moj prijatelj, Anglež, mi je prinesel dve igrajne plošče pripombo, da, čeravno jih ne razume — so slovenske — da lepših še ni slišal. V naše veliko veselje smo imeli pred seboj krasne rekorde "Romanje k Materi Božji" in "Ženitova-nje". Kar prijetno razočarani smo bili nad krasnimi melodijami, lepim petjem, ginljivo pridigo č. g. Hajnšeka; skoro bi človek ne verjel, da je vse to le na plošči; počutili smo se kot da smo priča pravega romanja. Ravno tako je nad vse zanimiva plošča "2enitovanje" — tako domači spomini na staro domovino! Društvo Adrija v Chicagi je lahko ponosno, dalo je nekaj svojemu narodu, kar je že dolgo želel imeti: lepe Marijine pesmi in lepe, ginlji-ve prizore iz naše stare domovine; zato prav tople častitke društvu Adrija z željo, da bi nam še kaj več tako krasnega podarilo v čast božjo in v ponos slovenskega naroda. Mogoče smemo upati na cele pete li-tanije Matere Božje; to bi bilo nekaj krasnega za Slovence, posebno kjer ni slovenskih župnij, v takih krajih bodo te vrste rekordi mnogo koristili v verskem življenju. Naj nikdo ne zamudi si teh* dosedaj najlepših igralnih plošč naročiti, ker so vredne, da jih ima vsaka slovenska hiša. H koncu iskreno želim Am. Slovencu največjega uspeha v kampanji, da bi se ga oklenili vsi dobro misleči Slovenci! Pozdrav vsem čitateljem in prijateljem Am. SI. in katoliških listov ! Michael Hochevar. UlM VABILO. Indianapolis, Ind. Vabi se na veselico, ki jo priredijo naša vrla dekleta Marijine družbe danes, v torek, 21. februarja v šolski dvorani. — Vabljeni ste vsi brez izjeme. Za vse bo izborno preskrbljeno. Na programu je igra v slovenskem in ena v angleškem jeziku. Po igri prosta zabava in ples. Torej vse v šolsko dvorano danes! Pokažimo mladini, tia vpoštevaino njih trud, ki le nam v pouk in prijetno zabavo. M. Č. -o- NOVICE OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Nekaj stvari je spet novih pri nas in se menda izplača poročati o njih širnemu svetu. Sv. misijon se nam spet obeta in napoveduje. Ker še ni dolgo, kar smo ga imeli, se u-tegne komu ta novica zdeti nekoliko čudna. Toda resnična je. Drugi sv. misijon se bo začel zvečer v hedeljo, 18. marca. in se bo končal zvečer v nedeljo, 25. marca. Torej malo pred veliko nočjo. Da se pa ne bo kdo preveč čudil, naj takoj povem, da ta misijon ne bo v cerkvici sv. Janeza, temveč nekje na "West Side", ker je namenjen za one Slovence, ki si: od naše cerkvice* preveč oddaljeni in se našega prvega misi-jona ravno zavoljo tega niso mogli udeleževati. Ker pa vemo, da bi se marsikdo tam rad misijona udeleževal, smo se (Dalje na 3. strani) Uganka, štev. 25. — Suknjo ima rdečo, telo ima belo, dušo pa črno. Kaj je to ? 'fisti, ki bo "ta srečni" izmed onih ki jo bodo pravilno rešili, bo dobil za nagrado par kranjskih klobas, katere obljublja Mary Koreltz iz Lockporta, 111., ki je čitateljem stavila to uganko. Rešitev bo objavljena okrog 3. marca. * Uganko štev. 24. so rešili: Jennie Pritekel, Pueblo; Fannie Jereb, Rock-Springs; John Morgal, Willard; Mary Tole-ni, Willard: Ana Virant, Den ver; Amalija Pucelj, Joliet; Joseph Zore, Sheboygan ; Mary Gosar, Greenwood ; Michael Sepic, Pittsburgh; Fanny Pa-jer, Brooklyn; Mary Gorše, Ely; Frances Vovko, Blaine ; Alojzij Oblak, Cleveland; Frances Debevc, Eveleth; Paul Pirnian, Waukegan; Frank Vreček, Joliet; John Kapovec, Eveleth ; Sophie Jerina, Owen ; Ludvik Janezič Chicago; Jožef Goršek, Milwaukee; Jim Gregorich, Joliet; Mollie Kauč-nik, Owen ; Rudolf Chad, Eveleth ; Blaž Doles, Chisholm; Amalia Krulc, Strabane; Alojzija KasteJic West Allis: Richard Pierce, North Braddock ; John Bradach Sr.. Aurora, Minn.; Joe Škufca, Cleveland; Frank Zemlock, Spangler ; Ana Bukovec, Willard ; Julia Kr.im-žar, Morgan; John Tevz, Milwaukee; Ana Gregorc, Mor-gantown : Louis Udovič, Sheboygan ; Agnes Verbanec, Pittsburgh ; Martin Bosnar, La Salle; Anton Zakrajšek, Cleveland : John Pustavrh, Waukegan ; John Cankar, Waukegan: Angelina Lajkovič, Willard; Frank Zupane, Willard; Alojzija Zupec, Barberton; Fr. Zelko. Joliet; Pauline Ma-rinčič, No. Chicago; Frances Žagar, Barberton; Frances Kavčič, Sheboygan; Mary Turk, Sheboygan; John J. Horvat. Rockdale; Mrs. Math Ba-jnk. Ottawa. Odgovorov je prišlo na to uganko 86. Uganko je pravilno rešilo samo 51). O-stali so reševali s številkami. Rešitev je : Krave so prišle skupaj ena h drugi s svojimi nogami po tleh. — Sreča je to pot zadela Jožefa Goršek, 313 Walker street, Milwaukee, Wis., kateremu naj zdaj Gorenj ka posije obljubljene ci-garce. Mimogrede se priporoča čitateljem za kake prav trde u-ganke. Kdor jih ve in zna, jih naj stavi čitateljem v rešitev. Z ugankami pošljite tudi rešitev. "Proletarčeve^a" reporter- ja zelo skrbi naselbina sv. Štefana. Poroča, da gre vse lepo naprej, samo v njegovi glavi se vrti nekaj narobe. "Proleta-rec" s tistim reporterjem ne bo veliko pridobil. Ga poznamo. Mož je tistega znanega kova: ubi bene, ibi patria. ^^ ^titm.Kfi*ftirntnin3tiB:miiiimtmiiii iiiiiiihitimh ni jiiiftiiitiimmjifiiiiimnnjiHBiftJMiiisiigismffiyit^fiff'iB^ ~ * PODLISTEK * Moji Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: spomini. Takoj, ko sem pred 21 leti prišel v A-meriko in začel nekoliko spoznavati razmere med ameriškimi Slovenci, sem začutil veliko praznino v našem časnikarstvu. Videl sem, da jim manjka lista nabožne vsebine, ki bi gojil med našimi izseljenci nabožno in versko stran našega javnega življenja. Dž prav čutim, sem spoznal pred vsem iz nefcejara pisma, mi je slučajno prišel v roke> katerega še branim. Pismo je del dopispyanja med nekaterimi slovenskimi mladimi gospodi duhovniki, člani društva slovenskih bogbslovcev v St. Paul, društva "Baraga". Pisec tega pisma, slovenski duhovnik, odgovarja svojemu tovarišu, ki mu predlaga ustanovitev slovenskega nabožnega lista za Ameriko in mu" pojasnjuje njegovo potrebo in mu odgovarja s tem, da priznava njegovo živo potrebo, vendar pa se izraža proti ustanovitvi takega lista iz vzroka: "Da ne bo vspel med ameriškimi Slovenci. Čemu pognati voz", pravi dobesedno,. "samo za io, da bo po nekoliko mesecih ali pa vsaj v kratkem čas« gotovo zdrčal v prepad. Ameriški Slovenci nabožnega lista ne bodo sprejeli.'' "Toraj vidim in sodim prav!" sem.si mislil. "Tudi drugi gospodje vidijo in čutijo isto". In začel sem resno misliti na to, kako bi se omogočila asta*iovitev tega. lista, #il sem namreč popolnoma dragih misli glede ameriških SLovencev, da bi nabožne- ga lista ne sprejeli. Če bi ga v začetku res ne sprejeli, je mogoče. Bo pač zvezano to delo z velikimi žrtvami, finančnimi in moralnimi. Težav se pa ne smemo strašiti, ko gre za tako važno in veliko stvar, kakor je ohranjen je svete vere lastnemu narodu. Saj žrtvujemo še za spreobrnjenje poganov, pa ne bomo za lastne rojake? Poleg tega pa, če je potreben, bo gotovo vspel. Kar rodi potreba, vsikdar vspe. Kar je bilo pa pri tem glavno, spoznal sem iz tega pisma, da ga slovenski svetni gospodje ne bodo izdali in so popolnoma opustili to misel. Če ga toraj jaz poskusim, ne bom posegel v nekaj, s čimur bi "motil druge. x Da bi hitreje prišel v položaj, kh fci mi omogočil ustanovitev tega lista, sem zaprosil službo našel jeniškega misijonarja v New York a, mesto da bi šel v Denver, kamor me je poslal iz Loraina p. general iz m' • — '»I* ......... —in II Rima. V New Yorku kot naseljeniškj misijonar, sem pa dobil nalašč še lepšo priliko pro-učavati naše slovensko naseljeništvo prav od vira na Ellis Islandu, naseljeniškem o-toku, pa po naselbinah, kamor so se naši ljudje razkropili. * Na Ellis Islandu sem videi z žalostjo, kako so razne protestantovske sekte zastrupljale katoliške naseljence s svojimi zmotami takoj pri vstopu v to deželo. Tam je bilo polno raznih "misijonarjev" in "mi-sijonark", kakor so se imenovali, ki so delili med novodošle naseljence svoje lute-ranske protikatoliške spise, brošure, podobice", sveta pisma in dr. Da bi jih pridobili še bolj zase, so. jim tudi pomagali v raznih njih težavah z. nasejjeniško oblastjo. Ker so navadno morali naseljenci počele ure, zaprti v razne oddelke, čakati, da so jih dalje poslali v Ameriko, ali so bili tudi za- prti po raznih oddelkih, kjer so morali čakati, da so se njih slučaji rešili, in po bolnišnicah, so-imeli dovolj časa za branje teh stvari in so jih tudi radi čitali. Tako so pa že takoj ob vstopu marsikomu zastrupili njegov pojem o ameriški verski svobodi. Med temi "misijonarji" je bilo tudi več odpadlih katoliških duhovnikov. S temi "misijonarji" in "misijonarkami" sem imel par prav burnih nastopov, ko sem se potegnil za svoje katoliške naseljence in sem jih zavrnil, naj puste katolike pri miru in naj se zanimajo samo za svoje. Da, prišlo ie par-krat tako daleč, da je moral sam "našelje-niški komisar poseči v naš boj in določiti, kako naj bo. Dokler je bil tam blagi mož, komisar Waehhorn, ki ni bil katolik, vendar jako pameten in moder mož, je že šlo. Zmagal sem vsikdar. Dalje sledi.) tforek, 21. februarja 1928. TEDENSKI KOLEDAR. 26 Nedelja — Prva postna. 27 Ponedeljek — Sv. Margareta. 28 Torek — Sv. Leander. 29 Sreda — Sv. Roman. Kvat. post. 1 Četrtek — Sv. Albin. 2 Petek — Sv. Simplicij. Kv. post. 3 Sobota — Sv. Kunigunda. Kv. post. Rev. K. Z.: PRVA POSTNA NEDELJA. 1. postna: Jezus trikrat skušan. (Mt. ), 1—11.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Korintskim kristjanom. V Zgodbah ga najdeš ija strani 891. na desni drugi odstavek z besedami "Kot pomočniki vas opominjamo" do konca odstavka na drugi strani. Sveta cerkev nam daje danes tvarino naše naloge za postni čas. Postni čas je nekak 40dnevni tečaj v duhovnem življenju. na katerega nas vabi vsako leto sveta cerkev. Ta tečaj je pa čas posebnih milosti. Zato nas opominja s sv. Pavlom: "Bratje, opominjam vas, da milosti brez koristi ne sprejemate!" t. j. da porabite ta čas v to, za kar je odločen r za obnovitev našega duhovnega in dušnega življenja. "Kakor resnično živim, pravi Gospod, jaz nočem smrti grešnika, temveč, da bi se spokoril in živel". Te prerokove besede nam ponavlja sveta cerkev. Bog noče našega pogubljenja. On hoče, da bi mi v žrljenju izpolnovali božjo voljo in se tako zveličali. Mi smo pa zelo lahkomišljeni. Zato je potreben poseben čas, ki nas s svojo resnostjo pretrese in privede k spoznanju naše življenske naloge. *'0 primernem času sem te uslišal". Da, je čas milosti, je pa tudi čas kazni. Za vsak greh mora biti kazen, ker je upor proti l ogu. Postni čas je tukaj, človek, čas pokore, da s po-korpini deli sam zadostiš božji pravici predno pride Bog s svojo šil.o./ JKazen je grenka. Zato. bratje, glejte, sedaj je tak t as milosti, sedaj so dnevi zveličanja." V berilu potem našteva sv. cerkev vsakemu posamezniku po raznih stanovih in raznih razmerah življenja, kako naj se Vadimo v vestni in natančni službi božji, kako . uravnavajmo svoje življenje, da bo Bogu prijetno, da bomo Bogu dopadli in tudi pokoro delali. Bodimo vestni v svojih stanovskih dolžnostih. V vseh rečeh, pri vseh delih in pri vsem svojem življenju ne pozabimo, da smo "samo služabniki božji." Zato se vadimo v potrpežljivosti v nadlogah, križih in preganjanih, v ljubezni, v pravičnosti. Sploh živimo na svetu, rabimo ga, u-zivajmo ga pa vse tako. kakor bi ne bili od tega sveta. Ne na-vezujmo srca na nič. Vse naj nam služi samo, da se obogatimo na duši, da delamo dobro, kjer se nam ponudi prilika. V resnici, bratje, postni čas, čas šole v čednostnem in krepostnem življenju je tukaj, ne "sprejmimo te milosti brez koristi !" Sv. evangelij pripoveduje, kako je bil Gospod skušan od hudobnega duha. Evangelij sv. Matevža 4. poglavje 1. do 11. vrste. Zgodbe stran 129. Ko začenjamo tečaj vaje v duhovnem življenju in v pokori za svoje.grehe, ne pozabimo, da to ne gre tako lahko. Imamo sovražnika, ki noče našega zveličanja. Govori ravno nasprotno, kar Bog. "Kakor resnično živim," pravi satan, "hočem samo smrt grešnika, da bi se ne spokoril in se ne zveličal!" Zato poskuša vse, da nas odvrača od poti Gospodove. O. in koliko lažje je hoditi satanovo pot, kakor božjo pot! Zlasti trije so načini boja, kjer smo najbolj občutljivi in kjer nas najlažje dobi: "Poželjene oči, poželjenje mesa in napuh življenja". To so tri velika vrata v trdnjavo našega srca, ki so jako slabo zavarovana, kjer treba stanovitne straže in neprestanega boja. Na ta tri vrata, na te tri glavne skušnjave satanove nas pa hoče opozoriti današnji sv. evangelij. Gospod je bil Bog sam, pa se Satan ni prav nič pomišljal priti k njemu in ga skušati. Koliko bolj bo to storil pri nas, ko pozna našo slabost v teh stvareh. Najprej ga je hotel zapeljati s poželjenjem mesa, to je s poželjenjem po kruhu, ker je bil lačen. ■ Pa kako ga je Gospod odločno zavrnil. "Pisano je, človek ne živi samo od kruha r Krasen nauk za nas, da ga ne poslušamo, ko prihaja k nam in mis hinavsko spravlja v nevarnost, ko nam vzbuja poželjenje po jedi, k pijančevanju, poželjenju po zabavah, razveseljevali ju složnosti. O, kako drvi svet za njim' v tem poželjenju danes morda bolj, kakor kedaj preje. Saj je danes želodec malik, ki mu vse služi. Pa osreči ljudske mase, človeško srce vse to poželjenje, kateremu svet toliko streže ? Kar sam si odgovori na to vprašanje ! Potem ga je hotel zapeljati v napuh. »I 1 J ■ ■ II_! iz mwu (Nadaljevanje z 2. strani) t odločili, da ga jim damo blizu tam, da bo vsak lahko prišel, kdor bo hotel. Ta misijon se bo vršil v zasilni slovaški cerkvici, ki leži na 500 Crosley, med Fort in Jefferson Aves. Že sedaj opozarjamo tam živeče Slovence na ta misijon in jih vabimo, da se ga z veseljem udeleže. Naša kampanja za društvo Najsv. Imena ne bo brez uspeha. Sedaj imamo že 52 članov in zadnjo drugo nedeljo v mesecu jih je 38 skupno pristopilo k sv. obhajilu. To je lep dokaz, da se ideja te organizacije dobro utrjuje med našimi možmi in mladeniči. Zelo lepo se tudi razvija naše mlado dekliško društvo ali Young Ladies Sodality. Z vso vnemo se naša vrla dekleta o-klepajo svojega društva pod spretnim vodstvom Fr. Paska- AMES.KANŠttt SLOVENEC ± SfraM« BLAGO^LOyLJENJE JCIPA LURŠKf MARIJE PRI ŠV. JVRMy. So. Cipicppo, 111. Lepo je bilo v nedeljo, 12. februarja v So. Chicjagi, kjer p. Benvenut Winkler vodi verno faro sv. Jurija. Postavili smo z yeliko slovesnostjo Lur-ško Mater Božjo v cerkvi. 11. februarja je minilo 70 let, odkar se je preblažena Devica Marija prikazala prvič revni a nadarjeni Bernardki.' Osemnajstkrat je Bernardka gledala v zamaknenju Marijo, ki je bila belo opravljena. O-krog ledij je bila opasana z višnjevim pasom. Na gl i vi je imela pajčolan, ki je segal do tal. V eni roki je držala zlat rožni venec in je učila Ber-nardko pravilno moliti to najlepšo molitev Njej v čast. Brezmadežna Devica je govorila z nedolžno Bernardko # in ji je naročila več reči. Kraj Lurd je postal glavno februarja za to slovesnost in je povabil tri frančiškane, da bi bila slovesnost še večja. Začetek je bil napovedan za Zvečer ob pol 8. Otvoril se je s pritr-kovanjem zvonov. Cerkev je bila lepo okrašena in ljudje so že ob 7. začeli polniti cerkev. Pred blagoslovljenjem kipa je bil rožnivenec in pridiga o Lur-ški Mariji. Sestre so pripeljale v cerkev belo opravljene dečke in deklice, ki so v rokah držali šopke vrtnic. Po pridigi je bil slovesno blagoslovljen kip. Nato je šest dektic na lepem nosilu v proce-'siji po cerkvi neslo Lurško Marijo. Procesije se je udeležila šolska mladina, vsi mašni strežniki in štirje duhovniki. Na ko-ru so med tem peli Lurško pesem, v zvoniku pa so slovesno* peli zvonovi. Po procesiji je bil še blagoslov in nato so postavili kip na zid nasproti sv. Tereziji, ki je pri oltarju Žalostne Matere Božjem Ker je vsaka cerkvena slo- znan zaradi teh prikazovanj in la.* Najprej so se organizirale ljudje so jeli v trumah priha- vesnost z leviti, je g. župnik p. v duhovnem oziru in se zavze- jati k onim skalam, katere je Benvenut povabil p. Anzelma, le za svojo nedeljo v mesecu, ko skupno pristopijo k sv. obhajilu. Prav tako so mesečne seje skoraj polnoštevilno obiskane. Sedaj so pa podvzele že tudi večje stvari za pomoč cerkvi. Na pustno nedeljo bodo dale zabavo. Uče se večjo Marija posvetila s svojo v navzočnostjo. Lurd je postal najbolj imenitna božja pot v čast Mariji. Ker so romarji z velikim zaupanjem Brezmadežno Devico častili, se je Ona tudi s posebno milostjo ozrla na proseče igro, ki jo bodo pokazale hitro jsvoje ljudstvo. Dogajali so se po veliki noči. Torej res vse [čudeži in na tisoče bolnikov je hvale vredna delavnost in pod- 'kar hipoma ozdravelo. Sloves o jetnost. teh čudežnih ozdravljenjih se Naš pevski zbor—tudi o tem 'je razširil po vsem svetu. Po-eno besedo. Naš pevski zbor božno ljudstvo je jelo zidati torej ima ravno te dni vesele 'cerkve v čast Lurški Mariji, po-čase. Na oddihu se mudi tu za 1 stavijali so lurške votline in tu-par dni g. misijonar p. Odilojdi po hišah so kip ali podobe Hajnšek, znani pevski mojster.'Lurške Marije dali na odlično In naši pevci hočejo te dni iz-'mesto. vza-j rabiti. Kadar jih p. OdiJo me na vajeti, jim- pesem kar sama lije iz grl. Tako imeniten zbor bomo imeli odslej, da je kar škoda, da nimamo večje cerkve zanj. Torej bomo morali že samo zavolio pevskega zbora kmalu misliti .na novo stavbo. No, mislili bi že', ali kaj, presneta reč, ko s samimi mislimi ni mogoče zidati cerkve! Pa še to naj omenim, da tudi nas zanima kampanja Amer. Slovenca. Vseh 20,000 dolar jev sicer ne bo priromalo v Detroit, brez vsega pa tudi ne v« toliko že lahko rečemo. Pa tuds to je res, da ta list vsak hvali, kdor ga pozna. Zato pripj o-čam tistim, ki ga imate, da ga ne devate pod mernik ali "i.u-šel", temveč ga pokažite vsakemu, kdor prestopi prag vaše hiše. In pa sedaj v februarju vsi ponovite naročnino, komur je že potekla. Poročevalec. -O- Oče: "Otroci, zdaj pa le pridni bodite, ko vidite, da sem si roko zlomil in vas ne morem nabunkati." Tudi v Ameriki najdeš po mnogih cerkvah kip Lurške Gospe in votline iz skal narejene ki so podobne lurški votlini. Najlepša taka skalnata votlina je v Mundeleinu, kjer ima kardinal Mundelein svoje šole in semenišče. Ker že povsod častijo Lurško Marijo, so tudi v fari sv. Jurija hoteli imeti kip preblažene Lurške Device. Dobra katoliška družina S. je od Lurške Gospe prejela posebno milost. — Njihova hčerka, na smrt bolna, je ozdravela. Starši so zato kupili krasen kip in prosili g. župnika, da ga postavijo v cerkev. Gospod je določil nedeljo, 12. župnika fare sv. Štefana, mene in klerika, dijakona Bonaven-turo. P. Anzelm je bil dijakon. klerik Bonaventura subdija-kon, jaz sem pa blagoslovil kip, vodil procesijo in nazadnje podeiil blagoslov. Sam g. župnik je pa skrbel za red pri procesiji. Lurška Marija je sedaj v cerkvi, vi farani sv. Jurija Jo pa častite in v zadregah se k Njej obračajte. Kakor je pomagala drugim v bolezni in dušnih težavah, tako ho tudi vam pomagala. Po pobožnosti v, cerkvi jt bila lepa domača zabava v dvorani. Proti koncu zabave sta govorila p. Anzelm in domači g. župnik. P. Anzelm je med drugim povabil farane za nedeljo, 19. februarja, k sv. Štefanu, ko bodo slovesno blagoslovili nove orgije. , Rev." Alfonz Miklavčič. Opozarjajte svoje prijatelji in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!* ZAHVALA CHIKAŠK1M SLOVENCEM! La Salle, 111. Mi zdolaj podpisani, se u-ljudno zahvaljujemo, Vam Chicašlpm Slovencem in fara-nom slovenske fare sv. Štefana, ki ste nam toliko darovali, nam1 v pomankanju trpečim bližnjim okolicam. Priskočili La Sallskim premogarjem in ste nam v pomoč z vsakovrstnimi darili v obleki in v .denarju. Hvala častitimu gospodu župniku Rev. Anselm Murn, kot predsedniku te plemenite akcije, in vsem možem odbornikom tega dobrodelnega dela, hvala vsem faranom sv. Štefana. in vsakemu posamezniku posebej, karkoli je kateri daroval vse je dobro došlo. Obleka se je delila 13. in 14. febr. popoldan v naši farni dvorani sv. Roka. Po eni strani veselo, po drugi, pa tudi žalostno je bilo glodat. kako so sirotn^ matere, Li očetje zbirali obleko, kaj ka-terinfu paše za v njih družino. Šolska sestra učiteljica, pripel ja v dvorano nekaj otrok sirot, in pripomni zraven, vprašala sem, tega iir onega, ali si bil včeraj v nedeljo pri sv. maši, odgovoril mi je, jaz ne morem iti, to je moja vsa obleka, kar jo vidite, ta je najslabša in najboljša. Mi zraven stoječi posegli smo po robce (rute) in obrisali si solze. Denar kateiiga smo od Vas prejeli v znesku $220.00 se je delil v nedeljo popoldan 19. febr. v farni dvorani, to je bilo oznanjeno v nedeljo iz pred oltarja od našega domačega č. g. župnika. Slovenci farani sv. Štefana, v resnici povedano, da nismo pričakovali od Vas toliko darov, kakor smo jih od Vas prejeli. Hvaležni ostanemo za zmeraj in obljubljamo Vam. ako bi bili Vi katerikrat v kaki potrebi, kakor smo mi sedaj, pripravljeni smo Vam pomagati, kakor ste Vi za nas. Tako ostanemo mi za Vas, odprto bo naše srce, in radodarne naše roke kar bo v naši največji moči. zopet krepko odgovoril: "Pisano je, ne skušaj Gospoda!" O, kako je človeška narava nagnjena, da posluša šepetanja satanova glede te naše slabosti. Časti si želi človek. Še več! Nikogar noče imeti nad seboj. Lucifer v nebu je zaklical Bogu: "Ne bom ti služil!" O, kako lahko premoti ta napuh človeka, da stori enako. Upre se Bogu. Odpove mu svojo službo. Nauk božji, razodete resnice, vse to je nič. .On, človek s svojimi tako majhnimi možgani ve več. Proč z Bogom ! Da, brezverstvo je višek človeškega napuha, zato pa začetek pogube. Zgled uporni angelji v nebu. Slednjič ga je skušal s poželjenjem oči. Pa to je bilo Gospodu dovolj. Spodil ga je izpred setae: "Poberi se!" Poželjenje po denarju, kako nevarna strast, tako lastna vsakemu človeškemu srcu. In vendar! Za denar se peha vse. O njem sanja, zanj živi, zanj dela, zanj trpi svet. Pa je li koga še denar osrečil? Nikogar! Zadovoljnost človeška ni v žepu, pa tudi ne v želodcu, temveč v srcu, v lepem in krščanskem in poštenem življenju. Bratje, opominjam Vas, da milosti nepridoma ne sprejemate! Glejte krasen zgled Gospodov. Premislite, v kateri skušnjavi največ zašli. Kje vas je satan največkrat in najlažje dobil v svoje zanjke. Na boj! V boj, v šolo sv. posta in pokrepite se in obnovite! Za storjene prestopke pa pokora ! , \ ' * * * Nauk m me4 l»dtiem: Memento, mori! Spomni se. da bos ufirl. , v j jjl Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografi č. potrebačin. Kodaki In Kamere. Pa mu je Gospod 1 Prinesite k nam filme DVOR MARIJE POMAGAJ, it. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O Odbor za leto 1926: Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud- yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00. V iz- deljavo. 1758 W. Slat Street hi Wood, Chicago, HI. Cene smerna. Izvrstni sladoled, mize za goste VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar w Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. ISth St. Chicago, IH. Tenet sa pogrebe, ftopke za oevg. •te in m ▼ to stroko spadajoča dela bvriujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. ^J4th St. Blagajničarka: Alojzija PikJ, 1176 E. 71st St Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-Š1Č. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida. Dobili smo ZALOGO KNJIG Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je in 10c za poštnino. $1.00 ■ i 11 I 1 Phone: CANAL »03 JOSEPH P A VLAK PRVI JUQpSXfOVANS&l FQQRBWUL V CH)CAGQ 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob Saša pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Antomobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in-s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družin poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti .najmanj §000 izvadov. Od odziva ameriških Slovencev bo Jo odvisno, zato vsi sezitp po teh knjigah, ki sp vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec WEST 22nd\ STREET, CHICAGO, ILL. USSSgBS B V imenu vseh slovenskih stavk^rjev, kar jih je v LaSal-le,' Peru, Oglesbij in Johnsvil-le, 111. največja zahvala izrekamo Vam vsem skupaj. Bog Vas živi, zdrave in srečne še mnogo let, in Bog Vam povrni stotero! • Frank Mišjak, predsednik. Anton Kastigar, tajnik. Matt Urbanija, Rudolf Ter-din, nadzorniki. UREDNIKOVA POŠTA. — A. Kastigar, La Salle, 111. — Vaš dopis prejel prepozno za sobotno številko. Ob takih prilikah pošljite prihodnjič preje. Dopis je priobčen danes in prikrojen za sedanjost. Pozdrav! — M. Č., Indianapolis, Ind. — Tudi Vaš dopis dospel prepozno za v soboto. Objavil sem ga danes, ker navadno že dobite. list isti dan, ko izide bo nekaj že pomagalo. Najboljše kar se da. Pozdravljeni in se se oglasite! — Rojaku iz Toronto, Canada. — Glede duhovnika, ki bi ga radi kanadski Slovenci za velikonoč odgovarjam, da bo menda najbližji slovenski duhovnik Rev. Bernard Ambro-žič, 386 Geneva U. I'.. Detroit, Mich., USA. Blagovolite se o-brniti na njega, morda bi on ustregel Vaši želji. Ko sem se jaz prehladi! "Ko sem se iaz prehladi!." nam niše Mr. Ant. Yo/.ech i/. Denver. Colo., "ledaj jaz vein, tla lile Triner-levu grenko vino zopet pravilno poprav i." Resnično, ni ie uotovejše poti. da pre/.enete prehlad. Trinvr.irvo izreku vino vam očisti ereva. tih pripravi k rednemu delovanju, ojaca vam ves životni sistem in poveča živlien-sko odpomoč. V vseh lekarnah. Pišite na Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland \ve.. Chicago, m.. i>.. P.REZPLAČ-XI VZOREC, priložite 10c za pošiljat vene troške. Xo. 1 Kupon za brezplačni vzorec Ime ............................................................... N'aslov ......................................................... Mesto .......................... DRUŠTVO SV. VIDA stev. 25, K. S. K. T. CLEVELAND, O. Leto 1928. Predsednik. Anton Skull, 1099 K. 71 st St. Podpredsednik, Joseph Grin. Tajnik Anthony j. Fortuna 1093 E 64 St. Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik, Ignac Stepic. Xad/orniki: John Widcrvol, Jos. Ponikvar. John Skra.bec. Zastavonoša. Anton Frankovic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin. 9020 ParmcIIc Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob l. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtDO za varovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 postnrtninc. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. c!o 16. leta. Z4 bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani rtri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto in naj sc ravna po pravilih. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. NA PRODAJ Prisiljen sem prodati \*<)VO 5 sob zid. bung. CENEJŠE kar incite stane, ker potrebujem $3.000 gotovine. Boljšega ni na South za $6,500. • — 12407 S. Racine Ave.. Chicago, 111. f-18-ni PREVOZ - -DRVA - K.OLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevajanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Prace, Chicago, I1L Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. februarja 1928. POTOP HENRIK S IE N KIE WI C Z Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Z&strupljenje je v Zagrebu na prvo pomoč, nakar so nesreč-dnevnem redu. nega kandidata smrti prepe- Prepevali so pozno v noč. Pred odhodom jih je o. Kordecki blagoslovil in rekel: "Kdor izmecf mož je služil v vojski, kdor zna ravnati z orožjem in čuti hrabro srce, naj pride zjutraj v samostan." "Jaz sem služil, jaz sem bil pri pehoti, jaz pridem!" so vpili številni glasovi: In trume so se mirno razšle. Noč je mirno minila. Vsi so se zbudili z radostnm vzklikom: "Šveda ni!" Vendar so rokodelci nadaljevali ves dan naročeno delo. Kramarjem, ki imajo zlasti pri vzhodnem zidu svoje šotore, so naročili, naj spravijo svoje blago v samostan, a v samem samostanu so neprestano delali pri zidovih. Popravljali so zlasti tako zvane "ovire", t. j. ozke odprtine v zidovju, ki niso bila vrata, a bi lahko utegnile služiti za izpade. Gospod Ro-zič-Zamojski jih je ukazal zadelovati z bruni, opeko, sipino, da bi jih lahko v danem primeru od znotraj odzidali. Ves dan so prihajali še vozovi z živežem, dospelo je tudi nekoliko šlahčanskih obitelji, katere je prestrašila vest o bližnjem sovražnikovem prihodu. Okoli poldneva so se vrnili ljudje; ki so jih poslali prejšnji dan na poizvedovanje, toda nihče ni videl Švedov, pa tudi ni slišal o njih,- razen onih, ki so stali v Krepicah. Vendar niso prenehali v samostanu s pripravami. Na povelje o. Kordeckege so prihajali oni meščanje in kmetje, ki .so poprej služili v pehoti in so poznali njeno službo. Oddali so jih pod povelje gospoda Zigmunta Mosinskega, ki je upravljal severno-vzhodni del trdnjave. Gospod Zamojski je ves dan razpostavi j al ljudi ter jih poučeval, kaj ima vsak storiti, ali pa se je posvetoval v refek-toriju z očeti. Krnitic je z radostjo v srcu gledal na vojne priprave, na pregledovanje vojakov, na topove, na kupe mušket, lokov, kavljev in sekir. To je bil v svojem živi ju ! Sredi teh groznih strojev, sredi tega kretanja. priprav in vojne mrzlice mu je bilo dobro, lahko in veselo. Bilo mu je tem laže in veselejše, ker je opravil vesoljno izpoved črez vse svoje življenje, kakršno delajo umirajoči, in je dobil nad svoje lastno pričakovanje odvezo, ker jo spovednik uvaževal njegovo namero m odkritosrčno voljo, da se hoče popraviti in da je že nastopil to pot. Tako se je iznebil gospod Andrej bremena, pod katerim je že skoraj podlegel. Dobil je težko pokoro in vsak dan je krvavel njegov hrbet pod bičem Soroke. Spovednik mu .je naročil, da naj se vadi v pokorščini in to je bilo tem težje zanj, ker je ni imel v srcu; nasprotno, nosil je v srcu napuh in slavohlep-je — naposled mu je bilo naročeno, naj utrdi popravo s čednostnimi dejanji, to pa je bilo zopet zelo-lahko. Sam: ni po ničemer bolj hrepenel, ničesar bolj zahteval. Vsa njegova mlada duša je silila k delom, zakai pod deli je razumel vojno in pobijanje Švedov od ranega jutra do večera, brez počitka in usmiljenja. In baš kako lepa, kako odlična pot k temu se je odpirala pred njim! Biti Švede ne le v obrambo domovine, ne le v obrambo kralja, kateremu je prisegel zvestobo, marveč še celo v obrambo Kraljice angelov, to je bila sreča, ki je ni zaslužil. Kam so izginili ti časi, ko je stal, kakor bi bil na razpotju, vprašajoč se, kam naj gre, kje so časi, ko ni vedel, kaj naj počne, ko s? je potikal povsod z obupom in začel gubiti nadejo ? In vendar so se tu ljudje, ti beli menihi in ta peščica kmetov in šlahte naravnost pripravljali na obrambo, na boj na smrt In življenje. Edini tak pot se je našel v ljudovla-di in baš gospod Andrej je našel pot semkaj, kakor bi ga bila vodila srečna zvezda. Zakaj# pri tem je sveto verjel v zmago, četudi bi imela vsa švedska sila obkoliti te zidove. V srcu je imel sedaj molitev, radost in hvaležnost. V takem stanju je hodil po zidovih, z jasnim obrazom, se ogledoval, pregledoval in videl, da se vse to vrši. Z očesom strokovnjaka je takoj spoznal iz samih priprav, da delajo izkušeni ljudje, ki se bodo utegnili pokazati tudi takrat, ko pride do boja. Občudoval je mir o. Kordeckega, katerega je jel globoko spoštovati. Občudoval je vztrajnost gospoda mečnika sier&dskega, a še celo gospodu Čarneckermi ni pokazal mračnega o-braza, dasi je 'čutil v srcu neko mržnj^ ,do njega. Toda ta vitez je gledal nanj sirovo. In ko ga je srečal na zidovju drugi dan po vrnitvi samostanskih odposlancev, mu je rekel: "No, gospod vitez, Švedov ni videti, in če ne pridejo požro psi tvojo slavo." "Če bi imela nastati z njihovim prihodom kaka škoda za svetišče naj ^si rajši požro x mojo slavo!" je odgovoril Kihitic. "Najbrž ne bi rad vohal njihovega smodnika. Poznamo take viteze, ki imajo z zajčjo kožo podšite škornje!" Kmitic je povesil oči kakor devica. "Rajši ne začenjaj prepira, gospod," je rekel, "kaj sem ti dolžan ? Pozabil sem jaz svojo žalitev, pozabi tudi ti svojo." "Toda nazival si me manjvrednega šlahči-ča," je rekel ostro gospod Peter. "Prosim! Kaj pa si ti ? V čem so Babiniči boljši od Čar-neckih ?. . . Ali je to tudi senatorski rod?" "Moj gospod," je odgovoril veselo Kmitic, "če bi ne bilo pokore, ki mi je naložena pri izpovedi, če bi ne bilo onega bičanja, vsled česar mi vsak dan zopeL hrbet krvavi, bi te bil jaz drugače imenoval, samo bojim se, da ne padem zopet v nekdanje grehe. Kar pa se tiče tega ali so Babiniči ali Carnecki boljši, to se pokaže, ko pridejo Šved je/' "No. kakšen čin misliš dobiti ?. . . Mar misliš, da te.napravijo za poveljnika?" Kmitic se je zresnil. "Sumničil si me, da mi gre za dobiček, sedaj pa vprašaš za čin. Vedi, da nisem prišel semkaj po časti, ker bi bil lahko dosegel kje drugje višjo stopnjo. Ostanem preprost vojak, četudi pod tvojim poveljem." "Čemu, četudi?" "Ker si mi gorak in bi me gotovo preganjal." "Hm! Kaj bi! Lepo je s tvoje strani, da hočeš ostati, četudi kot preprost vojak, saj je videti, da imaš okrutno fantazijo in ti pokora dela velike preglavice. Ali bi se rad bil?" "Pokaže se to s Švedi", kakor sem že rekel. "Ba, če pa Šved je ne pridejo?" "Tedaj veš kaj, gospod? Pojdeva jih iskat!" je rekel Kmitic. "No. sedaj mi ugajaš!" je zakričal gospod Peter. "Morda bi zbrala skupaj odlično druž-zo. . . Šlesko ni daleč in takoj bi se nabralo kaj vojakov. Starešine, kakor tudi moj stric, so dali besedo, toda prostakov do sedaj niti vprašali nismo. Mnogo bi jih lahko dobili na prvi poziv." "In dober zgled bi dali drugim!" je rekel navdušeno Kmitic. "Jaz imam tudi peščico ljudi. . . Če bi jih le videl pri delu!" "Ker. . . ker. . .," je rekel gospod Peter, "kakor mi je Bog mil!. . . Dajrda te poljubim !" "Daj tudi ti!" je rekel Kmitic. Ne da bi mnogo pomislila, sta se objela. Mimo je prišel baš o. Kordecki in videč, kaj se je zgodilo, jih je začel blagoslavljati, onadva pa sta mu takoj priznala, kaj sta sklenila. Duhovnik se je samo mirno nasmehnil, šel dalje ter rekel, kakor samemu sebi: "Bolniku se začenja vračati zdravje." Do večera so bile priprave končane in trdnjava je bila popolnoma pripravljena za o-brambo. Ničesar ji ni manjkalo: ne živeža, ne smodnika, ne topov, le zidov, dovolj krepkih in številnejše posadke. Čenstohova ali bolje Jasna Gora, utrjena kolikor toliko po naravi in človeški roki, se je prištevala manjšim in slabejšim trdnjavam ljudovlade. A kar se tiče posadke, bi se bilo lahko dobilo toliko ljudi, kolikor bi se hotelo, toda redovniki niso nalašč preobkladali obzidja s posadko, da bi živež zadoščal za dlje časa. Vrhu tega so bili tudi taki, zlasti med nemškimi puškarji. ki so bili prepričani, da se Čenstohova ne ubrani. Bedaki! Mislili so, da je razen zidov nič drugega ne brani, in niso vedeli, s kakšno trdno vero so napolnjena ta srca. O. Kordecki, ki se je bal, da ne bi širili med ljudi o-bupnosti, jih je torej odstranil, razen enega, ki je veljal za mojstra v svoji stroki. Istega dne je prišel h Kmiticu stari Kem-lič s svojima dvema sinovoma, proseč, da ga pusti iz službe. Gospoda Andreja je zgrabila jeza. "Psi!" je rejal. "Dobrovoljno se odrekate taki sreči in nočete braniti najsvetejšo Devico!. . . Dobro, naj bo tako! Denar za one konje ste dobili, ostanek dobite takoj!" Tu je izvlekel mošnjiček in jim ga vrgel na tla. "Evo vaše plače! Rajši boste nabirali plen izven obzidja! Ljubše vam je biti razbojniki, nego branitelji Marije?!. . . Proč izpred mojih oči! Nevredni ste, da se nahajate tu, nevredni krščanske družbe! "Nevredni ste take smrti, ki nas čaka tu! Proč! Proč!. . ." "Nevredni," je odgovoril starec, širil roke in pobesil glavo, "nismo vredni da bi naše oči gledale na jasnogorsko svetišče. Vrata nebeška! Zgodnja danica! Pribežališče grešnikov! Nevredni, negodni!" Tu se je priklonil globoko, tako globoko, da se je zgubil v dvoje, obenem pa pobral s svojo stiho, grabežljivo roko mošnjiček, ki je ležal na tleh., Zdaj sredi zime, ko beda pritiska bolj in bolj, v Zagrebu ne mine dan brez samomora ali samomorilnega poskusa. V hotelu "Union" v Iljci se je otro-val 351etni privatni nameščenec Viktor Njemčič, rodom iz Koprivnice, a nameščen v Zagrebu. Zjutraj ga je našla slu-žinčad v sobi, kjer se je v strašnih krčih zvijal na tleh in klical na pomoč. Zavžil je bil v samomorilnem namenu neki strup za uničevanje golazni. Poklicani zdravnik mu je nudil ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ljali v bolnico, kjer je njegovo stanje še vedno kritično. —Nadalje si je v Zagrebu hotela j končati življenje brezposelna delavka, jedva 181etna Rezika Nemaničeva. V obupu zaradi bede je na svojem stanovanju na Florijanski poti 24 zaužila octovo kislino. Polmrtvo so prepeljali v bolnico in se navzlic njenemu težkemu stanju nadejajo, da bo ostala pri življenju. CK><>00<>0<>00000^ PISANO POLJE <>0<>00<>00<>OOWOO<)^00<>0<><>0<>00<>00000<) IZŠEL JE 1 -■ . . . i novi slovenski molitveni k z i J velikim tiskom IMENUJE SE: Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. Ccild $!• NAROČA SE PRI: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI 3LOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko — Slovenski Katoliški Jednoti \ Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD, ODDELKU 140.26%. Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. i • i Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev širom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) plute ba glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. CM-cafo IL, Joliet, m. Nagrada za ustanovitev znata 920.06. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE VL NASl K. S. K. JEDNOTI! i. Kanonik Žlogar: PROSTOZIDARSTVO. Študija o tajnih društvih. O malokateri napravi kroži med ljudmi toliko nasprotnih mnenj in trditev, kakor o pro-stozidarstvu. Nekateri se pri tej besedi prezirljivo smehljajo, kakor da nič ni, drugi pretiravajo, kakor da vse zlo izvira od ftejga. So, ki pravijo: "Prostozidarstvo je humanitarno društvo", ali: "društvo učenjakov", ali: "Bratje so blagi ljudje, le duhovni jih preveč črnijo", ali pa: "Neumnost. prostozidarstva celo ni." No in kaj nam pove zgodovina? Če njej sledimo, burno iz-j vedeli marsikaj, česar si pri j dogodkih v prvem presenečeni} ' nju nismo mogli razložiti, šele, ' ko smo segli po virih tajnih društev, so se nam odprle oči, zakaj se je ta ali oni svetovni dogodek odigral takoJn ne drugače. Poskusimo odkrili za-|veso tajnih društev, ki so znana pod skupnim nazivom "fra-masonsU a". Bistvo sedanjega prostozidarstva. Odkrije naj ga ono samo. — Tu sledimo študiji "Die Frei-maurerei von Dr. Hugo Wal-ther. VVien 1910." Ta skrivna društva imajo svoja pravila, v raznih deželah po besedah sicer različna, a v jedru isti smo-k ter zasledujoča. Tako govori fjy konstitucija "Grand Orient de ty France" v 1. členu: "Prostozidarstvo, po svojem bistvu filan-tropska, filozofska i:i napred-na institucija, ima namen: pre-iskavanja resnice, študij morale in. izvrševanje solidarnosti. Ono deluje za materije 1 no i h moralno zboljšanje, z<\ intelektualno in socialno spopolnjenje človeštva. Njegova načela so: medsebojna strpnost, (toleranca), spoštovanje drugih kakor samega sebe in absolutna svoboda vesti. V tem, ko smatra presojo metafizfenega izključno kot pravo vsakega posamni-ka svojih članov, odklanja vsako dogmo. Njegovo geslo je svoboda, enakost in bratstvo." Konstitucija škotskega obreda v Franciji se glasi v par. 8: "Prostozidarstvo ne trpi med svojimi adept i nobene razlike narodnosti, plemena, vere, mnenja, premoženja, stopnje ali socialnega staleža." Framasonski časnik "Acacia" razglaša v svoji 1. številki 1. 1902: "Prostozidarstvo je cerkev, proticerkev. protikato-licizem, druga cerkev, cerkev herezije, cerkev svobodne misli v nasprotju h katoliški, tipični, prvi, cerkvi dogmatizma in ortodoksije." Da bomo poznejša opisovanja ložje razumevali, naj omenimo, 'da se prostozidarstvo deli v nebrojne veje, skupine in obrede. — V vsaki državi so še fra masons k e višje oblasti (grand orienti in dr.), ki so sicer samostojne, a zopet med seboj v prijateljskih zvezah. Tem so podrejene "lože", ki jih je lahko več v enem mestu. Člani se med seboj zovejo "bratje". Na čelu loži je "mojster stola", mi bi lahko rekli: stoloravnatelj. Z njim je cela vrsta uradnikov: tajnik, blagajnik, nadzornik, govornik, obrednik, knjižničar itd. Ako ni mogoča loža, osnuje se pri-prosto društvo ali venček s predsednikom.—V višjo oblast pošljejo lože svoje delegate. — Navadno se prostozidarstvo kar skratka imenuje "loža", ki pa je v pravem pomenu le združenje zidarjev prvih treh stopinj. Slednja izraža pa tudi njih hišo, ali tempel ali dvorano; nasproti vhodu je vselej "orient". — Kar ni v prostozi-darstvu, se zove "profan" (neposvečen). Pri sprejemu v red "profanec" "zadobi luč" Ob smrti "gre brat v večni orient'. Pri podpisih bratje pristavljajo' . - . — tripični bratje. Dasi so višja oblaslva med seboj popolno neodvisna, vendar tvori prostozidarstvo.le en prostozidarski red, ki pa ima vsled različnih razmer po državah zopet različne struje, kar bo razvidno iz nastopnega. Začetek framasonstva. Njegov nastanek je odet v bajno temo. Nekateri bratje imenujejo Hirama, legendarnega stavbenega mojstra Salain ono vega templja v Jeruzalemu, svojega ustanovnika. — Drugi izpeljujejo početek od tempeljskih zidarjev v starem Egiptu. Razširjena je tudi domneva, da je prostozidarstvo nadaljevanje v XIV. stoletju odpravljenih templarjev, ki so pri srednjeveških zidarskih zadrugah (Zunft) našli zavetje. Najverjetnejše je. da se je prostozidarstvo razvilo iz srednjeveških kolegijev ali zve/ kamnosekov, kiparjev in stavbenikov. To je a) prvotno prostozidarstvo. To niso bili navadni-delavci ali gradbeniki hiš in poslopij, nego bolj izobraženi za večje stavbe, kakor cerkve, samostane, gradove, monum^nte, ki so pod vodstvom svojih stavbenikov potovali po srednji Evropi in ostajali za daljše dobe tam. kjer so dobili velike stavbe, kakor n. pr. staroslavni Miinster v Strassburgu. (Dalje prih.) -o-- GOSPODARSKE VESTI. Začetkom tedna se je pripeljalo na chikaški trg veliko število prašičev, v ponedeljek se je dosegel rekord za mesec februar. Skupno število je znašalo 102,349 glav. Cena je bila do $8.50 za 100 funtov, to se razume, za najboljše blago. — Volov se je te dni le malo pripeljalo v Chicago, cena se je sukala okrog $17.50. Cena te-j letom je bila začetkom tedna ; $17.50, kakor je bila leta 1920. ko je bila najvišja. V sredo se je pripeljalo v Chicago 8001» glav goveje živine, 28,000 prašičev in 16,000 ovac. Jajca so plačevali, začetkom tedna na debelo po 28 Qentov ducat. Perutnina je bila po 23 do 25 centov funt za kokoši in purane, mlajše pa po 30c. Veliko je bilo naročil za koruzo te dni. To pa jo tudi ceno dvignilo do dva centa od zadnjega tedna. Najboljše blago se je prodajalo do 98 centov bušelj. Cena pšenici se je le malo spremenila,, najboljša se i je prodajala po $1.30. Prve tri dni v tednu se je pripeljalo v Chicago 411 tovornih voz koruze. Med to je bilo nekaj posebno lepe rumene iz jugozapad-nega dela in se je prodajala po $1.00 za bušelj. -o- Prijazno sosedstvo. — "Gospa, prišel sem Vam uglasit klavir." "T. saj Vas nisem naročila." "Vem, gospa, ampak Vaš sosed me je poslal." Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. MM.WINSL0WS Strup