Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 46. v UDOM v poneflelel 26. ieurnarla ien. Leifl XLV. 5 Velja po pošti: 5 u oelo leto oapraj. K 28— i* to meseo „ . .„ ?-20 i* Nemčijo oeloletno . „ r9 — is oatalo Inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani na domi Za oelo loto naprej.. K 24— sa oa meseo „ .. K 2'— V opravi itejenan mesefine,, 1-80 s Sobotna Izdaja: a Sa oe o leto.....K 7*— za Nemčijo oeloletno. „ 9-— si ostalo Inozemstvo. „ 12 — Inseratl: Enostolpns petitvista (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) ss enkrat . . • . po 30 v za dva- in večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. - Poslano: 1 ', Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike ob 5. ari pop. Bedna letna priloga vozni red, _ _ Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Itev 8/111. Rokopisi se aa vračajo i netranklrana pism • se ne i spre]ems|o. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Opravnifikega teleiona št. 188. Novi ameriški Izseljenimi zakon. Iz Washingtona poročajo, da je senat i 62 proti 19 glasovom sprejel izseljeniški zakon, ki je dospel v kongres z vetom predsednikovim in ki predpisuje izseljencem poskušnjo iz čitanja in pisanja. Veto predsednika Wilsona, ki ga je uložil že prej dvakrat izseljeniškemu predlogu, torej ni obveljal topot. Zbornica je predlog sprejela navzlic vetu in tako je predlog po predpisih ustave dobil veljavo zakona. Ako pomislimo, da so kapitalistične skupine v washingtonski zbornici doslej vedno vzmogle vreči že davno nameravani predlog delovnih strank, tedaj kaže sedanje glasovanje, da so si pridobile delovne stranke v zbornici mnogo več vpliva, kot so ga imele doslej. Ta vpliv je mogoče utemeljevati tako, da Zedinjene države radi ogromnih vojnih dobičkov po izdelovanji municije prijaz-neje gledajo delovne stranke in da morejo te v gotovih vprašanjih uporabljati odločilno pretežnost. Strumna organizacija ameriških delavcev, ki prezirajo evropskega priseljenca kot razdiralci plačilnih priboritev, ker delajo ti priseljenci za manjše plačilo, ima pri tem uspehu največ zaslug. Najsibode naposled stvar taka ali taka, evropske države in posebno še naša monarhija so lahko zadovoljne s sklenjenimi ukrepi. Izseljevanje iz Avstrije in Ogrske se bode omejilo s tem tako zelo, kakor bi ga naše oblastvene odredbe nikakor omejiti ne mogle. Saj je treba le predočiti si, da so večinoma vsi izseljenci iz monarhije analfabeti, katerim je sedanji ameriški zakon vzel vso možnost, da bi se izselili tja. Ako so se vlade na Dunaju, v Pešti in v Zagrebu ubijale z mislijo, kako bi omejile izseljevanje po vojni, ki se je obetalo, so se rešile sedaj nenadoma in temeljito teh skrbi. Česar niso dosegle dosedanje oblastvene odredbe, je dozorelo s časom samo. Poslabšanje odnošajev med Ameriko in osrednjimi državami ne bode ostalo brez posledic med razumevanjem narodov, ki so v Ameriki na ozkem prostoru posejani med seboj. Ameriški časniki, podkupljeni po Angležih, bodo že skrbeli, da bodo sejali sovražnost ali vsaj razpor in pre-ziranje do pripadnikov osrednjih držav, ki bode zadevalo tudi one, ki bodo hoteli zatajiti domovino in pripadnost. Pri nerazsodnosti ameriškega ljudstva se ne more niti pričakovati, da bi nas cenili višje, kot v Ameriki toliko Čislane črnce, ki sedaj kot angleški, francoski itd. zavezniki toliko zaslužno razširjajo civilizacijo, Evro- pejec, tudi takozvanega barbarskega po-kolenja, ki bi vzdržal tako ravnanje, imeti bi moral res izredno debelo kožo. Zato je naše splošno mnenje, da se bodo priseljenci vrnili domov k nam v veliki meri in tudi stalno ostali doma. Amerika bode po vojni tudi malokoga mikala. Pri ogromnih podjetjih vojne industrije, ki cvete le mimogrede, so se jan-keji pozabili preskrbeti za mir in urediti ter gojiti one industrijje, ki jih bode rabil svet po vojni za vsakdanjo potrebo. Tako jih je Anglež, ki je stokrat pametneji kot naduti in domišljavi njegovi ameriški sorodniki, tudi v tem oziru zavedel na led in prepozno bodo začutili jankeji, da jih je temeljito — sunil s figo v nos. Bodočnost Trslo. Celovške »Freie Stimmen« prinašajo pod tem naslovom članek, v katerem pravijo, da mora Trst postati zadeva cele Avstrije; v prvi vrsti pa avstrijskih Nemcev. Zunanji svet nas sodi večinoma po Trstu, odkjer gre največ ljudi po svetu in kamor pride največ tujčev. Za bodočnost Trsta bo zelo važno, kako se bo ob sklepu miru rešilo vprašanje prisel!evanja regnicolov in italijanske posesti. List pravi, da so gotovi krogi, ki že sedaj med vojno govorijo, da naj se dela z milim in popustljivostjo in da naj se obnovi stare vezi. Zelo važno bo tudi, ali naj ostane vladni komisar, ali naj pride župan in kako se izvede nemščina kot državni jezik. List pravi, da je nekaj vprašanj že zdaj zrelih. Pošteni Nemci o nal mi Uredništvo »Murtaler Zeitung«, ki izhaja v Judenburgu, kjer je sedaj kader 17. pešpolka, se je obrnilo na kabinetno pisarno s prošnjo, da bi mu naklonili za pri-občenje v listu fotografijo cesarjeviča nadvojvode Otona. Uredništvo je nato SDreje-lo iz pisarne Njenega Veličanstva cesarice Gite krasno, umetniško izvršeno fotografijo malega cesarjeviča, ki je sedaj priob-čuje »Murtaler Zeitung« z navdušeno posvetitvijo »Cesarjevičevim 17tim«. Pesem ie spisala Ivana Rofimann ter se glasi drugi del tako-le: Dic Kronpriaz-Siebzehncr! Dein holdes Bild ist btankes \VappecschiM Dem Regiment, dem weithin Elire gilf, Der wack'rcn Schar, kamprfrohlich, siegesstark, Der ersten einc unsrer Afpenmark: Sie heiCen nun — Dir, sich und ur.s rur Ehr', Auf Kaisers Wort die Kronprmz-Siebzehner! Euch, dic dies Klnd a!s Wappenschi!d umfaOt Und denen kampffroh dic Trompctc blast, Euch gilt der Schlachtruf in dem schwersten StrauC: Durch Kampf zum Sieg und Frieden, drum harrt Die Heimatsscholle, so der Herrgott will, Soli lebend kein Feind wahlen als sein Ziel, Sind auch die Gegncr stark an Zahl, so zeigt, DaB Osfreichs Mannen nimmer sich gebeugt, {hr hciBet ja dem Kaiserkind zu Ehr' )ie Kronprinz-Siebzehnerl Častno za 17te in razveseljivo za nas vse je pa tudi pismo uredništva »M. Z.« na kabinetno pisarno, katero priobčuje list na prvi strani in ki se je med drugim glasilo: »Veseli nas, da je slavni pešpolk odlikovan z Najvišjo milostjo. To pa tem bolj, ker se ni pojavilo med hrabrimi pripadniki polka in nemškim prebivalstvom še nikdar niti najmanjše nesoglasje, nasprotno je medsebojno razmerje kar najboljše. Skupne, sijajno iztekle priredbe na korist »Rdečemu križu« in vojnemu skrbstvu so očito medsebojno zaupanje ponovno potrdile. Želimo le, da bi med narodi povsod živelo medsebojno spoštovanje in iskreno medsebojno razumevanje in naklonjenost, kakor živi v Judenburgu in je živelo tu že v mirnih časih, tedaj, ko je bil tu v našem mestu nastanjen 7. lovski bataljon, ki se je potem v vojni tako hrabro bil .« — Naši 17ti bodo pošteno, blagosrčno judenburško prebivalstvo, ki jim izkazuje izkazuje ves čas sedanje vojne pravo plemenito gostoljubje, ki je res vredno nemškega naroda, ohran livedno v hvaležnem spominu. Tako ravnajo pristni Nemci. Pismo uredništva »Murtaler Zeitung« je najboljše spričevalo za naš narod: Naš narod ni tako, kakor so ga nekateri razkričali. Kdor z našim narodom pošteno ravna, spozna njegovo blagosrčnost, kdor bi mu delal krivico, spoznal bo vedno, da se zna postaviti za pravico. Pravica je pa tisto, kar vedno združuje v lepem soglasju vse poštene ljudi, ona sodi medsebojno poštenje. Ententa in f&si. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Curiha: »Idea Nationale< zahteva v uvodniku, da naj ententa vendar neba upati v Ogrsko, ki ve prav dobro, da bi v slučaju poraza osrednjih sil izdubila najmanj Sedmograško in Reko, Srbija bi sc obnovila in povečala, Dalmacijo pa bi izvili Ogrski. Zato se mora Ogrsko brez nadaljnega smatrati kot sovražnico, katero je treba ravnotako poraziti, kakor Nemčijo in Avstrijo. Skupni ministrski svet. Dimaj, 24. februarja. Danes se jc vršil skupni ministrski svet o gospodarskih zadevah. LISTEK. SveloBor. " Povest iz konca 11, veka, — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) »Sin moj, sprejmi in čuvaj ta zaklad. Dragocen spomin je to. Sam naš blago-vestnik sv. Metod ga je pripel na vrat knezu Koclju pred dvesto leti. V Brnu, kamor pojdeš, najdeš morda lepše spomenike slavnega blagovestnika, toda te Bo-gorodice-skoroposlušnice ne izgubi in naj te spominja naukov, ki si jih prejel od mene. Naš rod se bliža svojemu koncu, preveč je trpel za domovino, da bi se okrepil in pospel do višine; toda tvoj rod je srečnejši, dasi za tvojo osebo podoben našemu, slava češkega imena sega do rimskih okopov in Vratislav meri zvezde brez tujega očesa. Vendar vedi, da se bojim za krono Vratislavovo, ker bo vezana samo na njegovo osebo. Nemški cesar plačuje zvestobo od dne do dne, papež Gregor jo plačuje za vselej, nemškemu cesarju jo bo moral vsak češki knez posebe zaslužiti, hrvatski kralj Zvonimir pa jo je prislužil tudi svojim potomcem. In Zvonimirju jo je položil papež na glavo.« Svetobor se zamisli. Oseba Zvonimir-jeva mu je stopala pred oči. »Velik mož Zvonimir!« vzklikne Čeh. »Ni ga mu para med južnimi knezi. Ali Ko-rotan je tisti oreh, nad katerim si je razdrobil zobe že rnarsikaki knez in tudi Zvonimir jih bo. Korotan jc bil, pa ga nc bo, Sloveni služijo Nemcem.; »Žal, da se lomi kopje napačno. Slovenske pušice se zabadajo v srca svojim bratom in hrvatska kopja se lomijo nad glavami Slovenov. Brat proti bratu — staro bojno geslo Nemcev,« skonča opat otožnih lic. »Zato pa le pod svobodno solnce. Ne Zvonimirjeva krona in ne Vratislavova krona sta naša rešitev, ne italijanska kri in ne nemške mišice ne bodo vrnile vaše svobode, ampak — Ogleji Od tam jc za-žarela vašim pradedom sveta krščanska vera, od tam bo prišla svoboda in od tam ponesemo zopet slavo slovenskega imena na jug in sever. Za Oglej sc pogaja Rim, za Oglej se puli Nemec, in to je za nas dobro. Mi pa ga varujmo, mi ga držimo, in če ga obdržimo, se nam smeja morje in se nam priklanja suha zemlja.« »Mari ti Bog!« vzklikne Kocelin in debela solza se mu utrne. Prijatelja sta si segla v roke, iz kletke na steni pa je škropil škorec vodo na mladega kneza in ponavljal priučene besede: »Mari ti Bogi« VIL Dva prijatelja sta se sestala v Ad-montu, samostanu ob reki Aniži. Cesar Henrik IV. ju je odstavil, ker sta bila uda-na rimski stolici, in ravnokar sta prihajala iz Rima. To sta bila solnograški nadškof Gebhard pa pasavski škof Altman. Gcb-bard ni prišel dobre volje iz večnega mesta, ker ga jc papež dolžil, da pusti živeti svojo duhovščino v konkubinatih, da premalo skrbi za zveličanje njemu izročenih duš in da zahteva od Slovencev zakonito desetino, ki je bila doslej samo prostovoljna. Nc tako pasavski škof, ki je bil poln gorečnosti in moder višji pastir. Ker je sam prečital na prižnici papeževo bulo o celibatu, je naletel na hud upor in cesar ga je odstavil, postavil pa za pasavskega škofa Hermana, brata korotanskega kneza Ljutolda. Herman je sam živel nezdržno ter je izposloval proti papežu Vibertu, da je smel njegov brat Ljutold odsloviti svojo prvo ženo in vzeti drugo v zakon. Altman ni mogel več prenašati pohujšanja v škofiji, zlasti še, kar mu je pasavski prost Ejgilbert stregel naravnost po življenju, in zato je bežal iz škofije v Rim, koder je bivala mati cesarjeva, Neža, kot nuna in ki je bila njegova posebna zaščit-nica še izza časov, ko je Altman kot ahen-ski prošt igral veliko vlogo na cesarskem dvoru. Dala mu ie priporočilno pismo do Nagodbena pogajanja. Dunaj, 24. febr. (K. u.) V smislu člena! 25. pogodbe o gospodarski nagodbi med Avstrijo in deželami ogrske svete krone so se morala pogajanja o ureditvi carinskega in trgovskega razmerja za čas od 1. januarja 1918 dalje med obema državama začeti najkasneje v letu 1915. V smislu tega dogovora so se med avstrijsko in ogrsko vlado že dalj časa vršila pogajanja. Čeprav se je moralo računati z dejstvom, da se razvoj trgovsko političnih razmer po vojni sedaj ne da pregledati, se je dalo vendar doseči nek začasen dogovor, da sedaj ni več ovire, da se začasno trgovsko-politična pogajajnja s tretjimi državami, posebno z Nemčijo. Pri tem dejanskem položaju obe vladi v tem trenutku ne moreta dati daljših obvestil. Vsakovrstne vesti o dozdevni vsebini dosedanjih dogovorov te. daj niso avtentične. Poslanec Stolzl o sklicanju državnega zbora. Solnograški poslanec dr. Stolzl, vodilni mož nemške delovne skupnosti je glede Clam Martiničeve izjave rekel, da jih je zadovoljita, ker kratkomalo zanika izpre< rnembo kurza. O nemških zahtevah pravi, da so le v malem delu narodnega značaja, pač pa so državne zahteve. Zanimiv je sledeč stavek: »Če bi kaka vlada mislila, da mora, ne da bi ugodila tem zahtevam, dobro varno voditi državo, tedaj tega pač ne bomo preprečili. Seveda nosi vso odgovornost viada.« Pameten je tudi stavek: »Ena politična in narodna Stranka nc more vladati ali celo diktirati avstrijski državi,« Stavek je siccr namenjen neki nemški frakciji, pa naj si to zapomnijo Nemci sploh. Znamenje časa? Pod tem naslovom poroča »Grazer Tagblatt«: Doslej je izhajala uradna »Pra-ger Zeitung« s češko -nemško glavo. Te clni je pa začela izhajati z nemško -češkim naslovom. iitjtii'. Opozicija v hrvatskem saboru šteje 26 poslancev. Od teh so trije izven strank (Mileusnič in župnika Mate Polič in Stjepan Zagorac), trije pripadajo kmečki stranki (Stjepan Radič, Tomo Jalžabetič in Vinko Lovrekovič), 10 je pravašev (Frank, Horvat, pl. Kiš, Milkovič, Novak, Pavunič, Pazman, Prebeg, Vučetič in Za-tluka), 10 pa pravašev Starčevičancev (Akačič, Došen, pl. Hrvoj, Kenipf, Kufrin, Majer, Pavelič, Peršič, Petričič in Starče-vič). Plenarna seja hrvatskega sabora sc vrši dne 1. marca. Na dnevnem redu adresa Njegovemu Veličanstvu kralju. kneza avstrijske marke, ki jc škofa Alt-mana sprejel nad vse prijazno. Altman se jc kmalu udomačil v Vzhodni marki in je začel jako uspešno svoje dušno-pastirsko delovanje. S svojim zglednim življenjem in s svojo bistroumnostjo je pridobil kneza Leopolda popolnoma zase. Razpuščal je nevredne redovnike in uvel po že ustanovljenih samostanih v Št. Hipolitu, Št. Flori-janu, Kremsu in Admontu pravo redovno življenje. Zlasti je povzdignil in obdaril samostan Gottweig ob Dunavu, nastavil kanonike avguštince in tu je tudi prestoloval ta plemeniti Vestfalec, Ko je brnski prošt Svctobor šel svojo pot čez Solnograd ob reki Aniži, se je ustavil v Admontu, koder je naletel na oba pregnana škofa. Svctoboru je bilo njegovo trodnevno bivanje v samostanu velike koristi, zakaj zdatno sc mu je obzorje razširilo in škof Altman ga je spremljal nad vse ljubeznivo skozi Vzhodno marko, dasi sia si bila brnski knez Oto in avstrijski knez Leopold skoro vedno v laseh in skoro vsak teden je bilo slišati o bojnih praskah na meji. Jugovzhodno od Št. Hipolita sc jc odprla Altmanova fara Pira. Ob izviru potoka Peršlinga Altman ustavi svojega konja in pravi: »Evo ti pirsko prožtijo! Na zahodu sega tja do Fraguša in gori do Wagrama. Imenujem te pirskega prošta in mejil boš Zasedenje škofije v Djakovn, »Vilag« poroča, da je prišlo zasedenje škofijske stolice v Djakovu na dnevni red ter se v najkrajšem času odloči, kdo bo naslednik škofa dr. Krapca. »Hrvatska Njiva«, družabno-socijalno-politični tednik prične v kratkem izhajati v Zagrebu. Umetniški almanah »Grič« so pričeli izdajati v Zagrebu nekateri mlajši pisatelji. Vzrok: kriza pri liberalnem leposlovnem listu »Savremenik«, V spomin padlim dalmatinskim junakom so dne 11. t. m. odkrili spomeni v Makar-ski v Dalmaciji. Spomenik je visok 7 metrov. Na kamenitem podstavku stoji vitez v oklepujti mosi na ščitu križ in orla kot znak vere in domovine. Podmorska vojna v razvoja. Nad 69.221 ton potopljenih. — Potop 6 ni-zozemskih p p mikov. Po sobotnih poročilih so podmorski čolni potopili 19 ladij ki so obsegale nad 69.221 ton. Posebno pozornost je vzbudd potop šestih nizozemskih parnikov, ki so sami obsegali nad 30.000 ton. Vozili so iz nizozemskih naselbin in iz južne Amerike na Angleško, od tam pa domov. Potopljeni so bili nizozemski parniki med potjo iz Liverpoola na Nizozemsko pri otokih Scil-ly. Wolff poroča o teh potopih, ki so se izvedli 22. t. m. popoldne z uradne strani: Po zapori so lastniki nizozemskih ladij prosili, da bi smeli 33 parnikov z Angleškega še po 5. februarju prepeljati domov. Nemci so to dovolili s pogojem, da se ladje ne smejo pozneje kot opolnoči od 10. do 11. februarja odpeljati. Nizozemci so to hvaležno vzeli na znanje, a pravočasno ladij niso mogli odvesti iz Anglije. Ponovili so svojo prošnjo. Obveščeni so bili na to, da lahko s popolno varnostjo vozijo 17. marca, z relativno varnostjo pa smejo voziti 22. februarja po določeni poti z Angleškega. Če so točna nizozemska poročila o potopu 8 nizozemskih ladij, od katerih je ena zavozila na angleško mino, ostali sedem je pa bilo uničenih na dogovorjeni črti, se to sicer globoko obžaluje, a odgovornost zadene lastnike, ki niso počakali 17. marca, ko bi bili popolnoma varno vozili. Naši podmorski čolni še niso ničesar o tem poročali. Nizozemsko zunanje ministrstvo je dobilo potrdilo o potopu fcestih nizozemskih parnikov Holland-Ame-rika proge. Moštvo dveh parnikov je re-ieno. Izkrcanih je 200 mož posadk šestih 4adij. Podmorski čolni potopili 21 ladij. Berlin, 24, febr. Uradno: Podmorski žolni, ki so se vrnili, so zopet potopili 11 parnikov, 2 fadrnici in 6 ribiških ladij. Potopljen je bil med njimi angleški transportni parnik »A 19«, (parnik »Afric«, lastnica White Star Line, obsegal je 11,999 ton), ki so ga uničili na poti iz Liverpoola v Ply-mouth. Potopljenih je bilo 6600 ton premoga, 1800 ton blaga in 3000 ton solitra. 10.250 ton potopljenih. Po poročilih, ki so došla 25. t, m., so bili potopljeni 4 parniki, ki so obsegali 10. 250 ton. »Philadelphia« v zaprtem morju. Italijanski listi poročajo iz Londona: Severnoameriški parnik »Philadelphia« je došel iz Anglije v New York. Parnika » Or- na jugu Korotancem, ako se ustaviš pri nas. Kaj hočeva? Jaz sem pregnanec, ti si pregnanec, mene so pognali s škofijske stolice, tebe pa s knežjega prestola. Ta naš knez v Melku pa je tako dobra duša in je vesel, da ga počastiva. Vse ti bo dal na razpolago, kar ti želi tvoja mlada duša, kakor je to storil meni, ki sem zasedel njegovo srce, in ni ga, ki bi me pregnal iz njegove bližine.« Svetobor začudeno pogleda svojega gorečega spremljevalca, pa odgovori: »Zlato srce je v tebi, presvetli vladika, kdo bi ga ne maral? Cenim vitežtvo tvojega gospoda, toda vedi, da jc brnski knez mejaš Vzhodni maiki in da ta dva mejaša nista prijatelja.« »Kaj zato, Svetobor! Midva sva ozna-njevalca miru in je nama tem več na tem, da se trudiva postaviti most, ki naj veže dva soseda.« »Brnski sosed bi že odnehal, toda tvoj gospod ima tudi soseda na levo in ta je češki knez Vratislav, Ta pa ne bo poljubljal lic Leopoldu avstrijskemu in verjemi mi, da bo prelite še mnogo krvi, preden se pobotata Vratislav in Leopold.« Modri Vestfalec čuti, da mu je Svetobor kos v bistroumnosti in zato požene konja, pa zopet začne: »Imaš prav, brnski prost! Čeh in Av. strijec se ne bosta pobotala, ker imata vsak drugega gospodarja. Ali kolo sreče se vrti neprestano. Povej mi najprvo, češki knez, kam se nagiba tvoje srce, ali proti severu •li proti jugu? Jaz za svojo osebo sem seveda iutfovec,« (Dalje.) leans« in »Rochester« vozita po zaprtem morju v Bordeaux. »Matin« poroča, da se bliža »Rochester« obali in da ni več v ne«-varnosti.« »Orleans« se je baje odpeljal ie Amerike. Velik francoski transportni parnik s sene-galskimi strelci pri Malti potopljen. Kolin, 24. feb. (K. u.) »Kolnische Ztg.« poroča iz Amsterdama: Francosko mornariško ministrstvo naznanja, da^ je bil na Sredozemskem morju potopljen poštni parnik »Athos«. Na krovu so se vozili sene-galski strelci na poti v Francijo. (»Athos* je obsegal 12.644 ton.) Genf, 24, feb. Število žrtev pri Malti potopljenega »Athosa« se različno navaja. Parnik je bil torpediran, dasi sta ga poleg drugih ladij spremljevala dva torpedna rušilca. Američani na krovu. Washington, 23. feb. (K. u.) Reuter: Ameriški konzul v Barceloni je poročal, da je bilo na krovu potopljenega parnika »Spogland« pet Američanov. Dva ameriška misijonarja utonila. Reuter javlja, da sta na parniku »Athen«, ki je bil 17. t. m. brez svarila potopljen, utonila dva ameriška misijonarja. Strah pred podmorskimi čolni. Genf, 24. feb. Od začetka februarja ni hotelo iz ameriških pristanišč odpeljati 350 parnikov, ker se boje podmorskih čolnov. Omejena italijanska plovba. »Sole« poroča dne 24. t. m.: V zadnjih 24. urah so se pripeljali v Genovo le 4 parniki. Veliko italijanskih tvornic so morali zapreti. Italijani nezadovoljni z angleško prepovedjo o uvozu sadja. Lugano, 24. februarja. »Secolo« poroča iz Londona: Izvajanja LIoyda Georgesa v poslaniški zbornici so globoko učinkovala. Politični londonski krogi so od govora veliko pričakovali. Znali so, da bo ministrski predsednik napovedal ukrepe storjene sporazumno z zavezniki in s kolonijami glede na kolikor mogočo omejitev prometa z ladjami. Posebno velik vtis je napravila prostodušnost, s katero je Lloyd George pripoznal, da je postal položaj vsled sovražne poostrene podmorske vojske resen, zelo je učinkovala njegova energija in dalekosežnost napovedanih omejitev obrata na morju in za pomnožitev pridelovanja živil doma. Za Italijo je važna prepoved o uvozu sadja. Italijanska vlada bo zato gotovo zahtevala pni angleški vladi pojasnil, Ballin o podmorski vojski. Znani Ballin, glavni ravnatelj »Ham-burg-Amerika proge«, je izjavil sotrudni-ku »A Vilaga«: Admiraliteta je z uspehi brezpogojno potrebne podmorske vojske zelo zadovoljna. Ni namen podmorske vojske, da potope kolikor mogoče veliko ladij, marveč da se Anglija odreže. Ta namen se je dosegel. Med Nemčijo in Ameriko obstoja pogodba, ki onemogočuje zaplembo nemških ladij v Ameriko. Ballin ne veruje, da bo Amerika to pogodbo kršila. Nemčija bo takoj po vojski razpolagala z dovolj tonami. V prvih šest mescih bo uvažala. O stanju nemškega denarja ni povoda, da bi se razburjali. LIoyd George zahteva, naj si Angleži pri-trgujejo. Min. predsednik Lloyd George je v poslaniški zbornici razpravljal (Reuterjevo poročilo 23. t. m.) o veliki važnosti ladji-nega prostora angleških ladij Franciji, veliko iadjinega prostora je nakazanega tudi Franciji in Italiji. Z drastičnimi sredstvi je mogoče nastopiti proti nevarnosti podmorskih čolnov, a potrebni so tudi takojšnji brezobzirni ukrepi za rešitev vprašanja ton, kar bo naložilo deželi velike žrtve. Končni uspeh sporazuma zavisi o rešitvi vprašanja težav Iadjinega prostora. Le polovica prostora angleških ladij je na razpolago, da se pokrijejo navadne potrebščine. Pred vojsko so pripeljale na Angleško ladje vsako leto 50 milijonov ton, a to število se je skrčilo zdaj na 30 milijonov. Skoraj izključno se je število znižalo, ker se je prostor ladij nakazal trgovini in vojskovanju zaveznikov. Vlada upa, da dobi sredstva, s katerimi bo uspešno nastopala proti podmorskim čolnom, a blaznost, ki zasluži kazen, bi bila, če bi politik mislil, da se bo ta up tudi izpolnil. Dober del prostora ladij je bil potopljen; more se računati, da se bo še več potopilo, preden bo nevarnost premagana. Uvoz stavbin-skega lesa se mora omejiti; francoski stavbni les naj rabi armada. Angleške rude se morajo bolj kopati. Kmetje bodo morali pridelovati žito. Vlada jim bo za to zagotovila cene do leta 1920, določila bo delavcem najnižje plače in zvišala najemnine. Tako bo mogoče veliko Iadjinega prostora prihraniti, a posledice se bodo šele pozneje pokazale. Prostor ladij se bo med tem nujno potreboval. Uvoz papirja se mora zato za polovico znižati. Vsa najvažnejša živila se bodo neomejeno uvažala, gotove vrste sadja se pa ne bodo uvažale ali se bo uvoz močno omeiil, Otfliene kisline, zdravilnih voda in nizozemskega čaja ne bodo pustili v deželo; uvoz indijskega čaja se bo omejil. V deželi so velike zaloge kave in kakao. Tega blaga začasno ne bodo uvažali. Dežela se mora bolj kot do zdaj poživeti z domačim mesom in z drugimi živili. Vlada upa z vsemi temi omejitvami prihraniti na leto 900.000 ton. Prenehati mora uvoz zelo velikih industrijskih izdelkov. Samo z omejitvijo varenja piva bi pridobili vsako leto 600.000 ton. Tudi varenje špirituoz se mora primerno znižati. Če se ta načrt izvede, more pošteno zagotoviti, da bo Anglija prenesla tudi najhujše možnosti. Omejitev angleškega uvoza. London. »Times« poročajo, da bo podal Lloyd George izjavo o omejitvi uvoza. Uvoz se bo pri nekaterih vrstah blaga znižal do 25 odst, dosedanje množine. Omejili bodo uvoz, sadja, vina, kovin, lesa papirja, obleke itd. Najnižje cene kmetskim pridelkom v Angliji. Rotterdam. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Vlada je zagotovila kmetom najnižje cene pšenici, ovsu in ječmenu za najmanj tri in ne za nad pet let in da bo uvedla najnižjo ceno krompirju. Dežela brez hrane ne more živeti in se vojskovati. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Londona: Angleška vlada je objavila v vseh angleških listih oklic, ki poziva vse može od 18. do 61. leta na prostovoljno civilno službo, ker dežela brez hrane ne more živeti in se vojskovati. Angleške izvozne prepovedi. London. (K. u.) S kraljevim dekretom so prepovedali izvoz kakao, kave in sadja, izvzemši na Nizozemsko; dalje medu, masti, margarina in vseh mesnin, krompirja, moke, ptičev, divjačine in čaja v inozemstvo. Prepoved prodaje ali nakupa ladij na Angleškem. Haag, 24, februarja. Angleška vlada je prepovedala prodajati ali kupovati ladje brez pooblastila Iadjinega kontrolorja. Rešitelj Angležev iz podmorske nevarnosti. Rotterdam. Prejšnjega prvega lorda mornarice Fisherja smatra del angleškega časopisja za rešitelja iz podmorske nevarnosti in zahteva, naj ga pozovejo nazaj, ker je mož za to, da nastopi odločno proti nemškim podmorskim čolnom. Resen položaj Angleže skrbi, Kristianija, 24. feb. (K. u.) Vojaški sotrudnik lista »Morgenbladet« se peča s članki v »Timesu« in v »Daily Mail« o resnem položaju na bojišču in na morju vsled podmorske vojske. Pravi: Ne samo v nevtralnih deželah, tudi na Angleškem izkušeni strokovnjaki o položaju ne sodijo tako rožnato, kakor general Haig, marveč so nezaupljivi. Še en nizozemski parnik torpediran. Rotterdam, 24. februarja. (Kor. ur.) Poroča se, da je bil tudi parnik »Menado« (5874 ton) torpediran. Posadko in potnike so rešili in izkrcali na Scilly otokih. Parnik se ni popolnoma potopil in ga vlečejo v Falmouth. S potopljenih nizozemskih parnikov nihče utonil, Haag, 24. februarja, (Kor. ur.) Poroča se, da so rešene vse osebe, ki so se nahajale na potopljenih nizozemskih ladjah. Posvet nizozemske vlada z lastniki potopljenih ladij. Amsterdam, 24. februarja. (Kor. ur.) Radi potopa n:zozemskih ladij je zboroval danes popoldne v Haagu posvet vlade z lastniki ladij. Nizozemske ladje, ki se še nahaiajo v pristaniščih, začasno ne bodo odpeljale, V zavarovalnih krogih si danes zjutraj niso znali ničesar svetovati. Pošte iz Rusije v Švico in Anglijo ni. Lugano, 24, februarja, (Kor. ur.) Švicarsko glavno poštno ravnateljstvo naznanja: Ruske pošte čez Švedsko, Anglijo in Francijo ni v Švico od 10. februarja, v Anglijo pa ne od 6. februarja. Pomanjkanje živil v Švici. Cene pšenici so poskočile od 50 na 56 frankov. Uvedli so brezmesna dneva v petek in torek. Pred vojno napovedjo Amerike. Lugano, 24. febr, V Washingtonu še Vedno ne vedo, Če bo mogoče ohraniti mir. Novi avstrijski veleposlanik še ni izročil predsedniku svoje poverilnice. Vzhodni ameriški časopisi pravijo, da je sedanji položaj neodločnosti nevaren, ker ga smatrajo prijatelji Nemčije za slabost. Lugano. Wilsonu se ne mudi, da bi napovedal vojsko Nemčiji, čaka, da se bo kongres razšel. Če bi tudi Združene države napovedale vojsko, bi to še ne pomenilo, da stopijo na stran sporazuma. Amerika bi se voiskovala zase in bi takoi pre- nehala vojsko, če b siovražnik priznal njene pravice na morju. Berlin, 24. febr. »Berliner Zeitung« javlja iz Amsterdama: »Times« poročajo iz Washingtona: Splošno se sodi, da se bo kmalu napovedala vojska, »New York Herald« trdi: Berlin sodi, da poizkuša Amerika s svojim nastopom nasproti Avstriji sejati spor med zavezniki. Pomen izrednega zasedanja ameriškega senata. Po ameriški ustavi zboruje kongres redno od prvega ponedeljka meseca decembra do 4. marca. Če namerava predsed-nih Združenih držav med marcem in decembrom kaj storiti, čemur mora pritrditi kongres, ga mora sklicati v izredno zasedanje. Predsednik nima pravice napovedati vojske, to pravico ima izključno kongres. Izredno zasedanje severnoameriškega senata bo sklical Wilson 5. marca. WiIson bo zahteval pooblastili za vojno napoved pred 4, marcem. Lugano, 24. februarja. »Daily News« poročajo: Predsednik Wilson bo še pred 4. marcem zahteval, naj mu kongres dovoli pooblastila glede na vojno napoved. Tako vojni hujskači kakor pristaši miru delajo s polnim parom. Ustanovitev ameriškega generalnega štaba, Kodanj, 24, februarja. Iz Washingtonai Vojni minister Backer bo predložil kongresu važne zakonske načrte. Med drugim bo zahteval, naj se ustanovi ameriški generalni štab. Predsednik Wilson priporoča predloge. Nova Wilsonova poslanica. Kodanj, 24. febr. Londonski mednarodni krogi napovedujejo, da bo Wilson v kongresu nastopil z novo poslanico vojskujočim se državam in nevtralcem. Wil-sonova izjava bo izredne važnosti. Sledilo ji bo kratko, a natančno pojasnilo o zunanjem položaju. Wilson bo prosil kongres izrednega pooblastila za odločitev v važnih vprašanjih, ki tičejo neposredno ameriški narod. Pooblastilo Wilsonu. Lugano, »Agentur Ethange« poroča: Komisija senata kljub osebni Lansingovi prošnji ni hotela predložiti in priporočati senatu zakonskega načrta, s katerim bi se pooblastil Wilson, da sme uporabljati vojne sile na suhem in na morju v dosego spoštovanja pogodb in narodnih pravic. Wil-son bo moral zdaj sam osebno od kongresa zahtevati pooblastilo. Turčija-Združene države. Haag. Trdi se, da bodo Združene države prekinile svoje diplomatične zveze s Turčijo. Genf, 25. febr. »Matin« javlja: Turčija je izjaviia, da glede na morsko zaporo soglaša z Nemčijo. »Journal« ostro graja, ker se Amerika obotavlja nastopiti proti osrednjim velesilam. Boje se preloma s Turčijo, kar je neumljiva velikodušnost. Organizacija ameriških misijonov v Mali Aziji ne sme preprečiti vojske. Malo upanja na mir. Berlin, 24, febr, »Tageblatt« poroča iz Haaga: »Algemeen Handelsblad« poroča iz Londona: Vsi ameriški listi opozarjajo, da v Washingtonu vedno manj upajc na ohranitev miru. Odgovornost za vojske izvračajo na Nemčijo, Napadi v Ameriki, Lugano. (K. u.) Italijanski listi poroča, jo iz Londona: V New-Britainu, Connecti-tuf, kjer se nahaja veliko municijskih tvornic, je bilo na več mestih istočasno več eksplozij. Nato so proglasili oblegovalno stanje. V Youngstownu, Ohio, je izsledila policija zaroto, ki je nameravala uničiti veliko tvornico. Zaprli so dva Turka, ki sta imela veliko dinamita skritega. Nem!ri v Združenih državah. Genf, 24.febr. »Temps« javlja iz New Yorka: V ubožnejših mestnih delih se nemiri vedno bolj množe. Pacifisti jih podpihujejo. V vseh državah so bili veliki požari. Posebno Connectitut je ogrožen. Root za splošno službeno dolžnost. Berlin, 23, febr. Republikanski sona-tor Root, ki je bil pod Rooseveltoin državni tajnik in ki spada med najuglednejše ameriške državnike, je na shodu v Was-hingtonu 25. januarja zahteval, naj se v Amerik-- uvede splošna službena dolžnost. Amerika si zavaruje hrbet nasproti Japonski Stockholm, 24. februarja. Petrograjski listi poročajo: Med Vašingtonom in Toki-jem živahno menjajo note. Ameriška vlada si hoče zavarovati hrbet, predno stori usodni korak nasproti Nemčiji, Ker gre tudi za velike gospodarske koristi v Tihem morju, si hoče Amerika pred vsem zagotoviti lojalnost Japonske. Zavezniki delajo z vsemi sredstvi na to, da bi Japonsko pregovorili na gospodarski dogovor z va- šlngtonsko vlado, da bo mogla Amerika pastopiti na strani sporazuma. Amerika prepovedala izvoz streliva^ »New York Herald« poroča: Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, ki prepoveduje izvoz streliva iz Združenih držav. Zarota v Ohio. Newyork, 22. feb. (K. u.) Policija je baje zasledila v Youngstowu (Ohio) zaroto. Zarotniki so nameravali razstreliti ta-mošnjo tvornico oklopov in jeklenih cevi. Iialjffiski utf pri Vrtel. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. februarja. Uradno: Na primorski bojni črti zdaj, ko se dobro vidi, topovi zopet vsak dan zelo živahno delujejo. Predvčerajšnjim se je razvil na Goriškem v odseku pri Vrtojbi posebno besen boj s topovi in z minometi, ki se je nadaljeval tudi ponoči, in je bil naj-ljutejši zjutraj. V varstvu močnega zapiralnega ogn'a je napadlo nato nekaj italijanskih stotnij naše postojanke. Sovražniku se je posrečilo, da je bil vdrl v najspred-nejše črte. Oddelki našega preizkušenega c. kr. črnovojniškega polka št. 2. so ga pa popolnoma vrgli iz njih, zadali so mu težke izgube in ga zasledovali do v njegov farek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 24. februarja. Topovski boji kot ponavadi. Naše topništvo je razkropilo sovražno krdelo v Dravski dolini. V malih spopadih smo razkropili poizvedovalne oddelke, ki so nam prepustili nekaj ujetnikov. Jugovzhodno Gorice je vdrl neki naš oddelek z drznim presenetljivim napadom v sovražne črte vzhodno Vrtojbe in je ujel nekaj mož. 25. februarja. Močno so streljali s topovi v dolinah Astico in Travignolo, pri izhodu Cordevole in But in vzhodno Gorice. Sovražni napadalni poizkusi na naše postojanke na Monte Mosciagh, na visoki planoti Asiago, na Pal Grande, na Hoch-butu in proti naši postojanki Studenu Fassa na Mcncabbani smo vse pooolnoma odbili. Jasno vreme je pospeševalo nastope letalcev. Naši letalci, podpirani po too-ničarjih, so sovražne letalce, ki so poizvedovali, povsod odbili. Sovražni ofenzivni načrti na italijanski fronti. Danes nas najbolj zanima vprašanje, na kak način nas štirisporazum namerava vojaško premagati, ko nas v gospodarskem oziru ni mogel. Brez dvoma računa on pri tem v prvi vrsti na svojo premoč. Te premoči se nam pa ni treba bati, saj se že od začetka borimo proti njej. Drugo geslo, s katerim operira ententa je napad na vseh frontah. Tak se pa pred majem skoro ne more pričeti, ker računajo tudi na sodelovanje Italije, ki pa na tirolski in koroški fronti pred majem ne more preiti k napadu. Na italijanski fronti se more tedaj vršiti le delna ofenziva na Krasu, katera je že v pripravi in se bo baje v najkrajšem času pričela. Da mislijo Italiiani napasti na Krasu je gotovo. Trst leži blizu in Ca-dorna se gotovo ne bo odpovedal svojemu cilju, za katerega je doslej izgubil devet krvavih bitk. O ofenzivnih namerah Italije poroča »Ruski invalid«, ki pravi, da se bo obenem pričela tudi ruska ofenziva. Kmalu po ruskem posvetu so francoski in angleški listi odkrito opozarjali na jugozapadno fronto, katero naj se s francosko pomočjo razbije. V italijanskih vojaških krogih računajo s skorajšnjim prihodom težke francoske artiljerije in 30. januarja je »Popolo Romano« objavil besedilo med italijanske vojake v tistem času razdeljenega oklica, ki jih navdušu'e za vztrajen, strasten boj, kateremu bo sledila zmaga in osvoboditev Trsta. In tako še marsikaj govori za ogromne italijanske ofenzivne priprave. Četudi danes na kraški fronti topovi zopet bolj glasno govore, je vendar položaj tam še nejasen. Ali napetost raste in kmalu bo tudi tu prodrla svetloba v temo namer naših nasprotnikov. Vojaški atašeji na fronti. Lugano, 25. februarja. Milanski listi prinašajo brzojako iz Pariza, da so v četrtek odpotovali iz Pariza na fronto zunanji vojaški atašeji. Istočasno so odpotovali na frointo tudi vojni dopisniki. Kaj bo v Rimu? Lugano, 24. februarja. »Stampa« poroča: V cerkvenih in svetnih krog;h precej govorijo o papeževem nagovoru na postne pridigarje. Čudna sta stavka, s katerima je papež hotel opozoriti na bodoče dogodke v Rimu. Rekel je: »Že sedaj odvezujemo postne pridigarje vsake odgovornosti za vse, kar se po njihovem odhodu iz Rima zna zgoditi krivičnega in manj dopustnega v tem lepem mesut. Hočemo, pa naj pride v Rimu še do takih zločinov in sramote, da se bo vedno lahko opozorilo, tia so postni pridigarji 1. 1917. že vnaprej Z10S1 videli, kakšno gorje se pripravlja.« »Stampa« pravi, da z napetostjo pričakujejo daljnih pojasnil iz Vatikana. Vojni kruh v Italiji. Lugano, 24. feb. »Secolo« poroča, da so italijanske oblasti sklenile uvesti vojni kruh v Italiji. Kruhu bodo pridelili polovico krompirja. Potop italijanskega transportnega parnika »Minas«. Lugano, 24. feb. (K. u.) »Agenzia Štefani« danes potrjuje potop italijanskega transportnega parnika »Minas«. Poroča, da se je parnik odpeljal 13. t. m. v Solun; torpediran je bil 15. t. m. 160 milj zahodno rti Mataplan brez svarila. Del čet je bil rešen. i. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. februarja. Uradno: Severnozahodno Tartarskega prelnza je sovražnik po 7. ur traja'oči pripravi s topovi napadel. Začasno je bil vdrl v naše jarke, a so ga Davi s t»ro*'t!*\nadom popolnoma vrili. Sicer ivč va?ne<*a. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 24. februarja. Uradno: Straže so streljale na obeh straneh Sv. Jurija izliva Donave vzhodno Tulce. Blizu Sereta so odbile naše čete s streljanjem dve ruski stotnij', ki sta poizkušali prodirati. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. febr. Veliki glavni stan; Ob strogem mrazu nobenih posebnih dogodkov, Berlin, 25. februarja. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa L c o o o ! d a Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V Tatarskem prelazu v severnih gozdnih Karpatih se je iralovil nauad Rusov. Pri vojni skupini maršala nI, Mackensena in na macedonsVem bojišču se položaj ni izoremenil; delovalo se jc le nekoliko »a predpolju. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 22. februarja. Zahodno boiišče: Streljanje med poizvedovalnimi oddelki. Rumunsko bojišče: Po pripravi s topovi so goste sovražne čete poizkušale napasti naše postojanke pri Domi Vatri. Naš ogenj jih je zadržal 300 korakov pred našimi postojankami. Ko je postalo temno, so dosegle sovražne čete zopet svoje iz-padne jarke. Na ostalih bojiščih običajni medsebojni ogenj poizvedovalcev, ki je bil severno Brajle ugoden za nas. Mraz na vzhodnem bojišču, Berlin, 25. febr. Uradno: Na vzhodni borni črti je padel mraz ponoči do 20 stopinj. Ob Seretu so divjali snežni viharji. Ministrski svet pri carju. Basei, 25. febr. Petrograjska brzojavna agencija poroča, da se je pod predsedstvom caria !n v navzočnosti Sazonova v Carskem Selu vršil ministrski svet. Ministri so carju podrobno poročali o vojaškem in političnem položaju. Duma nasprotna miru. »Lokalanzeigerjev« dopisnik poroča, da se ruska skrajna desnica odločno zavzema za mir in da smatra večino dume za nasprotnico miru, ker jo vodi klika, kateri vojska dela dobičke in da zato zahteva, naj se duma razpusti. Radi Poljakov. Kodam, 25. februarja. Iz Petrograda poročajo: Stranka kadetov je v nevarnosti, da se bo radi poljskega vprašanja raz-b'la. Velika manjšina v strankinem vodstvu in frakcija v dumi jc odločno za to, dao se priznajo pohske zahteve po zunanji in notranji samostojnosti, medtem ko hoče večina dovoliti Poljakom samo notranjo samoupravo. Suhomlinova žena aretirana. »Ruskaja Volja« poroča, da jc aretirana žena bivšega ruskega vojnega ministra Suhomlinova. Oblasti so ji dovo!i'e, da sme biti zaprta v svojem stanovanju, potem ko je položila kavcijo 100.000 rubljev. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 24. febr. Uradno: Slab topovski ogenj na celi bojni črti. Praske med patrul!ami pri Bitolju, ki so ugodno za nas izpadle. No Mm 8o Mm. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. febr. Veliki glavni stan; Ogenj z morja na grške kraje vzhodno Strtimc smo vračali z uspešnim obstreljevanjem ladij in angleških postojank. Lugano, 24. februarja. (Kor. urad.) »Corriere della sera« objavlja po pariški cenzuri popolnoma črtano poročilo o težkih nemirih v pirejskem pristanišču proti zapori. Vlada je voditelje nemirov zaprla, ker bi bil sicer sporazum zasedel Atene. M velim mm sa zeiioa NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24, febr. Veliki glavni stan: V ovinku Wytschaete je bi! topovski bej živahen. Na bojni črti Artois smo odbil1 angleške poizvedovalne oddelke. Pri Somme so Angleži zasedli nekaj blatnih delov naših postojank, ki snio jih bili popustili, Francozi so v Chimpatfn! napadli zve"er in ponoči črte, k< smo "jih bifi mi pridobii1 15. febr. južno Rbonta. Na za-padnem bregu Mose je vdrl sovražni oddelek severozahodno Avocourta v neki naš prednji jare't. S takojšn im profeun-kom sibo jarek izčistiii in nekaj sovražnikov uDiisseldorfer Gerer?l-anzciger« med drugim: Računati se mora, da bodo Angleži zaplenjali in kupovali nevtralne ladje in gradili nove. Prva dva načina bosta kmalu izčrpana; nove zgradbe so mogoče, dokler bo dohaialo dovolj rude in premoga. Prezreti se ne sme, da Angliji manjka gozdov. Če ne bo lesa iz inozemstva, ne bo mogoče kopati premoga. Brez premoga pa ji ni mogoča vojska, kakor tudi ne brez žita. Podvodni čolni pa za dovoz blaga v velikih množinah ne zadoščajo. Sestreljen francoski zrakoplov. Berlin, 25. febr. (K. u.) Wo'lffov urad poroča: V noči na 24. febr. smo z obrambnim ognjem sestrelili francoski vodi'i vi zrakoplov. Padel ie na tla pri \V6lferdin-. gen zahodno od Saargemiinde. Pri padcu je eksolodTala municija, katero ;e vozil seboj. Vsa posadka, 14 mož, je mrtva. Francoski senat zahteva pojasnil o letalni službi in o hrambi proti podmorskim čolnom. Bern, 24. februarja. (Kor. ur.) »Petit Parisien« poroča: Armadni in mornariški odsek senata sta v skupni seji sklenila zahtevat1, naj vlada pojasni vprašanja o letalni službi in o brambi proti podmorskim čolnom. Briandov poraz v irancofki zbornici. Bern, 24. feb. (K. u.) V včerajšnji seji jc francoska zbornica proti volji vlade s 360. proti 114. glasovi odklonila Tausudov predlog, po katerem naj bi se odpustili poljedelci 10. marca domov, in sklenila s 426. proti 2 glasovoma, naj se poljedelci letnikov 1888—1889 izpuste iz bojne črte ^reti 1., iz delavnic pa pred 10. marcem., Ome;itev prometa na Francoskem. 1 Curih, 25. febr. Od danes naprej odpade v francoskih voznih redih nadaljnih' 735 vlakov. snjii 6000 iemnopolruih vojakov zmrznilo na zahodnem bojišču. Berlin. »Strassburger Post:: poroča, da je v zadnjih treh tednih zmrznilo na zahodnem bojišču 6000 vojakov domačinov iz severne Afrike. Nravne razmere v Londonu. Iz Haaga poročajo, da se londonski listi bridko pritožujejo nad razuzdanostjo v Londonu. V »Times« priobčuje Conan Doy!e pismo, kjer pravi, d?, so postale razmere take, da more pomagati samo naj-krepkejše sredstvo. Priporoča, naj se izda zakon, ki pooblašča policijo, da internira vse notorične prostitutke in zvodnike ter vse »nevarne ženske«; pripor naj traja še šest mesecev po vojni. Anglija si nakopava najtežjo odgovornost nasproti kolonijam, ki jo bodo očitaje vprašale: »Kako si skrbela za mlade ljudi, ki smo ti jih poslali na pomoč?« Stavkujoči Kitajci v francoskih municij-skih tvornicah. Genf, 24. februarja. »Matin« poroča iz Periguesea: V municijskih delavnicah stavkajo vsi kitajski delavci. Vojaki so zaprli 5 voditeljev stavke. Poletni čas na Angleškem je priporočala parlamentarna komisija soglasno. Nova easiislva nog ezev proti Ircem. Genf, 24. februarja. »Matin« poroča kratko o aretacijah Sinn Feinerjcv radi veleizdaje. »Eclair« poroča: Carson bo nastopil z najostrejšimi nasilstvi proti Irski, ker je konec dosedanje velikodušnosti Angleške. Rotterdam, 23. februarja. (Kor. urad.) »Niemve Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona, da so predsednika Gaelic League v Ministru Peadarja 0'Hannrachina zaprli na povelje vojaških oblasti. Zaprli so tudi pet mladih ljudi. Aretirance so izgnali. Pruski vojni min sfer o peni mm iileozivi. Pruski vojni min-ster general pl. Stein »« prepustil budimpeštanskem listu »Mla- r da Evropa« članek, ki izvaja: Otvoril sem bitko pri Somme. Moj zbor je namreč napadla cela angleška armada med neprestanim bobnečim ognjem in napadi s plinom, ki so trajali do konca julija. Proti takim napadom sem razpolagal le s petimi divizijami, a kljub temu sovražnik ni prebil. Na pomladansko ofenzivo smo se pripravili velikopotezno. Naj pride, kar hoče, nemška bojna črta bo pripravljena. V bitki pri Somme so je pokazalo, da se lahko z enim topom izstreli veliko več streliva, kakor so kdajkoli prej pričakovali. Sovražnik naj ne upa, da bo prodrl na zahodu. Nemškemu vojaškemu duhu je dolgi počitek na zahodu zoprn. Na premikalno vojsko se mora vedno stremiti. Premikalna vojska na zahodu bi mi ugajala, a na njo ne upajmo, ker se Angleži in Francozi vestno in metodično ogibajo vsemu, kar bi bilo pre-mikalni vojski podobno. Če mislijo naši sovražniki, da je Nemčija s svojimi rezervami pri kraju, in se na to zanašajo, bodo razočarani. Pri nas ni bilo potrebno in tudi v bodoče ne bomo zvišali starostne meje. Delamo v najboljšem stiku skupno z avstrijskim, turškim in z bolgarskim vojnim ministrstvom. S popolno pravico lahko govorimo o enotnosti organizacije za bojno črto, ki popolnoma odgovarja bojni črti. Primera, da sc Nemčija izpreminja v moderno Šparto, ki vidi le boj pred seboj, šepa v več ozirih. Svoje zanimanje bomo v bodočnosti samoobsebi umljivo ravno tako kot prej zopet oosvetili umetnosti in vedi. Zdaj vlada še Mars, a to ne bo večno trajalo. Razno poročil Osrednje velesile bodo spoštovale papeževo zastavo. Geni, 25. feb. »Matin« poroča: Pogajanja apostolske stolice z osrednjima velesilama o spoštovanju papeževe zastave so uspela. Novi nuncij bo zato v Peru odpotoval. Potopljene ladje. Berlin, 25. februarja. (K. u.) Pariški listi poročajo iz Le Havre: Vsled goste megle sta se angleški poštni parnik »Nora Western Miller« (6504 tonej in norveški parnik »Snetoppen« potopila. Nadalje se poroča o potopitvi švedskega parnika »Manningham« (1938 ton) in francoske ladje »St. Sauver«. Španske ladjedelnice počivajo. Geni, 25. ieb. »Temps ■ poroča iz Madrida: Ladjedelnici v Ferrolu so odpustile 3000 delavcev, ker zaradi zapore ni dela. Poklonitev ententinih zastav. Rim, 24. februarja. (Kor. ur.) »Gior-nale d' Italia« poroča: Dne 11. marca se bodo v svetišču Paray-le-Monial pri Lyonu sešla zastopstva vseh 11 zveznih držav, da polože na oltar presv. Srca zastave štiri-soorazuma. Angleško zastopništvo bo vodil kardinal Bourne, belgijsko msgr, Depi-olge, rumunsko princ Ghika, italijansko msgr. Pini. Portugalska topničarka ponesrečila. Rim, 23. v-A.genzia Štefani« poroča: Portugalska topničarka »Tejo« je uničena. Počil je kotel. Mrtve so štiri, ranjenih 7 oseb; eno osebo pogrešajo, Spor med socialisti sporazuma. Lugano, 24. feb. »Corriere della Sera« beleži, da se pojavljajo med italijanskimi socialisti vedno večja nesoglasja. Obe parlamentarni socialistični skupini sta danes ločeni zborovali. Oficielni socialisti hočejo za vsako ceno odstraniti disidente od udeležbe na pariškem kongresu. Bolgarski kralj se je v spremstvu svojih štirih otrok vrnil v Sofijo. Ujeti Poljaki v Bolgariji. >Glo,s Stolicy« poroča, da so ruski državljani poljske narodnosti poslali bolgarski vladi izjavo, v kateri se odrekajo ruskega državljanstva. Nato so jim izročili listine, na katerih temelju se ti priznajo za državljane kraljevine Poljske, — Ruski ujetniki poljske narodnosti dobe v kratkem dovoljenje, da se povrnejo v domovino. Poljski državni svet je že obveščen o njihovi vrnitvi, Turčija zahteva svoje zaplenjene topove, »Poli, Korr.« poroča, da je turška vlada izrazila željo dunajski vladi, da bi ji izročila iz Črncgore vse topove, ki so jih bili vzeli Črnogorci v prešnjih vojskah. Avstrijska vlada na to še ni odgovorila. VojašKe vesli. -f- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 70. pp. Karel Žurek. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rdečem traku z meči jc dobil vojni kurat Ciril Kan-dut, pri neki pehotni diviziji. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 7 pp. Vencel Moč, poročnik 28. polj. havb. p. Stanislav Javornik in nadporočnik 418, črnovoj, ela_p. bat, Rudolf Kren, — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila višji zdravnik 75. pp. dr. Ernest Tratnik in nadporočnik Marko Vidovič, pri kontu-mačni bolnišnici v Trstu, — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 17, pp. Miroslav Nagele. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil pešec 87. pp. Rajniš Ivan, — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. narednik 87. pp. Vihar Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: podlovec 2. p. tir. ces. lovcev Kamnikar Josip, pešec 87 pp. Vojsk Franc lovci 2. p. tir. ces, lovcev Zupančič Andrej, Prskavec Anton in Ulčnik Mihael. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: ognjičar 32. polj. top, p. Pintar Avgust, rač. podčastnik 13. polj. havb. Krajnc Ivan, nadlovec 8. polj. lov. bat. Prilesnik Josip. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: pešec 72. pp. Konečnik Iv.; desetnik Lekan Franc in topničar Žurek Franc, oba pri 25. polj. havb. p.; desetnik 3. tren. div. Čeme Josip; dragonca 5. dra-gonskega p. Prunk Alojzij in Kostajnšek Simon; predmojstra 29. težkega polj, top. p. Ogrizek Simon in Doltar Ivan; četovodja 7. trd. top. p. Zupan Valentin. • * * »Podčastniški list.« Prijatelj mi je prinesel slovensko izdajo »Unteroffizierszeit-ung^, ki izhaja od 1. januarja 1917 v založništvu Seidcl in sin na Dunaiu in ki se giblje v zmernih meiah poljudnih člankov; vidi se, da hoče biti neusiljiv razkazovalec v svetu, prinaša micijska ko-misiia razdeljevala naslednja živila: koruzna moka po 80 vin. kg, pol kg za osebo; testenine 00 1 K 76 vin. kg, kg; suhe s'ive po 3 K 60 vin. kf, V4 kg; c'korijn po 4 I< -40 vin. kg, 20 dleg; s'aniki po 1 K 7,0 vin. kos; čokoleda po 20 I< kg, Vx kg; bela meka za kuho po 1 K kg, 20 dkg; jajca po 22 vin. 1 za osebo; špeh po 10 K 08 vin. 12 dkg; kislo zelie po 88 vin. kg; rnzen tega orimerno količino polenovke ali nasoljenih sardel. Dnevne novice. Umrl je Č. g. župnik Fr, šparovec v KraSnji dne 24, febr. in bo pokopan dne 27. febr. Rojen je bi v Dupljah 5. seot, 1877., v mašnika je bil posvečen 24. julija 1901. Služboval je kot kapelan v Spodnji Idriji, Moravčah in Vrhnolju in nazadne kot župfrik v Krašnji. Naj v miru počiva! — Vrl slovenski Ictalec. Prekmurske »Novine« poročajo: Hozian Štef?.n, štabni narednik, doma iz Dol. Lendave, ic debli od lista »Est« za svoje junaštvo 2000 K v dar. Obdarovanih je bilo v celi državi šest letalcev in eden izmed teh je Slovenec. Hozjan je dobil doslej naslednja odlikovanja: zlato, tri velike srebrne, malo srebrno in bronasto svetimo. Njegov oče je vrl razširjevalec naših sNovin« v Dolnji Lendavi. Slava! -j- »Carigrad« ne d« pokoja »Štajercu«, »Grazer Tagblattu«, »Deutsche Wacht« in morda še kakemu drugemu nemškemu tovarišu z enako globokim znanjem. Pravijo, da se jim čudno zdi, čemu vendar Slovenci, Čehi in drugi Slovani še vedno na-zivljejo turško prestolnico »Carigrad«, ko je zdaj vendar jasno, da ruski car nikdar tja ns oride. Rabili naj bi rKonstantincpel« a'i »Stambul«. Nemški gospodje torej mi-sl'jo, c'a slovanski »Carigrad« namiguje na ruske aspiracije po kra'iici Bospora. Stvar je pa malo drugačna. Turški sultani se smatrajo za naslednike vzhodjiorimskih cesarjev ter si prilaščajo nj'h riaslov, ki slove v grščina ka;sar, v latinščini pa cae-sar. Odtod tudi slovansko ime Carigrad, Turški »Stambul« pa tudi ni nič drugega nego okrajšani grški »Konstantinopel« — ali namigujejo s tem Turki, da zasede Carigrad kak Konstantin? — Petkrat odlikovan obme'ni Slovenec. Naš prijatelj Josip Zakonjšek nam piše z bojišča: Soet smo imeli pri 47. pešpol-ku (7. stotniji) posebno slavnost. Odlikovan ic bil četovodja Jožef Herič, doma iz Št. Ilja v Slov. goricah. Dobil jc za svojo hrabrost pred sovražnikom veliko srebrno kolaino. Bil je že prej dvakrat z malo in obakrat bronasto kolajno odlikovan. Res len zgled za slovenske fante! Herič ima sedai že oetero odlikovanj. — Is ljudskošolske službe. Za provi-zorično učiteljico v Dobrempolju je imenovana Marija Maurin, za provizorično učiteljico v Zagorju Marija Hauptmann, ?a su-plentinjo v Toplicah Marija Jakil, za provizorično učiteljico v Žažarju Mar. Prezelj. — Plaz zemlje se je utrgal v precej velikem obsegu na Zlomu pri Št, Rupertu. Podrl je eno hišo in podsul 2 ženski; ena je bila takoj mrtva, druga je težko poškodovana. Posestvo je last g. svetnika J e n -č i č a iz Ljubljane. — Smrtna kosa. Umrl je 16. t. mes. v Šturijah pri Vipavi g. Henrik Kostnaofl v starosti 73 let, oče g, faktorja Kostnapfla, ki ie sedai Dri vojakih. Niše iskreno soža- |je! — Umrl je v dunajski blaznici hjvši vseučiliški profesor na polikliniki na Dunaju dr. Viljem Winternitz. — Umrl je v Zgor. Bitnju pri Kranju posestnik Ivan Eržen, star 76 let. — Umrl je v bolnišnici v Gradcu posestnik na Gornji Ložnici pri Žalcu Leopold Antloga, star 42 let. — Na Sladki gori pri Šmarju je umrl 84letni Andrej Zdolšek, brat č. g. župnika duh. svet, Fr. Zdolška, — V Mariboru je umrl vpo-kojeni železničar Jožef Herman. — Umrl ie v Celju pešec 87. pešpolka Fr. Bekošek. — Poročnik Iko Jelovič, senior. »Do-magoja, je bil ranjen v prsa. Nahaja se v ljubljanskem »Marijanišču«. Damski komite pomožne akcije »Rdečega križa« v Št. Vidu pri Vipavi je priredil dno 10. februarja t. 1. s sodelovanjem tukajšnjo garnizijo koncert v vojaške dobrodelne namene. Največje zasluge za sijajni uspeh glasbenega večera so si pridobili: solopev-ka gdč. Klementina Hrovatin iz Ljubljane, vojaški kvartet na lok in mešani zbor. Burni aplavz je tudi žela ve-seloigra-enodeianka. Od čistega zneska se je izročilo 1000 K »Soškemu skladu«, 166 K pa po c. kr. vojnem vikari-jatu »vojaškim domovom na fronti«. Bnnjahišfki proces zaradi izdaje države v Sarajevu, Pred vrhovnim sodiščem v Sarajevu jc bila sodna razprava proti dr. Savi Ljrbibratiču, nekdanjemu zastomiiku enarhijskega sveta in medicincu Juriju Ostojiču. ki sta bila ooroščena v Banja-luki. Tožitelj je bil državni višji pravdnik dr. Konig, branila sta ju pa odvetnika dr, D. Dimovič in dr. Andrič, Najorej je dr. Dimovič uložil Drotest, ker je bil dr. Konig tudi tožitelj pri razpravi v Banjaluki, zaradi tetfa ne more biti tudi prj tej razpravi. Sbdišče je ta protest odklonilo. Dr. Ljubibratič in Ostoiič se soominjala v dnevniku stotnika Kostc Todoroviča. Sodišče je razveljavilo razsodbo v Banjiluki, a celo zadevo izročilo vojnemu sodišču v Sarajevu. — Na Vačah pri Medvodah se je ustrelil neki vojak. Vzrok pijača. — Ponesrečil je pri napravljanju drvi. Martin Gunžar, doma iz Šerova, občina Šmarje pri Jelšah. Bil je vzoren kot človek in vojak ter med tovariši sološno priljubljen. Ko je bil lani na kratkem dopustu, si je štel v posebno srečo, da je pri procesiji nosil nebo. Oče in mati sta že visoko v letih; v vojno sta poslala štiri sinove in se trudita sedaj z velikim posestvom sama z edino hčerjo. Bog ju tolaži ob bridki izgubi in jima vrni zdrave vsaj ostale sinove. — E. Drčar. — Usmiljenja vredni ljudje. Dne 23. februarja je Dogorela v Starem logu kaiža I. Jonketa. Ogenj je prišel iz peči. Ženica |e vrgla skozi okno bolnega moža in otroka in tako rešila le življenje svoje in svojih, sicer ji je vse pogorelo. — Otroci in užigalice. Te dni so ostali otroci posestnice Marije Ložar na Ježici nekaj časa brez nadzorstva. Našli so uži-galice in se ž njimi igrali, pri čemer se je dveletni Ceciliji užgala obleka ter je dobila take opekline, da je v nekaj urah umrla. — Podobna nesreča se je prioetila dveinpolletni hčerki posestnice Iv. Stem-berger v Jablanici, okraj II, Bistrica. LMiansfce novice. — Pohvalno priznanje vojaškega poveljstva v Gradcu je prejel nadporočnik Ivan P e r 1 e s 27. pp-, za skoraj enoletno izvrstno službovanje pri upravi sirotinske-ga in vdovskega zaklada graškega vojaškega poveljstva. lj Odlikovanje po smrti. Na bojišču padlemu nadporočniku 15. pp. ^ Viktorju P o č k a r , edinemu sinu vpok. ljubljanskega poštnega poduradnika Ivana Poč-karja, je bil po smrti podeljen zlati zaslužni križec. III. razreda z vojno dekoracijo. lj Prvi zvončki. Na ljubljanskem Gradu so bili včeraj utrgani prvi letošnji zvončki. lj Izgubilo se je nekaj papirnatega denarja na potu od frančiškanskega mostu do Kopitarjevih ulic. Pošteni najditelj naj odda znesek v upravi našega lista. lj Našla se je denarnica z malo vsoto denarja. Dobi se v hiši Miklošičeva cesta št. 4/II, pri »Štefanu«. lj Brezimnih dopisov ne moremo pri-občevati. Kdor uredništvu ne zaupa svojega imena, takemu tudi mi ne moremo na slepo ceho zaupati. Gospodarske beležke. Cesar in pomanjkanje premoga. »Streffleurs Militarblatt« prinaša naslednji odlok vojnega ministrstva z dne 10. t. m.: Cesar je izdal strogo povelje, naj se v večjih garnizijskih krajih dajo na razpola-o vojaški tovorni avtomobili, vozil^i in onji, da se na uspešen način odpomore pomanjkanju premoga. Če bi cesar izvedel, da se razpoložljiva prevozna sredstva ali konji niso uporabili za ukazani namen, bo krivec naistrožje kaznovan, — Naročitve na modro galico. Kmetijska družba nuino oozivlie vse naročitve in denar za modro galico poslati najkasneje do 1. marca t. !., kajti le do tega roka naznanjena naročila jamči družba v polni meri pravočasno izvršiti. — Varstvo podnajemnikov. Neki gra-ški sodnik je razsodil, da nova naredba proti zvišanju najemnine za stanovanja in obrtne prostore ne velja tudi za podnajemnike. Drugi sodnik pa je razsodil, da vži-vajo to varstvo tudi podnajemniki, ker naredba hoče ščititi sploh najemnike. To je razvidno iz čl. 1. in § 2. odstavek 3., kjer je določeno, da se sme podnajemniku najemnina zvišati le v toliko, v kolikor je zvišana glavnemu najemniku. Tudi za podnajemnika velja načelo, da se mu sme odpovedati le iz važnih vzrokov. Narod in dojenčki. Nemški narodni svet na Češkem je ustanovil poseben odbor za oskrbo dojenčkov. Dne 13. maja pri-: redijo po vsem Češkem dan cesarice Marije Teiezije zbirko za dojence. Ponovno podraženje tobaka in tobačnih izdelkov na Ogrskem. »8-orai Ujsag« izve, da se podraže s 1, marcem vsi tobačni izdelki kakor tudi tobak za 20 do 25^. Izkaznice za čaj uvedejo na Ogrskem. Za vsako osebo se določi na mesec dve in pol deke čaja. — Davek na puške uvedejo na Hrvatskem. Finančno ravnateljstvo v Zagrebu je izdalo poziv, da mora vsak civilni prebivalec, ki ima puško, javili to oblasti in navesti, je-li eno- a!i dvocevna. Davek utegne priti v veljavo julija t. 1. Izvoz dalmatinskega vina dovoljen. Dalmatinsko namestništvo je dovolilo izvoz vina. Izvoz je dovoljen tudi na Ogrsko, toda 'e z dovoljen«cm namestništva. Dalmatinska vina in olivno olje. Sla-vija, trgovačko-gospodarska poslovnica v Zadru, je dobila izvezno dovoljenje za dalmatinska vina. Olivno olje more dobavljati samo v izmenjavi za fižol, ješorenjček, koruzo, tarhonja, testenine in podobno. Interesente, ki imajo zanimanje za to blago, opozarjamo, da jc treba nujno pobrigati se za to blago in stopiti v zvezo z navedeno organizacijo. Navedena organizacija potrebuje tudi ponudbe za velike množine kislega zelja in kisle repe. Nadalje ima interes za les, orehe, jabolka. Petrolej v Zagrebu. V petek je v Zagreb došel vagon petroleja. Trgovci so ga prodali po 74 vinarjev liter. Ob 6. uri zvečer zamrle trgovire, Vojaško poveljstvo v Hamburgu je odredilo, da morajo biti trgovine v Hamburgu in AI-toni zaprte ob 6. uri zvečer. Izvzete so trgovine z jestvinami in lekarne. Prevoz avstrijskega lesa skozi Nemčijo na Nizozemsko in v Skandinavijo, Glasom pogodbe, sklenjene z nemško vlado, glede dovoljenja za prevoz lesa iz Avstro-Ogrske preko Nemčije na Nizozemsko in v skandinavske države so v splošnem dovoljene sledeče vrste lesa: Hrastov in bukov les, brzojavni drogovi, švelarji brez ozira na vrsto lesa, les za urnir, cela debla in rezani les za najfinejša mizarska dela, rezani les za zapiralne stene (Spund-bohlen) čez 100 mm, dalje dolgi in okrogli les, ki je bil posekan do vštetega poletja 1915 in končno ks za gradnjo ladij v dolgosti čez 10 m. Da se pri takih pošiljatvah izogne vsakoršnim nadaljnim neprilikam pri vstopu, na nemška carinska tla, sta se obe vladi dogovorili, da se pri pošiljatvah dolgega in okroglega lesa v dokaz, da je bil les res posekan do poletja 1915, mora priložiti vsakemu voznemu listu posebno spričevalo gozdarskega urada. V dokaz, da gre za cela debla in pa za rezani les za najfinejša mizarska dela, pa zagošča, če se na voznem listu naredi tozadevno potrdilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice, ali pa zapriseženega izvedenca. Tudi to potrdilo mora biti za vsako pošiljatev po-sebe napravljeno ozir. pridodejano. Označena gozdarsko-uradna potrdila izdaje gozdarsko tehnično osobje pri političnih oblastvih in sicer na vsakokratno zaprosilo tako-lc: 1.) Za politična okraj Postojna c, kr. okr. gozdarsko nadzorništvo v Postojni. 2.) Za politične okraje Ljubliana mesto, Ljubljana okolica, Kočevje, Radovljica in Kranj c. kr. okrajno gozdarsko nadzorništvo Ljubljana I, (deželna vlada). 3.) Za politične okraje Logatec, Litija in Kamnik c. kr. okrajno gozdarsko nadzorništvo Ljubljana II. (deželna vlada). 4.) Za politične okraje Krško, Novo mesto in Črnomelj c. kr. okrajno gozdarsko nadzorništvo Novo mesto v Ljubljani (deželna vlada). Uporabljanje numosinih znamk na tiskovinah v inozemstvo razven Nemčije. Nujnostne znamke po 2 vin, in 5 vin, na časopisnih pošiljkah v inozemstvo razven Nemčije so neveljavne. Take pošiljke, ki so opremljene z eno ali več nujnostnih znamk, se torej smatrajo za nefrankovanc in se ne odpremijo dalje. Nasprotno se take pošiljke, na katerih se nahajajo razven nujnostnih znamk tudi nezadostne pisemske znamke, smatrajo za delomično fran-kovane. — Hišni posestnik, ki zniža najemnino. Zagrebški listi poročajo o nekem hišnem posestniku v Zagrebu, ki je pisal svojim strankam, da jim za čas vojne zniža najemnino. Obljublja, da bo najemnino še znižal, ako bo draginja še večja. Srečni nje- govi najemniki, srečen pa tudi hišni posestnik, ki mu tako velikodušnost premoženjske razmere dopuščajo. — Promet zavitkov na Ogrsko. Pred dnevi naznanjena omejitev prometa zavitkov na Ogrsko na potrebne zavitke, vojno-poštne zavitke, zavitke s kvasom in denarne pošiljke, je sedaj odpravljena. — Pegasti legar se je pojavil v Sarajevu. Obolelo je že več oseb. — Poraba premogovega prahu. Premogov prah, ki ostaja po vseh drvarnicah, se da koristno porabiti na ta način, da se zmoči, spravi v papirne vrečice in v teh vrečicah potem polaga na žrjavico, kjer lepo zgori kakor stisnjen premog. Na univerzi v Halle je vpisanih 279 kmetovalcev. Od teh je nemških državljanov 201, drugih 78. Faktično jih posluša predavanje samo 30, drugi so v vojni službi. Štiri milijone pudov mesa pod milim nebom. Kakor poroča »Ruskoje Slovo« iz Tomskega v Sibiriji, leži na sibirskih železniških postajah med Semipalatinskim in Bilskim štiri milijone pudov (pud = 16-38 kg) mesa pod milim nebom. Odpraviti ga ni mogoče, ker je promet jako omejen, bržkone vsled velikih žametov. Meso ni nasoljeno in se je bati, da se bo pokvarilo, kakor hitro nastopi južno vreme. Da bi se tu nakopičeno meso odpravilo, bi bilo treba najmanj 5000 vagonov. Krompirja ni hotel prodati. Neki kmet v saargemundskem okrožju se je branil prodati neki revni ženi krompirja, clasi ga je imel preko lastne potrebe; obsojen je bil radi tega na štiri mesece jC'2e. Mesto krompirja smejo primešavati v Nemčiji pri peki rženega kruha tudi peso izvzemši sladkorne pese, katere primeša-vanje je prepovedano, V podporo gališkim kmetovalcem je dovolila vlada gališkemu kreditnemu zavodu 3 milijone kron kot nekak predujem za izdajanje vojnih posojil gori omenjenim. 1 flopusl! Noč je legla na tužno zemljo. Z morja, z Jadranskega, se je dvignila gosta megla, se valila dalje in dalje in se potuhnjeno priplazila gori v naše postojanke. Zavila nas je v svoj mokri mrzli plašč, ki ie tako neprijeten in nezdrav. Tovariš je komaj razločil, kje stoji njegov sosed, njega ni spoznal, videl je samo temno senco, ki pa ni bila senca. Vse je tiho, vse mirno, človeku se zdi, da ni več živega gorja, cla le narava žaluje za padlimi žrtvami. Mir... Bil je boj krvav, grmelo, bobnelo, treskalo .je, da so se tresli groze kraški skalnati orjaki. Pred nekaj urami. — In zdaj? Niti ihtenja, stokanja se ne sliši, vse .je zavito v grobni molk. Prišla je smrt in je zopet odšla in ko je ni bilo več, je bilo vsega konec — tudi tihih solz. Sempatja prodre megleno temo mrkel, trepetajoč svit svetlobnih raket — sveti nekaj trenutkov, potem počasi pada in ugasne. Zdi se, kakor cla bi zemlja prižgala za vsakega, ki jo ie poškropil s krvjo, lučico spomina, ki pa je kratek, kakor je bilo kratko pokojnikovo življenje. Mir, tema, žalost ... Žalostna slika, ki je nc more naslikati čopič, ne opisa!i pero, a resnična, katere žalost more čutiti srce. »Štefan!« »Kaj je?« sc tiho odzove Kačičnik. »Te zebe?« »Kaj bi me ne. Saj je mraz, da bi mi skoraj želodec zamrznil. Tako težko še nikdar nisem čakal kuharja kot danes. Bog ve, kaj bo prinesel, kavo ali čaj. »Meni bi bil ljubši čaj kot vedno tista črna voda.« »Vseeno je, samo da bi bilo še toplo, da bi se nekoliko pogrel. Ta vražja megla!« Ko sta se Jevšenak in Kačičnik tako šepetaje pogovarjala, se zasujejo v daljavi počasni previdni koraki. »Aha, že gre naš pane kuhar s svojo pijačo.« »Čaaj, čaa}, čaaj---« se širi iz ust do ust in veselo poročilo pride do naših dveh prijateljev. »Glej, glej, danes imam pa srečo, želja se mi jc izpolnila, čaj je tu.« Ne mine deset, minut, ko jo prlma-ha kuhar Volanck ter da Kačičniku, kar je Kačičnikovega, Jevšenaku, kar je Jevšenakovega, každemu jednu lžici čaja a polovici chleba. Ni bilo dosti, a zadostovalo je skromnim željam skromnežev. Začelo sc je polagoma svitatl. Solnce je vzhajalo tam daleč nekje na vzhodnem nebu. Vstajalo je solnce, ki ga oko ni videlo, solnce, ki smo ga le čutili. Videli nismo luči življenja, tudi njenih zlatih žarkov ne, pokrivala nas jo gosta megla. »Solnce bodi!« jc rekel Gospod in solnce je svetilo----- »Pridi svetla luč!« smo prosili, pa ni je bilo. In zgodilo se je, kar je moralo priti, duša ie postala otožna, žalostna. Prišlo je jutro, prišel je Klun ter izmepjal može. Eni v službo, drugi k počitku, ti v barake oni v jarek, to jo kolesje, ki teče že leto in dan, pa se ne izteče. Mnogo jih gre gori, včasih se vrnejo vsi, mnogokrat jih ostane za vefno na gori trpljenja mnogo, mnogo. Kdor gre gori in se vrne, je vesel, kdor gre gori, a ga doli prineso, je žalosten, reven, kdor gre gori in se ne vrne, je, upajmo, srečen v večnem bratstvu, svoboden v gloriji slave. Naša znanca sla bila vesela, ker sta se srečno vrnila z gole gore v globoko dolino. Trudna, zmučena sta prišla reveža, saj sta nocoj prestala precej mraza. Odložila sta šila in koipta ter legla k zasluženemu počitku. Zasmrčal je Kačičnik, zasanjal jc Jevšenak, ko vstopi v spalni salon sam signor capo-rale Klun, jezeč se: »Oštija! Ta dva bosta še vojsko prespala. Meni nič, tebi nič, sc vleže spat, medtem ko ga iščejo v pisarni. Halo, vstanita in pojta z menoj !« Enega je sunil v rebra, drugega v bedra in dosegel je uspeh. Hočeš, nočeš, poslušna povelju sta šla v pisarno — k popisovanju. Popisa obeh sta se škoro enako glaila. Saj sta si podobna kot brat bratu, samo da ima eden nekoliko debelejši pisker, kakor imenuje Kačičnik svojo pohlevno glavo. Dobila s!a »urlavbarski pos« in ko se jima je naznanilo, da zvečer že lahko odideta, bi kmalu zavriskala od veselja. Danes je preteklo leto dni, kar se nahajata v bojni črti, hvala Bogu, še vedno zdrava in dobre volje. Leto dni, kar nist a videla domačih gora, kar nista dihala jasnega, čistega zraka. Živela sta v trpljenju, samozatajevanju in v upanju, a to upanje je bilo majhno kot je majhna iskrica. Pa dasiravno trudapoln, nevaren, je ta čas vendar hitro pretekel, saj jima jc prinesel mnogo najraznovrstnejših dogodkov. In zdaj, danes zvečer, se bosta podala na dopust, štirinajst dni odpočitka in miru. Torej vendar enkrat po dolgem, dolgem času! Kam? Odgovorila si nista, dvoje osrečenih src, oživelih duš jo čutilo, kam. Domov, nazaj v planinski, nebeški raj! V mislih sta bivala vedno tam pod domačim nebom in te misli se jima bodo kmalu, še danes, uresničile. Oko ne vidi, uho nc sliši, le duša more čutiti sladkost občutkov, ki jih nosijo v srcu oni, ki se vračajo v deželo najslajših spominov. Blagor mu, komur zašije zlato solnce sreče, da vidijo njegove oči deželo miru, blagor mu, kdor more za večno ostati na domafi grudi. Prijatelja sta vzela slovo od tovarišev in to slovo je bilo tako odkritosrčno kot je bilo odkritosrčno njiju veselje. Pozdravi mi očeta, če ga boš kje srečal. Povej mu, da sem še živ in kako se mi godi. Vedno reveža skrbi, kaj jc z menoj. Stori mi to prijaznost, te prav lepo prosim.« »žtefan, ti pojdeš skozi našo vas, bodi mi tako dober, izroči te besede, ki sem jih tu na listek napisal, moji ženi. Kajne da boš to storil in ne boš pozabil.« Vsak je imel kako prošnjo do njiju, vsakemu sta obljubila izpolniti željo, če bo le mogoče. »Ne pozabita na nas, pišita nam kaj!« Segli so Bi v roke, težke in trudne, tovariš je odkrito pogledal v odkriti obraz tovariša, poslovili so se. »Z Bogom! — Srečno! — Na svidenje!« In dva prijatelja sta se po-, dala na pot, veselo pot v domovino. Nagnil se je dan k zatonu, iz dneva jc postala noč. Sveta, blažena noč, ki pelješ dvoje srečnih bitji tja daleč, daleč v dan, kamor si žele vsi, a kamor ne pridejo vsi. Naravo, Kras, pokriva zimska odeja, v naravi je zima, naša popotnika pa čutita v s o. — Slivovka ima 30 do 42% alkohola. 455 3 do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje Ho ll-l, ittiifiR, Me, »šiafflo. Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošijejo! ločno plačilo. — Kulantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les, okrogel in žagan. Pli |KI l! katera je že službovala v trafiki in lotsriii, izurjena tudi v šivanju, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, žeti kakega mesta. Gre tudi na deželo Vstopi lahko takoj. Cenjeno ponudbe na upravništvo „Slovenca'' pod „Poštena". Išče se boljši mizars ki bi bil sposoben delavnico samostojno voditi. Naslov pri upravništvu .Slovenca" pod številko 440. jo najbolj zdrava in tudi najcenejša HT hrana za tiojenčker Dobi se pri lekarnarju Trnkoczjrjn v Ljubi ani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Duna.u v lekarnah Trnkoczy: Scbdnbrun-ncrsirasse 109, Joseist&dterstrasse 25, Rade-ckyplatz i; v Gradcu: Sackstrasso 4. 37 Sprejme se takoj proti dobri plači več « ' VmS?!* \rsf>'' \rrpifSF> poštenih starišev, ne pod 14 let starega, ki je priden in ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma I. Kušlan, Kranj (Gor.). Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13. vrtnars Sprejme se a v z vso oskrbo v hiši. Ravno-tam se sprejme tudi pošteno za domača dela. Plača po dogovoru. Pavel Simenec, vrtnar, Sv. Križ p. Moste pri Ljubljani. Kupi se dobro ohranjen ali nov '182 • i vi* (Kradierlfflller). Ponudbe na Fr. KunCič, Lesce, Gorenjsko. Lepa ospodinja mnogo prijjrani ako si sama prpravi nadomestek jedilnega olia iz Morskega Carag^maftu ki na raznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfineiše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1'30, po pošti poslan K l-50, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je po-popolnoma priprosta iu brez stroškov, jc pridejana vsakemu zavitku. Za pos-kušnjo pošil am tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer sc pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošil,a,o na naslov Mal.