Stev. 82. o Ljubljani, g Četrtek, dne 11. aprila 1901 Velja po poŠti: .vji celo leto naprej K 26"— y.a pol leta „ „ 13' — ?a Četrt leta „ „ 6 50 ■ii en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: :ia celo leto naprej K 20'■— pel leta „ „ 10' — aa četrt leta „ „ 5' — t en mesec „ „ 1'70 .1.3 poSilj. na dom 20 h na mesec. 'Posamezne šlev, 10 h. OVENEC Leto xxxv. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 ,, za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 url popoldne. Uredništvo i' v Kopltar|evlh ulicah St. 2 (vliod Čez ---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se •i* vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slouenskl narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulical - Vsprejema naročnino, reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188 h Stev. 2. — n s e ra t e in Montagnini. Dični prepisovavci iz »Narodovega« uredništva so teden pozneje kakor naš list pricapljali na svojih žurnalistovskih bergljah ter šele zdaj poročajo o Montagninijevih listinah in odkritjih »Cigara«. Seveda ne brez nezgod. Predvčerajšnji uvodnik »Narodov« o Motagniniju je namreč zlasti v zadnjih dveh odstavkih, kjer se opisuje, kakšen »tepec« da je bil prelat Montagnini, prepisan iz dunajske »Zeit« od 8. t. m. Da prevod ni veren, ampak zavit in primerno zasoljen, sc samoobsebi razume, ako se pomisli, da »Narod« v tem oziru vspešno konkurira z rimskim »Asino«. »Narod« svoje prestrašene bravce kar pomaka v kri. Kaj sc .ic našlo vse v Monta-gninijevih listinah! Kaj se ie dokazalo? »Jasno kot beli dan je sedaj dokazano, da jc rimska cerkev kovala hudodelske komplote proti francoski republiki. Cerkev ljubezni in miru je ščuvala nevedne ljudi na upor in na poboje, ccrkev, ki nosi na svoji zastavi podobo izveličarjevo, sc je pehala na vse načine, da bi med Francozi zanetila bratomoren boi, klanje in prelivanje krvi in napela jc vse sile, da bi na Francoskem povzročila revolucijo, upajoč, da s tem prepreči ločitev države od cerkve. Sveta katoliška cerkev jc delala na to, da bi se Francozi med seboj spoprijeli, pobijali in klali.« Za to trditev »Narod« nc doprinaša prav nobenega dokaza. Dokaz zato so n i ii le sledeča dejstva: Montagnini jc poročal v Rim o mišljenju škofov in duhovnikov, klerikalne aristokratke v Lyonu so »morale« izročiti svoj volivni fond v znesku .100.0(10 frankov, Piou-u. kardinal Merry del Val jc naročil pri poslancu Piou-u za papeža sodček ŽKan.ia. To vse je pač tako duhovito, da lahko »Narodova« izvajanja pustimo, na stran in važnost odkritij Montagninijevih listin presojamo nepristransko. Kaj je Montagnini zagrešil? Pri tem moramo v prvi vrsti vpoštevati dvoje: Avtentičnost odkritij »Figara« ni šc dokazana in drugič, odkrila se jc zgolj neoficijalna, privatna korespondenca Montagninijeva ter njegov dnevnik. Sveta stolica ali pa papežev državni tajnik po teli odkritjih, ako so resnična, ni prav nič prizadet. Največja njegova krivda bi bila ta, da je preveč verjel Monta-gninijti, kar pa ni na ukrepe svete stolice glede na Francosko prav nič uplivalo. Izkazala se je pač krivda, pa čisto drugod. Izkazalo se jc, da sedanja organizacija francoskih katoličanov ni prav nič vredna. Mon-tagninija so obdajali katoliški konzervativci starega kopita, ki so mu dopovedavali, da bi se dal Clemenceau morda podkupiti. Saj je Clemenceau bil že pri panamski aferi zelo prizadet in umazan - morda se bo dal pregovoriti za lep denar, da ne bo v zbornici zagovarjal separacijske postave. Ce jc Piou res to mislil in mu jc Montagnini verjel, po- tem jc bila brezdvomno nesrečna in precej neumna misel, kakoršno zmorejo le konzervativci. Francoska ccrkev bo rešena, ako sc podkupi Clemenceau! Ali pa drugi primer: »Liguc des femmes irancaises« »Zveza francoskih žen« je nabrala precejšnjo denarno svoto in jc ta denar hotela pri volitvah porabiti za podporo monarhistovsko - katoliških kandidatov. Te pobožne, ali silno kratko-\ idne in nerazsodne žene niso na noben način hotele podpirati demokratiških ali republi-čanskih katoličanov, ampak zgol inonarhiste, ki bi se v prvi vrsti zavzemali za burbonce, potem seveda za vero in stare plemiške tradicije. Montagnini jc čisto upravičeno delal na to in tudi dosegel, da se jc ta denar porabil tudi za ostale katoliške kandidate. Ta razbitost katoliške organizacije se iz Montagninijevih listin jasno zrcali ■— nov dokaz za to, da sc bodo na Francoskem le tedaj razmere izboljšale, ako bodo katoličani ustanovili demokratiško politiško organizacijo, ki bo krepko posegla v volitve, organizirala ljudstvo, ga izobraževala in zjedinila. Druge stvari, ki sc Montagniniju očitajo, so neosnovane. Poročal jc v Rim o politiškem mišljenju škofov in duhovnikov. V to jc bil skozinskoz upravičen. Tako jc na primer poročal, da .ic znani abbč Leniire fantastiški »reformni katoličan«, koadjutor kardinala Ri-charda, monsignor Amette, da drži baje z vlado, o abbč Gayrandu pa, da pravzaprav ne vč, kaj da je in da sc ga drži še precej gali-kanskili nazorov. To je vse. Dokazuje, da so francoski katoličani sami krivi svojih porazov. Tudi med duhovniki jih jc precej takih, ki ne pojmujejo novega časa, novih potreb in stremljenj in se lovijo za vzori stare burbon-ske Francije, za galikanizmom ali pa za napačno umevanimi modernimi težnjami. Fnega pa sovražniki cerkve niso našli med Monta-gninijevimi listinami, dasi so ravno to iskali: needinosti med francoskimi škofi. na-rad po-po- NAGODBA. Mešetarji. — Vojaške koncesije. Torej na Dunaju so sc zopet pričela godbena pogajanja. Svet jc radoveden in bi izvedel, o čem sc sedaj pravzaprav šc gajamo z Ogri. O tem nas poučujeta dve ročili. Prvo, avstrijsko poluradno poročilo, pravi, da tvori predmet posvetovanj kompleks vseh že prej proučenih vprašanj, o katerih sc bodo sedaj vnovič posvetovali. Rezultat dosedanjih pogajanj bodo ministri resi-mirali in se posvetovali o tem resimeju. To se po naše pravi: Namesto da bi se ministri pogajali in posvetovali dalje o nagodbi, se bodo posvetovali in porazgovarjali o svojih prejšnjih, brezuspešnih pogajanjih. Ministri bi radi svet prepričali, da gredo naprej, v resnici pa stojijo danes ravnotako kakor pred enim mesecem na razpotju in ne morejo dalje. Ogrsko časopisje pa je ix> svoji navadi bolj gostobesedno, lz vseli ogrskih glasov sc da posneti ena vodilna melodija: Na Dunaju hočejo sedaj ogrski ministri doseči, da se skleneta takorekoč dve pogodbi, ena za dobo od leta 1907 do 1917, druga za leto 1917 do 1927. Do leta 1917 sc bodo Ogri v gospodarski skupnosti z nami na stroške tc skupnosti pripravljali in pripravili za svojo gospodarsko neodvisnost, po letu 1917 pa bodo gospodarsko neodvisni, toda oni zahtevajo, d:t jim mi že zdaj tudi zagotovimo, tla jim bomo dovolili po letu 1917 velike carinske ugodnosti in pa prednosti. Tako naj mi sami Ogrom zgradimo iu dogradimo njihovo gospodarsko samostojnost, ker so oni sami za to preslabi. Bolj značilne in važne, kakor vse čenče in marnje o resimejih nagodbenih posvetovanj pa so vojaške zadeve. Schonaich in Jckelfa-lussy sta bifa pri cesarju v avdijenci, in sicer potem, ko se je Jekelfalussy, ogrski honved-ni minister, dolgo posvetoval z Weckerlom. Komaj so listi pisali, da je ta stvar v zvezi z nagodbo, že so jeli uradni krogi na vse krip-Ije dementirati. Danes celo pišejo, da sta bila Schonaich in Jekelfalussy k cesarju pozvana, da poročata o preosnovi generalnega štaba in izboljšanju častniškega avanzmaa. Takih dementijev smo, zlasti kar sc tiče avstrijsko-ogrskih razmer, že navajeni. Morda bodo Ogrom dovolili nekaj vojaških koncesij, ko bo pa prišel čas, da vojni minister to zagovarja pred avstrijsko delegacijo, bo odstopil, kakor svoj čas Pitreich in novi vojni minister, bo obžaloval, kar je stari storil in ostalo bo pri storjenem. Vse tc račune pa bi utegnil prekrižati novi parlament. Upajmo, da jih bo. REFORMA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 10. aprila. Šef generalnega štaba, Konrad pl. Hotzendcrf, izda v kratkem naredbe, ki sc tičejo reorganizacije generalnega štaba, oziroma vojne šole, ki vzgaja šta-bovce. Temeljno načelo teli naredb je to, da se skrči število štabovcev. Dozdaj je pohajalo toliko častnikov vojno šok), da je le tretjina po dokončanih študijah bila prideljena generalnemu štabu. Sedai ustanovijo tri letnike vojne šole. V prvi letnik pride 50 častnikov, v drugega 40, v tretjega >35. Stotnik v generalnem štabu lx) odzdaj zatnogel postati le tisti častnik, ki je 1.3 do 1-1 let služil pri četi. V kratkem izide tudi naredba, ki bo častnike navajala na to, da sc bodo marljivo učili deželnih jezikov. OGRSKA ZBORNICA. Ze včeraj smo poročali, kako strašno so bili razburjeni ogrski poslanci v ogrski državni zbornici, ko je predsednik Justh naznanil, da je rumunski poslanec Vajda, katerega Ogri strastno sovražijo, ker nevstrašeno brani svoj narod, v stenografski zapisnik vtihotapil neko sramotilno pesem na Mažare. Zadnja kitica tc pesmi se glasi: »Vse zaman — ti boš izginila drulial aziatska in poldiva!« Zaraditega se ie moral Vajda opravičiti in prositi zbornico odpuščanja. Vajda je izjavil, da jc pesem v zbornici prebral v dokaz, kako daleč pride, ako se narodnost ščuva proti narodnosti in več poslancev neodvisne stranke jc tudi slišalo, kaj da jc prebral. Vtihotapil ni ničesar, nasprotno, prizadeval si je, da pesem ne pride v tiskarno, kjer so pa izjavili, da ni moč ničesar več popravljati. Ko je zbornica med divim ii pitjem mažarskih poslancev in grožnjami izrekla Vajdi grajo, se niso dvignili Ruitiunci Goldis, Maniu in dr. Skicak. To jc seveda dalo Mažarom povod, da so planili nanje, jih sramotili in rjuli, dokler se niso pomirili. 26 poslancev neodvisne stranke jc zahtevalo, nai sc odredi tajna seja, kar se jc tudi zgodilo. Poslanci hočejo Vajdo prisiliti, da odloži mandat. Medtem je Slovak Martin Kollar govoril proti zakonskemu načrtu o uredbi plač nedržavnim učitel eni ter izvajal, da je sedanja ogrska vlada sovražna kulturnim interesom slovaškega naroda. OBČUTLJIVI OGRI. Budi m p e š t a, 10. aprila. Ogrski ministri so zelo vznemirjeni vsled protestnega shoda, katerega so napovedali dunajski vse-učiliščniki proti novemu ogrskemu šolskemu zakonu. Baje bi to znalo slabo vplivati na nagodbena pogajanja. Upajo, da bo avstrijska vlada našla kak formalni povod, da shod prepove. POSLANEC AUER. Berolin, 10. aprila. Tu je umrl socialnodemokraški poslancc Aurer. (Auer jc bil prvi tajnik nemške socialnodemokraške stranke. Bil je priprost človek svoj čas sedlar toda z lastno pridnostjo si je pridobil zlasti v praktičnem oziru toliko znanja, da jc lahko vodil poleg Bebla celo stranko. V državnem zboru jc bil eden najboljših govornikov. GENERALNI ŠTRAJK V PARIZU? P a r i z , 10. aprila. Za 11. t. m. je izdala vlada izredne odredbe. Vsa pariška garnizija je pripravljena, v obližju nameščene garnizije pa so dobile povelje, pripraviti sc na odhod proti Parizu. Vladni krogi ne veruje o, da bi izbruhnil generalni štrajk v tolikem obsegu, kakor so to napovedali delavski sindikati. V ministrstvu se baje ne razburjajo. Pač pa jc pariško prebivalstvo zelo prestrašeno in sc boji, da ne bi vsled generalnega štrajka delavcev jestvinske stroke izbruhnila lakota. Ljudje nakupujejo kolikor Ic morejo jest-vin, da sc za čas štra ka založijo. turen. Čudna postelja. Angleški spisal Wilkje Collins. (Konec.) Gledal sem navzgor nepremično, nemo, brez sape. Sveča jc bila že popolnoma izgorela, toda mesečna svitloba je še vedno raz-svitljevala sobo. Nizdoli in nizdoli, brez pre-stanka in brez glasu, je prihajal gornji del postelje, in še vedno se je zdelo, da me velikanski strah vedno močne e in močneje privezuje na matraco, na kateri sem ležal — vedno bolj se je pogrezal nizdoli, dokler ni prišel prašnati duh ovese baldahina v moje nosnice. V tem konečnem trenutku me je nagon samoobrambe zbudil, zbudil iz mojegazamak-nenja in navsezadnje sem se zganil. Bilo je ravno šc dovolj prostora, da sem se mogel po strani zvaliti iz postelje. Ko sem brez vsacega glasu padel na tla, se je ogal tfiorilnega baldahina dotaknil moje rame. Ne da bi nehal dihati, ne da bi si obrisal mrzli pot s svojega čela, takoj sem se vzdignil na kolena, da opazujem ta goni i del postelje. Bil sem popolnoma kakor začarati od tega, kar sem videl. Ako bi bil slišal stopinje za seboj, nc bi se mogel obrniti okolu; ako bi bilo na čuden način kako rešilno sredstvo kje pripravljeno zame, ne bi se mogel ganiti, da bi se z njim okoristil. Celo življenje v meni ic bilo v tem trenutku osredotočeno v mojih očeh. Prihajal jc nizdoli cel baldahin, z resami okolu in okolu, podrezal sc jc doli — doli — čisto doli; tako popolnoma doli, da sedaj ni bilo med posteljo in baldahinom niti toliko prostora, da bi mogel stisniti svoj prst vmes. Tipal sem ob straneh ter spoznal, da je bilo ono, kar se mi je od spodaj videlo navaden lahek baldahin štirinožne postelje, v resnici debela, široka matraca, katere notranjost jc zakrivala preobleka in pa rese. Pogledal sem na gornji del baldahina ter videl vzdigovati sc iznad njega štiri strašne, dolge, gole kole. V sredini tega gornjega dela postelje sc .ic nahajal velik lesen vijak, ki ga je očividno privil skozi luknjo v stropu, ravno tako kakor se privijajo navadne stiskalnice doli na stvar, ki sc jo lioče stiskati. Cela grozna priprava se jc premikala, ne da bi povzročala najmanjši šum. Nikacega škripanja ni bilo slišati, ko jc prihajala nizdoli, in sedaj ui bilo čuti niti najmanjšega glasu iz sobe zgora;. Sredi smrtne in strašne tišine sem zapazil pred seboj — v devetnajstem stoletju, in v ci-vilizovanem glavnem mestu Francoske tak stroj za skriven umor potom zadušenja, kakor se je le mogel kdaj nahajati v najhujših dneh inkvizicije, v samotnih gostilnah po gorovju Uarc, v skrivnostnih sodiščih \vcstfal-skili! In šc vedno se nisem mogel ganiti, ko sem gledal tia, mogel sem komaj dihati. Toda začel sem zopet zadobivati zmožnost misliti, in v trenutku mi !e bila jasna cela morilna zarota proti meni v vsej grozoti. V mojo čašo kave so natresli »mamljivih snovi, in siccr zelo mnogo. Pred zadušenjem pa sem bil rešen s tem, da sem zavžil preveli- ko množino narkotičnih snovi. Kako sem div jal in se ljutil pri napadu mrzlice, ki pa mi jc rešila življenje s tem, da me jc obdržala, bc-dečega! Kako brezskrbno sem bil /aupal samega sebe onima lopovoma, ki sta me peljala v to sobo, z namenom umoriti me v spanju radi mojega dobička s pomočjo najboT gotove in najbolj grozne iznajdbe za skrivno izvršitev umora! Koliko mož, ki so bili na dobičku kakor jaz. jc žc spalo v tej postelji, v kateri sem hotel spati tudi jaz, ter se ui nikdar več videlo ali slišalo o njih! Stresel sem sc pri sami misli na to. Toda kmalu so zopet zastale vse moje misli, ko sem videl baldahin iznova se premikati. Potem, ko je ostal na postelji — kakor sem mogel preceniti kakih deset minut, sc c začel premikati navzgor. Zločinci, ki so ga premikali od zgoraj, so očividno mislili, da so sedai dosegli svoj namen. Tiho in počasi, kakor je prišel doli, se je ta gornji del postelje vzdigoval proti svojemu prvotnemu prostoru. Ko ic prišel do gorenjih delov štirih kotov, je prišel tudi do stropa. Niti luknje, niti vijaka ni bilo mogoče videti, postelja je postala na zti-nan e zopet navadna postelja baldahin navaden baldahin tudi za najbolj nezaupljive oči. Sedaj sem sc mogel prvič gibati vzdigniti se s kolen se oblačiti ter premišljati, kako uteči. Ako bi le z najmanjšim šumotn izdal, da sc ie izjalovil poskus zadušiti me, je bilo gotovo, da me umore. Ali sem že povzročil kak šum? Napeto sem poslušal ter zrl proti vratom. Nc! Nobenih korakov zadaj na hodniku, nobenega glasu stopinje, lahke ali težke, v sobi zg'>ra popolna tišina povsodi. Poleg tega, da sem zaklenil in zapahnil svoja vrata, sem iih tudi zabarikadiral z edinim zabojem, ki sem ga našel pod posteljo. Odstraniti zopet ta zaboj (kri uij ie zastajala v žilah, ko sem mislil, kaj vse utegne biti v njem), nc da bi povzročil suma. jc bilo nemogoče; in dalje, misliti, da bi bilo mogoče uiti skozi hišo, ki je bila sedaj za celo noč zaprta, je bilo naravnost blazno. Samo ena priložnost mi ie pre-osta ala okno. Splazil sem se tja na prstih. Moja spalna soba sc je nahajala v prvem nadstropju ter ic bila obrnjena na ulico. Vzdignil sem roko, da odprem okno. Dobro sem vedel, da od tega dejanja odvisi moja rešitev. V hiši morilcev ču.iejo dobro. Ako bi Ic katerikoli del okvira poknil. ako bi železno obešalo zaškripalo, bilo bi po meni! Gotovo sem se trudil najmanj pet minut, ako računam po času pet ur, ako računam po negotovosti da sem odprl okno. Posrečilo se mi ie to storiti tilio storiti / vso spretnostjo tatu in nato sem pogledal doli na ulico. Skočiti globoko doli. bi bila gotova smrt! Nato sem pogledal okolu po straneh hiše. Na levi strani e peljala navzdol debela vodna cev šla ie čisto blizo zunanjega vogala okna. V onem trenutku, ko sem ugledal cev, sem vedel, da sem rešen. Začel sem zopet prosto dihati, prvikrat odkar sem videl baldahin postelje premikati se doli na mene! Nekaterim bi sc videla pot do rešitve, kakor sem io našel, težavna in prccej nevarna, meni pa ni upanje na plezanje po tei cevi navzdol vzbudilo niti najmanjše misli na nevarnost. Bil sem vedno vajen goiiti telesne vaje. v šoli sem bil vedno na glasu kot spre NEMIRI V MAROKU. B e r o 1 i n, 10. aprila. Iz Par.za poročajo, da so v Udži maroški domačini ubili tri Alžir-ce, ki pripada'0 francoskemu vojaškemu oddelku, ki je zasedel lldžo. London, 10. aprila. »Times« poročajo, da so v Casablanci v Maroku izbruhnili nevarni nemiri. Maroški sultan je francoski vladi glede na zadoščenje za umor Francoza Mau-champa v Udži že odgovoril, toda tako nejasno, da francoska vlada odgovora najbrže niti na znanje ne bo vzela. KRALJEVSKI SESTANKI. Carigrad. 10. aprila. Obisk italijanskega kralja v Atenah je turške kroge zelo vznemiril. Tukaj domneva o, da je šlo posebno za Albanijo in Kreto. Cartagena, 10. aprila. Sestanek med španskim in angleškim kraljem je imel velik pohtiški pomen. Formalna zveza se sicer ni sklenila, pač pa so se zaznamovale točke, v katerih bosta Angleška in Španska skupno postopali zlasti pri haški mirovni konferenci in kakor domnevajo dunajski krogi — tudi za slučaj kake morebitne vojske. V tem oziru obstoji sicer tudi že med Angleško in Portugalsko pogodba, ki daje Angleški v slučaju vojske na razpolago portugalska pristanišča, sedaj so se temu podobne določbe najbrže sklenile tudi v Cartageni med Edvardom in Alfonzom. Kar se tiče konference v Haagu, bo Špansko zastopal Don Villa Urutia, brez-pogo ni pristaš Angleške. Sicer pa se bo Španska na mirovni konferenci zavzela zgolj za to. da se sploh razpravlja o splošnem razoroženju, delj pa ne bo šla, ker bi bil ves trud za ta predlog zaman. CiNEZENJSKO - POZNAN.JSKA NAD-ŠKOEIJA. Pruska vlada hoče. da ostane gnezenj-sko - poznanjska nadškofija nezasedena. Poljaka vlada ne mara. Nemec je pa nemogoč. KATASTROFA NA »JENI«. ZLOČIN? Pariz, 10. aprila. Dozdaj so našli na francoski oklopnici »Jeni«, ki je kakor znano, vsled eksplozije streliva ponesrečila, 120 mrličev. Ker se je pa izmed mornarjev pogrešalo samo 118, sumijo, da sta se nahajali na »Jeni« dve neznani osebi, ki sta izvršili zločin. zažgali smodnišnico in sami poginili. ŠTRAJKOVSKO GIBANJE. Berolin, 10. aprila. 40.000 mizarjev in tesarjev zahteva od delodajavcev osemurni delavnik in povišanje mezde. Ker delodajavci tem zahtevam nočejo ugoditi, utegne izbruhniti velik štrajk. RUSIJA. Zahteve ruskih Poljakov. Peterburg. 10. aprila. Poljska frakcija v ruski dumi je v svoji avtonomistiški komisji sklenila sledeči program za pol sko avtonomijo: 1. Varšavski deželni zbor jc najvišja avtonomna oblast. 2. Sklepe varšavskega deželnega zbora predloži carju posebni minister, oziroma državni tajnik v odobrenje. Ako car kakega sklepa ne potrdi, pride zadeva pred dumo. Deželni zbor predloži carju več kandidatov za najvišja uradniška mesta, izmed katerih car enega izbere. Ti uradniki so odgovorni deželn. zboru. 4. Carskega namestnika, ki ima samo civilnopravno oblast, imenuje car. 5. Posebni minister za Poljsko mora biti Poljak in katoličan in je član ministrskega sveta. Točka 9 določa, da nai veljajo za Poljsko seveda vse državne postave, ki veljajo tudi za Rusijo, posebne postave za Rusijo (točka 10) pa izdaja varšavski deželni zbor s carjevo sankcijo. 11. Notranji uradni poslovni jezik je poljski. 12. Z osrednjo oblastjo se posluje v ruščini. Peterburg. 10. aprila Carski ukaz določa, da imajo vdove in sirote očetov in mož, ki jih umorijo revolucionarji ali ki padejo v bo u z vstaši, ravnotako pravico do pokoj- nine, kakor vdove vojakov, padlih v boju s sovražnikom. Peterburg, 10. aprila. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo vse shode med velikonočnim tednom. To velja posebno za poslance dume, ki ne smejo v velikonočnih počitnicah poročati svojim volivcem. NAPADI. Varšava, 10. aprila. Tu je prišlo med vojaki in ljudsko množico do spopada, v katerem jc b,lo več oseb ubitih. Pri napadu na neko trgovino sta bila ustreljena dva vojaka. Lodz, 10. aprila. Tu mečejo reakcionarci bombe in pobija o Jude. Revolucionarji so ustrelili 8 delavcev in dva vojaka. B c r o I i n, 10. aprila. Ba;e so člani bojne organizacije »Pravih ruskih ljudi« nameravali umoriti poslanca dume, Tatarinova, a so namero zasedaj opustili. Dasi policija vc za te naklepe, ie popolnoma pasivna. DUMA. P e t e r b u r g, 9. aprila. Duma je proračun z veliko večino glasov izročila proračunski komisiji. Uolluni bo]. ((irudeu je govoril.) Ta novica kroži med idrijskimi liberalci, kakor kaka posebna zgodovinsko pomenljiva novica. Zagoda zna govoriti, saj je govoril na Zavracu. Kaj je Zagoda govoril, sicer nihče ne ve povedati, toda dovolj je, da je govoril. Cuje se tudi, da je šel Zagoda h g. župniku v Zavracu po »žegen« za zadnjo uro liberalne stranke, pa mu g. župnik niti tega veselja ni hotel storiti. Tako bo liberalna stranka dne 14. maja »preminula« brez tolažbe. Res žalostno! (Shod na Gori pri Idriji) sc je vršil v ponedeljek. Shodu, na katerem je predsedoval č. g. dekan Arko iz Idrije, je poročal o programu in načelih S. L. S. kandidat Jožef Gostinčar. Gosp. Stanonik iz Horjula pa je govoril o značaju liberalcev in o kršč. načelih. K besedi se je oglasil tudi g. Kajetan vitez Prernerstein, župan občine Dole iu »neodvisni kmet« v družbi notarja Pegana, Julčeta iz Idrije in »nadkincta« Tavzesa. Povedal je, da jc to ljudstvo verno, katoliško, in da naj se to dobro ljudstvo nikari ne vznemirja in litijska. Mi nočemo biti proti duhovnikom in ne proti veri. Nato priporoča Grudna kot »neodvisnega kmeta« za poslanca. Ko je Gostinčar pojasnil, da Grudna kandidira liberalna stranka in ga priporoča umazani »Narod«, je gosp. vitez to tajil, češ. Grudna smo postavili sami domačini kandidatom. Gosp. vitez Prernerstein e zatajil liberalno stranko in celo dejal: »Kaj pa se je storilo za nas v državnem zboru? Zboljšali so uradnikom plače! Ko mu je še g. župnik Lah naštel »kmete«, ki hočejo Grudna, in mu je Stanonik pojasnil, da bi se bili za kandidata, kakoršnega je opisal gosp. vitez, oglasili pri vodstvu Sl. Lj. Str. in imeli bi gotovo domačega moža. Ko je nato še g. dekan Arko spregovoril nekaj besedi v pojasnilo. je zaključil shod. Zborovalci pa so dejali, da puste g. Zagodo doma, da ne bode trpela njegova trgovina. (Shod v Zavracu) jc bil > torek dopoldne ob 9. uri;govorila sta Gostinčar in Stanonik. Zbralo se je nad 70 mož. Kandidatura Gostin-čarja se jc sprejela z navdušenimi »živijo«-klici navzočih brez ugovora. Ker so imeli v nedeljo popoldne ravno v istih prostorih volivni shod »neodvisni kmetje« iz Idrije, na katerem .ie tudi kandidat Gruden »komaj odprl usta«, kakor so povedali, je bil ta shod važen, ker se je razkrinkala hinavščina neod-. visnikov. Posebno navdušeni so bili kmetje ;:a odpravo notarijata in spremembo lovskega zakona, za kar gosp. Zagoda ne more ustopiti. ker ga kandidirajo notar in njegov uradnik. Brez dvojbe bo tudi v tem kraju ljudstvo dne 14. maja reklo: »Zagoda, ostani doma!« (Shoda v Drskovčah in v Parjah.) Pretečeno nedeljo, dne 7. t. m. sta bila shoda v Drskovčah in v Parjah v občini Zagorje na Notranjskem. Na shodu v Drskovčah, ki se ten in drzen plezavec, in tako sem vedel, da mi bode moja glava, da mi bodo moje roke in noge zvesto služile pri nevarnem plezati'u navzgor ali navzdol. Ze se mi je posrečilo premakniti eno roko preko okna, ko sem se spomnil na žepni robec z denarjem pod blazino. Cisto lahko bi ga bil pustil za seboj, toda v svoji maščevanjaželj-nosti sem bil odločen, da naj bi lopovi v igralni hiši pogrešali svoj plen kakor tudi svojo žrtev. Zaradi tega sem se vrnil k postelji nazaj ter si s pomočjo ovratnice privezal težki žepni robec zadai na hrbtu. Ravno ko sem ga dobro pritrdil ter ga spravil v pripraven položaj, se mi je zdelo, da sem čul glasove dihan a zunaj pred vrati. Mrzlo čuvstvo groze me je zopet spreletelo, ko sem poslušal. Ne! Še vedno smrtna tišina v hodniku slišal sem samo, kako jc nočni zrak rahlo vlekel v sobo. V naslednjem trenutku sem bil zopet na oknu in v prihodnjem sem že trdo držal vodno cev z rokami in nogami. Splezal sem doli na ulico lahko in tiho, kakor sem mislil, da moram, ter sem z vso mogočo naglico obrnil svoje korake proti policijski postaji, o kateri sem vedel, da se nahaja v neposrednji bližini. Slučajno je bil pod-prefekt in nekoliko izbranih mož pokonci; mislim. da se temeljito razpravljali o načrtu, kako odkriti povzročitelje nekega skrivnostnega umora, o katerem je ravno tedai govoril cel Pariz. Ko sem pričel svo o povest v brezsapni naglici in zelo slabi francoščini, sem mogel videti. da ie podprefekt menil, da ima pred seboj kakega pijanega Angleža, ki je nekoga oropal; kmalu pa je spremenil svoje mnenje, ko sem nadaljeval, in predno sem mogel povedati vse, je porinil papiric, ki so ležali pred njim. v predal. dal klobuk na glavo, dal meni drugega (bil sem namreč gologiav). oddal povelje za oddelek vojakov, izrekel željo, da sc njegovi izvedeni podaniki pridruži o ter vzamejo seboj vsa mogoča orodja za odpiranje vrat in razdiranje tal iz opeke, ter prijel mene kar najbolj prijazno in vljudno za roko ter me peljal seboj iz hiše. Ko je bil podprefekt še majhen deček in se je kot tak prvikrat podal k igri, lahko rečem, da gotovo ni bil pol tako vesel, kakor sedaj vzpričo dela, ki ga e č.akalo v igralni hiši. In šli smo po ulicah dalje, medtem, ko me ie podprefekt križem izpraševal ter mi v isti sapi častital, ko smo korakali na čelu naše mogočne posse cotnitatus. V trenutku, ko smo dospeli do hiše. so razpostavili straže spredaj in zadaj; proti vratom so naravnali celo baterijo udarcev; v nekem oknu se je prikazala luč; meni so naročili, da se skrijem za policijo nato so trkali dalje in klicali: »V imenu postave, odprite!« Vzpričo tega poziva so se zapahi in zapori pred neko nevidno roko umaknili in trenutek pozneje ie bil prefekt v hodniku, pred njim pa ie stal na pol oblečen in smrtno bled strežaj. Sledeči kratki razgovor se je razvil med obema: »Mi bi radi videli Angleža, ki spi v tej hiši.« »Odšel je pred več urami.« »Prav nič takega ni storil. Njegov prijatelj je odšel, on pa je ostal. Pokaži nam njegovo spalnico!« je vršil v prostorni lopi vrlega pristaša S. L. S. gosp. Gr. Polha, so govor.li domači gosp. vikar Orožnik, gg. A Orehek in obč. ta nik J. Eržen, oba iz občine Knežak. Vdeležba je bila prav obilna. Vse se je vršilo lepo v redu in mirno, ker se navzoči nasprotniki — Domicelj in s pijačo navdušena telesna straža iz Zagona — niso upali motiti shoda. Splošni vtis shoda je bil nepričakovano dober; razen par zadušenih liberalnih vzdihov po postojnskem Deklevi, je bilo čuti le odobravanje in pritrjevanje navzočega ljudstva. To pa je neznansko zabolelo Domicelja in n egovo gardo, ki si nikdar še misliti niso mogli, da je v zagorski občini sploh mogoče kakšno katoliško zborovanje. Hajdi na kolo, pa v Zagorje po liudi. »Teci, spravi skupaj ljudi, da gredo v Parje, kjer bodo klerikalci zdajle takoj imeli še en shod,« je v največ i naglici naročal Lojze Domiceljev nekemu človeku — kar mu, če hoče, dokažemo s pričami. »Pijače dosti, plačati ne bo treba nič, vse bo zastonj!« so govorili. Vse, kar v Zagorju liberalno »leze ino grede«, je v tem hipu imelo samo eno željo in zahtevo: Shod v Parjah se mora preprečiti! Še preden so bili naši v Parjah, so bili Zagorci že tam. V gostilni so jih hitro nekoliko napojili, potem pa gnali na prosto pred cerkev, kjer so začeli kričati, da ie letelo skozi ušesa. V začetku m bilo tam menda nič domačinov, potem pa so seveda prihajali od vseh strani iz gole radovednosti, kai ta nenavadni vrišč pred cerkvijo pomeni. Nabralo se je polno otrok in žensk, pa tudi neka! mož in fantov je prihitelo pogledat komedijo pred cerkvijo, kjer so kričali Domicelj, mladi Agat-nik in neki Jurij. Ko so naši prišli do napovedanega zborovališča v hiši g. Zeleta, ki je poštenjak stare korenine, je bilo tam le par mož. Vse ie kazalo, da bo naš shod slabo obiskan ali ga pa sploh nc bo. Pred cerkvijo pa sta Domicelj in Agatnik posameznim skupinam govorila kar oba naenkrat. Kar se med njimi prikaže kaplan Orehek in začne govoriti. Za hip so osupnili, potem pa se Domicelj kakor besen spravi nadenj. Toda Domicelj je premalo pazi! na besede. Ko izusti neko surovo neresnico zoper osebno čast g. dr. Šusteršiča, ga Orehek zgrabi za jezik, ali si upa to laž ponoviti vpričo g. dr. Šusteršiča samega. Tega pa si ni upal trditi in se je začel počasi umikati. kaplan pa je govoril dalje. Ni kazalo drugega, kakor da so protivniki začeli kričati »Zivio« in peti kvantarske pesmi, kar je bilo čisto prav, da so jih ljudc vsaj spoznali. Tako surovo obnašanje, kakor so ga presenečeni Parijci z žalostnim srcem morali gledati tu, je pač redko! Kar zazvoni zdravo Marijo. Vsi se odkrijejo, le neki »neodvisen kmet« se noče. »Vidite ga, taki so, še moliti nočejo!« se čuje polglasno mrmranje, in nekdo mu s silo potegne klobuk z glave. Tudi to ie pripomoglo, da so sc ljudem začele oči odpirati, kakšni so pravzaprav ti »neodvisni kmet e«. Ko so po molitvi liberalci začeli zopet divjati, zakliče: »Pri Smodniku bo zdajle shod! Kar vas je pametnih, za menoj!« V dolgi vrsti se jc ljudstvo vsulo za njim. In zgodilo se je, da se je shod. za čegar preprečenje so liberalci napeli vse moči, vršil prav dostojno. Zboro-valna soba je bila polna mož in fantov. Govorila sta domači gosp. vikar Groznik in g. kaplan Orehek. Po petčetrturnem zborovanju se ie ljudstvo zadovoljno in navdušeno razšlo. Upamo, da so se marsikakemu Parijcu ta dan oči odprle, kam silijo in kai nameravajo »neodvisni kmetje«. Imajo lepe besede, pa grde namene! (Iz Celja.) »Narodna stranka« priredi v nedeljo, 14. t. m., v celjskem »Narodnem domu« zaupen shod volivcev mestne skupine Celje-Ormož, da postavijo kandidata. Sklenili so, da postavijo Rebeka. (Iz Trbovelj) sc nam piše: V nedeljo, dne 14. t. m., priredi »Narodna stranka« v veliki dvorani g. J. Fortcja zopet volivni shod. na katerem hočejo zopet postaviti kandidata Roša. Pa ne da bode kdo od Trboveljčanov v nedeljo doma ostal! Pred 14. majem pa priredijo še dva shoda. (Shod v Kočevju.) Včeraj zvečer vršil se je shod zaupnikov nemške napredne stran- »Prisezam vam. monsieur le Sousprefect, iiicga ni tukaj! On « »Pr,sezam vam, monsieur le Gargon, on je tukaj. On je spal tukaj pa vaša postel a se mu ni zdela posebno prijetna prišel je k nam, da se pritoži radi tega —• tukaj se nahaja med našimi možmi tukaj sem pa jaz, in prav želim, da pogledam po eni ali dveh bolhah v njegovi postelji. Renaudin! (je poklical enega svojih podložnih ter kazal na stre-žaja), primite tega moža ter mu zvežite roke na hrbtu. Sedai pa, gospodje, pojdimo gori!« Vsakega moškega in vsako žensko v hiši so prijeli — »starega vojaka« najprvo. Nato sem pokazal posteljo, v kateri sem spal, in vsi smo sc podali v sobo zgoraj. Nikjer v njej ni bilo ničesar, kar bi sc videlo izvanredno. Podprefekt je gledal okolu in okolu, zaukazal popolno tišino, udaril z nogo dvakrat po tleh, naročil prinesti svečo, gledal pozorno na ono mesto, kjer je udaril z nogo, ter navsezadnje odredil, da se skrbno odstranijo tla. To se je zgodilo, kakor bi trenil. Prinesli so luč in videli smo med talnimi deskami in stropom spodaj ležeče sobe globok prazen prostor. V njem jc stal navpično nekak železni zaboj, in v njem sc jc nahajal vijak, ki je bil v zvezi z gornjim delom postelje spodaj. Dalje so našli izvanredno dolge vijake, na novo namazane z oljem ter jih potegnili gori; vztnete pokrite s suknom in vse gorenje dele stiskalnice sestavljene s peklensko iznajdljivostjo tako. da so sc stikale s pohištvom spodaj, in katere posamezni deli so skupaj zavzemali zelo majhen prostor. Po nekoliko majhnih težavah se ie pod- ke v Kočevju v gostilni Loy. Shoda udeležilo se je okolu 80 zaupnikov. Govoril )e knez Auersperg. (Kandidatje v Trstu.) V volivni imenik tržaški je vpisanih 38.000 volivcev. Dozdaj so znani sledeči kandidati: 1. okraj (Št. Jakob) župnik dr. Vattovaz, krščanski socialec, dr. Rybaf, Slovenec, Pittoni. socialni demokrat. 2. okraj (Novo mesto, Greta. Škorklja) Sca-bar, socialni demokrat; baje bo tu kandidiral za krščanske socialce dr. Dompieri, bivši župan. okraj (Barriera vecchia, Kiadin) Pag-nini, socialni demokrat. 4. okraj (Zgornja Kjarbola) dr. Depangher za krščanske socialce, Oliva, social. demokrat. 5. okraj (okolica) dr. Gregorin, Slovenec, Anton Jeme čič, socialni demokrat. (Dr. Jilliota.) zaderskega župana, hočejo laški liberalci baie kandidirati v Trstu, da tako poklonijo en mandat laškim Dalmatincem. ki bodo siccr brez poslanca. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da tega tržaški Lahi ne bodo storili iz bratovske ljubezni do Dalmatincev, ampak ker sami nimajo nobenega sposobnega kandidata. (lz Dalmacije.) Za zadrski mandat se potegujeta Hrvatska stranka in Cista stranka prava. Pri zaupnem posvetovanju o kandidatu pod predsedstvom Biankinijevim se niso mogli zediniti, iz katere stranke se naj vzame kandidat. (Razdor v moravski mladočeški stranki.) V moravski mladočeški stranki se jc pojavil razpor. En del mladočehov je pod vodstvom dr. Stranskega sklenil volivni kompromis z napred lijaki, drugi del pa se je priklopil konzerva tivcem. (Proti ministru Pacaku.) Volivni shod v Kutni liori, kjer je postavljen za kandidata češki minister rojak dr. Pačak, sc je končal z veliko blainažo za mladočeško stranko in Pa-caka. Volivci so namreč odklonili Pacakovo kandidaturo in izjavili, da bodo volili agrarca Svejka. Ko so Mladočehi pozvali volivce, naj manifestacijo za dr. Pacaka, je večina zboro-vavcev upila: Hattiba! tete mm + Hribar in »Slovenski Narod«. Zdaj se jc pa šc »Narod« začel norčevati iz Hribarjeve požrtvovalnosti. Včeraj pravi, da »Slovenec« Hribarju očita poštene zaslužke. Ne, »Slovenec« le liberalce zmerja, ker silijo Hribarja k žrtvam. Mi ne pustimo, da bi liberalci Hribarja tako meni nič, tebi nič žrtvovali. Nastavili so mu revolver na prsi, da mora kandidirati, in dasi je zdihoval: Samo 20 kron na dan, prosim vas, kaj je to zame? — so dejali: Moraš. Dovolj si že vžil od mile domovine, da se zdai enkrat žrtvuješ. V Ljubljani pa jc drugih, ki morajo zasesti tvo a dobro plačana mesta. Tako nečloveški so liberalci, in če mi branimo Hribarja pred njegovimi ra-beljni. pa nas napadajo. Ali ni dr. Triller na shodu dejal, da liberalci zahtevajo od Hribarja veliko žrtev, gmotno in duševno? Cisto v protislovju so bile nadaijne Trillerjeve besede, da je infamno obrekovanje, če kdo trdi. da hočejo liberalci Hribarja izriniti iz Ljubljane. Ce bi Hribar k vsem svojim dosedanjim častem in dohodkom dobil šc poslanstvo, vendar ne bi bila to nikaka žrtev. Dr. Triller je s svojo silno nesrečno frazo sam podrl, kar je hotel trditi, ter je le pokazal, da imajo liberalni kolovodje s Hribarjevo kandidaturo namene, ki se jih ne upajo javno povedati. + »Doktor« Chamove rožice. »Narodov« kavalir jc Arnošt Cham s Hrvaškega. Moža so iskali že orožniki in jc imel kavalirske sitnosti radi haveloka. To vse bi »doktor« Cham položil rad »ad aeta«. Ad aeta je Cham položil tudi račun za šopek, katerega je pred tremi leti naročil pri nekem vrtnarju za god svoje Dulcineie. Naj bo Cham tako prijazen in naj poišče iz svojih aktov ta račun, znašajoč 4 krone, ker kavalir in »Narodov« gentleman žc lahko po treh letih plača šopek za svojega dekleta. + Družba sv. Cirila ln Metoda. 180. seja je bila 2. aprila t. I. Otvoril jo je podpredsednik gosp. notar Luka Svetec ob treh po- _i____---m ni" •••__• prefektu posrečilo sestaviti cel stroj; in potem ko je pustil svoje možake zgoraj, da ga premikajo, je šel z menoj v spalno sobo spodaj. Nato so spustili doli monlni baldahin, vendar ne tako brezglasno, kakor sem ga videl jaz priti doli. Ko sem omenil to podprefektu, je bil njegov odgovor strašno pomenljiv, kakor je je bil preprost: »Mo.ii možje,« jc dejal, »spuščajo doli ta baldahin prvikrat možje pa. katerih denar ste priigrali, so imeli boljšo vajo.« Pustili smo hišo pod varstvom dveh policijskih agentov — potem ko so odvedli vsacega stanovalca na mestu v ječo. Podprefekt je napisal v svoji pisarni moj »proces verbal« ter sc podal nato z menoj v moj hotel, da vidi moj potni list. Ko sem mu ga izročil, sem ga vprašal: »Ali mislite, da je bil že kdo zadušen v oni postelji, kakor so skušali zadušit1 mene?« »Videl sem že tucate utopljencev izpostavljenih v Morgue,« je odgovoril podprefekt. »v katerih listnicah smo našli pisma, v katerih izjavljajo, da so si sami končali življenje, ker so prav vse izgubili pri igralni mizi. Ali morem vedeti, koliko teh mož je prišlo v isto igralnico kakor vi? Ki so dobili pri igri kakor \i? Spali v postelji? Bili zadušeni ter bili skrivaj vrženi v reko s pismeno izjavo, ki so jo napisali morilci ter jo vtaknili v njegovo listnico? Nikdo ne more povedati, kako mnogo ali kako malo jih je doživelo usodo, kateri ste vi utekli. Ljudje igralnice so skrivali stroj v postelji pred nami cclo pred policijo. Mrtveci pa so obdržali ostalo skrivnost zase. Lahko noč, ali bolje, dobro jutro, monsieur poldne in naznanil, da ga je obvestil bivSi prvomestnik g. mnsgr. Tomo Zupan o nepre-idicljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico prezaslužnemu odstopivšemu načelniku. Potem so se raz-motrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov izdatno razširijo družbi delokrog. — Družba sv. Cirila ln Metoda ima še mnogo nabiralnikov na razpolago. N.ihov namen je znan vsakemu rodoljubu. Nobena narodna gostilna in kavarna naj bi ne bila brez takega nabiralnika. Razpošil a jih pisarna »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubi ani. — Sodnijska razprava radi špionaže proti bivšemu nadporočmku Bartinannu. Danes se je začela pred združenim drugim in tretjem kazenskjin senatom razprava radi špionaže proti bivšemu avstrijskemu nadporoč-niku Pavlu Partmannu. Obtožnica se opira na sledeča dejstva: Neki Hoffmann iz francoskega dopisovalnega urada je zahteval od Bartmanna, da mu izda vojaške tajnosti in pošl e poročilo o nemških cesarskih vojaških vajah v Šleziji. Pri teh je bil 12. septembra p. leta aretiran. Obtožencu se očita, da je hotel francoski vladi poslati celo vrsto poročil o topovih, municijskih vozovih i. t. d., ki bi morala v interesu domobrambe ostati tajna. Obtoženec trdi, da ni bil nikdar vohun in da jc svojčas ruskej vladi poslal le kombinacije, ki so brez vrednosti, francosko vlado pa da je ravno tako varal. Sumničenje, da je dal ukrasti tajne spise, da jih pošl e v Pariz, kjer bi jih fotografirali, njega kot vojaškega pisa-telja- žali. On je pritrdil Hoffmannovej zahtevi le, da prepreči s pomočjo nemškega generalnega štaba francosko vohunstvo. Seveda je hotel priti s tem do denarja. Med cesarskimi vojaškimi vajami je pisal majorju generalnega štaba pl. Brose, da bi ga pridobil za svoj načrt, namreč za varanje francoskega korespondenčnega biroa. Nato je sled.lo do-kaovanje, trajajoče do dve ure. Major nemškega generalnega štaba pl. Brose izavlja, da se ni oziral na ponudbo obtoženca radi njegovega prejšnjega življenja, ki mu ie znano in da mu zato ni zaupal. V drugih okoliščinah bi se morda posvetovali o njegovem predlogu. Odvetnik dr. Oilber z Dunaja je poročal o svojem razmerju do obtoženca in ovrže deloma njegove trditve. Dr. Wagner, urednik »Slesische Volkszeitung« v Breslavi izjavi, da ga je obtoženec hotel pred začetkom vojaških va; v Šleziji izpraševati o vojaških rečh. Potem so bile zaslišane v nadaljuj tajni razpravi še druge priče. Razsodba jc bila proglašena ob 9. uri zvečer. Bartmann je bil oproščen, češ. da se mu ni moglo dokazati, da je imel namen, izdati vojaške tajnosti. — Dr. Slane pred sodiščem. Poroča se nam: Dr. Karol Slane ima še vedno rad svojega bivšega koncipijenta g. Hafnerja, ki je sedaj c. kr. notar v Kostanjevici, da ga je moral ta tožiti radi žaljenja časti. Dr. Slane je bil obsojen na 100 kron, kar pa ne moti njegovih socialnodemokraških idej. Pač pa je dr. Slane proti obsodbi vložil pritožbo na okrožno sodišče. Včeraj se je v Novem mestu pred okrožnim sodiščem vršila vzklicna obravnava. ki je vzbujala splošno pozornost. Dr. Slanca jc zagovarjal njegov koncipijent dr. Globevnik, tožitelja pa dr. Benkovič iz Brežic. Povod tožbe je bila stara napetost, ki jc izbruhnila na dan I. svečana koncem neke sodne obravnave v Kostanjevici. Dr. Slane je tedaj zavpil na gospoda notarja: »Ich halte es unter meiner Wiirde, mit Umen zu strei-ten, denn es spridit ja kein Mcnsch mit Ihnen.« Tudi je še dostavil: »Ich finde es unter meiner V/iirde, mit Ihnen zu sprechen.« Ker si je gospod notar najbrže zabeležil te besede, rekel mu je dr. Slane: »Klagen Sie mich nur!« Namen pri tem je morda bil, da bi gospodu notarju obesil na vrat disciplinarno preiskavo. Notar Hafner jc seveda tožil dr. Paulkner! Pridite ob deveti uri zopet v mojo pisarno — medtem pa, au revoir!« Ostala moja zgodba je še kratka. Mene so izpraševali in izpraševali, igralnico so natančno preiskali od strehe do tal; vjetnike so izpraševali vsakega posebej, in dva manj kriva izmed njih sta priznala vse. Zvedel sem. da je bil »stari vojak« gospodar igralnice — pravica pa je dognala, da je bil že pred leti kot lopov pognan iz armade, da je zakrivil celo vrsto zločinov, da so pri njem našli ukradene stvari, katerih pravi lastniki so iih spoznali za svoje, in da so vedeli on, krupir, drug sokrivec in ženska, ki je pripravila čašo kave zame, za skrivnost postelje. Nekoliko dvomljivo se jc zdelo, ali so nižji služabniki v hiši vedeli o morilnetn stroju ali ne, in z ozirom na to negotovost so ravnali z njimi samo kot s tatovi in lopovi. Kar se tiče starega vojaka in njegovih glavnih po-tnagačev, je povedati, da so bili obsojeni na galeje; ženska, ki jc natresla v moio kavo <>po nega praška, je bila obsojena v ječo za ne veni koliko let; navadne služabnike v lnši pa so smatrali kot sumljive osebe, ter jih postavili pod policijsko nadzorstvo. .laz pa sem Postal za en ccli teden (kar je zelo dolgo), glavni »lev« pariške družbe. Moj dogodek so dramatizirali trije slavni dramatiki, vendar ni niti eden njih izdelkov zagledal luč gledišča, ker je ccnzura prepovedala vprizoritev natančne slike postelje, kakor se je nahajala v igralni hiši. Moj dogodek pa je imel cn dober uspeh, ki ga mora odobriti vsaka cenzura: ozdravil ic mene tako, da nisem imel nikdar več vol e Poskusiti Rouge et Noir kot zabavo. Slika zelenega sukna, s kupčeki kvart in kupi denarja na njih. bode odslej v moji duši za vedno združena s sliko posteljnega haldahina, ki se je premikal navzdol, da mc zaduši v tišini m temini noči. Slanca, ki jc bil v Kostanjevici radi javnega žaljenja obsojen na 100 kron ter se pritožil. Zanimivo je. da gospoda tožitelja ni hotel zagovarjati noben novomeški advokat. Priziv dr. Slanca ie obsegal menda devet pol. Iz priziva jc dr. Globevnik navajal, da notar zastopa preveč pravd itd. Predsednik večkrat opozarja zagovornika, naj govori stvarno. Zagovornik trdi. da dr. Slančeve besede niso bile žaljive. Dr. Benkovič pa v imenu tožni-kovem stvarno ovrže vse navedene argumente kot neutemeljene. Poročilo bi bilo preobširno, ko bi navajali vse slučaje, ki jih ie navajal ur. Slane v prizivu in katere jc temeljito izpodbil dr. Benkovič. Ako pa ima gospod notar Hafner mnogo oosta tudi s pravdami, je to le čast zanj in dokaz, da mu ljudstvo zaupa. S tem pa je ustreženo tudi strankam, posebno v bagatelnih zadevah, ker marsikdo si ne more naročiti advokata iz Novega mesta. A četudi bi bilo res, kar je dr. Slane navedel proti gospodu Hafnerju, vendar se ne morejo opravičevati dr. Slančeve javno govorjene žaljive besede.. Po kratki repliki je bila razprava končana. Sodni dvor, kateremu je predsedoval gospod sodni svetnik Lcvec, je po kratkem posvetovanju sklenil: Vzklic obtoženca dr. Slanca sc kot neutemeljen zavrne ter razsodba prve instance v Kostanjevici potrdi. Tako jc torej izvedel tudi dr. Slane, da je tudi za advokate pravica na svetu in da cclo dr. Slane ne sme javno zaničevati drugih oseb. Dr. Slane bode poleg sto kron moral plačati šc vse stroške vzklicnc obravnave. — Umrl je dne 8. aprila na Dunaju v bolnici za onemogle vojake Ivan Zalokar, doma iz Rodice pri Mengšu. Vojak jc bil že četrto leto in od tega časa več kot polovico bolan. Bil je blag mladenič, star šele 24 let. I Bodi mu žemljica lahka! — Novo društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva »Draga« v Orleku v političnem okraiu sežanskem. — Imenovanje. Za suplenta na c. kr. drž. gimnaziji v V. okraju na Dunaju je imenovan štajerski ro ak gosp. cand. prof. Anton Jug. Shod društva »Sodalitas« za dekanijo Kamnik bo na Vranji peči dne 18. aprila ob pol 11. uri. — Gostovanje slovenske opere v Varaž- dinu. O tem gostovanju mi ie nadalje poročati, da se je pretekli petek z istini uspehom in pred ravno tako popolno razprodanim glediščem od nepopisnem odobravanju uprizoril Verdijev »Rigoletto«. Palmo je ta večer odnesel bariton, nam znani in vedno simpatični g. Oufednik, kateremu je bil kot spomin in v priznanje izročen velik srebrn kozarec. Ravno tako briljantni so bili ostali predstavljalci, gg. Betteto, Camarotta ter dami Skalova in Ko-čevarjeva. katera je ciganko v zadnjem dejanju pela z izrednim čuvstvom. — Tudi vitezu Camarotti ie bil podarjjen lep srebrn servis za vino. — V nedeljo se je ponavljala »Lucija Lamermoorska« z enako častnim uspehom kot prvič, po predstavi pa se je vršila v hotelu pri »Divjem možu« soareja, prirejena od tukajšnjega dramatičnega društva za ves operni ensemble, katere se jc udeležilo toliko varaždinskega občinstva, da je bila prostorna dvorana čisto polna. — Predsednik dramatičnega društva, profesor dr. Milčevič je napi-jal slovenski operi, povdarajoč, da ostane poset slovenske opere z zlatimi črkami zapisan v analih varaždinskega dramatičnega društva, katero jc imelo zaznamovati tekom svojega desetletnega obstoja že lepo število častnih uspehov, vendar pa presega gostovanje slovenske opere vse ostale. Med raznimi na-pitnicami se jc glasila krepka in lepa slovenska pesem, proizvajana od mešanega in moškega opernega zbora, katerih vsaka se je morala na splošno željo vedno in vedno ponavljati. — Ker je uspeh slovenskega opernega nesembla tako nepričakovano dober, bo moral najprvo določenim 14. dnem, dodati šc najmanj en teden gostovanja, da ugodi vsestranskim željam. V torek se ponavlja »Trubadur«, v četrtek se bo pela »Traviata«. v soboto »Faust«, prihodnji teden ie pa določen za uprizoritev velike hrvatske opere »Nikola-Šubic-Zrinjski«, pri kateri bo sodelovalo iz prijaznosti pevsko društvo »Vila«, da bo uspeh tem častne.iši. —nj— lz Ježice pri Ljubljani. V sredo popoldan, 10. t. m., je umrla v Stožicah Marija Merhar, vzorna gospodinja iz ene najboljših družin. Od dela utrujene roke so se sklenile v pokoj, usmiljeno srce jc nehalo biti za svojce in siromake, blaga duša sc je preselila iz doline solza. Med nami je cn vzgled krščanskega življenja manj, tam gori pa, upamo, eno zveličano bitje več. — Ljubljanica in Sava sta vsled neprestanega deževja za 1 meter, oziroma .10 cm. nad normalom narasli. Detoiunrilka se sama naznanila. Od svojega moža ločena delavka Marija Florjan-čič je naznanila sodišču, da je svojega novorojenega otroka po rojstvu takoj zadušila, ker ni mogla poslušati njegovega joka. Prišla je sama k ljubljanskemu sodišču, kjer jc naznanila, da je otroka tudi radi tega umorila, ker ni mogla otrova živiti. Detomorilko so pridržali v zaporu. V Ameriko sc ic včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 15 Hrvatov, 10 Macedon-cev in 3 Slovenci. Čudno pišče. V Puliti jc kmetijska družba dala izleči jaice italijanskega kurjega plenic ua »Standard« domači kokoši. Iz jajca se ic izleglo 9. t. tn. pišče, dolgo 12 centimetrov s štirimi perotimi. štirimi nogami in glavo z enim samim očesom in dvema klu-notna. Pišče jc živelo eno uro. Naučni minister dr. Marchet jc dospel v Trst. — Iznajdba. Predsednik tržaške pomorske oblasti, vitez Ebner, si je šel ogledat iz-na dbo Tržačana, clektromehanika g. Straka, ki je iznašel novi turbinski vijak za ladje. Vitez Ebner in tehniki, ki so šli ogledat novi vijak, so delo zelo pohvalili in mehaniku obljubili, da se bodo na Dunaju zavzeli za njegovo iznajdbo. — Drzni napadi. V Trstu so napadli neznani zločinci v ulici S. Fortunato Fortunata Legata in Antona Piščanca. Prvemu so vkradii uro. verigo in 20 kron, drugemu pa 7 kron. Mrlič v mlinskem jezu. V jezu Majdi-čevega mlina v Viru so našli v ponedeljek zjutraj mrtvo truplo posestnika Janez Osrcd-karia iz Doba. Osrcdkar se ga je bil v nedeljo v neki tamošnji gostilni pošteno »nalezcl«. V pijanosti je zašel v vodo in utonil. Štajerske novice. š Qr. somišljenike na Štajerskem prosimo, naj nam o vseh shodih »Slovenske kmečke zveze« in njenih kandidatov, kakor tudi o nasprotnih prireditvah takoj kratko poročajo. š Poročena sta bila dne 7. t. m. v Gradcu deželnosodni svetnik gospod dr. Josip Kron-vogel in pokojnega finančnega svetnika hči gdčna. Ana Bregant. š Ustrelil se je na Reki 56 let stari krojač Tomaž Frank iz Celja. Ljubljanske noto LJUBLJANCANJE, POZOR! Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na § 12., al. 2 volivnega reda za volitve v državni zbor, zakon z dne 26. januarja 1907, drž. zak. št. 17, se javno naznanja, da so imeniki volivcev vseh osem volivnih okrajev deželnega stolnega mesta Ljubljane od dne 10. aprila do inkl. dne 25. aprila t. 1. vsak dan, izvzemši nedelje, od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne razgrnjeni v posvetovalnici mestnega magistrata vsakemu na vpogled. Ugovore in reklamacije zoper imenik volivccv lahko vložijo v smislu S 13 gori navedenega zakona tiste osebe, ki imajo v dotič-nem volivnem razredu volivno pravico, ako so v imenik vsprejeti za volitev neupravičeni ali niso sprejeti volivni upravičenci, pri podpisanem mestnem magistratu ali ustno ali pismeno do dne 25. aprila t. 1. Za vsak slučaj se ima vložiti poseben ugovor; ugovorom, da kateri volivni upravičenec ni vpisan v volivni imenik, priložiti je vsa dokazila, ki so potrebna, da se dokaže dotičnikova volivna upravičenost. Ugovori in reklamacije, pri katerih se ni ravnalo po teh predpisih ali ki so se vložili po gori navedenem roku se a limine zavračajo. Vse v svrho dokaza volivne upravičenosti potrebne listine so kolka proste. Pravica do vpogleda v volivni imenik opravičuje tudi. da si vpogledniki napravliajo v priliki vpogleda bilježke, v kolikor s tem ne ovirajo drugih oseb pri vpogledu. Volivni imenik je razpoložen od 6. do 8. ure zvečer tudi v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeve ulice št. 2, preko dvorišča nad tiskarno, kjer se dobe tudi vse tozadevne informacije. XXX Na magistratu jc v razpoloženih volivnih imenikih mnogo naših volivcev izpuščenih. Naši volivci naj se takoj potrtidiio v naše ureduištvo. ki je za volivne reklamacije na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Ij Priprave za dobrodelni večer, ki se vrši pod pokroviteljstvom visokorodne gospe Karolinc Schvvarz na korist »Dijaški in ljudski kuhinji« 13. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« s sodelovanjem godbe c. m kr. pešpolka št. 27., so v polnem tiru. Tudi mnogo dam in gospodov je obljubilo svoje sodelovanje, kar bode zanimanje za večer gotovo še povečalo. — Vspored bo zabaven, da bo vsakdo dobil, česar bo želel. Najprvo bo koncert, čigar natančnejši program bode še objavljen po našem listu in po letakih; nastopila bode tudi koncertna pevka gospa Mizzi Meese, ki bo pela dve točki s spremljevanjem orkestra, gospa Julija Stein-hardt pa bo deklamovala. Koncert bo otvo-rila živa slika, ki jo bo spremljala godba. Po koncertu se bo dvorana izpraznila, nakar se razvije prosta zabava. V lopah, katere bo postavil in okusno dekoriral g. Mathian, se bodo prodajale pijače, jedi, cvetlice, kar so blagohotno prevzele dobrotljive dame. Zabavo bo zaključil plesni venček. Vstopnice sc bodo prodajale naprei pri knjigotržcu g. Oion-tinija. Cene. kakor bo razvidno iz inseratov in lepakov, bodo zelo nizke. Ij Prezidava ljubljanskega kolodvora. V železniškem ministrstvu so bila posvetovanja glede razširjenja ljubljanskega kolodvora; za dovoze sc zahteva od občine prispevek. Posvetovanj sc je udeležil kot zastopnik ljubljanske občine župan Hribar, ki je konečno le dovolil potrebni znesek, ki pa ga mora odobriti še ljubljanski občinski svet, kar se bo skoro gotovo zgodilo. Potemtakem bode vendar izpolnjena dolgoletna želja ljubljanskega občinstva. lj Deželni predsednik g. Teodor Schuarz se je vrnil z Dunaja v Ljubljano. lj Imenovan ie provizorični učitelj na tukajšnji realki g. dr. Ludovik Gaubv za pravega učitelja. lj Umrl je g. Jožef Perhauc, c. kr. davčni uradnik v pokoju in hišni posestnik, star 52 let. Rodbini naše iskreno sožalje! lj Konj splašil se je včeraj na Cesarja Jožefa trgu poscstnikovcniu sinu iz Sp. Hrit-šicc, Jožefu Vrečarju, vsled vriskanja nekate- rih nabornikov. Konj je zlomil, dirjajoč proti škofiji pri vozu oje in so ga šele na Marijinem trgu prijeli. lj Vandalizem. Te dni je neka hudobna roka posestniku v Streliških ulicah št. 20 g. Pavlu Turku nasekala na vrtu 5 dreves in pri tun prizadiala do 20 kron škode. J** Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob me}!! Telefonska in brzojavna poročila PRESTOLONASLEDNIK S CESARJEM V PRAGI. Dunaj, II. aprila. Cesarja bo spremljal v Prago tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. NAGODBENA POGAJANJA. Dunaj, 11. apr la. Nagodbena pogajanja se danes nadaljujejo. Vlada namerava zastopnike industrije in poljedelstva sklicati glede nagodbe z Ogrsko k posebnemu posvetovanju. NOVI* FRANCOSKI POSLANIK NA DUNAJU. Dunaj, II. aprila. Semkaj je dospel novi francoski poslanik Crozier. VOLIVNO GIBANJE V TRSTU. Trst, II. aprila. Dozdaj — torej prvi dan po razpoložitvl volivnega imenika — Je predloženih 235 reklamacij. Reklamacijska doba poteče do 17. t. ni. Trst, 11. aprila. Bogataš Scaramanga je laški liberalni stranki v volivne namene dal na razpolago 20.000 kron. STRAŠEN UMOR IN SAMOUMOR. Trst. II. aprila. V Izoli pri Kopru je 19 let stari pekovski pomočnik Kristijan Dul-cicli hčerko svojega mojstra, katero je s svojo ljubeznijo zaman zasledoval, večkrat z nožem smrtnonevarno ranil, potem io pa vrgel skozi okno na cesto. Nato je tudi sam sebi zadal več nevarnih ran ter se vrgel skozi okno na cesto. Oba umirata. MONTAGNINI. Rim, i. aprila. Vladna »Tribuna« poroča. da v Vatikanu niso polagali nikoli posebne važnosti na informacije Montagninijeve iz Pariza in da posebno nikoli ničesar glede na Francosko niso ukrenili na podlagi Monta-gninijevlli obvestil. Vatikan ie dobival in dobiva še sedaj točne in zanesljive informacije o položaju na Francoskem večinoma od francoskih škofov, deloma pa tudi od druge verodostojne strani. MINISTRSKA KRIZA NA RUMUNSKEM? Bukarešt, !•. aorila. Baje se je pojavila tu ministrska kriza. Novo ministrstvo bo baje sestavil Carp aH pa Jonescu. LISTI O OBISKU LAŠKEGA KRALJA V ATENAH. Atene, U. aprila. »Estia« povdaria, da obisk italijanskega kralja v Atenali ne pomenja nobene izpremembe v balkanski politiki. Grška ne zahteva od nobene velevlasti ničesar, kar bi moglo zaplesti sedanji položaj. Pariz, II. aprila. »Eigaro« smatra obisk laškega kralja v Atenah zgolj za čin uljudno-sti. Italija ne more sklentl z Grčijo kake pogodbe glede na Makedonijo, ki b| bila v kvar Srbiii ali Bolgariji, ker ima s teina deželama tesne trgovinske zveze. NEMŠKI LISTI O CARTAGENSKEM SESTANKU. Berolin, II. aprila. Nemški listi ne pripisujejo sestanku med angleškim iu španskim kraljem v Cartagenl nobenega posebnega pomena, kar se tiče smeri angieško-španske politike. naperjene proti Nemčiji. Pač pa opozarjajo Francosko na to, da si je Angleška Portugalsko in Špansko popolnoma podvrgla, kakor dve vazalni državi. REAKCIONARCI V RUSIJI. Peterburg, II. aprila. Vodja »črnih stotnij«. profesor Pichno, ie imenovan za člana državnega sveta. Baie bo Imenovan tudi za na učnega ministra. Peterburg, II. aprila. »Rječ« poroča, da reakcionarci delajo na to, da bi odstopil Stolypin in bil za ministrskega predsednika imenovan Krivošej. ravnatelj poljedelske banke. Moskva, 11. aprila. Reakcionarci so obsodili na smrt glavnega urednika lista »Klevskoie Slovo«. UMORI V LODZU. L o d z . II. aprila. Položaj v Lodzu se je poostril. Po trimesečnem štrajku je sklenil znaten del delavcev, da zopet prčne delati pod starimi pogoji. Oni del delavcev, ki s tem sklepom ni bil zadovoljen, se je oborožil ter je pričel boj proti svojim tovarišem. Zadnje dni je bilo .33 oseb usmrčenih, več sto težko ranjenih. Tud delavci, ki hočejo delati, so se oborožili. Zadnja dva dni so oboroženi delavci posebno divjali proti jtidom. ODKRITA ZAROTA. Peterburg, 11. aprila. Ko sta se soprogi velik h knezov Nikolaja in Petra vozili v Carskoje selo, ie bil proti njima nameravan atentat. Straže so streljale na neznane ljudi, ki so hoteli na progo položit; dinamitne patrone. Cuje se. da so prišli na sled zaroti, ki bi izbruhnila ob prihodnjih manevrih. ^prejme $8 2—\ v soboto, 13. aprila 1907, ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela „Union" ki ga priredi društveno pred>t< jništvo, odbnr dam in gospodov tuk. družbe s orij. dovoljenim sod«, lovanjem vojaike godbe peipolka it. 21 kralj Belgijce« pn i osebnim vodstvom gospoda, kapelmka Bož. Christoph. Spored: I. „Mein Heim", Dvorak-ova uvertura, proizvaja godba, i. Živa podoba: Cvetlični čudež sv. Elizabete, deželne grofi nje Thu rin&ke ; osebe: aeželn i grofinja gosnica Pavla pl. Radics; dež. gof stud. iur. g. J. Poljanec, sp emstvo. — 3. Marijin napev iz oper« ,,Die Folkunger" Edm Kretschmeria. roje s spremljevanjem orkestva gospa Mici Meesse; 4. Kitica, zl A Foerster >7.a mešan k*artet), — 5 Deklamacija gospe Jul. St inhardf: a: H. Kneisel ,,Unerkannte Schatre", b. Hu-dolf I!linmsch : , Licd vom Bilrstenblnder1', — t> Romanca i Mignon iz opere ,,Mignon" z1. Amnroise Thomas. poje s spremlievanjem orkestra gospa Mici Messe. — 7. Dijaška zbora: h. ,,Slovanski brod", zložil Franc Gerhic, b. ,,Utopljenka", zl. P Križkovski. - 8 L' Or lesiene, druga orkestr. zbirka, zl. Bizet, a. pastnr.ile, b. iniermez-o, c. farai.dolce, proizvaja godba. Nato : prodaja v pavilj. v veliki dvorani. K .-klepu: plesni venček. Cena prostorom: V dvorani sedeži. I —III. vrste po 4 K, IV.—IX, po 3K, X -XII po 2K, XIII.-XVIII. po 1 K ' Stojišča : 60 v, balkonski sedeži po 2 K, na galeriji 1 K — Predprodnja vstopnic iz prijaznosti pri g. ,1. Giontini-ju, knjigotržcu na Mestnem trgu in zveč"r pri blagajni v hotelu .Union". Ly najem se želi uzeti dobro vpeljana ali pa ne še vpeljana s špecerijskim blagom, najraje blizu Ljubljane. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 813 4 2 l?če službe 8,4 2~2 dobro prakticirani in teoretično izobraženi zidarji sssfl sssssras polir v mestu ali kje na deželi. Popolnoma veš{ načrtov, dveh jezikov v govoru kakor v pisavi. Vstopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo tega lista. Panorama Kosmorama v Ljubi jan 1 Dvorni trg štev. I 2 pod »Narodna kavarno' _________Električna razsvetljava, Od 1. aprila do vštevši 13. aprila » Vožnja po iizelini železnici Daje se v najem 816 za oboke, strešno ^ lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino z železnino 717 3 FR. STUP1CA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I, zraven „Figabirta", in Valvazorjev trg št. 6, nasproti Križanske cerkve. Edino tam se dobi vedno svež portland- in roman-cement iz slovečih tovaren dovške in trbuvljske. Mreže in žica za ograje, travniške bran«, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki izberi. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic in gepeljnov. Amerikanski stroji za košnjo vedno v zalogi. h, s pekarna z 2. majnškom. Hiša, v kateri je pe karna, se nahaja na trgu tik državne ceste in poleg farne cerkve. Naslov pon® upravništvo »Slovenca«. Kuharica izurjena v vseh strokah, želi službi v kakem župniLču v mestu ali na deželi. Naslov: Marija Grahek, Reka- Sušak, poste restante. 761 3 2 oltarna nastaul^a baročnega 5lega ^ta pceen na predaj. - - Zttpni uro JVtcl^rcncg. 794 Znanstuo In umetnost. Die moderne Biologle und die Entwick-lungstheorie von Ericli W as man 11 S. J. — Tretja, močno pomnožena izdaja. S 54 podobami v tekstu in 7 tablami v barvotisku in av-totipiji. 1906. Cena 8 mark (t. j. 9 K 60 h). Nočemo še posebič priporočati iu ocenjevati knjige, katere prva izdaja jc bila povod, da je znani popularizator, monist Ernst Haeckl predaval v Berolinu ter se izkušai braniti proti lapidarnim dokazom in izvajanjem P. VVas-liianna o neznanstvenosti monizma. Sedanja izdaja je tem večjega pomena, ker je medtem P. VVasmann predaval nedavno v Berolinu pred znanstvenim svetom iu sedaj prireja po celi Nemčiji predavanja, kier pobija Haecklov ateistiški monizem. P. Wasmanna izvajanja so tem zanimivejša, ker jc v nasprotju s Hae-cklom nc samo velik zoolog iu biolog, ampak tudi filozof, ki pozna modroslovne sestave do dna, dočim je Haeckcl na tem polju velika ničla. Bogatost VVasmannove »Biologije« sc kaže v mnogovrstnosti problem, ki jih učeni jezuit naravoslovec reši obširno in temeljito. Uprav ogromna jc naravoslovna literatura, -katero NVasmann navaja in ocenjuje v svojem velikem delu (509 strani). Razporedba dela je sledeča: Uvod: »Mojim kritikom«. 1. poglavje: Pojm i 11 zgodovinski razvoj biologije. (1. Pojm in razdelitev biologije. 2. Najstarejši razvoj biologije. Aristotel, Albert Veliki, Rogerij Baco. 3. Razvoj sistematične zoologijc in botanike. Linnejev Systema naturae in novejša sistematika.) II. Razvoj moderne morfologije i 11 njenih 111 i k r o s k o p i š k i h pripomočkov. (1. Razvoj anatomije do 19. stoletja. 2. Starejša zgodovina nauka o stanicah. 3. Barvalnc in razne metode mikroskopske tehnike. 4. Mi-kroskopiško proučavanje anatomije in razvoja Termitogenije in drugih mravljičnih in termi-tinih gostov. 5. Novejša izpopolnitev mikroskopa. Internacionalna udeležba pri izpopolnitvi stanične vede.) III. Najnovejši razvoj s t ani čnega ogrodja. (1. Staniča kot protoplazmiški kupček z enim ali več jedri. 2. Teorije o sestavi spongioplazme. 3. Fina struktura staničnega jedra. 4. Pregled.) IV. Pogled v s t a n i č i n o življenje. (1. Živeči organizem kot stanica ali stanična skupina. 2. Obtoki in gibanje v živeči protoplaz-ttii. 3. Zunanji in notranji stanični produkti. 4. Vodilna uloga staničnega jedra v življenjskih pojavih stanice.) V. Zakoni deljenja stauic. To poglavje ie eno izmed najzanimivejših in pojasnjeno z izredno lepimi slikami. VI. Razmerje med deljenje 111 stanice i u o p lo j e n j e m ter p o d e d o -v a 11 j e 111. VVasmann je tu kritično zbral vse hipoteze, teorije in eksperimentalna dejstva o pomenu, ki ga ima deljenje stanic in njihovih krottiozom zlasti za podedovanje lastnosti organizmov na potomce. Ni ga nazora, ki bi ga VVasmann ne poznal, tu najde nasprotja, tam izpopolnjuje in presoja. Zanimivi sta v tem poglavju razpravi 6. in 7. o naravni in umetnostni parthenogenezi ter 9. o bistvu oploditve. VII. Stanica in s a 111 o s t v a r s t v o. Tu sc pokaže VVasmann kot filozof. Ovrže teorijo o samostvarstvu (str. 182 do 197) ter dokazuje tezo, da je stvarjenjc od strani osebnega stvarnika nujni postulat vede. Lepo iu globoko zamišljeno je VIII. poglavje o »Uganki življenja«. Tu je VVassmann nedosežen. Zbral je vse nazore o tem problemu ter naposled pride do zaključka, da se življenje nikakor ne da mehansko razložiti, ampak postulira z mnogimi modernimi znanstveniki nadme-hanski princip za razlago življenja. VVass-mannovi razlogi za to so seveda vsi zgolj biološki in naravoslovno eksperimentalni. IX. R a z v o j n a t e o r i j a. To je eno izmed najbolj načelnih poglavij VVasmannove knjige. NVassmann tu postavlja razvojni teoriji filozofske in naravoslovne meje. Filozofske meje so sledeče: Treba postulirati osebnega stvarnika. Stvarnik je vplival na postanek življenja. Vstvarjen je človeški duh. (Str. 286.) Naravoslovne meje: Razvojna misel je zgolj hipoteza in teorija. Fnodebelski razvoj je nemogoč. Haccklove konstrukcije v razvoju so bajka in neznanstvene. (Str. 255—309.) v X. poglavju presoja VVassmann prednosti descendenčne teorije pred konštančno teorijo. Dokaže predvsem, da cerkev niti oficialno niti po kakem svojem zastopniku ni nikoli ničesar izrekla v prilog tej ali oni teoriji. Biblija ni knjiga o znanstvenih problemih, ampak religiozna knjiga, največja in najlepša manifestacija verskega duha. Iz nje se o postanku sveta in življenja da izvajati le to, da je prvo počelo sveta, ki jc povzročen, relativen in končen, neskončni, nadsvetovni, vsemodri in absolutni Bog. Drugi zgolj znanstveni problemi so prepuščeni razmišljanju in razglabljanju filozofov in naravoslovcev. VVasmann opozarja na več mest v sv. Tomažu Akvinskem, kjer je ta misel zistematično obdelana. X. poglavje jc tudi vseskozi čisto VVasmannovo. Tu namreč na podlagi svojih velikih izkušenj, eksperimentov in študij razniotriva možnost dcscendence pri mravljičnih in termitinih gostih, kateri med vsemi naravoslovci najboljše pozna. XI. poglavje govori o »Postanku človeka.« Najlepše je tu ovržen Haecklov »biologetiški zakon«, teorija o genetiškem sorodstvu človeka z opicami na podlagi Fricdenthalovih poizkusov o kemiški sorodnosti človeške in opičje krvi. Zanimivo je obširno poglavje o ne-andertalskem, krapinskem, la Nauletskein človeku. (Str. 437 - 485.) V dodatku objavlja I'. VVasmann svoje .Odprto pismo na Haeckla' m klavern odgovor Haecklov na to pismo. Knjigi dodejane lepo izdel. tabele predočujejo sledeče: I. Shematična upodobitev oplojenja jajčne stanice. II. Kromozomska teorija in Mendeljevi zakon. III., IV. in V.: Termitini in mravljični gostje, več kebrov in mikroskopi- ški preparati o staničnem sestavu termitinega gosta žuželke, »Termitoxenija mirabilis VVas-inanni«. Preparati so originalni, razpravljeni od VVasmanna. VI.: Človeško in opičje okostje in VII.: Človeška in opičja lobanja. VVasinannova knjiga se je že zelo razpe-čala med slovensko inteligenco. Naj posežejo po nji še tisti, ki se zanimajo za te probleme — res je, da je pisana strokovnjaško — toda zanimiva, aktualna tvarina obilo izplača trud. Siccr pa piše VVasmann nenavadno jasno in za vsakega izobraženca razumljivo. Naj bi se ta knjiga povsod udomačila, da izpodrine druge, popularnoznanstvene mazarije. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Spectator. * Krščanski detoljub; letnik XVI., št. 1. Izhaja štirikrat na leto; urejuje Mihael Bu-lovec, spiritual v Ljubljani. Vsebina 1. zvezka: Materina ljubezen ali dolžnosti in napake pri vzgoji. (Dalje.) —- Dom — zemski raj. — Sveti križ. — Komu boš zaupala. — Mati, prijateljica svojih otrok. Pridiga iz nedolžnih ust. — Očetov blagoslov. — Zakaj naj matere molijo. — Rdeča zastava. — Tako umira Marijina hči. — Iz ljubezni do matere. — Zadnje sredstvo. — Modre besede modrih mož. — Otrok jo je poučil. — Sina domovini, hčerko pa Bogu. — Za božje Dete. — Marija pomaga vedno. Kot priloga je življenjepis Sv. Angele Me-riči, ki ga je v proslavo lOOletnice njenega proglašenja svetnicam snisala S. Ksaverija Finžgar. Naročnina na list s prilogo stane na leto 80 h. Kdor želi pristopiti k društvu krščanskih detoljubov in dobivati glasilo, naj plača 2 K na leto. Pristavimo lc še dve opazki: 1. Od učiteljske strani se jc izrazila želja IM) listu za poduk starišev. Prav! Tukaj je tak list, izhaja že 16. leto; a žal prav mnogim še nepoznan. Razširjajte ga torej med stariše, ako Vam je res za dobro stvar. Ustanavljati nov list. ki bi delal konkurenco, sc pravi, škodovati stvari. Nasledek te konkurence bi bil najbrže ta-le: Sedaj ima detoljub sam deficit (primankljaj) in vseh denarnih stisk komaj diha, potem bi pa oba imela deficit, seveda šc večji, ki bi jima niti dihati več ne pustil. 2. List je res poraben zlasti za stanovske pridige za stariše in tvarina njegova služi prav dobro roditeljskim večerom, ki so jih sedaj po boljših šolah učitelji začeli prirejati. Namenjen pa je v prvi vrsti, da bi se v stotisočih izvodih razširil med ljudstvo, zlasti pa med krščanske stariše. Priporočamo torej učiteljem, duhovnikom i. dr., da ga razširjajo tned ljudstvo. Zelo nam ie ustreženo, če se tudi skupno v večjem številu naroča. TržIšRa šola. Grozno hudo me ic nekdo v 13. številki »Gorenjca« z dne 30. marca t. 1. napadel zaradi mojega glasovanja o izšolanju bistriških otrok. Da bi mogel bolj loputniti ix) meni, si je nadel krinko naprednjaka ter kukavičino jajce zanesel v »Gorenjca«. Da je temu res tako, mi jc priča odličen naprednjak, ki mc je prvi obvestil, da sem napaden v »Gorenjcu«, pa pristavil: »Nikar ne mislite, da smo mi vas napadli; napad je prišel od vaše strani.« I11 zdaj k stvari! Bistrica jc mala vas, ki leži med Kovor-jem iu Tržičem. Spada pod občino Kovor, v faro ie v Križe, všolana pa v Tržič. Ali bi ne bilo za Bistričane same najbolje, čc bi bili šc v faro in všolani v Kovor? Imeli bi tam svojega župnika, župana in učitelja, torej vse, kar spada k dobro urejeni občini. Skoraj polovica Bistričanov ie tudi Kovorjanov in Kovorjank. Kako lepo bi bilo, ko bi se ob nedeljah in ob praznikih pri službi božji sešli rojaki in sofa-rani v domači cerkvi, dočim zdaj Bistričani le od daleč gledajo svojo farno cerkev. In čc bi potem še šolo razširili v dvorazrednico, bi imeli Kovorjani in Bistričani od edine svoje šole več koristi, kakor jo imajo zdaj od dveh. Res je, da so Bistričani od nekdaj hodili v Tržič v šolo, ali všolani pa le niso bili v Tržič, kakor gotovo hodijo še dalje v Tržič v cerkev, in vendar šc danes niso v faro v Tržič. Na šolskem polju se ie začelo novo življenje s šolsko dolžnostjo. Glavno načelo tozadevnega državnega zakona pa sc glasi: Za potrebe ljudske šole skrbi v prvi vrsti županija dotičnega kraja. Ker iz Bistrice do Kovorja ni štiri kilometre po najlepši cesti, res ne vem, zakaj se je Bistrica izločila iz kovorskega šolskega okoliša in priklopila tržiškemu ob istem času, ko se je Sv. Ana brez kakšne izjeme vsa všolala k Sv. Ani, dasi nekatere hiše stoje tik tržiških. Zgodilo se je to leta 1890. Ko smo v Tržiču zidali novo šolo leta 1896, sem jaz zastopal mnenje, da bodi nova šola last vsega šolskega okoliša in naj zato prispevajo po razmerju davka vse tri všolane občine; slednjič pa je prišlo do tega, da ie tržiška občina sama plačala vse stroške stavbe in postala tako sama lastnica šole. Bistriški zastopnik temu ni ugovarjal; vesel je bil, da ni bilo treba šteti stotakov. Tako so sc Bistričani sami dejansko odpovedali pravici do šole, ker niso prevzeli tudi postavne dolžnosti. Nova šola je veljala približno 40.000 kron. Vso to vsoto je plačala, oziroma plačuje še sedaj občina tržiška sama in ni res, da bi bila Bistrica, oziroma kovorska občina kaj prispevala k trži-ški novi šoli. Prišlo pa bi bilo na Bistrico devet odstotkov, to je 3600 kron. Ravno tako tudi Bstrica ni nič nrispevala k prireditvi stanovanja za ravnatelja; troški znašajo 1600 K. Edino, kar Bistrica plačuje, je njen prispevek za stvarne šolske potrebščine, to je za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov. Dotični paragraf pa se glasi: Šolska po-sopja zidati Ad. je dolžnost šolske občine, (pa- ragraf 3. dež. post. 28. dec. 1884.) Dokler bo pravno stališče tako, bom vedno glasoval po svojem pravnem prepričanju. Tega prepričanja je bil menda tudi srenjski odbor, ki je v seji dne 19. septembra 1906 enoglasno sklenil, naj se Bistrica izšola. Bili so v seji tudi trije napredni Slovenci. Zakaj mc torej napadajo v »Gorenjcu« za isto, kar so sami pred menoj storili? Kaj jih je nagnilo, da so svoje prepričanje (?) od 19. septembra 1906 do zadnje občinske seje premenili? To pa ie pač značajno in dosledno. Bistričanom pa tudi cdkrito rečem, da je zanje veliko bolje, če se izšolajo iz Tržiča, kakor da bi ostali všolani v Tržič. Pride čas, ko bo treba v Tržiču nove šole. Troški bodo' ogromni. Za tc denarje, katere bi morali Bistričani plačati za novo tržiško šolo in nje vzdrževanje, imajo lahko v Kovorju svojo tri-razrednico. Bodi pri tej priložnosti še to omenjeno. Kadar je v Tržiču kak pogovor o šoli, sc vselej raznaša govorica, da bi morala fabrika za otroke svojih uslužbencev skrbeti sama in zidati svojo šolo. To mnenje ni pravo in ne odgovarja postavnim določbam. Kdaj morajo fabriški lastniki ustanoviti svoje šole? Š 60. drž. zak. z dne 14. maja 1869 se glasi': Za otroke, ki delajo v fabrikah ali v večjih obrtnih zavodih ter zato ne morejo hoditi v občinsko šolo, morajo fabriški imetniki ustanoviti samostojne šole. V Tržiču v nobeni fabri-ki ne delajo šoloobvezni otroci. Šola je pa lc za otroke in ne za njihove stariše. Cc bi temu ne bilo tako, bi moral vsak Tržičan. ki pod svoje ime podpisuje tovarnar, za otroke svojih uslužbencev ustanoviti svojo šolo. Jaz delujem 37 let pri šoli, torej vendar ne morem nikjer tacega pouličnega naziranja zagovarjati. Nemcev tudi jaz nisem klical v Tržič. Cc zdaj gospodarijo, tudi jaz nisem kriv. Pa bolie volite! Jaz sem vselej pokazal svojega moža in bom tudi zdai volil kandidata S. L. S„ snubil pa ne bom ne Nemcev in ne slovenskih naprednjakov, najmanj pa svojega potuhnjenega napadnika. ______ Fr. Špendal, župnik. Posestnik LmosKiv ali enolog Domišljav. (Dopis iz Kostanjevice.) Pogovorimo se kar podomače. Bučarjev g. Polde iz Kostanjevice hoče biti na vsak način nov apostol na Dolenjskem. Ni pre-uapačna ta ideja 111 — kar jc najbolj važno, ta ideja tudi nese. Mladi gospod sc razume na reklame za gostilno skoraj bolje, kakor na svojo »enologijo«. Ustanovil jc čitalnico, požarno hrambo, in v novejšem času, kakor v svoji poslani »Obrambi« v velikonočni izdaii »Naroda« 011 sam zatrjuje, tudi kmetijsko podružnico. Vse to se združuje v Bučarjevi gostilni. Čeravno ni dobička, izgube Polde gotovo nima zraven. On namreč sploh nima ničesar zraven. Ne, nikakor ne, zato jc Bučarjev preveč »naroden«. In v jeseni, če Bog da, sc vrhu vsega tega prenese šc županski stolec iz Globočnikovcga gradu tjakaj v Bučarjevo gostilno, ln Bučarjev Polde menda ne sme veliko hoditi, zato zasede županski stolec in — ozdravljena bo njegova duša. Za drugo bodo pa drugi skrbeli. Prvo, kar Polde, kot nov župan kostan.ievški ukrene, veljajo svetopisemske besede: Bodi luč! In Kostanjevica dobi tudi ponoči svojo prepotrebno luč. Tedaj tujcu, ki pride ponoči v Kostanjevico, ue bode treba v egiptovski temi sredi mesta povpraševati: Oče, kje pa je Kostanjevica? In kajpada izvede Polde še marsikaj, kar ima že sedaj na — programu. Ali vsaka stvar ob svojem času. Zato se omejimo za danes tudi mi na kratko repliko Poldetove »Obrambe« v »Slov. Narodu«. Stvar v kratkem povedana je tale. V Kostanjevici obstoja že več let kmetijska podružnica. Ne trdimo, da bi sc bila ta podružnica-tekom svojega delovanja preveč »izdelala«. V Kostanjevici gre vse le bolj podomače. Ampak vendar delovala in obstajala je. Dobivali so drevesca, galico itd. Ali enolog Domišljav si je celo stvar še drugače mislil. Hotel jc ustanoviti novo podružnico, 111 sicer na prigovarjanje iz Ljubljane. Tako vsaj zatrjuje Polde sam. Jeziki pa, — bodisi že dobri ali slabi, tega ne bomo preiskovali, govore, da Polde potrebuje le nove reklame za gostilno. Pa bodi tako ali drugače, gotovo je, da jc dal Polde sklicati ustanovni shod in sicer v novo šolsko poslopje. Povsod po šolali našega zemeljskega planeta .ie najbližnji gospodar šole krajin šolski svet. Če hoče kdo v kaki tuji hiši sklicati shod. jc samoobsebi umevno, da mora vprašati za dovoljenje gospodarja tc hiše. Ampak Bučarjev Polde je v tem oziru povsem drugih nazorov. O11 ui vprašal ne enega, nc drugega, ampak sklical je shod v šolo, pa .ic mir besedi. Ker je bil slučajno navzoč tudi g. nadučitelj, je Polde mislil, da je s tem zadoščeno »formalitcti«, kakor sc 011 blagovoli izraziti v svoji »Obrambi«. Seveda, ko jc načelnik krajnega šolskega sveta o tej Poldetovi smelosti izvedel, ie načelnik opozoril g. enologa, da bi bila dolžnost sklicatelja, za to zborovanje iz-poslovati si pravočasno dovoljenje. Kajti sicer bi si drugo pot tudi ciganje izmislili vprizoriti v šoli kako »predstavo«. Skratka, človek, ki nima v šoli prav ničesar iskati, nima tudi pravice prerejati shode, kakor in kadar bi sc mu zljubilo. — Gosp. Sever, kot načelnik krajnega šolskega sveta 11111 je vse to pojasnil seveda z vljudnimi besedami, ampak kljub temu sc jc Polde počutil strašansko užaljenega. Zbežal je domu in tam je v naglici sklical tajni shod svojih »vazalov«. »In viribus unitis« so skovali v zadoščenje neko skrpucalo, nosečo ime »Obramba« in poslali »Narodu«. Nc zdi se nam vredno, analizirati to »Obrambo«. Kajti, poleg skrajne zlobnosti, s katero se zaganja v vse časti vredno osebo 61 let starega nadporočnika v pok., gosp. Otmarja Severja kot načelnika krajnega šolskega sveta, je celo skrpucalo tako smešno bedasto, da bivsikosta-njeviški cucki poginili v trenotku, ko bi dotično številko »Naroda« preblizu povohali. Ampak resnost skrajne smelosti v »Obrambi« nas kljub vsi smešnosti sili, omejiti se na prvi in tretji odstavek tc ponesrečene »Obrambe«. V teh dveh odstavkih namreč bije Polde samega sebe po zobeh. Piše namreč: »Na praznik, dne 25. t. 111. sklical sem podpisani kmetovalce v tukajšnjo šolo, da se posvetujemo o ustanovitvi prepotrebne kmetijske podružnice. Podružnica se je na omenjenem sestanku tudi ustanovila, kateri sem isti dan pridobil 36 novih udov, tako, da bo njih število poskočilo od 16 na 52.« Torej Polde sam priznava, da je podružnica, čc je imela že 16 članov, res žc obstala, čemu jo je potem šele ustanavljati? Umestno in priporočilno bi bilo, podružnico razširiti in preosnovati, toda ne po vzorcu g. Poldeta. Tretji odstavek pa posebno priporočamo c. kr. polit, oblasti v prepotrebno natančno preiskavo. Glasi sc: »Pozabil sem si namreč izposlovati velikodušnega njegovega (načelnikovega) dovoljenja za tozadevno zborovanje v šolskih prostorih. Opustil sem to forinaliteto zato, ker je bil pri zborovanju navzoč g. nadučitelj sam . . .« Ako ni to skrajna predrznost in zloraba obstoječih zakonov, potem ne vemo, kaj bi rekli. Kar se tiče glede »porodnih bolečin« g. nadporočnika pri ustanovi gasilnega društva, konečno danes Ic še tole: Ako je imel g. nadporočnik takrat res kake »porodne boležine«, nam sicer ni znano. Znano pa nam ic, da nosi neki gospod pn tem društvu od tistega časa, ko je bil v družbi dveh oženjenih »somišljenikov« v nekem znanem ljubljanskem »zavetišču«, tudi nekake »porodne bolečine«, ki nikakor ne delajo preveč časti nc njemu, ue njegovima somišljenikoma. lz slovanskega sveta. sl Mažarska surovost. Slovak dr. Ste-fanik, astronom v Parizu, ki je tudi sotrudnik francoskega lista »Matin«, je bil iz Pariza poslan v Azijo na znanstveno potovanje. Pri tej priliki je tudi obiskal svoje stariše v Košari-sku pri Bezovi na Ogrskem. Na potu po Slovaškem se mu ic pripetil slučaj, ki kakor z bengalskim ognjem osvetljuje mažarsko omiko. Dr. Štefanik o tem piše slovaškim »Lud. Novinatn« s temi-le besedami: »V divji Aziji med Kirgizi in Uzbegi nisem potreboval samokresa, ker moje življenje je bilo v varnosti. Šc Ic v kulturnem Magyarorszagu na po-žunsko-pezinski železnici, zavoljo tega, ker sem govoril slovaško, kot roparji so me napadli poslanci mažarske ljudske stranke: Ko-vacz, Czitary, Bresztensky, Ernszt in Szmre-czany. Poleg mene sedeči Kovacz je rekel: »Prepovedujem, da bi vi tukaj govorili slovaško. Ako izpregovorite šc eno besedo slovaško, dam vam eno čez glavo ali pa vas ustrelim kakor psa.« Szmreczany je k temu še pristavil: »ln jaz vam zopet možgane razčes-nem!« Pri tem dogodku je bil tudi navzoč dunajski dopisnik angleškega lista »Times«. Dr. Štefanik bode sedaj tožil te surove člane mažarskega postavodajalstva. si Vzrast katoliške misli na Moravskem ie lepo pokazal letni občni zbor društva čeških kmetov, ki se je vršil v Brnu. Udeležba je bila ogromna; SOOOčlanov je bilo pri zborovanju. Društvo ima sedaj že več nego 10 tisoč udov; njegovi listi »Selški Obzor«, »Selške klasy«, »Selka«, »Selsky jinoch«, imajo po 10.000 naročnikov; skupaj torej 40.000 naročnikov in še več bravcev. Zelo dobra misel je bila ustanovitev tednika »Naš Včk,« ki se prodaja po dva vinarja. Izdaja sc še le nekoliko mesecev in ima že 20 tisoč odjemalcev. sl Spomenik Tkalčiču. V Zagrebu se je sestavil odbor za spomenik hrvatskemu zgodovinarju Tkalčiču. sl Poljski časnikarji protestirajo proti Bjornsonu, ki je krivično sodil o Poljakih povodom rusinskih demonstracij v Lvovu ter ga poživljajo, da naj pride v Galicijo prepričat se, da se jc motil. sl Husov spomenik bo stal na Staromest-kem trgu v Pragi. Predsednik dr. Podlipny je sicer priznal, da z estetskih razlogov trg 111 pripraven za spomenik, pa ga hočejo vendar ravno tam imeti »iz zgodovinskih razlogov«. Kip Matere Božje, ki so ga mislili odstraniti, ostane; tako bosta na istem trgu dva spomenika, ki niti po svojem pomenu, niti po svoji obliki ne spadata skup. sl V Belgradu je umrl Ljubomir Kaljevič, državni svetnik in izmed najzasluženejših mož Srbije. V šestdesetih letih preteklega stoletja je osnoval list »Srbija«, čigar uredništvo je bilo shajališče mladih naprednjakov. V politiki ic bil nesebičen iu jc žrtvoval vse svoje imetje ter bil nekaj časa prognan iz države. Bil jc tudi minister v prehodnem Avakumo-vičeveni kabinetu. sl Odlikovanje. Jugoslovanska akademija znanosti iu umetnosti je imenovala dr. Lujo Adamoviča iz Dubrovnika, znanega botanika, za dopisujočega člana, kraljevsko botanično društvo v Edinburgu pa za rednega člana. sl Eksplozija v Ženinim. V gostilni gospoda Dragutinoviča »pri srbskem kralju« v Zemimii se je zgodila eksplozija, vsled katere so uničeni vsi predmeti v sobi in razbita vsa vrata in okna. Vzrok jc bil, ker je 10-letni sinček gostilničarjev neprevidno vrgel gorečo užigalico v predal, kier je bil shranjen smodnik. sl Zopet bosenski tiskovni zakon. V zadnji »Srpski Riječi« je bilo zaplenjenih 293, v »Narodu« pa 271 vrst. BTS fl OOI B^DA ZDRUlEiMP1VOVAHEIIZ»LECIn LAfilO IJrflJJLDil TRG « LJubljani, telel. St. tfj. = ■»»•#» L ; izborno pivo s? sodcih (ni steklenicah. liieHia v Spodaj I fi i&ki, IclfSoiia štev. IST. sm !!!! Kašelj !!!! Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! Kaiser-jeve karamele za prsa s 3 jelkami. Zdra\niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. 510n not" Potr- '^pričeval dokazuje, da je dJhU res, kar se obljubuje. 2483 20 Zavoj 20 ln 40 vin. Dosa 80 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. Carl Savnik, lekarnar v Kranju. riporocilo. kakor tudi cJSolarsRoga pomocniRa naienca sPreime takoi A,,t- Setina, i/u^wtwu kolarski mojster v Oor. Šiški št. 65 pri Ljubljani. 844 3—2 I^eirmo^ij amerikanskega sistema, še skoro nov, proda vsled družinskih razmer pod ugodnimi pogoji ANTON SKOK, organist v Špitaliču, p. Motnik nad Kamnikom. 797 2—2 iBAJtiz OU« # Najvišje odlikovanje na mednarodni ^ razstavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče). ^ J Josip Črnko J- župnik v Vuhredu na Štajerskem, prosi za dopošiljatev 8 steklenic PICCOLI-jevega železnafega vina | in izjavlja, da je že prej doposlano vino ^ , dobro učinkovalo. ( 1 polliterska steklenica K 2 , 4 polliterske 0 g steklenice za Ljubljano K 7-20, po pošti z b J 2745 zavojnino vred K 7'S0. !l c | 1 Zunanja naročila izvršuje najtočnejSe lekar W I Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. | • Wf V - ajf Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi veliko zalogo prav lično izdelanih nagrobnih spomenikov. Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani kamnosek pri Sv. Križu v Ljubljani in v Dolnicah t, p. Št. Vid nad Ljubljano. iSfSi^l Fr Kunovar, Opozarjam, da izvršujem naročila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma. 800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah. 10-2 >v V < Stara gostilna pri ,Ka]žarčKu' . r^pte VV*<•>*<•>*<•> X <•> ?<•> S <•> <•> S <•> * <■> a <•> ' A ■' .V. s sr. s ,V, / .\ •> ,y. r .v. > / .V. A ■ ✓ .V. / ,v, A - — jA^vr- fe Podlipoglavom je na pro- ^ ^ daj; nastopi se lahko takoj. — ^ Proda se tudi samo poslopje ^ brez polja, travnikov in gozdov. te Posebno ugodna prilika za ^ M gostilno in prodajalno jf^ kajti 10 okrog ležečih vasi je ^ brez gostilne in prodajalne, vv< toraj nobene konkurence. te niku ^a Dobrunji p. Ljubljani. 781 P kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor, Šiška, postavljen: 799 5 .2 P&r'ožsga Deghenghi v Ljubljani in sicer: Vrsta Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost cena za v cm ' kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov les od 30 ,, do 60 cm K J8 ~ od 26 do 29 cm K 30 — od 19 do 25 cm K 26-— od 3—4 m smrekov les dtto. K 20' - dtto. K 18"- dtto. K 16'- 4 metre mecesnov les » K 24 - > n K 20 - K 18- 4 „ borov les * K 19-- * K 17- 9 K 15-- 4 „ jelkov les n K 18- n K 16'- K 14-— 4 » bukov les t K 17-- » K 16-- 9 1 K 14'- 2-25 in 4'50 Vse drugo se izve pri last- Lipah - u v ^ , te I - .V. > A'. > .V. > A . > .V. > .v. > .V. > .v. > > ,v, > > A^- > A'. ✓ ,V feM.'. Gostilna na prodaj I Ugodno in oeno se proda lepa pr enonatfstropna hiša, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjižetio. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečic« 15, p. Bled. 784 20—3 Stara dobro vpeljana 764 3-2 Bukove „ 28 Hrastove frize 28 Bukove „ 28 35- , , 2-50, „ „ 2--, „ „ 140, „ „ 110, 1'80 kvadrat meter. V Dolgost 25-50 cm. trgovina z mešanim blagom v Kranja nasproti stolne cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji s 1. majem oziroma s 1. avgustom Prostorna prodajalnica, pripravno skladišče i. t. d. Istotani j e v I. nadstropju tudi lepo stanovanje. — Ponudbe na g. Irmo Lang v Ljubljani, Stari trg 30. c, Kr. priv. da za Mino in obrt V (prej banka L. C. Luckmann) ubljarti, frarscu Jožefa cesta štev. 9 delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, deinšc, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženit«sanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskr buje njih upravo in revizijjo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske; borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoča račun in na giro-konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka d vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—K Podružnica b v Spljetu« s Delniška glavnica e i i K 2.000.000. > i Ljubljanska Kreditna Dante v LJubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjana valute in novce po dnevnem Kurzu, disKontuje hulontno devize v tfloS'> m»y knjižice in v teVočem računu obres- I o 0 tuje od dne vloge do dne vzdiga po 2 aSkih lirah. Podružnica s v Celovcu ■ a ■ i Rezervni fond: i i t c K 200.000. i i i