KATOLIŠK CERKVEN LIST.
„Danica' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pobti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za «etert leta 1 gl. 20 kr. VJiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'- dan popiej.
Tečaj XLVI.
V Ljubljani, 6. p rosen ca 1893.
List I.
Vernim Slovencem za novo leto 1893.
Na delo, Slovenci, pogumno in čversto! Namen naš pošten je, prevzvišen in blag; Edini stopimo vsi v bojno se versto, Dokler ne bo zmagan naš ljuti so vrag, — Sovrag. ki nam skruni najdražje svetinje In dedščino slavnih očakov sveto. Kdor verne Slovenije zvesti le sin je, Zagrabi orožje za sveto vojsko.
Pogumno! pravica na naši je strani Za vero, za dom. za cesarja smo mi! Kdor zlatega gesla spoznati se brani, Odstopi od nas naj, Slovenec to ni; Pod praporom tem so se bili očaki Z nevernim Turčinom nad sto in sto let; Mar zdaj jim sinovi ne bomo enaki, Izgled nam očakov ne bode več svet? —
Da zmiraj Slovenci za vero so stali, Jo pričali serčno, branili povsod; Zato so pred Bogom in svetom veljali, Je čislan in slaven slovenski bil rod. Zato tudi sini jo čversto branimo, Ne pustimo, da sramoti nam jo čert; Kot hrabri vojaki zanjo se borimo, Voljni darovati se zanjo še v smert!
Le verni Slovenci so dom svoj ljubili,
Ljubili iz serca in zmeraj zvesto,
Prot ljutim sovragom ga moško branili,
Umirali zanj na bojiščih serčno.
Saj vera to sladko dolžnost nam naklada,
Dom dragi ljubiti nas ona uči;
Brez vere bi narod že v dnu bil propada,
Brez vere potujčen in vklenjen v vezi.
Kdor misli drugače, on v grozni je zmoti, Brez vere je vsaki napredek zaman; Brez vere bi taval naš narod v temoti; Nikdar ne prisvetil prostosti mu dan!
Prostost je lažnjiva, ki vero zameta; Ne blagra, temveč le prokletstvo rodi, Kodi ti le dračje, nikakor ne cveta. Telesno, duševno vsak narod mori.
Zatoraj vojsko proti „laži-svobodiM Na boj zoper strasti, tero ki duha, Osveto svobodi, ki narodu škodi. Ki jemlje iz serca mu vero. Boga! Naj zgine brezverstvo, ki vrednost človeštva Enači z zverinjo, — res čudni poklon! Taji nevmerjočnost in up do nebeštva, Ki opravičuje živalski nagon.
In takova spačenost — Bogu nezvesta, Bo zvesta Vladarju presvitlemu mar? Čas stari in novi nam mnogo povesta: Brezvercu na prodaj je vse za denar! —
Na noge Slovenci! pogumno se bijmo Z orožjem le duha do zadnje moči, Zvestobo očakov zvesto ohranimo, Med nami ne bodi brezverskih laži!
Ohranimo uke Očeta Leona. On večnih resnic nam odpira zaklad; Oklenimo zvestih se varhov Sijona, Laži liberalstva bo vničen napad; Ravnaj po načelih katoljškega shoda Zdaj v novem se letu, predragi moj rod! Sijala ti bode resnična svoboda. In blagoslovil bode tebe Gospod.
Radodaw.
Kratek pogled na staro in novo leto.
Rad se ozre popotnik dospe vsi verh hriba na storjeno pot nazaj, na zapuščene kraje, njihove prijetnosti in neprijetnosti. Pa tudi na drugo stran, kjer hoče navzdol, išče in gleda pot in okolico da srečno in hitro doide do namenjenega kraja.
Tudi verni kristijan se pogosto ozira na dozdauje vgodne in nevgodne dogodbe, koristna in škodljiva djanja. Tudi v prihodnjost se ozira in skuša spoznati, ako ni preveč megleno za človeško oko. Kad prevdarja, kako je shajal do zdaj, kako bo zanaprej, kaj ima popraviti. kaj opustiti. Zakaj bi mi tako ne storili? Ni nam namen, presojevati iz preteklega leta vse veselo in žalostno, dobro in slabo. Omenimo le tri važnejši stvari pri našem narodu, in sicer doma:
Pervič je bila dodelana in blagoslovljena naša katoliška tiskarna, katera je gotovo velikega pomena za kerščansko prosveto našega naroda, ter je porok, da bo oskerbovala le zdravo duševno hrano za um in serce. za ved'» in umetnost. za učene in priproste. Kes ima biti ognjišče in tovarna, ki donaša le dobro blago in hrano. Naj bo po blagoslovu božjem rodovitna mati ker-ščanske omike!
brugi silno važen dogodek je bil I. slov. kat. shod. za katerega je pripravljavni odbor delj časa vse potrebno vravnaval in budil ter vabil vse rojake, in sicer ne zastonj. O določenem času .so prihiteli v obilnem številu zavedni rojaki iz vseli krajev in stanov, da še nikdar ni videla bela Ljubljana toliko odličnih rojakov iz Kranjskega, Stajarskega, Koroškega, Primorskega in celo gostov iz sosednie Hervaške in Bosne. (Da so se naši liberalci kujali, jim pač ni v čast, tudi narodu ne v prhi. t Vse seje začelo z javno službo božjo, vse se srečno izverševalo. Navdušeno so govorili slavni govorniki iz vsili krajev in velikansk je bil vtis na vse pričujoče. 8vesti smo si. da bo vspeli vgoden. kar se že zdaj razodeva: v to sverlio bo skerbela izvoljena stalna komisija. Naj ves trud dobrotljivi Bog obilno blagoslovi!
Tretji veseli dogodek so brezštevilne zaupnice d«» premilostnega knezoškofa. pošiljane od duhovščine in od več kot sto raznih občin vse dežele. Te zaupnice pred vsem osramotujejo razne krivične napade nepremišljenih nasprotnikov. Tudi javno poterjajo lepo edinost med premil. Škotom in duhovščino in ravno tako slovesno pričajo, da je naš narod veren, škofu in duhovščini vdan. lzverstna manifestacija našega vzornega naroda so te zaupnice, čast mu delajo, in ostanejo slavni s]K»min prihodnje čase.
Nasproti pa so nevgodni dogodki preteklega leta pogosti in krivični napadi strastnih liberalcev na škofa in drugo duhovščino. Sami sebe so ogerdili s takim djanjem in pokazali, koliko jim je za vero. katere oznanovalce tako nespodobno psujejo. Tako globoko še nikdar ni zabredla naša
„inteligenca," kakor se sama imenuje, pa še sama sebe ne pozna.
Drugi nevgoden dogodek je obnašanje liberalcev do katoliškega shoda, da se niso zmenili za ta slavni shod, h kteremu so prišli odličnjaki vsili stanov iz raznih slovenskih pokrajin; liberalci so se pa kujali in le dobre besede niso imeli za lastne rojake: popred došle „Mladočehe^ so slovesno sprejeli in jim veselice napravljali, oni, ki se za več kot desetkrat veči število svojih rojakov še zmenili niso. Tu se je videlo, kam pelje strast in strankarstvo.
Ker pa niso mogli prepreči katol. shoda, so skušali ga pokopati s čudnim banketom, kateri je bil demonstracija zoper kat. shod, ki se je tako slavno in slovesno veršil: mislili so ga s tem uničiti, pa so ga le okrepili, kar nasledki pričajo.
Kakor je bil v minulem letu od katoliške strani naj slavniše djanje za belo Ljubljano I. slov. kat. shod; tako je bila naj ostudniše in obžalovanja vredno djanje neka gerda vredba, sramota našega mesta, vernemu narodu v spod-tiko in pohujšanje: hvala Bogu, da se je zadnje dni le-ta odpravila v veselje vsili poštenih in v pohvalo vsim, kateri so k zatrenju pripomogli. Naj bo pokopano ne le to. ampak vsako pohujšanje za vselej! Ni se pa še nehalo že staro pohujšanje od strani več znanih liberalnih časnikov. Vedno se seje in rase ljulika, ki hoče zadušiti dobro seme. — Ako se h koncu ozremo še v prihodnjost. radi spoznamo, da je bodočnost prikrita človeškemu očesu, gosta megla jo zakriva. Le toliko smemo reči, da si slehern sam kuje svojo srečo ali nesrečo. Tako bodemo tudi v prihodnjem letu srečni, ako se deržimo pravih načel, nesrečni pa, ako resnico zapustimo, in pot laži in zmote nastopimo. Sicer pa po zgledu pobožnega doba bodimo pripravljeni, ne le dobro, temuč tudi hudo sprejemati iz božje roke. Kakor pridni oratar seje in z zaupanjem čaka žetve, tako tudi mi seimo v novem letu veliko dobrega za čas in večnost, in teknilo nam bo to leto v pravi blagor: tega želimo vsem Slovencem, ki so blage volje.	—k.
Venci za novo leto.
Berž ko merliču zaklenka, pošlji ti, ki imaš blago serce, njemu nekaj venčkov, n. pr. vsaj enega. Kako, ko še ne veš, kdo in kje da je merlič? Prav lahko. Vzemi kapico ali klobuček z glave, pokrižaj se in moli očenaš iu češče-na m arijo: pa Bog mu daj večni mir! in venec je spleten, angelj varli pokojnega prinesel
ga je tudi že umerlemu, kteremu si ti s tem ven-čekom iz vic pomagal, kolikor toliko. In ko bi cela Ljubljana tako storila, kadar začne po cerkvah merliču klenkati, ali verjameš, da bi verniki marsikterega hitro spravili v nebesa, ki brez take pomoči morebiti še le čez kaj mescev, ali tudi še le čez veliko let pride iz ognja vic v kraljestvo izvoljenih. Zatri torej v novem letu prevzetnost in napuh ter vselej, ko zaklenka merliču, se odkrij, bodi si na potu ali kjer koli. in daj umerlemu venček, t. j. opravi zanj kratko molitvico.
Maršikterega merliča na mertvaškem odru in na pokopališču skoro vsega obsujejo in zager-nejo v zelenje, cvetje in travo.
Povej mi ti, ki znaš bistro misliti: kaj pora a g a to umerlemu?...
( eden mertvaški oder pokojnemu vravnati, križec mu v roke dati, posodico blagoslovljene vode v znožje djati, sveče prižgati, tudi sicer vse spodobno vravnati, to se po naši misli šteje k zapovedi in dobremu delu: „mertve pokopavati:'1 vsa nezmernost pa je smešna in velikrat, ako se misli na življenje pokojnega, bi se mu bolj prilegle koprive, hobat in ternje, kakor pa zaprav-ljivost z dragimi venci, in merlič sam, ako bi mu bilo dano vstati, bi proč pometal vso to venčasto šaro!
V nekem velikem mestu na Obrenskem je bil umeri mnogospoštovan in ljubljen duhoven, ki je v svojem življenju bogato skazoval dela usmiljenja. Bilo je oznanjeno po časnikih in mert-vaških listih, da je ta in ta umeri, pristavljeno pa je bilo: „Venci se ne sprejemajo!" Kaj je bil nasledek? To, da vencev niso nosili, so pa toliko več za ranjcega molili.
Opomniti bi smeli še tukaj, da mnogi k merliču ne hodijo molit, temveč le merliča in vence gledat, da ne rečemo še bolj primerne besede za take... To tudi nič ni. Se hujši je, da so ne-kteri kraji, kjer se gnjete mnogo mladega sveta po noči k merliču in da čas preženo, prično celo kake nespodobne ali celo spotikljive igre. To je bogoskrunsko!
Pa še dalje besedico o vencih. Nedavno je bila ta reč sprožena pri Vincencijevi konferenci v Ljubljani in svetovalo seje, naj bi se namesto toliko potroškov za vence mertvim, raji kak dar podelil družbi sv. Vincencija, pri kteri se tudi moli za umerle in se priporoča podpiranim ubogim, da naj za žive in mertve dobrotnike pridno molijo. Taki izgled pripoveduje „Kathol. Wahrheits-' freund". 2o. decembra. V nekem mestu je bila umerla imenitnega stanu oseba. Dva gospoda, bližnja merliču, sta dotični družini naznanila so-
žaljenje, ob enem pa povedala, da namesto dražili vencev k grobu, sta poslala 1 tolar Vincencijevi družbi, da naj se milošnja razdeli med uboge v prid duš v vicah.
Taki venci za merliče tedaj naj bodo v novem letu priporočeni. —
Ako pa kdo namesto šopirnega venca za merliča podeli kak dar za naše uboge dijake (.,za dijaško mizo"), bo tudi s tem zadel bogato „Terno." Izmed naših dijakov, ki so bili o času šolanja od blagih dobrotnikov podpirani, jih imamo že veliko število, ki so z mašmškim vencem šli k altarju in se zdaj vsak dan pri sv. maši spominjajo svojih nekdanjih dobrotnikov. Podpirani!» precej je tudi že v večnosti, ter svojim dobrotnikom od Jagnjeta Božjega hvaležno pošiljajo vence na ta svet. Nekteri nekdanjih naših dijakov so že misijonarji, mnogi so samostanski, drugi navadni duhovni, mnogi še bogoslovji, druzih še zdaj podpiranih je čez poldrugi sto dijakov in učencev, kteri vsi molijo vsaki dan za svoje žive in mertve dobrotnike. Glejte, koliko nezven-ljivih vencev!
Naj bodo tudi ti venci priporočeni blago-serčnim vernikom za novo leto!
Slovenski romar v Sveti Deželi.
(Dalje.)
Pojdimo do Betlehema.
22. oktobra v jutro bil sem pri več sv. mašah v veliki katoliški cerkvi. Potem pa pri sv. maši v podzemeljski šupljini sv. Jožefa, in tu prejel sem. v duhu in z željami Device Marije, sv. Jožeta in vseh osobitih ljubivcev in častivcev nebeškega — betlehem-skega Deteta. Jezusa Kristusa pod podobo kruha med sv. mašo. Slika nad tem oltarjem je ganljiva: sv. Jožef sedi naslonjen na skalnato steno v podzemeljski šta-lični votlini in spava. — Angelj Božji, v beli obleki, v zraku plavajoč in k sv. Jožefu spoštljivo nanizajoč. obraz svoj derži blizo obraza sv. Jožefa m mu govori : „Vstani, vzemi Dete in Mater njegovo ter beži na Egiptovsko...- V drugem kotu štalične votline, na sliki, sedi bi. Devica Marija z Božjim Detetom v naročju; presv. Dete v materni plašč dobro zavito se Matere derži. glavico ima milo naslonjeno na Mater in sladko spava; Deviška Mati pa ljubko z lahno naklonjeno glavo na Detetovi sloni. Vse slike nad katoliškimi oltarji v dupljinah pr sv. štalice so sveto-ganljive in velepomenljive.
O poli sedmih bil sem pri sv. maši v štaliei. potem odšel v tako imenovano ..mlečno votlino."
Po ulici za gerškim samostanom pride se na konec griča, ravno tistega, na kojem je svetišče rojstva Gospodovega. Tuje lep vhod v dvorišče: na 1 vhodom je kip bi. Device Marije. Iz dvorišča stupi se v prijetno lopo, nadvišeno s polkupolo. od tod ide se po 17 kamenitih stopnjicah v podzemeljsko duplino, v prostorno naravno svetišču v skalovju. To je votlina, kamor se je deviška Mati Božja skrila z Božjem De
tetom Jezusom pred zalezovalci Herodovimi in ga je tu z deviškim mlekom svojim živila. Njega, ki je vse vstvaril in vse živi. V sredinji šupljine pri skalni steni je oltar marmoren, krasno opravljen in olepšan. Na oltarju biva Najsvetejši v presv. Zakramentu. Nad oltarjem je kip Matere Božje s Detetom Jezusom v naročju, okolo je mnogo darov in spominkov v zahvalo za čudožne pomoči; tudi so v venec nabrani denarji, zlati in pa sreberni, ki so darovi mahomed-skih-beduinskih žena in možev, kateri imajo tudi to svetišče v velikem spoštovanju; je pa v popolni katoliški vlasti in pod varstvom č. vr. oo. frančiškanov. Votlina ta deli se v tri dele: severno, severno zahodnje in jugovzhodnje je pa le jedna velika šupljina. podaljšana v tri končne manje votline, v vzhodnjem koncu dupline so vrata v še daljo podzemeljsko votlino. Blizo oltarja je skalni naravni strop, prevertan za vzduh, in da dnevna svitloba dohaja v podzemeljsko svetišče; ipak je naravni strop tu in tam z zidovi in stebri podpert zbog večje varnosti.
Okolo oltarja so naravne, raznoverstne cvetlice v posodah s perstjo, jako vkusno nastavljene. Vsaki dan je tu sv. maša ob uri v jutro, mnogokrat pa še njih več. Pod sv. oltarno mizo. v duplini, so sveta tla. kjer je sedela Devica Marija doječa Sina Božjega — malo Dete Jezusa; pet srebernih svetilk visi izpod rnenze. v kojih vedno 2 luči gorite. V polkrogli pod oltarno vdoblinu so v zlatih okvirih lepe slike, predstavljajoče svete božične dogodbe do Svečnice. Pred oltarjem visi tudi petero krasnih svetilk z lučimi, nad oltarjem je lepi. beli. svilneni nebes z zlatimi zvezdami.
o čudovito ljubeznjivi in blaženi kraj v skalovju pod zemljo! Kako milo-sveto mirno tolažljivo-duši dobrodejno je tu bivati; moliti, premišljevati in Božjo Mater častiti! Še m še sem rad zahajal v to prijetno svetišče Božje Matere in Device Marije. V tej sv. votlini visijo od skalnatih stropov lepe svetilke z lučimi in šestero krasnih svetilnjakov s svečami. Naravne skalne stene so mnogo olepšane s krasnimi ss. slikami v lepih pozlačenih okvirih; jedno zakotje te votline je zakristija. Nad sv. duplino in okolo nje je veliki frančiškanski vert, na novo obzidan. Vsakokraj dvorišča je mali samostanček za varhe frančiškane. Večina skalovja te sv. votline je mehka in bela; delajo iz te persti male hlebčike s podobo Matere Božje na jedni a na drugi strani ime Marija, in delijo jih romarjem v spomin.
Iz „mlečne „votline- sem šel po ulicah starega mesta Betleheina. v duhu spremljajoč in premišljajoč Marijo Devico in njenega ženina sv. Jožefa, hodeča in iskajoča prenočišča ono večno znamenito, sveto noč. Na opoldanjo. večerno in severno stran mesta ob- in poverhu betlehemske gore se mnogo na novo zida in postavljajo se prav lepe hiše in poslopja. V sredinji novega oddelka mesta stoji krasno in veličastno — mnogo-obširno poslopje, to je: katoliška ubožnica. vzgojevališče in izobrazovališče za dečke, s šolami, pa učilnice rokodelske in lepih umetnij in znanosti. Voditelj — morda tudi vstanovitelj je Don-Belloni. Pravijo temu ustavu : „francoski zavod.- Uče-niki in gojitelji v tem zavodu so redovni šolski bratje.
Na zahodnjem verhu betlehemske gorice, na koncu novega Betlehema, zidajo obširni vstav za francoske usmiljene sestre, za deklice sirote, in stare
ubožce. Podzidje ob bregu verha gore je zgotovljeno in nekoliko zidu iz temelja poslopji je že nad zemljo.
Drugo stran, preko dolinice, proti poldnevu, stoji na bregu, nižje gore od mestne, velikansko in obširno poslopje, novo in od zvunaj lepo dodelano, to je: karmelitovski samostan s cerkevjo; na okolo ob bregu pa so obširni in krasni na novo vravnani vertovi.
V Betlehemu katoliška reč in ljudstvo jako napreduje. So pa tu verli — pobožni in iskreni katoliški prebivalci, častite, vzvišene in lepe telesne postave, bistrega urna in nepopačeni. (Dalje nasl)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Dunaja. (Stiska in velikodušnost.) (Konec.) Poda se tedaj naravnost v župnišče, kjer sreča gosp. duhovna, brevir molečega, na vertu. Po kratkem vvodu mu pošteno in zvesto razloži svoje razmere in hude stiske ter poprosi za prijazen svet. Župnik, ki je že več let prav dobro poznal moža, dejal mu je slednjič: Vaš položaj, je, kakor vidim, zelo resnoben; ker mi pa osebno ni mogoče, akoravno bi to serčno rad. vam z denarjem pomagati, bom poskusil drugod vam pomoči poiskati, sej vas poznam kot pridnega moža in marljivega delavca. Pojdem še danes dopoldne k dobremu, premožnemu znancu, ter ga bom poprosil majhnega posojila za vas; po vejte mi odkritoserčno. s koliko vsoto bi si mogli vsaj nekoliko pomagati? — Mož mu odverne: Sto goldinarjev pomagalo bi mi za več mescev iz zadrege; štirideset do petdeset goldinarjev potrebujem za blago, ktero rabim pri svojem obertu, z drugim pa bi shajal najmanj četert leta, ker bi si mogel nekaj prislužiti tudi z delom, in poleg tega jako skromno živim. — Dobro, dejal je gosp. župnik, skerbel bodem za vas; pridite popoldne zopet k meni! — Revež poljubi roko častitljivemu božjemu služabniku ter se poslovi. — Kako se je začudila revna, bolna žena, ko ji je domov vernivši se mož povedal, kaj da se je zgodilo. Sploh pa oba nista verjela, da bosta kaj dobila. „Kdo bo nama, revežema/ dejala je žena „hotel kaj posoditi ? vsaj ve vendar vsa vas, kako slabo se nama godi, da nimava skoro nobenega zaslužka in bi torej tudi le zelo težko mogla kaj vračati. - Kakor Bog hoče, dejal je mož jaz sem že najskrajniše poskusil; danes po sv. maši izročil in razodel sem med solzami svoje pretužno serce božjemu redniku sv. Jožefu, in ko sem tako pred altarjem molil, zbudila se mi je misel, da naj se obernem do našega dobrega in prijaznega g. župnika. Škoditi ne more.
Popoldne ob 4ih podal se je zopet v župnišče. Kako mu je zažarelo obličje, ko se mu bliža duhovni pastir s stotakom v roki' Sedaj, moj ljubi mož, rekel je, voščim vam prav veliko sreče, da si s tem denarjem kaj pomorete! — Revež, ves ginjen. se zjoka, ter obljubi prizadevati si na vso moč, da poplača teh sto goldinarjev v mesečnih obrokih, in hoče prinesti tudi dolžno pismo. Tega ne potrebujeva, odgovori duhoven; znanec je denar meni za mojo osebo posodil in jaz ga posodim vam; tudi obresti bom jaz poravnal. — Vesel odide dobri mož, zopet prav pridno dela od zore do mraka, prodaja kmalu svoje • splošno cenjene in poštene izdelke ter je vesel zopet boljših in srečniših časov; vsak mesec pa točno nosi dolžnih deset goldinarjev župniku in ni se mu
mogel nikoli dovolj zahvaliti za preveliko skazano mu dobroto. Njegovo hvaležno serce ga je zraven še gnalo razodeti svojim znancem in prijateljem način, kako da si je pomagal ter slaviti dobrotljivost in človekoljubje dobrega gosp župnika.
Poplačal je že štirideset goldinarjev; sedaj pa ga zadene velika nova nesreča; zgubil je namreč pridno in dobro ženo. Ta smert naredila mu je strašno zmešnjavo; pohištvo samo pa vse revno! Moral je mož vse sam v hiši preskerbeti; sam, bolehen in slaboten, mnogokrat več dni ni mogel delati; otroci, lačni in raztergani, nadlegovali so že tuje ljudi; tudi mitnine revež ni mogel plačati; po taki poti slabšalo se je njegovo stanje od dne do dne. Ker je gospod župnik vse to natanko vedel, nekaj ker je vse sam videl, nekaj ker je od drugih zvedel o nesrečnežu, sklenil je neki dan (bilo je ravno zopet pervega, na kteri dan prinašal je obertnik navadno svoj mesečni dolg) nepričakovano tolažilo Prišel je okoli poldne v delavnico, poprašal naj pervo o tem in onem ter slednjič dejal: no, za ostalih šestdeset goldinarjev vam ni treba več skerberti; plačal jih bodem že jaz; od danes naprej — niste nobenega solda več dolžni in tu imate še štiri malenkosti, nabral sem jih zadnje dni za vas pri dobrotljivih ljudčh; plačajte s tem zaostalo mitnino!
Veselje revnega, potrebnega moža, kteremu se je zdel blagi župnik iz nebes poslan rešitelj, ne da se popisati. Velikodušnost tega prevelikega dobrotnika pripomogla je revežu, da si je zopet pomagal iz največje zadrege; stanje seje sčasoma zopet zbolj-šalo; dobil je kmalu delo in zaslužek, in sedaj je ta družina obče priljubljena in spoštovana, ker je v resnici vedno skerbela za poštenje in bila priprosta in bogoljubna. Pravo in priserčno vsmiljenje častitljivega gosp. duhovna, ki je svoji občini najboljši ter najzvestejši dušni pastir in svetovalec, rešilo je te ljudi iz reve in nadloge, jih obvarovalo pogina in obupa.
Naposled si ne morem kaj, da bi ne naznanil svoje žalosti, ker mi ni dovoljeno očitno naznaniti imena omenjenega gosp. župnika, tega velicega in blagega človekoljuba in prijatelja. Ko sem namreč od treh gospodov iz njegove občine to istinito do-godbo zvedel, obernil sem se pismeno do njega s ponižno prošnjo, naj mi blagovoli resnico te dogodbe poterditi; njegov odgovor naznanil mi je, da se je vse tako zgodilo, kakor sem tu zapisal; vendar pa mi je prečastiti gospod pravico, to objaviti, dal s tem pogojem, da v članku zamolčim njegovo ime in tudi kraj njegovega vspešnega delovanja. Tedaj moram ime zamolčati! Vendar naj ima blagi duhoven, ki me s svojim prijateljstvom osrečuje, polno prepričanje, da bodo hvaležni njegovi župljani ravno vsled njegove prevelike pohlevnosti, gotovo skerbeli zato, da njegova luč ne ostane skrita, temveč zasveti prej ali slej mogočno na vse strani ter razglasi njegovo zasluženo hvalo. Tu moremo le reči: Častitljivi župnik, kteremu izrekam očitno svojo priserčno zahvalo in največje spoštovanje za meni skazano dobrotljivost, vravnal je svoje delovanje, kakor so storili tudi nešteti drugi njegovega svetega stanu, darovali se namreč za Boga in za svoje sobrate, po znanem, prelepem, staro-kerščanskem reku:
¡stori dobroto, verzi jo v morje, Če riba za njo ne ve, Bog vendar vč.
Janez Repič.
Iz Amerike Collegeville. Minn.. („Zgodnji Danici" za Božič *) Odkar sem se zadnjikrat v „Zgodnji Danici* oglasil, kar je že precej dolgo, prehodil sem vse Indijanske reservac-ije čipevskega rodu, v deržavi Minnesoti, od juga do severa, od vzhoda do zahoda. Kamor sem prišel, našel sem večinoma vsaj nekaj katoličanov. V Red Laku. kjer deluje naš častiti rojak gosp. Simon Lampe že štiri leta v družbi z čast. g. Tomažem Borgerdingom. oba iz našega samostana, je polovica izmed trinajststo Indijancev katoliška. Kakih 80 angl. milj dalje proti jugu je naša indijanska postaja White Earth (Bela zemlja i, kjer delujeta druga dva gospoda. P. Alojzij in P. Korbinijan Hermanutz, biata po telesu, duhu in redovnem stanu, oba iz opatije (St. John's» sv. Janeza.
0 zgoraj omenjenem White Earthu so že častiti bralci Zgodnje Danice nekaj slišali. (Gl Zgd. Danico 9. kimov. 1887). Častiti g. Alojzij je deloval sam na tej misijonski postaji od 5. novembra 187* do letošnje jeseni, ko so mu naš prečastiti g. opat Bernard poslali 18. avgusta njegovega brata Korbinjana. da mu pomaga na tem obširnem polju misijonskega delovanja Na tej reservaciji*) je bilo popred kakih 14 sto Indijancev, večinoma katoličani, le okoli 200jeepis-kopalcev (angleških luteranov) in nekaj krivovercev.
Vlada Zedinjenih deržav je že zadnja tri leta vedno gojila misel in načert. vse Indijance deržave Minnesote skupaj spraviti na pripravni kraj in jim odkazati dobre rodovitne zemlje za poljedelstvo; da bi jih temložje in hitrejše civilizirala in jih postavila na stopnjo splošnje omike. Zatoraj si je prizadevala na vse načine, kolikor mogoče, vse Indijance ali vsaj toliko kolikor bi jih prostor imelo, sem v White Earth naseliti. Okolo 400 Indijanov iz raznih krajev je spol-nilo željo deržavne vlade in so se preselili na to re servacijo. Ker je število vernih in nevernih tako hitro naraščalo, potreboval je P. Alojzij nemudoma podpore, katero je tudi dobil. Zadnjikrat, ko sem bil v White Earthu. bilo je 1. julija letošnjega leta. ob času. ko je preč. vladika škof Mc Golrick prišel tu sem birmovat, on ima vse Indijance v škofiji, ki prebivajo v Minnesoti, njegov škofijski sedež pa je v Du-luthu. Le ob kratkem naj tukaj omenim, da je preč. škof birmal 116 oseb, mladine in odraslih, naj starejši birmanec je štel 76, naj starejša birmanka pa let. Pri tej slovesnosti je bil tudi navzoč čast. g. Simon Lampe (Ljubljančan) iz Red Laka,
Cele knjige bi se napolnile, ako bi imel čas, priložnost in spretnost popisovati vse, kar sem v teh peterih letih vidil, slišal in skusil po čveteiih reser vacijah v Minnesoti, namreč v Red-Laku. White Earth-u. Leech Laku in Fond du-Laku Po teh krajih sem na biral dečkov vsako iesen za naš indijanski vstav in jih zopet po dokončanem šolskem letu ki terpi lo mescev peljal tje. kjer sem jih pridobil. To opravilo sem oskerboval zdaj že tretjič, odkar sem odgovorni nadzornik naše obertnijske šole (St. John's industrial school) za indijansko deco.
Tukaj naj nekoliko povem o svojem zadnjem popotvanju med Indijane, namreč v La-Pointe, v deržavi Wisconsin, kamor sem odrinil 22. julija t. 1. in se vernil zopet 8. avgusta.
*l Iskrena hvala blagemu prijatelju, rojaku na>einu f. P. Romanu Homar-ju (iz Sel pri Kamniku • za tako zanimivi in obširni dopis.	*r*
*) Zemlja Indijanom prihranjena.
Skozi vsa zadnja tri leta sem gojil goreče želje obiskati LaPointe, o katerem se dandanes toliko piše, ki je tako znamenit v zgodovini amerikansko-kato-liškega misijonstva in ni je indijanske pravljice ter pripovedke, da bi ne omenjala prirodne lepote in prijetnosti tega zares rajskega kraja. Kamor koli sem prišel, pravili so mi o La-Pointu. o delovanju preč škofa Friderika Baraga, in o preteklih dnevih veličastva te naj bolj poglavitne indijanske naselbine ob Zgornjem jezeru Zakaj bi se pa ne naselili Indijani na kraju, ki je v resnici naj lepši, naj bolj romantičen, naj bolj vgoden in pripraven za njih življenje ? Tukaj pa se tudi ni pogrešalo ničesar, kar so oni potrebovali za živež in obleko Temni, velikanski gozdi so na tisoč<» milj okrog gojili divjačino naj bolj mnogoterih plemen. Kristalno čisto jezero je napolnjeno z naj okusnejšimi ribami, ki so za Indijane vsakdanji kruh. Za kožuhovino raznih pobitih ali nalovljenih živali dobivali so raznih reči od kupčevalcev, ki so jih tukaj obiskovali že v letu 1654
Ta kraj je imenoval La Pointe de Saint Esprit slavni jezuitovski misijonar Klavdij Allonez, ki je pervi prišel na ta kraj. kakor terdijo indijanska ustna izročila in jezuitovski zapisniki ..Relationes," in jim je prinesel „molitev,- to je, sv. vero, 1. oktobra leta 1665. Kakošen da je bil ta kraj, popisuje ga oče Allonez sam v pismu do svojega predstojnika v Uuebeo-u.
Pervega oktobra prišli smo po neznanskih težavah in smertnih nevarnostih, zelo izstradani in opešani, tu sem v Jagavvarnikong. po katerem smo vedno zdihovali na našem dolgotrajnem popotovanju. To je lep zaliv, na severni strani tega zaliva je precej velik otok in na jugo-zahodnji strani tega otoka je indijanska vas, okoli katere je nasajeno veliko koruze, kar kaže. da tukajšni prebivalci obdelujejo polje. Med temi Indijani je okoli «(X) mož, zmožnih nositi orožje. To veliko število zbranih ljudi nas je pregovorilo, da naj ostanemo z njimi in tudi za nas je tukaj pripravno postaviti kapelico, v kateri jih bodemo potem lahko podučevali. Naše stanovanje je šotor iz brezovega lubja. Od zore do mraka nas hodijo gledat radovedni divjaki, ker večina izmed njih še ni vidila Kvropejeev razun onih. ki so prišli v Kanado ali pa v „SaultSaint Mane."1 Kako nepopisljivi občutki so morali tukaj pobožnemu misijonarju serce prešinjati! Vidil je tukaj le inalikovanje, ljudstvo popolnoma podivjano. vsem strastim podverženo, v strašnih hudobijah zastarano, bolj podobno divjim zverim. kot človeškemu bitju, tu je bila prava Sodoma in Gomora. Cele noči se je slišal malikovavski boben, okoli katerega je plesalo ljudstvo, bolj podobno peklenskim pošastim, kakor pa ljud- m. vstvarjenim po Božji podobi. Tu je počenjal njih čarovnik (midervinini) svoje burke in vraže, češ. tolažil „razdražene bogove" in ozdravljal. ali bolje rečeno, sleparil uboge bolnike in pomagal jiin bolj na drugi svet. kot k zdravju. Ali je pa prosil slabe duhove (matčimanitog). da bi mu bili milostljivi. da bi posebno njegovo družino dolgo pri življenju in zdravju ohranili, in da bi se mu vse po sreči izšlo na lovu. pri ribštvu. ali pri kakoršnem si bodi opravilu. Ti čarovniki še dandanes za se naj-pred skerb»', in k<> sc svojo molitev opravili, ako jo smem tako imenovati, potem še le prosijo za onega, ki jih je ¡»oklica! in jim obljubil obilno jih obdarovati in dobro pogost« »vati. To ljudstvo, ki je bilo polno
vraž, pogreznjeno strašno globoko v vsaktere hudobije in strasti, tukaj v pravem kraljestvu hudobnega duha. pričel je neustrašeno zaupajoč na milostno podporo od zgoraj podučevati pervi sveto vero P. Allonez.	(Dalje nasl
Razgled po svetu.
Rim. Sv. Oče so 16. grudna lanskega leta podelili naslednje odpustke za leto svojega škofovskega jubileja: 1. Popolni odpustek vsim vernikom, ki to leto v Rim grejo na božjo pot; — 2. popolni odpustek tistim vernikom, kteri se v duhu sklenejo s takimi potniki v Rim in ki 19. svečana (febr.) ali drugi od zadevnih škofov odločeni dan po opravljeni 9dnevnici in vsakih teh 9 dni obmolijo en del rožnega venca; — 3. popolni odpustek vsim tistim, kteri se vdeleže misijonskih duhovnih vaj, ktere se bodo obhajale v tem letu, ako po prejetih ss. zakramentih molijo v namen papežev; — 4. odpustek 300 dni za vsak dan 9dnevnice, duhovnih vaj in misi-jonov; — 5. Ti odpustki se smejo darovati tudi za duše v vicah. —
Pravijo, da mesto nuncija Galimberti-ja pride na Dunaj nuncij Gagliardi.
V Rim. Kakor je zdaj določeno, lotarinški skupni romarji pridejo v Rim 15. januvarija iz Metca, iz Elzasa strasburški pa 24. aprila.
Misijonarji za južno Ameriko. Propaganda v Rimu je nedavno zopet poslala v južno Ameriko kerdelo misijonarjev. Med njimi sta tudi dva mašnika odločena za bolnišnico gobovih v „Ague de Dios" pri Bogoti (Bogota). Akoravno je Propaganda prosivcem za ta kraj naznanila, da tisti, kteri bo uslišan, da tje pride, ne sme nikoli več bolnišnice zapustiti, da bi gerde bolezni drugam ne zanesel, je vendar veliko mladenčev prosilo za to mesto, da bi se kerščanski ljubezni do bližnjega popolno darovali. Dva Piemon-čana sta poslednjič dobila to nevarno opravilo.
1. Bratovske zadeve
molitve nega apostoljstva.
Nameni za mesec januvarij (prosenec).
a) Glavni namen: S/.vifoviki ¡ubilrj Xjih Svetosti Leonu XIIi. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Naj prinese leto 1893 po božji previdnosti, karkoli že bodi, za nas otroke katoliške cerkve je že vsled tega znamenito in se oznanja kot leto posebnega blagoslova, ker nam obeta precej o svojem začetku, meseca svečana, slavnost škofovske aOletnice našega sv. Očeta.
Leon XIII pravijo o tem koncem okrožnice, ktero so tudi pretečeno leto zopet (S kimovca»izdali o sv. rožnem vencu: „še enkrat in še glasneje pokažimo pobožnost do velike Matere Božje, hvaležnost do Nje in svoje največje in najterdniše zaupanje v Njo. Prosimo, naj moli kerščansko ljudstvo, ktero pobožno kleči ob njenih oltarjih, ne le za v sedanjem času preganjano Cerkev, temveč tudi za nas, kteri vodimo ravno to Cerkev že v sivi starosti, vsled težav one-
mogli, zamotani v največje težave in potrebe, brez vsake človeške pomoči. Na Marijo namreč, na mogočno in dobrotljivo Mater, stavimo svoje upanje, ktero rase ter se nam od dne do dne radostneje smehlja. Njeni priprosnji pripisujemo tako brezštevilne in velike božje dobrote, prav posebno pa to, da nam je dano, tako zelo že bližati se oOletnici svojega ško-tovstva. V resnici je, aku pogledamo malo nazaj, nekaj posebnega tolika doba škofovstva, posebno pa to, da izpolnujemo to oblast nad vso čedo med vsakdanjimi skerbmi celo do danes Med tem časom se nam ni pogrešalo mnogo veselja, tako je namreč človeško življenje, tako kažejo tudi skrivnosti sv. rožnega venca v življenju Jezusa in Marije; primešane pa so bile tudi bridke bolečine ter nam bilo dovoljeno plačilo, da se moremo slaviti v Kristusu: vse to skušali smo, pobožno in z mirnim sercem vdani Bogu, obračati v prid in slavo sv. Cerkve. In če se nam sedaj — enako bo pretekel tudi konec našega življenja — nastavljajo nove veselosti, ali nam preti novo terp Ijenje, ali se nam naj podele kake nove odlikovanja, hočemo z enakodušnostjo in terdnostjo hrepeneti le po nebeški veličastnosti, ki je od Boga, ter iskati tolažbe v Davidovih besedah: „Ime Gospodovo bodi češčeno! Ne nam. o Gospod, temveč Svojemu imenu daj slavo!"
Pri teh besedah papeža. 83letnega starčka, se nam dozdeva, da slišimo pervaka aposteljnov samega, ki piše v svojem drugem pismu: „Menim pa. da je prav, da vas budim z opominovanjem, dokler sem v tem prebivališču; vem namreč, da bom skoraj svoje prebivališče popustil... Bom si pa prizadeval, da se bote zamogli tudi po moji smerti teh reči pogosto spominjati!" In Leon XIII so, kakor pervak aposteljev o sebi pravi, „vedno pripravljeni podučevati in opo minjati v rečeh, ktere sicer že vemo. poterjeni v pričujoči resnici." In prav storimo, ako na vse njih podučevanje, ktero nam posebno zapuščajo v pisanjih, pazimo kakor na luč, „ktera sveti na temnem kraju, dokler se dan ne zasveti in ne prisije Danica v naša serca." Podučevanje Leona XIII poterjuje na čuden način njih izrek drnžbinskega gerba:
Luč z nebes!
Kaj skriva 1. 1893 v svojem naročju? Kdo naj to ve? Ne manika resnih znamenj; kakor v zvonenje velikonočnih zvonov 1. 1892, tako hoče se mešati tudi med novoletna voščila I. 1893 pokanje dina-mitnih bomb. Socijalizem nadaljuje svoje napade zoper vero, deržavo in vsako družbo, do družine. Kolikor oblik naj sprejme, naj sledi še tako različnim zastavam, vse imajo skupni bojni klic: Ni nobenega Boga in nobenega Gospoda! ali kakor se je izrazil najnovejši glas: „Naš sovražnik je lastnik, je najemnik, je tovarnar, je deržava in postava."	(Dalj«- n;i-l i
Molitev.
Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije. Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII. 1885.)
Posebno pa ti jih darujem za škofovski jubilej Njih Svetosti Leona XIII. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan.
0	sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka in Če se vsak dan moli, enkrat v nieseu popolen oipustek. Pij IX. 26. 1. 1876.)
Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852.)
Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. 1100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS 74.)
Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij, prosite za nas!
b) Posebni nameni.
10.	S. Agatho. Vzbujanje sv. mož v naših otožnih «"asih . Težko stiskani družinski očetje in matere. Itolniki.
11.	S. Higln. Odvernjenje takoiuienovanih ..biezliarvnih" časopisov. Darežljivost za cerkvene zadeve. Pet\ oobhajan« i in s povedan»-i.
12.	S. Ernest Duhovni in obhajan« i. Odvra«-anje zelo škodljivih plesnih zal*av. Bolni na sercu. Na oreh ImiIiii.
13.	S. HllariJ. Prav lenlno zaupanje na Ikj/jo previdnoM. Zapuščene cerkve. Važno znanstveno p<»dj«-tj«\ Bolnišnice.
1	t. S. Feliks Nolanskl. >e Vedno n« reš« i>«» šolsko vprašanje. Katoliške pripravnic«-. Težko skuham-družine. Dušno pa>tir-slvo pri jetnikih.
I o. Praznik presv. Jezusovega Inteaa Jezusova druži* Tesna zveza človeških sen- s pr«-sv. J<>2usovuu >errein in nrnl seboj.	(Dalj** na>l..
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. (Novoletno čestitanje v škofiji.) Milostni gospod prošt dr. Leonard Klofutar je o tej priliki v imenu pričujočega ljubljanskega «lu-hovstva vsih oddelkov in redov čestital Njih prevzvi-šenosti in obširniše pojasnoval, kako je bilo preteklo leto res leto duhovnega terpljenia tudi za Njih pre-vzvišenost. in sicer zarad krivičnih napadanj od liberalnih nasprotnikov, pri čimur pa Jim je Bog pošiljal tudi obilno hladivnih mazil, in sicer toliko in v taki meri, da so nasprotniki zelo p :*ani in osra-moteni Med temi hladili so zlasti neštevilna skazo-vanja verne vdanosti, ktera pričajo, da verniki vse školije so na strani prevzvišenega svojega Pastirja in da se jim studi krivično napadanje in psovanje liberah-ev.
Prevzvišeni so se prav v mirnem duhu zahva-hli za vošila. potenlili. da je bilo 1892 res let«» bridkosti, da pa napadi nasprotnikov so jih le še p«j terdili v njihovem poklicu Njih poklic pa ni politik;«, njih politika je sv. katoliška Cerkev in dušni blagor škofije in zato upaj«», da bojo lahko «Mlg«»v»»r «lajali pred Bogom. Čisto na na|*čnem potn s«», ako hočejo kteri ločiti v njih«»vi «»sebi škofa «»d j h »lirika in tak«» zakrivati meržnjo proti svojemu škofu, holiti «»d šk«»f • ločena pota in sami določevati meje |»ok«»r&čin«. Kri stus je priporočeval tolikrat edinost svojim u»Vn«-eiii. ravno to povdarjajo premil. gospod viš|i Pastir «• vsaki priliki. Kar tiče naspn^tnike, jim iz *er«a odpuščajo, kakor tudi žele. da bi jim Bog odpustil
(Čisto na napčni poti so, kteri mislijo ali celo drugim trosijo, da so višji pastir v čemur si bodi nasprotni slovenski narodnosti. Sami so Slovenec in o vsaki priliki se skažejo prijatelja domače besede in naprav; ako jih nagovoriš ali jim pišeš slovenski, dobiš slovenski odgovor, ako v drugem jeziku, pa ravno tako in še več: sedanji novoletni govor je bil po večern delu slovenski. Neki poštenjak, čverst Slovenec, ki nam velja več, kot liberalni vriš. nam je te dni rekel, da nasprotniki, ko spoznajo sedanjega škofa, jih bodo še spoštovali, in omenil je. kar so dobrotljivi višji pastir rekli o drugi priliki, namreč: Ako Slovencem ne bo nihče več škodoval, kot jaz, so lahko mirni.)
Iz Ljubljane. (Iz imenika oo. Jezuitov.) Število jezuitov v Avstriji, pa tudi po vsem svetu, narašča s«* čedalje bolj. Strašno! Kaj bo? .jezuitski zmaj" raste in se ukrepuje, tarna morebiti liberalec, radi-kalec in framason — Pa vse tarnanje ne pomaga nič. Nepoznana, in zato preganjana in sovražena družba Jezusova prihaja vender le od leta do leta močnejša ter postaja nekaKa velemoč. bojujoča se s satanom in z nasprotniki naše ljube matere sv. katoliške Cerkve. — Po katalogu avstrijsko ogerske provincije za 1. 1693 je v 24 kolegijih in rezidencijah 310 patrov, 159 školastikov (novicev in študujočih) in 221 fratrov, letos tedaj 41 več. od vlani vsih vkup. Tudi Slovencev je že precej med njimi. Avstrijsko-ogerska provincija ima tri novicijate. in sicer v Št. Andražu na Koroškem, v Temovem (Tyrnau) na Oger-skem. in v Velehradu na Moravskem. Ncvicev vsih vkup je 54 školastikov in 29 fratrov.
Po drugih deželah sveta je pa jezuitov, in sicer v laški asistenciji, v petih provincijah. 1807; v nemški asistenciji, v štirih provincijah, 2902; v francoski asistenciji, v štirih provincijah, 2924; v španjski asistenciji, v petih provincijah, 2659, in v angleški asistenciji z Ameriko in Afriko vred pa v sedmih provincijah, 2334. Jezuitov po vsem svetu je letos .'»01 več od vlani. Delajo pa povsod, kjer so: po lečah, spovednicah, po šolah in misijonih, domačih in vnanjih v vsih delih sveta; pa so tudi neumorni na literarnem polju ter mnogo knjig pošljejo vsako leto med svet. Mladino podučujejo nekaj v svojih lastnih gimnazijah, nekaj pa po škofijskih semeniščih, od koder pridejo njih dijaki v bogoslovska semenišča. V Avstriji, oziroma v Bosni, imajo tudi modroslovske in bogoslovske šole za vnanje dijake, in sicer v Ino-mostu, Celovcu in v Travniku. Ni čuda tedaj da so sinovi sv. Ignacija Lojolanjskega liberalnim prevzet-nežem tem v peti.
V Snhoiji je 4. t. in. ob 1 po polnoči umeri č. g. župnik Martin Tomec, rojen na Dobrovi G. listop. 1829, posvečen 30. jul. 1854. R L P.
Dijaška miza je ta mesec imela 155 naših gostov in gostičev. in zagostovali so zadnji mesec starega leta, dasiravno jih je večji del bilo šlo domu „božičevat" in „poticevat,a kljubu temu 208 gld. 34 kr. Imamo pa še precej druzih, kteri niso „od te mize," ki pa tudi morajo jesti in se oblačati, knjige in podplate tergati. Ker so mladenči ob enem, kolikor vemo, čednega življenja in pridni; torej vidite dobrotniki, da je res dobro delo. ker jih dobrorerčno podpirate: Bog Vam daj prav veselo novo leto, pa
tudi obilno zaslužka, da bi še nadalje mogli naše dijake podpirati, posebno zdaj v hudi zimi.
V katoliško Cerkev je prestopila baronovka vdova James Rothšild v Parizu, bivša soproga Edvarda bar. Rothšild-a iz Londna, ki je 1. 1*81 umeri; sinova njena sta v 18. in 20.. ona pa v 40 letu.
Missa pro defunctis za mešan zbor. ali za en glas s spremljanjem orgelj. zložil P. Angelik Hribar. Tisk Milicev. cena 50 kr., dobi se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani
Ta Requiem so zelo pohvalili g. Nedved. Fajgelj in drugi veščaki. Je lahka skladba, vendar ne brez umetnosti, zlasti se odlikuje s tem. da je popolnoma liturgična. kar je pri skladbah glavna stvar. Liturgičen je spev, če se vsporabi ves liturgičen tekst, ne več ne manj in taka je ta maša. Pri Requiem dela največ preglavice Dies irae". V tej maši pa je Graduale, Fractus in Sequnentia tako vravnana, da se vse skupaj lahko spoje v 4 1 minutah. Skladatelj je hotel s to skladbo spodbiti ugovore tistih orgljavcev. ki se vedno izgovarjajo, da nimajo nič pripravnega in rajši med liturgično sv. mašo pojo „Jamica tiha" ali „Blagor mu-, kakor to, kar tirja sv. Cerkev. Sploh pa ime skladatelja jamči za dobro blago.	P. H.
Sarajevo, 27. grud. (Poterdilo.) Prejel sem 6. grudna (za 45 poslanih intenclj 28 gld) Lepa hvala ! Srečno novo leto in Božji blagoslov! Silno me veseli lepi vspeh katoliškega shoda. Mnogo se nadjam od novega lista v Terstu za Terst in Goriško.
Dr. A. J.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. ¿up. Jan. Dobnikar 10 gld. — Č. g. Jan. Smrekar 1 gld. — «Evangelist» 3 gld. — U. Fabijani (K) kr. Č. g. Ant. Kocijančič 1 gld. — Č. g. župnik Mat. Jereb str. 2 gl.
—	P reč. g. župnik M. Preželj 5 gld. — Neim. 50 kr. — Prečast. bgsl. profesor dr. J. Dolenec 5 gld. — Prijatelj o svojem godu 4 gld. — Prijatelj o neki veseli dogodbi 3 gld. — Prijatelj s pismom, «še eno staro šestico» — zopet H vel. tolarje in 1 šestico.
Za «v. Ddinatro: Marijanišče 10 gld. — Preč. g. kan. J. Rozman 10 gld. — Č. g. Edm. Kosobud kaplan v Mengšu. 6 gld.
—	Iz Kamne gorice P. H. 52 gld. 32 kr. — Čast. g. Fr. Ferjančič. kapi. v Trnovem 30 gld. — N. Jereb SO kr. za 8 osebe. — U. F. 40 kr. — Preč. g. M. Preželj 5 gld.
Za Marijanišče: Č. g. Valentin Eržen. kapi. 3 gld. — Č. g. Anton Jaklič, vojaški kurat H gld. - Č. g. Gregor Maloverb. župn. 1 gld-
Za brat. S. H. Telesa: Gosp. Ana Mali in Helena Toman
1 gld-
Za kat. družbo: Preč. g. župn. M. Preželj 1 gld. 20 kr. Za rerktr Jtzusocvya princ. Serca: Preč. g. župn M. Preželj
o gld.
Zi opraro uboznih ctrktr: Marijana Gašperc 40 kr. — S Podgrada 15 gld. — Iz Dola 14 gld. 15 kr. — S Starega trga pri Ložu 5 gld. — Iz Št. Janža 80 kr. — Iz Trnja 12 gld. 75 kr. — S Hinj 6 gld. — Z Mirne 4 gld. — Po čč. gg. Uršulinarcah v Ljubljani 37 gld. 92 \'s kr. — Jožefa Černoga 8 gld. — Po preč. g. kanoniku Rozmanu 10 gld. — Po č. g. kaplanu Andr. Plečniku 2 gld. 80 kr. — Č. g. župnik Jož. Jereb 1 gld. — Z Radovice
2	gld. 10 kr. — Z Rlok 2 gld. — S Trebnjega po č. g. župniku upravitelju Jan. Nagode 35 gld. 80 kr. — Z Iga po č. g. Teksterju 7 gld. — Neimenovana 50 kr. — Iz Dobrnič 23 gld. — S Gola
3	gld. 55 kr. — Z Rudnika 10 gld.