n foiracen ust za siovensKi naroa. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpl&čan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za ctlo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekapedlclja^v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulieah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 184. V Ljubljani, v torek 13. avgusta 1895. Letnili XXIII. Ukaz uradnikom. Minister notranjih stvarij, grof Kielmansegg, je izdal ukaz, ali nekako navodilo, kako Daj se drž. uradniki poslužujejo svojih državljanskih pravic. Minister priznava uradnikom pravico, udeleževati se javnega življenja, a opozarja jih na dolžnosti in ozire, ki so v tesni zvezi s službenimi razmerami. V prvi vrsti minister uradnikom polaga na srce, da varujejo uradne tajnosti. Uradnik ne sme sam odločiti , katere uradno mu znane dogodke mora smatrati tajnimi, taka razsodba je stvar poklicanih uradnih načelnikov. Javnega življenja tičoče se splošne pravice so: prosto izražanje svojega mnenja, peticijska pravica, pravica vdeležbe pri društvih in javnih shodih in politična volilna pravica. Kar se tiče prve, sme uradnik v zakonitih mejah izražati svoje mnenje; v zadevah pa, ki se tičejo službenega razmerja, ali katere more poznati le kot uradna oseba, navezan je na službene predpise in službeno prisego. Nikakor pa ne smejo podrejeni uradniki zaničljivo kritikovati naredeb oblastev ali pa razpravljati jih v javnosti, če se čutijo žaljene in mislijo, da se morajo pritožiti. Tako postopanje ruši red in disciplino v službi in tega vlada ne more trpeti. Peticijske pravice vlada noče kratiti uradnikom, ako se izvršuje v obliki, ki je primerna ugledu uradniškega stanu. Zato vlada ne odobruje, da uradniki na javnih shodih razpravljajo stanovske svoje interese ter peticije pošiljajo na državni zbor brez vednosti svojih predstojnikov. Na ta način trpi zveza mej uradniki in veljava načelnikov, ki so dolžni varovati koristi podrejenih organov. Uradniki pa lahko mej sabo snujejo društva v varstvo svojih interesov, sklepajo peticije ter jih potom svojih predstojnikov pošiljajo vladi, ki jih bode dobrohotno uvaževala in presojala. Nikakor pa uradniki ne smejo iskati pomoči za stanovske interese na javnih shodih pri političnih strankah. Volilne pravice uradniki ne smejo izvrševati na demonstrativen način, ki se ne strinja z nepristra-nostjo, katera se mora povsod zahtevati od uradnikov. Uradnik ne sme stati v vrstah političnih agitatorjev in bojevnikov, ker s tem trpi potrebna objektivnost in zaupanje. V tem navodilu vlada brez ozira na kako politično stranko opozarja uradnike na njihove stanovske dolžnosti in pravice, vendar pa trdijo anti-semitski listi, da je ta ukaz naperjen proti njihovi stranki, ki se pripravlja za volilni boj povodom občinskih volitev na Dunaju. Dasi je vse, kar vlada našteva v svojem ukazu, umevno samo ob sebi, je vendar čuden slučaj in pri tem to, da je ta ukaz izvohal že pred objavo neki židovsko-liberalni list, ki že nekaj mesecev ovaja c. kr. uradnike. Ni na tem, piše protisemitsko glasilo, kaj je v ukazu, temveč na tem, kako se tolmači in kaj se ž njim namerja. Sicer pa ni treba komentarja, dostavlja označeni list. Liberalni listi se tega ukaza vesele, a dvomimo, da bi se židovsko-liberalna stranka ž njim na Dunaju pomogla Da konja. Oficijozni listi pa ob jednem objavljajo ukaz iz 1. 1848, ki vsakemu uradniku preti z izpustom iz službe, ako se z javno grajo in kritiko ustavljajo centralni oblasti. Sestanek hrvatskih trgovskih in obrtnih komor. Iz Zagreba, 3. avgusta. Povodom razstave v Budimpešti pozvala je ta-mošnja trgovska in obrtna komora na kongres vse ogerske in hrvatske komore. Hrvatske komore pa niso voljne razun oseške prisostvovati temu sestanku, kajti po izjavi zagrebške komore pripravljajo Hrvati razstavo v Budimpešti popolnoma neodvisno, kot samostalen narod, a prisotnost hrvatskih zastopnikov na tem kongresu bi politični položaj kraljevine Hrvatske še bolj zmedel. Vrhu tega pa ni vprašanja niti trgovskega, niti obrtnega, niti prometnega, o katerem se z ogrskimi komorami ne bi bilo do zdaj razpravljalo, ali kakor je poznato po navadi vselej brez-vspešno, pa tako bi bilo gotovo tudi na tem kongresu. — Zatorej se je vsprejel predlog zagrebške komore, da se zberejo hrvatske komore na razpravljanja o važnih trgovskih, obrtnih in prometnih vprašanjih, ki se tičejo v prvem redu Hrvatske in na katera se Mažari popolnoma nič ne ozirajo. Oseška in senjska komora ste obljubili prisostvovati takemu sestanku, reška se pa do zdaj še ni izjavila, ali bržkone ne pride že iz političnih razlogov. Mesto sestanku je opredeljen Senj, nekdaj cvetoče trgovišče, ki je pa po nepošteni trgovinski politiki mažarski popolnoma nazadovalo. Za razpravljanje bode imel kongres dosta gradiva, o katerem se je že večkrat razpravljalo po časopisih pa tudi v sestankih pojedinih komor. Posebno važne točke bodo sledeče: kako se bodo udeležile hrvatske komore ogerske jubilarne razstave, o nazivu hrvatskih krajev in mest, s posebnim obzirom na porabo pri pošti, brzojavu, telefonu in železnicah ter vprašanje o splošnem meetingu hrvatskih trgovcev in obrtnikov. Med tem pa bodo gotovo tudi pojedine komore stavljale svoje predloge o važnih uredbah za celo dotično komorsko okrožje. Ni dvoma, da bodo vsi taki predlogi sprejeti od celokupne skupščine, če tudi so lokalnega pomena. Najvažnejši bode gotovo predlog o pozivu mee-tinga hrvatskih trgovcev in obrtnikov ter vseh onih, LISTEK. Ubinam gentium sumus! (Kulturne črtice.) (Dalje.) Kakšen »upor" je pa nosil novi urednik mej učitelje? Na to nam sam urednik odgovarja v svojem odprtem listu na predstojnika, ki ste ga morda tudi Vi že brali v naših javnih glasilih. Nič ni pomagalo, da je naš urednik, seveda duhovnik, šolstvu vešč, ni pomagalo, da je mnogo let goreče in, kolikor vemo, vspešno deloval v samostanskih šolah usmiljenih sestril v Zagrebu, nič ni pomagalo, da ga je predstojnik, kakor beremo v odprtem pismu, sam pohvalil zaradi njegovega obsežnega dela »o školskom pitanju u nas", nič ni pomagalo, da se mu ne more nikakor dokazati nobena krivda in nezakonitost v njegovem javnem delovanju: ureduik se je moral odstraniti, ker je odločno branil cerkvene pravice; to je bilo predstojniku trn v očesu. Zato je bilo treba namestiti novega urednika, poštenega, dobrega lajika, toda načelnika, odvisnega od profesorja in ravnatelja deželnega zavoda. Tako si je privezala vlada i list i lastnika i urednika listu. Komaj smo mogli verovati v tako nasilje, v tako /f / OS"? krutost, ko smo čuli o nji. Na tako krivičnost in protizakonitost bi moralo vse duhovstvo se javno dvigniti, da brani načelo svobode i posamnikov i cerkve: proti temu mora v prvi vrsti posredovati katehetski shod po svojem odboru, ker so kateheti pri svojem predlanskem shodu ta list proglasili za svoje glasilo*). Toda ker je zopet vse zaspalo**), ni čudo da pri nas posvetni oblastniki se ne brigajo za slobodo cerkve: »negligimur, quia negligimus".— Tudi sam »jednomesečni" urednik, ki so ga krivično odgnali od lista, bi se ne smel po naših mislih zadovoljiti samo z »odprtim pismom" na predstojnika, marveč bi moral ali zahtevati, da se odpravi protizakonitost in njemu zadosti, — ne samo zavoljo Djega, temveč vzlasti zaradi stvari — ali živo delovati od svoje strani, da se osnuje nov, neodvisen vzgojevalen list. Ne smemo torej varati samih sebe, marveč priznajmo, da tudi pri nas posvetni oblastniki, to se pravi sedanja mažaronska stranka, ki je pri koritu, dela nato, da skrči vsako slobodo in vzlasti, da popolnoma podvrže šolo državni samovlasti in da povsem odstrani vsakeršen vpliv cerkve na šolo, popolnoma po načrtu framasonske lože, kakor ga je *) Rekli smo, da bode moral storiti katehetski shod po svojem odboru, ker letos, kakor smo brali, ne bo shoda. **) Jedini „Obzoru se v ti stvari nekaj giblje; iskrena mu hvala od vsakega zavednega duhovnika. veliki Leon XIII. živo orisal v svoji okrožnici „Hu-manum genus" z dne 20. mal. trav. 1884 in v pismu »Škofom, duhovstvu in narodu laškemu" z dnč 15. list. 1890. V tem delovanju po framasonskem načrtu in duhu ima pri nas odlično mesto sedanji predstojnik pri oddelku za bogočastje in pouk, kakor smo do-sedaj pokazali. V. Tedaj ali je tudi on framason ? Očitalo se mu je že večkrat po naših javnih glasilih: toda on se je vedno in vedno svečano proti temu upiral iu branil. Toda to svečano upiranje in hranjenje prav malo ali nič ne opere in ne ubrani; ker, ako je predstojnik res vstopil med framasone, vemo da so članovi te krasne ločine vezani tudi lagati in se hliniti, da ne izdado njenih tajnosti in članov pred profanimi. Govorilo se je in trdilo, da je osrednja buda-peštanska loža sedanjemu predsedniku obljubila že za časa prejšnega predsednika njegovo sedanje mesto, pod pogojem, da izvede na Hrvatskem to-le dvoje : prvo, da po malem odstrani vsak upliv cerkve na šolstvo in drugo, da uvede v poduk mažarski jezik in da je on pod tem pogojem tudi sprejel to mesto. Bodi s to govorico kar koli, vendar se zdi, da sedanji predstojnik, ne posebno velik prijatelj svojemu predniku, debelemu prijatelju banovemu, bolj čvrsto sedi nego sam ban, kar se je moglo že v več slučajih opaziti; istina je, da predstojnik živo na to katerim je mnogo ležeče na tem, da se naši prometni odnošaji popravijo ter v istej meri zboljšajo, kakor sme hrvatski narod zahtevati od svojega zaveznika, s katerim plača državni davek v eno blagajno, iz katere bi se moralo po pravici trošiti po razmeri na enega in drugega, kar se žalibog do zdaj ni vršilo. Zatoraj je pa tudi Hrvatska v prometnem pogledu zaostala za Ogersko. V prvem redu se mora na tem sestanku razpravljati o splošnih investicijah, katere so predložene ogerskemu 6aboru glede urejevanja rek in potokov. Kakor sem že javil, le namenila ogerska vlada na predlog ministra poljedelstva v to svrho vzeti posojilo v iznosu celih 54 milijonov. Od te ogromne svote pa je minister opredelil za uravnavo Save samo pol milijona gld. Znano pa je, da je Sava glavni prometna rek« za Hrvatsko in iztok in da v njeni uravnavi zavisi sreča in nesreča na sto tisoče hrvatskega prebivalstva. Kaj pomaga ves trud in trošek našega naroda, če si reko zajezuje, ko pa je njeno glavno korito neurejeno. Vsako leto mora slediti poplava, a ž njo slaba Jetiua in bolezni vsled močvirjev, ki se delajo ob obalah savskih. Minister obeta Savo uravnati čim bode gotov prekop Vukovar-Samac. Ta prokop pa je le projekt, ki se brž ko ne še tako hitro ne izvede, a ogerski minister bi mogel med tem še dvakrat večjo svoto za vrejevanje oger-skih rek potrošiti, dočim bi Sava ostala, kakoršna je dandanes. Saj je opredeljeno od omenjene svote za Tiso in Donavo 36 milijonov, za Savo pa pol milijona, kaj ni to očividna krivica, katero Mažari nanašajo Hrvatom. Ker se bodo s to svoto reke vre-jevale skozi 20 let, potem ni nada, da pride Sava tako hitro na vrsto z onim pol milijonom. 0 tej zadevi se je zagrebška obrtna komora obrnila že pred nedavnim s predstavko na ogerskega ministra kakor tudi na domačo vlado, a dobro je, da se to vprašanje razpravlja iznovič in da se ravnanje zajed-niške vlade iznese pred širje občinstvo. Saj ga menda ni med hrvatskimi državljani, ki ne bi obsodil take vlade, ki tako mačehinsko ravna s svojim zaveznikom. Pridejo pa razven tega vprašanja na dnevni red tudi železnice, pomorsko brodarstvo, propadanje trgovine v Primorju na račun Eeke, obrtni in trgovski zakoni ter različni davki, ki jih uvaja Ogerska na Hrvatskem. Sestanek bode okoli sredine meseca septembra. Politični pregled. V Ljubljani, 13. avgusta, Mejnarodni shod v Budimpešti se je zvršil preteklo soboto dne 10. t. m. Predsedniki so bili Mih. Polit, Miloš Štefanovič in J. pl. Pap. Odbor pa je bil sestavljen iz 45 članov, izmed katerih je imela vsaka narodnost 15 zastopnikov. Posvetovalo se ni posebno mirno, ker je policijski komisar Chudy zborovalcem provzročal marsikatere nepotrebne sitnosti. Po štiriurnih debatah sporazumeli so se o nastopnem programu: Vsled zgodovinskega razvoja Ogerska ni taka država, da bi jej samo jedna narodnost vtisnila svoj narodni značaj, temveč so v to deluje, sedaj tajno sedaj očito, da izvede oni dve omenjeni stvari. Da se ložin program povsod očito in popolnoma ne izvaja, kjer zato še ni primerno, tudi to je v ložinem programu, kakor svedoči sam veliki Leon XIII. v svojih spisih. Ni nam treba dokazovati predstojnika, kateri loži da imenoma pripada, ali budapeštanski ali zagrebški, ki je podružnica budapeštanski, toda to je jasno, da so v zagrebški loži, kolikor vemo, večji del pristaši sedanjih mažaronskih oblastnikov, in jasno je tudi, kakor vidimo iz onega, kar smo dosedaj rekli in kar bomo še navedli, da po sedanjem predstojniku loža pri nas izvaja po malem, včasih pa tudi dosti naglo svoj program, kakor ga je orisal sv. Oče v svojih pismih. VI. Popolnoma je po tem programu, razven tistega, kar smo do sedaj navedli, tudi to-le: 1) da se je pri uas, brez vsake prave potrebe, otvoril ženski licej, v kojem odgajajožensko mladino popolnoma v liberalnem duhu, ker je ta zavod brezkonfesijonalen, po novodobnem duhu vrejen, namenjen emancipaciji žensk in verski poduk in verska odgoja sta skrčeni na »minimum". Za ta licej delajo silno propagando od zgoraj, obletavajo odličneje zagrebške rodbine, da mu dobe učenk*). *) Čujemo, da kroži najnovejši čas po Zagrebu pola za podpise, da bi odličneje zagrebške rodbine vložile prošnjo, naj se ta zavod, ki je dosedaj odprt samo za poskus, proglasi definitivim. Tako se stvarja javno mnenje odzgor za liboralne zavode. Toda o tern drugi pot obširneje. poklicani tako Mažarji, kakor tudi Bumuni, Srbi in Slovaki. Da si pribore svoje narodne pravice, združijo se vse tri narodnosti v zvezo, katerej naj bi tudi Nemci in Rusini pristopili. Shod zahteva občno in tajno volilno pravico. Ker je shod za svobodo veroizpovedanja, naj vse zastopane narodnosti delajo na to, da se premeni cerkveno politični zakoni. Poslala se bode cesarju posebna spomenica, v katerej se bodo razložile vse pritožbe. V varstvo narodnostnih pravic naj se imenuje minister brez portfelja, kakor ga ima Hrvatska. Porotna sodišča naj se odpravijo ali pa naj se preloži v take kraje, kjer se bodo obravnave lahko vršile brez tolmača. Veliko se je tedaj zahtevalo, toda Mažarji bodo malo ali pa nič dovolili. Nemčija. VBerolinu se bode vršila 18. t. m. velika narodna slavnost, polaganje temeljnega kamena za spomenik Viljema I. Spominsko listino bode prebral in vložil cesar sam. Na to bodo sledili mnogovrstni govori. K tej slavnosti so povabljeni vsi nemški vladarji, cesarski princi in višji dostojanstveniki, med temi seveda tudi stari Bismarck. Toda Berolinci skoro gotovo ne bodo imeli časti, videti starega Bismarcka, kajti kakor se ni udeležil otvoritve novega državnozborskega poslopja in kielske slavnosti, tako se tudi tukaj ne bo pokazal svojim ljubljencem. Listina, katero je vložil cesar v sklepni kamen kielskega prekopa, ne nosi, kakor znano, slavnega Bismarckovega imena. Vsled tega se stari očka čmerno drže. Preiskava o Stambulovem umoru še sedaj ni dognana. V Sredecu vlada sedaj misel, da so se tri skupine Stambulovih nasprotnikov proti njemu zjedinile ter odposlale po jednega zastopnika, da se izvrši umor. V to zvezo spadajo bratje Tu-fekčiev, zaupni prijatelji Paničevi in oba brata onega Georgijeva, ki je bil leta 1892 obešen. Tufekčijevci so odposlali Haleva, ki je, kakor se splošno trdi, skrit pri nekem Stambulovem sovražniku, Paničevci 80 bili zastopani po nekdanjem prijatelju in tajniku Paničeva, Bonu Georgijevu, katerega jedinega ima sodnija v pesteh. Tretji morilec pa je jeden bratov Tome Georgijeva. Splošno se trdi, da so zločinci malo pred umorom prišli v Sredec in so bili tam tako dolgo skriti, dokler niso izvršili svojega posla. Cerkveni letopis. Tridesetletnica v Kostanjevici. Duhovniki, ki so leta 1890 251etnico obhajali v Gorjah na Gorenjskem, so se zopet zbrali po preteku 5 let v Kostanjevici na Dolenjskem, da obhajajo dne 8. avgusta 301etnico mašništva. Navzoči so bili: Ažman Jauez, župnik v Gorjah; Brgant Lovro, župnik v Logatcu ; Jereb Matej, župnik v Šentjanžu; Klun Karol, kanonik v Ljubljani; Notar Anton, upravitelj v Piavlji pri Trstu; Pavlič Kozma, župnik pri sv. Križu; Pavlič Damjan, župnik v Kostanjevici; Pristov Simen, beneficijat v Št. Vidu; Vari Janez, dekan v Dolini pri Trstu. Zadržani pa 80 bili in zavoljo bolezni oziroma daljne poti niso prišli: Kadunc Matija, upravitelj v Preloki; Gonijo odzgor stariše, ki so v razmerju s sedanjimi vla-stodržci in od njih odvisni, da poverijo svoje otroke temu zavodu namesto zavodom, ki so vsaj še deloma v cerkvenih rokah. Toda vkljub temu so ti zavodi prenapolnjeni, da je trebalo otvoriti po več vzporednic, ker je dan danes v naših rodbinah hvala Bogu, še precej zdrave po liberalnem vrtoglavju nezmešane naravne razsodnosti, kadar je treba, da skrbe za nedolžnost in bodočnost ženske dece.*) Temu sličen pojav vidimo v Belgiji do 1. 1884, kjer so bile javne državne šole v ložinih rokah, toda vzdrževane z ogromnimi javnimi troški katoliškega naroda, sploh prazne in zasebne katoliške šole, v rokah redo-vniških družb in vzdržane z zasebnimi velikimi doneski ravno istih katoličanov bile prepolne. Se druga glavneja mesta na Hrvatskem so že deloma in deloma še bodo osrečena s takimi ženskimi liceji.** (Dalje slčdi.) *) Seveda bi tudi ta zdrava razsodnost — liberalcem je to srednjeveški presodek — utegnila s časoma oslabeli in podieči novodobnemu protikrščanskemu časovnemu duhu, ako se pri nas ne prične še za čssa obračati na bolje, ako bo ne žgano za časa tisti, o katerih govori Iz. 62, 26, 7. *♦ Sodimo, da ne bode. dr. Mogulič Mihael, župnik v Stillfriedu pri Dunaju; Štrukelj Frančišek na Šmarni gori. Kostanjeviško župnišče je bilo za to slovesnost prav okusno okinčano. Velike zastave so vihrale znad strehe; pred uhodom na dvorišče je med venci in mlaji primeren napis sporočal pozdrav hišnega gospodarja povabljenim, nad vratmi pa je stal slov. kronogram: Vsa hVaLa JezVsV VeCneMV bogV o VeseLI trIDesetLetnICI. Slovesnost sama se je vršila v prijazni in prostorni romarski cerkvi Matere Božje dobrega sveta, četrt ure zunaj Kostanjevice. Od 6. ure naprej so se brale sv. maše za umrle sošolce, posebno za ranj-kega monsignora in kanonika Legata iz Trsta, ki je že po 251etnici dne 8. sept. 1892 umrl. Ob 9. uri je imel kanonik Klun cerkveni govor in slovesno mašo. V slavnostnem govoru je g. kanonik razpravljal podobnost katoliškega mašnika z Materjo Božjo. Kakor je bila Marija poklicana za mater našega Odrešenika, kakor je ona živela iu gorela le za Jezusa in posebno ž njim trpela, potem pa tudi po-veličana bila, enako mora tudi katoliški duhovnik poklican biti v duhovski stan; mora po zgledu Matere Božje delati in goreti za čast Božjo in za zve-ličanje duš; mora pa tudi mnogo trpeti žalenja, nasprotovanja in nehvaležnosti; toda, ako je do konca zvest, bode tudi z Marijo poveličan I Zato je govornik opominjal svoje sošolce, naj kljub pojemajočim že močem še naprej vstrajno delajo v lepem poklicu,- faranom kostanjeviškim pa je priporočal, naj spoštujejo katol. mašnike, posebno svoje duhovne pastirje; naj tudi molijo za duhovnike, posebno za zbrane jubilante. Po zmernem kosilu, pri kterem so se vrstile primerne napitnice, so se jubilantje zopet razšli vsak na svoje mesto z obljubo, da se hočejo čez pet let sniditi v Logatcu pri tovarišu Brgantu, ako jih ljubi Bog še dotlej pusti in pri zdravji ohrani. V spomin te slavnosti so jubilantje podpisali in pri tovarišu Damjanu Pavliču v Kostanjevici pustili sledečo latinsko spomenico: LVstrls seX Iu presblteratV eXaCtIs ple gaVDeaMVs CoLLegae. O priliki te slavnosti pa so se tudi kostanje-viški mestjani vrlo skazali. — Mestni pevski zbor je namreč že v predvečer pred župniščem zapel nekatere krasne in priljubljene pesmi, ter tudi Božjo službo s svojem petjem povzdigoval. Mestna garda pa je v polni paradi jubilante v cerkev spremila in se ondi Božje službe vdeležila. — Tudi blagorodni gospod mestni župan je zbrane posebno pozdravil. Vsa slavnost pa bi bila gotovo še veliko bolj prijetna in častitljiva, ko bi ne bilo hudega deževja, ki je le pred Božjo službo nekoliko prenehalo, pota spridilo in splošno veselje nekoliko zmanjšalo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) X. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o zadnji seji državnega železniškega sveta. Pri razgovoru o naknadni premembi poletnega voznega reda je poročevalec imenom prebivalcev mesta Ljubljane izrekel glavnemu ravnateljstvu najtoplejo zahvalo za dobrohotno in krepko podporo, katero je to naklonilo v veliki nesreči, ki je zadela Ljubljano, in še dostavil prošnjo, da naj bi se takozvani potresni vlak pustil v prometu do jeseni in raztegnil dc Jesenic. Prometni ravnatelj je zagotovil, da ostane ta vlak toliko časa v prometu, kakor dolgo bo potreba; glede podaljšanja do Jesenic se bodo pa poizvedovanja vršila. Glede nove osebne tarife na c. kr. avstrijskih državnih železnicah vsprejel se je nastopni odsekov predlog: „Državni železniški svetodobruje od vlade predloženi prenaredbeni načrt osobne tarife pač iz namena na le zmerno zvišanje sploh, dalje napravo mirijameterskih pasem in obdržanje dosedanjih cen prve pasme do 10 km, ne more pa odobravati sicer predlaganih tarifnih ednot, ker zvišanje za posamezne razrede ni primerno in je v III. razredu naj-občutneje in preveliko. Državni železniški svet priporoča vladi, da se severovzhodni železnici in državno železniški družbi dovoljene osobne tarife pri železnicah ne prekoračijo, pri tem naj se zboljšanje razmerja II. in III. razreda skrbno prevdari, ob jednem pa se naj, toda čez največ 150 kg, dovoli zdatno znižanje tarifnih jednot vseh treh razredov, da 8e promet v daljavo resno olajša; konečno se izreka državno železniški svet proti temu, da bi se ▼porabljal za promet z blagom veljavni kilemeterski kazalec tudi na osobni promet." Potem vsprejel se je od poročevalca v maju 1894 stavljeni predlog glede uporabe voznega na-kladnega postavka za težo, ki se je res naložila, za slučaj, če železnice d&do vozove, ki so tako narejeni, da z blagom, ki se ne da zapreti, onemogočujejo uporabo nakladne teže. V pododbor za eventuvalno posvetovanje načrta nove tarife za blago so se volili gg.: Helm, Koc-mrek, Mauthner, Popper in poročevalec, ki še pripominja, da se bode nova nekaj zvišana osobna tarifa s 1. septembrom uvela. Zbornični predsednik se imenom zbornice naj-iskreneje zahvali poročevalcu za toplo zastopanje interesov v državnem železniškem svetu in ga prosi, da mu naj je, kakor doslej še nadalje stvar pri srcu. Zbornica temu pritrdi z .Dobro - klici." Zbornični tajnik poroča o dopisu gosp. c. kr. deželnega predsednika, ki se obrača do zbornice, naj voli 6 članov, ki naj bi v izvršitvi zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94, glede dovolitve podpor iz državnih sredstev povodom potresa, kot zastopniki v svetovalstvih s posvetovalnim glasom, s svojim krajevnim in osobnim znanjem sodelovali pri rešitvi prošenj za podpore in posojila. Poročevalec predlaga: Zbornica naj za zastopnike v svetovalstvo voli zbornične člane: I. Ivana Baumgartnerja in Frančiška Kollmana v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodovanih poslopij v Ljubljani; II. Oroslava Dolenca in Janko Kersnika v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodovanih poslopij izven Ljubljane ; III. Ivana Perdana in Avgusta Skaberneta v svetovalstvo za dovolitev ponapredščiu in podpor trgovcem in obrtnikom, ki so postali pomoči potrebni. Ker so predlaganci izjavili, da vsprejmo mandate, se je predlog vsprejel. XII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne govori o voznem redu na dolenjskih železnicah in omenja hib, ki se pojavljajo posebno s tem, da morajo potniki na glavni progi Ljubljana-Novomesto-Straža ob vožnji v Ljubljano ali Novomesto na postaji v Grosupljem se presedati, kar potnikom na stranski progi Grosuplje-Kočevje ni treba. Osobni promet na glavni progi Ljubljana -Novomesto je precej znaten in želja prebivalstva je opravičena, da se presedanju v Grosupljem izogne in da se uvede direktna zveza vlaka, ki se da, ie ne drugače, tudi z uvedbo direktnih vozov napraviti. Predlaga torej: Čestita zbornica naj se obrne na c. kr. glavno ravnateljstvo avstr. železnic in naj prosi za odstranitev omenjenih hib. Zbornični svetnik Luckmann pripominja, da se mora obrat železnic ekonomično voditi in da so bili najbrže le iinancijelni razlogi, ki obratnemu ravnateljstvu doslej niso omogočili odstraniti hib, katerih je omenjal gosp. predgovor-nik. On je vender za to, da se zadeva zopet sproži in podpira predlog. Pri glasovanju se je predlog sprejel. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. avgusta. (Duhovne vaje) za duhovnike ljubljanske škofije od 26. do 30. avgusta bode vodil P. Anton Forstner, S. J. z Dunaja. (Novi zagrebški kanoniki.) Dolgo pričakovano in zaželjeno spopolnjenje zagrebškega metropolitskega kapiteljna se je vendar izvršilo. Presvetli cesar je imenoval: Titularnega škcfa smiškega in kan. lektorja P. Gugler-ja velikim proštom. Titularni opat Blaž Svinderman je postal canonicus lec-tor; arbidijakon de Kemlek, Frau B a d i c k i, canonicus custos; katedralni arhidijakon Ed. Tallian prošt čažmanskega kornega kapiteljna; arhidijakon turopoljski dr. Martin Matrucci je postal katedralni arhidijakon; naš rojak canonicus magister dr. Fel. S u k je imenovan arhidijakonom turopolj-skim in Ivan K r a p a c arhidijakonom komleškim. Canonici magistri na zagrebškem metropolitskem kapiteljnu so postali: dr. Gust. Baron, profesor na zagrebškem vseučilišču; Ivan Bošnjak, žup- nik v Požegi; Ivan H a n g i, učitelj veronauka v Varaždinu, in Pavao L e b e r, župnik v Glini. Vme-ščenje imenovanih dostojanstvenikov se bo »vršilo, kadar dojdejo dekreti. (Državna podpora ) V pokritje stroškov za razširjenje tukajšne deželne prisilne delavnice je dovolila država jednokratni znesek 25.000 gld. (Potovanje na narodopisno razstavo češko v Pragi.) Neizbrisni so ostali spomini vsem tistim, ki so pred dobrimi desetimi leti skupno z brati Hrvati potovali v Prago, da si ogledajo češko Narodno divadlo in ostale češke znamenitosti. Kakor smo takrat z brati Hrvati skupno potovali, tako pojdemo tudi letos združeni s Hrvati v Prago. Ljubljanski odbor storil je potrebne korake v ta namen, stopil je v dogovor z rodoljubi v Zagrebu. Bratje Hrvatje pridružili se nam bodo v Zidanem Mestu, od koder bodemo skupno potovali. Pričakovati je torej res obilne vdeležbe, ker je samo ob sebi umevno, da ne zamudi nikdo toli ugodne prilike, kakor se mu sedaj ponuja. Rodoljubi naj bi se torej podvizali z oglasili, ker je odboru radi vlaka treba pravočasno zvedeti vsaj približno število vdeležencev. (Davica mej otroci) pojavila se je v Zagorju pri St. Petru na Notranjskem in je umrlo do zdaj na njej že 7 otrok. Od strani političnega oblastva se je v sanitarnem oziru vse potrebno ukrenilo. (Iz Šmartna pod Šmarno Goro.) G. A. Fala-kow8ky, živinozdravnik v ljubljanski okolici, je govoril dne 11. t. m. po krščanskem nauku na žup-niškem dvorišču v Smartnem pod Šmarno Goro poldrugo uro o umni živinoreji. Zbralo se je okrog 250 ljudi, kateri so pazljivo poslušali govornika. Zlasti zanimiv je bil oddelek o nalezljivih boleznih in o vspehih cepljenja zoper vrančni prisad in ru-dečico pri prešičih. Opozarjal je tudi v semtertje šaljivi besedi na navadne napake pri živino- in pre-šičoreji in povedal sredstva pri navadnih živinskih boleznih. Posebno zanimiv je bil poduk radi tega, ker je g. govornik pokazal več priprav potrebnih pri umni živinoreji in je potem na živem volu po-dučeval pričujoče posestnike, kako je treba izvrševati potrebne manipulacije. Prosimo in želimo, da bi nam g. govornik o priliki povedal še kaj — tako potrebnih in koristnih naukov. (Z Vrha pri Vinici) se nam poroča o dveh nesrečah, ki sta v Ameriki zadeli tamošnja rojaka. Jednemu mladeniču, doma z Vrha št. 42, je stroj zdrobil v pesti roko, katero so zdravniki odrezali. Pač bridko poročilo za ubogo mater doma I Drugemu mladeniču, doma iz Kota, Viniške župnije, pa je pred jednim mesecem stroj zdrobil nogo. O samih nesrečah torej slišimo iz Amerike. (Cesarice Elizabete ustanove.) Za leto 1895 razpisane so od umrlega barona Wurzbach-a napravljene .cesarice Elizabete" ustanove za invalide, i. s.: a) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali s Homca in c) tri ustanove po 20 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini Smartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja g. baron Alfonzij Wurz-bach, i. s: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Smartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi boleba-vosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neoma-deževanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do dne 15. septembra 1895 I. (Osebna vest.) Tehničnim voditeljem za pokonče-vanje trtne uši je imenovan pomolog g. Bohuslav Skalickj iz Kralj. Gradca. (Razpisuje se mesto poštnega odpravnika) [eks-pedienta] pri novem c. kr. poštnem in brzojavnem uraduv Zagradcu p. Fužinah v okrajnem glavarstvu Rudolfovo proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in za vsakdanjo peš-pošto Zagradec-Fužine-2užemperk in nazaj 150 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Trst, 9. avgusta 1895. — Od c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva. (Papirnatih goldinarjev) je v mesecu juliju izginilo iz prometa 430.000. Koncem minolega meseca je ostalo torej še 2,533.125 papirnatih goldinarjev v prometu. * * * (Občina Št. Peter na Goriškem) je imenovala grofa Franca Coroninija častnim občanom ter mu izročila častni diplom. (Iz Trsta) se poroča: V noči od 8. na 9. t. m. je zaspal na dvorišču neke gostilne v Slivnem vinjeni kmet Ivan Lagiša. To priliko je porabil njegov sovražnik Ivan Makola ter naprosil svojega tovariša Al. Brkiča, da gre ž njim in mu pomaga pri .delu". Oba sta udrihala po nasprotniku, kolikor sta mogla. Vkljub močnim udarcem se nesrečnež ni prebudil v največje veselje pridnih pretepalcev. Drugo jutro so ga našli mrtvega in zločinca zaprli. Lagiša je imel tri smrtne rane. * * $ (Delavska stanovanja.) Vsakemu naših brav-cev je znano, po kakih stanovanjih se moramo podtikati revni delavci. Večkrat ne zasluži delavsko stanovanje druzega imena, kakor prava pravcata luknja. Toda še ta, temna, vlažna, v vsakem oziru nezdrava stanovanja mora ubogi delavec nečuveno drago plačevati. Nezaslišane so pa stanovanjske razmere po prozni potresni katastrofi, kajti škodo, provzročeno po potresu, hočejo gospodarji poravnati s tem, da dražijo že sedaj predraga stanovanja. Navedimo tule jeden slučaj: V Trnovem je gospodar, JošefSem-rajc po imenu, ki je po potresu skoraj za polovico podražil stanovanja, v katerih bi iz zdravstvenih ozirov niti ne smel imeti stanovalcev. Jedno stanovanje je podražil od 36 na 70 gld., drugo pa od 60 na 100 gld. Ako to ni v nebo vpijoča krivica, potem pa res ne vemo, kaj bi bilo huje. Gospo darji si torej hočejo izkoriščati potresno katastrofo s tem, da draže delavske luknje. .Glasnik". (Ponočni izgredi.) Dne 7. avg. v št. 179 smo prinesli novico s tem naslovom. V uvodu smo omenjali, da popivajo ponočni razgrajalci po zakotnih krčmah in potem smo poročali o nekem pretepu, ki seje vršil pred gostilno na Karlovski cesti št. 19. Ker čujemo, da je gostilna g. Ane Rasto-har v vsakem obziru na dobrem glasu, in ker go-stilničarica nikakor ne more biti odgovorna za nered zunaj gostilne, zato drage volje izjavljamo, da nje gostilne ni prištevati zakotnim, katere smo le splošno, ne oziraje se na ta poseben slučaj, omenjali. (Komisijski ogled v deželnem gledališči) vršil se je včeraj popoludne, pri katerem so se pregledale ondotne poprave in prenovitve izvršene vsled poškodb po potresu. Gredališče je do malega zopet uporabno. (Okrajna bolniška blagajna) se preseli 16. t. m. v svoja prejšna poslopja v Gospodskih ulicah št. 12, v hišo banke .Slavije". (Policijska kronika.) Od 10. do 11. t. m. v jutro aretovala je mestna policija 12 oseb: 6 zaradi pijanosti, razgrajanja in kalenja nočnega miru, 4 zaradi potepanja in beračenja in 2 zaradi ponoč-nega vlačugarstva. — Od nedelje dne 11. do ponedeljka 12. t. m. dopoludne prijela je mestna policija 12 oseb: 10 zaradi pijanosti in razgrajanja in 2 zaradi tatvine, namreč Janeza Lohkarja, ker je Jožefu Stircu ukral par črevljev, vrednih 2 gld., in tesarja Franceta Priverška, ker je krčmarju Francetu Anzlinu ukral 3 gld. denarja. Kaka druga tatvina se v tem času ni policiji naznanila. Društva. (Pevsko društvo .Slavec") se vdeleži korporativno z društveno zastavo, slavnosti blago-slovljenja zastave .bralnega društva" na Bledu, dne 15. t. m. (S t. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) priredi v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. na vrtu Ferlinčeve gostilne vrtno veselico. Vspored naznani se pozneje. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nspl&ti Parterre. Telegrami. Dunaj, 12. avgusta. Bolgarski minister Veličkov je včeraj zjutraj odpotoval z Dunaja v Išl. Trident, 12. avgusta. General Baratieri je danes dospel v spremstvu Tambosija s posebnim vlakom v Koveredo. Levov, 12. avgusta. Rok za deželno-zborske volitve je določen. Deželne občine volijo 25., mesta in obrtna zbornica 30. septembra in veleposestniki 2. oktobra. Sredeo, 13. avgusta. Sprejem kneza Ferdinanda je bil veličasten. Na kolodvoru ga je nagovoril mestni župan ter v svojem govoru omenjal dogodkov zadnjih dnij, ki so vznemirjali zunanje kroge. Koncem govora je povdarjal, da dokazuje zvestobo in uda-nost bolgarskega naroda do svojega kneza najbolje današnji vsprejem. Kakor se poroča, bode vstal knez le tri dni v Sredcu. Cetinje, 12. avgusta. Turška vlada je odredila izsuševanje močvirnatih krajev v okolici mesta Akodra. Belgrad, 12. avgusta. Uradni „Videlo" poroča iz Sredeca, da namerava vlada proglasiti samostojnost Bolgarije. (?) Fčoamp, 12. avgusta. Predsednik Faure je danes semkaj dospel; občinstvo ga je živahno pozdravljalo. London, 12. avgusta. Novoizvoljeni parlament se je sešel danes popoludne ob 2. uri k prvi seji. Presednikom je bil z nova soglasno izvoljen Guly. Na to se je seja zaključila. Prihodnja seja jutri opoludne. London, 12. avgusta. „Times" poroča iz Tien-Tsina, da so zločinstva v Ku-Cengu prvi pojavi anarhizma, ter da je še vse kaj hujega pričakovati, ako vmes ne posežejo zunanje vlade. Umrli so: 9. avgust*. Marija Soršak, delavčeva hči, 4 '/a leta, Dunajska cesta 35, črevesni katar. 10. avgusta. Rozalija Dopfer, dimnikarjeva hči, 41/, leta, Kladezne ulice 1, božjast. — Viljem Rozner, trgovčev sin, 5 mesecev, Tržaška cesta 12 a, črevesni katar. - - Ciril Petrio, trgovskega pom. sin, 1 mesec, Lončarska steza 6, božjast. V bolnišnici: 10. avgusta. Prane Erlich, kajž&rjev sin, 28 let, fraetura crain complicuta. — Luka Eržen, gostač, 68 let, pneumonia chron. — Marija Homan, gostija, 64 let, ostarelost. V hiralnici: 9. avgusta. Jurij Kralj, prodajalec, 85 let, ostarelost. 10. avgusta. Neža Pire, kajžarjeva žena, 37 let, črevesni katar. 12. avgusta. Lucija Jurše, pom. usmiljena sestra, 31 let, tubercul. pulm. Tu{cl. U. avgusta. Pri Slonu: Schindler, Haader, Gellis z Dunaja. — Schaefer iz Lipsije. — Nevas iz Kralup-a. — Valmarin, Fumis Lamprecht, Mayer iz Trsta. — Kobler iz Železnikov. — Kohn iz Budimpešte. — Pištamitz iz Gorice. — Nočas iz Prage. — Schollmayer iz Mašuna. — Devetak iz Kobarida. — Saal iz Knittelfeld-a. — Kralj iz Trbovelj. — Gustin ii Kočevja. — Oelschlegel iz Litomeric. — Jochmann iz Ajdovščine. Pri Maliču. Rendulic, Obram, Winter Weber, Trumln z Dunaja. — Ulm iz Klingenfels-a. — Huth iz Merana. — Pichtenau iz Ptuja. — Kaempfe iz Berolina. — Podner iz Trsta. Pri Lloydu: Sagn iz Javornika. — Stolfa iz Renč. — Ritter iz Peldkireh-a. — Kerin, Barbič z Dolenjskega. — Premrou iz Gorice. — Pinetti iz Trsta. — Hentzka iz Budimpešte. Pri bavarskem dvoru: Hoban iz St. Andraža. — Pogačnik iz Celovca. Meteorologično poročilo. b rt a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 12 9. zvečer 734-5 21-9 sr. jzah. skoro oblo 13 7. zjutraj 2. popol. 7362 7359 171 23-7 si. vzh. sr. vzh. del. oblač. del. jasno 15 Srednja včerajšna temperatura 21-4°, za 2 7° nad normalom. Hiša na prodaj. Iz proste roke prodi se radi družinskih razmer novo zidana hiša v Vod« matu št. 65. Več o tem pri lastniku hiše. 490 3-1 Orgljavec 484 3-3 Kje in za kako plačo, pove upravništvo »Slovenca*. Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kainenom; 1 krasno škatljico za smodke ; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 4S7 5—1 krakovski razpošiljavnici ur JR\ WINDISOH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-2 PRAKIISCH uniGUT J-E3-E3-0-* Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. k£3€3€3-E3£3-E3-Q» St. 7103. fl cfiazlične rastline, Korenine, luBje in semena fapuje ig« 479 3—2 oddal Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici 50.000 do 00.000 ukoreničenih cepljenih ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, beli burgundec, zelen, grganja, rulandec, rizling italijanski, moslavina, rudeči španiol, zelenika in plaveč; za črna vina: portugalka, modra frankinja, črni burgundec, črna lipovščina in lovrenček. Trte se bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za sto (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojih vboštvo je dokazano po izjavah županstva. Vinogradniki, kateri želč kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj se zglase pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najdalje do 15. septembra t. 1. ter naznanijo, ali in koliko sveta že imajo pripravljenega za nasaditev trt, koliko trt, katere vrste in ali jih žele dobiti že jeseni t. I., kar najbolj kaže, ali še-Ie spomladi 1. 1896. Županstva in kmetijske podružnice morajo potem vse prošnje predložiti, deželnemu odboru najdalje do 30. septembra t. L, ker se na pozneje vložene prošnje ne bode oziralo. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 27. julija 1895. D u n a j s k a borza. Dn6 13. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 100 gld. 95 kr. 15 . 123 25 . 101 n 40 . 123 05 . 99 90 . 1073 — . 398 75 0 . 121 55 ij. 59 37» a e . 11 87 n 63'/., 80 n 72 n Dne 12. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 158 „ - n 195 „ 50 100 „ - 144 „ 70 130 „ - 107 „ 25 112 „ - 99 „ 25 99 „ 90 225 „ - 170 „ - 131 „ 50 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld- Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 202 gld. - kr. 145 „ - „ 17 50 . 23 50 » — . 53 n . 23 —. . 168 20 r. 3520 — . 550 _ . 110 75 . 77 50 . 94 90 . 168 50 . 130 n 25 Iif Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« f najmanjšega dobitku. K s I a n t n a izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniika družba MH E B C V WoHzeile it. 10 DnnaJ, Ririihilfiritraise 74 B. 66 ST Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špakulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooegs obrestovanja pri popoini varnosti gtF~ naloženih ^ 1 uvn 1 e. izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.