Posamezna številka stane ©O vinarjev. Naročnina listu: — Celo leto . . K 50 — Pol leta ... „ 26-— Četrt leta . . „ 13 — Zutiaf iugoslavife : Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na Mirili straneh 40 v, na osmih straneh 89 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Teieion št. 220. list za slovensko ljudstvo. Inserat! ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti v sak. dan od 11. do 12. ure dopoldne. Maribor, due 16. januarja 1920. Letnik X II Samouprava dežel. Sosedne države, iavzemši CeSko, nastale na razvalinah stare Avstrije, čedalje bolj uvidevajo, da je njih pi*ospeh in bodočnost mogoče le na podlagi kar najširše' decentralizacije. Uprava poljske republike se bo opirala na široko pokrajinsko avtonomijo« Galicija sama bo razdeljena v štiri vojvodine: krakovsko, premislovsko, lvovsko in tarnopolsko. Za Avstrijo je izdelal državni tajnik načrt, po katerem bo Avstrija zvezna republika po vzoru Švice. Pravo dežel n.af bo temelj državnem« pravu. Stroka samouprava pokrajin je temeljna zahteva srbske, radikalne stranke, hrvatskoga Narodnega kluba in Vseslovenske ljudske stranke. Dr. Korošec jo đne 31. decembra na Vrhniki o tem dovolj jasno j označil stališče naše stranke: Vseslovenska ljudska j stranka stoji trdno na stališču narodnega in držav- f nega edinstva. Mi smo za centralizem v vseh upravnih panogah, kjer je to \« korist države, a za decentralizes!,. kjer je v korist posameznih pokrajin in prebivalstva. Po našem prepričanju niti najmanj ne škoduje favnemu državnemu edinstvu, ako bomo imeli po občinah, okrajih in pokrajinah široko samoupravo, ki bo odgovorna prebivalstvu teh upravnih celic. Zunanja politika, trgovska politika napram inozemstvu, obrambna organizacija na suhem in na morju, civilno in kazensko pravo ter civilni in kazenski pravdni red mora biti edinstven. Tudi železnice, pošla, brzojav, telefon, državni gozdovi in rudniki trebajo edinstvene zakonodaje in centralizirane 'uprave. In še marsikje bo prišel in mora priti centralizem v veljavo. Zn y®e centralne zadeve treba tudi skupnega par-lanMrat* m «kupnih linano. Vkljub tako vsebin.ks beg*ti centralizaciji pa ostane še tisoč zadev« M m 1 bo lo z ozirom na krajevne, gospodarske, socijalne in kulturne razmere hitreje in bolje reševale v občini* v okraju ter pokrajini. S široko Samoupravo bo celotna uprava javnih zadev le pridobila, postala hitrejša in gibčnejša in v ljudstvo bo prišla zadovoljnost. Doseže na, bo S tem tudi splošna, globoko ukoreninjena ljubezen do države. Dobro organizirana samouprava* kakor nas učijo' zgledi, trdi in krepi vsako državo. Naši absolutistični demokratje in z njimi socijalisti hočejo izvesti najgorši centralizem v vseh panogah uprave in proglašajo za veleizdajalce in proti-državne vse one, ki zahtevajo pametno decentralizacijo. Kakor v Avstriji socijalni demokratje, hočejo v Jugoslaviji demokratje centralizem zgolj iz strankarskih ozirov: le s pomočjo strogega centralizma upajo, da se obdrže na krmilu. In vendar morajo, če niso slepi, uvideti, da v Jugoslaviji centralizacija uprave mora privesti do upravnega poloma. Ravno njih centralizem je grobokop. naše mlade države! Zmirom bolj pristriza centralistična demokratska vlada delokrog pokrajinske ( Vlade in prenaša pokrajinske upra-vno, kompetence na osrednjo vlado. Pri deželni vladi za Slovenijo je odstranila poverjenike in upravo izročila absolutizmu predsednika pokrajinske vlade dr. Žerjavu. Posledice tega prekomernega centralizma že bridko čutimo: uprava zastaja," korupcija so razpaša, nezadovoljstvo med Ijhdstvom raste. Ih zdaj namerava centralna demokratskc’sooijalistiöna vlada, kanor poročajo, sedanje absolutistično stanje pr; naši deželni vladi sploh ustaliti in namesto poverjenikov nastaviti uradniške upravitelje poverjeništev, ki bodo ponolnOma odvisni od absolutističnega guvernerja dr. Žerjava in, njegove stranke. Toda! svaka sila do vremen*,! Raz0Öai»«fij@ fibrnei^ihlSlevencevinadlprntopaiijeisi \ 1. Občno nezadovoljes s sedanj« vlado. Star je pregovor, ki pravi: Zmotiti se, j« človeško ! fondar te človeške zmote so premnogokrat u-sodepstee ne samo za posameznika, ampak žab bog dostikrat za celi narod in državo. To dejstvo zmote velja danes glede onih, ki vodijo vladno krmilo trobratske nam Jugoslavije. Nočemo ponavljati one že osivele pesmi o navdušenju pri . rojstvu Jugoslavije, ki je bilo spremljano nadstrankarsko bralskega objema, In «d tolika požrtvovalnosti. Kam je izginilo in zatonilo vse to? Res ideal mora daleč nadkriljevati resničnost, ; a razočaranje nad našo prvotno idealno zasanjano Jugoslavijo je danes preveliko, in to le po, krivdi nekaterih. Razočaranje se pozabi tekom časa kot vsako drugo presenečenje; le posledice se ne morejo pozabiti, so za obmejne naše kraje predalekosežne. Ali bi se pa ne dale te posledice razočaranja spremeniti I ali vsaj omejiti? Zajeziti se bodo morale, če hočemo I državno samostojno životi, napredovati in zaceliti ra-I ne svetovne vojne. Glejmo vsi, da omejitev in sprememba sedanjih vladnih zmot ne bo prišla prepozno! Kdor je danes razočaran in; prebridko prizadet od zastrupljenih razmer v mili nam domovini? Vsak! Ako izvzamemo nekatere vladne in osebno dobička-željne elemente, ki izkoriščajo otrovani politični položaj, kakor nekdaj samodržni stari tirani, o katerih imamo toliko pripovedk. Ako trdimo, da je nad našimi razmerami v Jugoslaviji razočaran vsak, mislimo vse sloje: uradnike, kmeta, obrtnika, delavca in zasebnika. Seveda, jugoslovanski sedanji krmilarji in njih giasila kažejo v nezadovolju samo takozvane „Klerikalce“, češ, le ti so nezadovoljni, kep niso trenutno več v vladni nadoblasti. Taka demokratsko socialistična trditev pa je laž pred javnostjo in zunanje prikrivanje faktov v strankarske namene. Nočemo razkrivati in premlevati občne nezadovoljnosti s sedanjo vlado, omeniti hočemo nezadovolje s sedanjim vladnim postopanjem pri obmejnih Slovencih, ki najbolj občutijo in tožijo čez/ neznosno vladno moro beograjskih demokratov in socijalistov. 2. Nezadovoljnost obmejnih Slovencev. Jugoslovanska! moč je sicer zlomila nemško nasilje,/ prišlo pa je za nemškim zlomom ob meji drugo -- tihotapstvo. Kdo pa dandanes'tihotapi ob meji? Včasih se zaupa javnosti, da so zalotile in ujele oblasti kake ženice ali otroke, ki so nosili polne nahrbtnike preko meje. Smet .v očesu svojega brata vidi višja oblast glede tihotapstva, bruna v. svojem lastnem očesu pa ne! Ob meji največ tihotapijo prejšnji štajermjanski mogočneži. Kako to? Tega resničnega dejstva je kriva naša vlada. j Ves srd so hotele naše oblasti s kraja razliti čez obmejne nemškutarje in Stajercijanoe. Po potoma »a Koroškem so res nekaj teh gadov zaprli pri umika a #o jih zopet izpustili. Kaj pa sedaj? Vsak od trik srditih sovražnikov Jugoslavije je zopet doma: go- stilničar, trgovec, trafikant, Špekulant — sploh tihotapec na račun naše celei domovine. Ob naši meji je zopet vse v objemu : nemškutarji, Stajeroijanci in nar še demokratske oblasti! Naše obmejno in narodno zavedno ljudstvo se kar ne more načuditi, kako je vse zopet tudi v Jugoslaviji po staroavstrijskem kopitu, kjer šo prednjačili v moči in oblasti pred Slovenci Nemci in nemškutarji.; Vendap obmejno ljudstvo je pri pogledu na te demokratsko nemškutarske objeme v srcu nezadovoljno, i bridko razočarano nad prvotnimi obljubami Jugosla- LiSTEK. iz pariškega političnega življenji. Piše Pr. Kovačič. (Konec.) Nasprotno je levo krilo francoske socialne de - ! mokracije iz čisto strankarskih ozirov potisnilo v os- j predje generala Saraila, ki je na solunski fronti pu- { stil propasti vojaško disciplino in s svojim brezdeljem : povzročil velika gorja zlasti Srbiji. Ce bi bilo šlo po \ njegovem, bi bila vojna za entento izgubljena. j Novejši čas vidijo pri nas mnogi,ideal šolstva v j tem, da se izbacne veronauk in križ iz šol. V Fran- f ciji so ta „ideal“ že zdavna dosegli, vkljuo tema kli- j čejo Francozi, da se mora temeljito preosnovati cela javna vzgoja in izobrazba. Brezverski značaj torej po njihovi izkušnji ni storil šole popolne. Zadnja točka v programu nove demokracije zahteva slobodo verstvu. No, na Francoskem so kratili slobodo le katoliškemu verskemu prepričanju, drugim konfesijam ne. Omenjena točka torej vsebuje predvsem revizijo dosedanjega razmerja francoske države do katoliške cerkve. Francija je zadnja desetletja pred volno stala v znamenju proticérkvenega boja, ki je vrezal globoke brazde v francoski narod. Postavno izvedena „separation đ’Eglise et d’Etat,, ni prinesla ne meščanskim strankam in ne proletariatu pričakovanih dobrin, miru in zadovoljstva, pač pa se splošno priznava, da je od tega časa močno padla javna morala. Vojna in dosedanja izkušnja je zbližala duhove in rodila splošno prepričanje, da je v tem oziru tre -ba kreniti na drugo pot. To spravljivo razpoloženj« > francoskih duhov je dobilo nazorno obliko v francoski \ akademiji, najodličnejšem učenem zavodu celega sve-j ta. Dne 10. 4. je bil Alfred Baudrillart — duhovnik-! zgodovinar, rektor đ-Institut catholique“ — slovesno I sprejet v akademijo neumrlih ali štiridesetorioe. Po starem običaju mora novi akademik pri slovesnem sprejemu imeti govor, navadno v proslavo svojega prednika v akademiji. Odgovori mu potem starejši akademik, navadno član direktorija. Ze sprejem Baudrillarta v to najuglednejšo francosko znanstveno korporacijo je pomenljiv, Baudrillart je govoril v počast grofu de Muri, slavnemu voditelju francoskih katoličanov. Odgovoril mu je direktor Prevost. Baudrillart in Prevost, dva moža, zastopnika dveh zelo različnih struj, političnih in svetovnih naziranj! V svojem odgovoru je Prevost med drugim izvajal: Strahovita pfesknšnja, iz katere izhaja Francija, zmagovito in poveličana, je zbližala nasprotne si stranke. Mi vsi smo roko v roki vsak po svoje pritekli na pomoč naši skupni ogroženi materi. Bodočnost bodi dostojna velikega vojnega Časa. Večni principi, ki jim je naše orožje priborilo zmago, se morajo uveljaviti v našem življenju in v naših postavah, roditi morajo ne tesnosrčno politiko, marveč realno socialno politiko slobode in medsebojnega spoštovanja. Sloboda vsakomur v načelih, sloboda v združevanju, sloboda v Studiranju, sloboda v produktivnem delu, sloboda tudi — v molitvi. Enakost vseh državljanov pred zakonom, kakšenkoli je njih nauk in kult! Sklenil je svoj govor z značilnimi besedami: Izprašajmo si vest, pa z iskreno dušo, brez žolča, korakajmo naprej pomirjeni Francozi nasproti miru, ki je obljubljen ljudem dobre volje! V soglasju s tem je tudi splošen glas, naj Francija stopi zopet v stik z rimsko stolico. Ugledna pariška revija „La Revue de Paris“ je meseca junija 1919 prinesla članek o razmerju med Francijo in rimsko stolico. Pisatelj stoji na stališču francoske pošfavodaje o ločitvi, vendar pride do za -ključka: večina francoskega naroda se drži katoliških običajev in te mase katoliške tvorijo stabilen so -cialni element, ki ga vlada nima pravice prezirati in v tla teptati. Nevarnost, ki danes preti človeški družbi, ni morda kak religiozni politični tepkratizem — marveč boljševička desorganizacija. Ravno sedaj je primeren moment, da se uravna razmerje s sveto Stolico. Izkušnja zadnjih 15 let kaže, da je politika, ki ignorira apostolsko stolico, politika razdora ia pustolovstva. Tudi po drugih časnikitj, na shodih in z lepaki se je vedno in vedno pozivalo, naj združijo svoje moči vsi Francozi, ki imajo voljo za pozitivno delo, ka-terim je na srcu dobrobit Francije, da se čimprej zacelijo strašne materijelne in še hujše moralne rane, ki jih je prizadela vojna. Tudi tu je Francija pokazala veliko moralno višino. Odbili so se vsi poskusi Nemčije, ko je po plačanih agentih hotela zanetiti v Franciji boljševičko revolucijo, kakor v Rusiji in se s tem 'odtegniti zaslu -ženim posledicam izgubljene vojne. Meseca maja in junija je bilo v Parizu politično ozračje nasičeno z e-lektriko; čim bolj se. je približavat čas, ko je bilo treba podpisati versailleski mir, tem bolj'napeta ie-postajala situacija. Naposled je francosko delavstvo iz-pregledalo sovražne spletke, domovinski čut pa zini-sel za red in pozitivno delo sta nadvladala. Kakor L 1914 je tudi .tokrat Francija osramotila tiste, ki so tipali, da bo postala plen svoje lastne znotranje revolucije. Zadnje volitve so dale izraz temu spravljivemu razpoloženju francoskega ljudstva in tudi vlada je obnovila diplomatane zveze z apostolsko stoico. vije, da bolo Slovenci prvi in nemškutarji zaduji. i’od sedanjo vlado pa je zopet narobe res! Lelina je bila kakor povsod tudi posebno ob meji zelo, zelo slaba. Obmejni kraji se ne morejo preživljati sami, tem manj letos, za do strada ob meji na tisoče našega ljudstva. Pri vsem prehranjevalnem pomanjkanju pa se govori pri nas, da se je spravilo ravno iz obmejnih krajev preko meje več vagonov koruze in moke po rokah nemškutarskih velekapitalistov. Demokrati in nekdanji Stajercijanci v Judeže-vem objemu izdajajo ob meji naše ljudstvo: lakoti, pomanjkanju in nezadovoljnosti. Konečno še omenimo^ da so zopet odprte vse gostilne ob meji, tudi one zloglasne, ki jim je bila odvzeta koncesija radi rovarenja proti Jugoslaviji. Zakaj toliko gostiln,, ko izdaja vlada prepoved o točenju alkohola, osobito mladini! Mo, pa saj «pod sedanjo vlado se vse dovoli, samo da se odobrava vladno delo demokratov in socijev, ki ve-sJjajo samo v boj proti klerikalnemu zmaju. Torej strankarstvo je nad postavo, je več kakor korist in dobrobit obmejnega ljudstva, ki je golo, boso in sestradano. Vprašamo še enkrat vlado: Zakaj vse te demokratsko socialistične zmote v obmejnih krajih, kjer bi moralo biti drugače — boljše?! Vsako odgovornost ob meji odklanjamo, ker smo že opozarjali našo vlado tolikokrat na žalostne obmejne razmere, a zaman. Vso odgovornost obmejnega nezadovoljiv in njegovih posledic nosijo demokrati in socijalisti, ki krmarijo sedaj Jugoslavijo. Politične vesti. Jugoslavija. Pretres valut a tga vpraSanja v beograjskem ministrskem sveta. Vsled protestov sko -ro vseh -strank v Jugoslaviji glede izmenjave krone z dinarjem v razmerju 4:1 se je našel v seji ministrskega sveta način, po katerem se bo rešila naša valuta. Krone se bodo zamenjale al pari za nove novca -nice (na nove dinarske bankovce se bo natisnil štirikratni iznos v kronah). Kronski bankovci po 1, 2 in 10 K ostanejo začasno v prometu. V novoosvobojenih krajih bo krožila samo krona, tudi država bo plače -vala v kronah. Novo jugoslovansko krono bi naj ne krila podlaga dinarja, ampak država s svojimi domeni, katerih vrednost in dobiček bo porabila država za kritje nove kronske novčanice. Dosedanje razmerje dinarja do njegovega kritja se ukine. Parlament bode razrešil razmeće med obema novčanicama in določil njuno vrednostno podlago. V prometu bo odnošaj med jugoslovansko krono in bančnim dinarjem 1:4. Nova jugoslovanska krona postane bankovec naše Narodne banke. Jugoslovanska Kmečka Zveza je v svoji seji dne 14. t. m. zavzela takoj proti tej vladni rešitvi valute svoje stališče s sklepom sledeče resolucije: 1. Vlada in narodni zastopniki se pozivajo , da rešijo valutno vprašanje pravično, kar se more zgoditi edinole na ta način, da se zamenjajo sedanje krone za nove dinarje v razmerju 1:1 (ali pari). Vsako drugačno razmerje pri zamenjavi smatramo kot krivično in za vse naše narodno gospodarstvo pogu -bonosno. 2. Sklep ministrskega sveta z dne 13. januarja glede valutnega vprašanja je povsem nezadovoljiv, ker ne pomenja nič drugega, nego zavajanje nepoučenega ljudstva in prinaša v to vprašanje še večjo nejasnost, nego je vladala že doslej. 8. Vprašanje o ureditvi valute, odnosno o zamenjavi kron v dinarje je tako splošnega pomena, da odločno ugovarjamo , ker ga rešuje vlada sama brez sodelovanja in odločena n ja Narodnega predstavništva. V ustavotvorni odsek v Beogradu bo stopilo 14 članov, ki so privrženci vladnih strank. Enako število odposlancev bo odpoklicano tudi od opo-zieijonalnih strank in 1 komunist. Razven teli pa še: dr. Pavlovič, dr. Smodlaka, Prodanovič in 6 vseuči-liščnih profesorjev: dr. Vošnjak, dr. Pitamic, dr. Polič, dr. Kostrendžič, Slobodan Jovanovič in - Krsta Ko-manadič. Radi določitve posameznih članov se še bodo vršila pogajanja. Ministrstvo z a agrarno reformo je že izdelalo naredbo o izvolitvi agrarnih odborov . Te volitve bodo takoj po občinskih. Vse prebivalstvo novoosvobojenih krajev po deželi bo razdeljeno na 5 oddelkov: na veleposestnike, na obdelovalce svojih zemljišč, male kmete in one, ki ne posedajo nobenega zemljišča. Agrarni odbori se bodo volili po občinah , tako, da bo od vsakih 20 prebivalcev izmed petih oddelkov izvoljen eden za člana agrarnega odbora. Po Slavoniji, Sremu, Bački in Baranji se je razdelilo že lansko leto 100.000 oralov veleposestva med narod. A g r a r n o r e f o r m n o ministrstvo je naselilo tekom lanskega leta 2000 rodbin iz Crnegore, Hercegovine in Like v Stari Srbiji in Macedoniji. 130 rodbin Malorusov prosi v Beogradu za naselitev krog Velesa. Poslanstvo lužiških Srbov iz Nemčije bo tudi skušalo najti v naši državi primerne kraje za naselitev bogatih lužiških Srbov. ( Italija. Vesti o umiku Italija«## iz zasedenega ozemlja Kranjske in osobito Logatca so po izja-p\ italijanske misije na Dunaju neutemeljene. 11 a 1 i j a n s k a v o j a š k a misija na Dunaju bo razpuščena in nadomeščena z nadzorstveno komisijo, kateri bo načeloval bivši italijanski vojni minister ter general Zuppelli. Italijanski ministrski predsed-» i k N i IH se je sestal dne 9. t. m. v Pariza z na- šim zunanjim ministrom dr. Trumbičem. Nitti je podal pri tej priliki svoje predloge za rešitev jadranskeg vprašanja, dr. Trumbič je predložil svoje protipred -loge. Pogovori se nadaljujejo. Franclja. Senatne volitve. Do zdaj je ugotovljenih 240 rezultatov za francoski senat. Konservativci in liberalni republikanci so pridobili po 5 sedežev, napredni republikanci 1, republikanci levice 19, socialni republikanci in ujedinjeni socialisti po 2, radikalci in socialni radikalci so izgubili skupno 16 sedežev. Nemčija. ■V Berolinu je prišlo dne 13. t. m. med stražo pred državno zbornico in poulično množico, ki je navalila na zbornico, do resnih spopadov. Razni komunistični agitatorji so nahujskali množice, da so ra t. -orožile varnostne organe pred zbornico. Pri teh spopadih je bilo 12 mrtvih, 40 težko ranjenih in število lahkoranjencev še ni znano. Cehoslovaška. Na zborovanju čehoslo vaške reformne duhovščine dne 8. t. m. je bila sklenjena s 144 proti 66 glasovom ustanovitev „čehoslovaške cerkve.“ Izid ie bil pozdravljen s ploskanjem in petjem narodne binine. Red te nove cerkve bo po vzorcu katoliške cerkve z dvema izjemama: svoboda vesti in češko bogoslužje»' Načeljuje tej cerkvi 12članski odbor iz 6 duhovnikov in 6 laikov. Tega shoda so se udeležili polnoštevilno voditelji „Svobodne Misli.“ Po Moravskem je izbruhnila vsled draginje stavka rudarjev, plavžarjev in drugih tovarniš -kili delavcev. Stavka 23 rovov in 50.000 delavcev. Avstrija. Avstrija in Cehoslovaška stopita v redne diplomatske zveze. Za čehoslovaškega upravnika na Dunaju je imenovan dr. Robert Flieder, za avstrijskega v Pragi pa dr. Ferdo Marek. V Pragi so se vršila pogajanja med avstrijskim državnim kanclerjem dr. Rennerjem in če -hoslovaškim ministrstvom. Dr. Renner je slikal v Pragi avstrijsko vsestransko bedo iu prosil odpomoči . ? Razpravljalo se je v Pragi tudi o mejnih vprašanjih. Meje med obema državama bodo določevale posebne .komisije na licu mesta. Dr. Renner je odpotoval iz Prage dne 13. j t. m. I Dunajski Cehi dobijo češke šole. Boj z a zvezno ustavo. Državni tajnik \ dr. Mayr je dobil nalog, da izdela načrt za reformo 1 ustave. Po njegovem načrtu bo Avstrija zvezna re - \ nnblika po vzoru Švice. Dežele tvorijo carinsko eno - j to, imajo skupni zvezni parlament, k» sestoji iz na - ! rodnega zbora, zveznega zbora in zbornice dežel,; iz- j bajajoče iz poedinih deželnih zborov; dalje je organi- i zacija dežel in skupni zvezni svet, ki ga voli zvezni j zbor in zbornica dežel. Skupni-zvezni svet posreduje med deželami. Ta načrt temelji na .pravu dežel in šele iz tega prava izvaja pravice zvezne družbe, avstrijske države. Socijalni demokratje so začeli zoper ta načrt ljut boj. Socijalni demokratje stoje načelno na stališču najstrožjega centralizma. Avstrijski socijalisti so pa še posebno zato proti samoupravi dežel, da ne izgube svoje politične moči, ki jim jo daje njih prestiž na Dunaju. „Grazer Volksblatt“ dobro opozarja, da je v stari Avstriji ravno centralizem, ki je hotel vse obvladati iz Dunaja, pospešil razkroj avstrijske države. Danes razmere v Avstriji niso drugačne. Dežele so pripravljene, dati skupni državi, kar je nje -nega, sicer pa hočejo imeti kar največjo samoupravo. Federativna ustava, ki zasleduje ta smoter, še zdaleč ne pomeni zrahljanja. državnega telesa. Madžarska. V r h o v n i svet je naprosil madžarsko mirovno delegacijo, naj nemudoma podpiše mirovno pogodbo, ker bi se ententa rada lotila turškega vprašanja. Mirovna pogodba se bo izročila madžarskim delega -tom koncem tega tedna. Madžarska kurija je zavrnila prošnjo za pomilostitev in predlog za obnovitev procesa na smrt obsojenega dr. Stefana Szirmayja. Usmrtitev se izvrši dne 16. t. m. Amerika. Predsedgik Wilson je podpisal odlok, s katerim sklicuje 'prvi sestanek zveze narodov. Ta odlok se je brzojavil vsem interesiranim državam. fPrekimiFsiie nmršce. Fis kališ v Prekmurju. V Murski So -se blesti lepi napis: Odvetnik, Dr. Igo Janc, fis- boti kališ. To je niso nikdar prej doma slišali besede odvetnik, se m bal pristaviti „fiskališ“, kakor Prekmurci zaznamujejo odvetnika pod ogrskim .vplivom, dasi je za odvet -nika druga ogrska beseda. Ce sme ta neprekmurski rojak rabiti celo pri svoji tvrdki prekmurski izraz , smejo enako rabiti take besede pri ulogah tudi prekmurski domači odvetniki, ki še ne poznajo književne slovenščine. Kdo bi jim ne privoščil ljubega kruheka! Vlada, ki je v petih mesecih odprla komaj nekaj ljudskih šol, ne utegne upeljati kurzov za odvetniško slovenščino v Prekmurju. Predno pa ni šol. se ne more od nobenega Prekmurca zahtevati, da bi pisal šolsko slovenščino. Bodimo dosledni! V kratkem času bodo izginili tudi fiskališi brez vsega nasilstva. Sef državne policije v P r e k m u r -j u je bil dosedaj policijski svetnik Keršovan, ki je prestavljen v Ljubljano za vodstvo urada proti veriž-nikom in tihotapcem. G. Keršovan je prišel takoj po zasedbi v Mursko Soboto ter bil njen gereut, ki je spravil v mesto slovenske napise, ki so bili prej popolnoma madžarski. Na njegovo mesto j« prišel kot šef policije in gerent mesta g. Pni. P r v i notar v Prekmurju je g. Koder, ki je prišel te dni v Mursko Soboto. Ogrski notari uši so imeli drug delokrog, kakor naš notar. Se vedno premalo. Drug za drugim prihajajo uradniki v naši mesti, v Mursko Soboto in v Dolnjo Lendavo; pa še jih je vedno premalo, zlasti v politični službi v Murski Soboti, kjer čakajo ljudje , kakor nekdaj s krušnimi kartami pred trgovino. Madžari za Prekmurje v Parizu. Kakor pišejo prekmurske „Novine“, so postavili Madžari pri svoji mirovni delegaciji posebnega zastopnika za Prekmurje, gimnazijskega profesorja S. Mikola v Budapešti, ki je rojen v goriškem Prekmurju , evangelske vere, od nekdaj trd madžaron. Pfeiferjev avto z a Prekmurje. Pisali ste, da ima dr. Pfeifer avtomobil, da se vozi na stroške davkoplačevalcev po Mariboru in da voziti i svoje prijatelje na strankarske shode. Civilni komisar za. Prekmurje pa je dva meseca prosil za avto. Po 2 mesecih je dobil neko podrtijo, tako da se tudi sedaj še ne more voziti. Zato civilni komisar ne more obiskati. nobene občine in šolski nadzornik nobene šole. G. Pfeifer se lahko sprehaja peš po Mariboru; če pa. ima kaj srca za Prekmurje, naj odstopi takoj ta avto civilnemu komisarijatu v Prekmurju. Vlada, kje si! B e 11 i n e i v Prekmurju. Pri nas. je imel dna 11. t. m. zborovanje g. Strekelj, ki je govoril o agrarni reformi ter najemih veleposestev kot ravnatelj za agrarno reformo. D o 1 n j a L e n d a v a. K nam je prišel slo -venski kaplan g. Andrej Berden. Zadnji slovenski kaplan v Dolnji Lendavi je bil g. Borovnjak, ki je pred kakimi 10 leti umrl v visoki starosti kot cankovski dekan. Za njim blizu 59 let ni bilo slovenskega kap -lana in slovenske pridige v D. Lendavi. rfV#f«i»k«* novità G. dr, Avguštin Stegenšek je nevarno zbolel na bolezai v kolena (gonytis) in leži že veö tednov v tukajšni javni bolnišnici. Najbrž bo treba operacije. Priporoča se v molitev. Himen. Poročil se je g. Glaser Herman, slikarski mojster in posestnik v Zg. Hočah z gdč. Faniko Debelak, šiviljo iz Podčetrtka. Mlademu paru želimo obilo sreče. Poročil se je v Poljčanah g. Jože Gajšek z gospodično Matildo Debelak. Častitamo. Promocija doktorjem modrosiovja gosp. dr. Lovro Sušnik, Breznica, p. Škofja Loka, se je vršila' v petek dne 19. Grudna 1919 v Senatni dvorani dunajskega vseučiliča. Shod ¥ Leitersbergu. Prihodnjo nedeljo, 18. januarja ob 2. uri popoldne bo v dvorani gostilne Dreisger v Leitersbergu shod Kmečke Zveze. Govori komisar okraj, zastopa dr. Leskovar. Somišljeniki iz Leitersberga in Karčevine, pridite vsi! Predavanja V dvorani J. S. Z. (Flosarska ul.) bode danes v petek ob pol 8 uri zvečer. Predava o volilnih sistemih poslanec Vesenjak. Predmet je danes posebno aktualen. Vabimo k obilni udeležbi. 9hČni Zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze skupine Maribor se vrši v nedeljo 18. prosinca ob 4 uri popoldne v dvorani J. S. Z., Flosarska ulica 4. Protest obmejnih Slovencev. Občinski odbor občine St. Ilj v Slov. gor. je poslal na okrajno glavarstvo v Mariboru naslednji ugovor: Kakor je podpisani odbor zanesljivo zvedel, je vzel v najem Repnikov«) posestvo v Cirknici, fara St. 1 j v Slov gor . odvetnik dr. Mravlagg v Mariboru in ima baje celo predkupno pravico do tega posestva. Občinski odbor ob -mejne občine St. TIj v Slov. gor. ugovarja najodloč -j nejše proti temu, da se tema najhujšemu sovražniku j Slovencev in najstrastnejše n i agitatorju vsenemške j propagande dovoli naselitev v tem za narodni značaj i cbmejne okolice tako važnem <>Kraju. Občinski odbor opozarja na principijelno .Iran in nevarnost tega prvega vsenemškega naskoka od časa obstoja .lugosia -**ije v tej okolici, ki ogroža obstoj naše države in od-I klanja odgovornost za vse posledice, ki bi nestale iz i tega, ako se ne bi ta prvi vsenemški naskok zabra -' nil. Občinski • —........, — -o- — , ..........—. odbor je prepričanja, da je ta naselitev vsaj praktičen človek. Ker še Prekmurci * dr. Mravlagga nevarnejša in v posledicah važnejša, nego milijonske žrtve Südmarke in vse naseljevanje rajhovskih Švabov zadnjih dma-i let v ("i okraja. v Di*. Pfeifer» nam je na izvajanja v 4. štev. Straže vendar enkrat poslal neuraden popravek, ki tii ga mi iz srca radi priobčili, ako bi odgovarjal predpisom. A g. dr. Pfeifer, dasiravno jurist, še ne zna delati popravkov, ker mesto popravljanja zabrede v polemiziranje, kar je pa v popravkih popolnoma nedopustno. Zato g. dr. Pfeiferju svetujemo, naj se obrne do svojih prijateljev v uredništvu „Marib. delavca“ da mu pokažejo, kako’ se delajo popravki. Mariborska podjetja. Mariborska lesua industrija Vekoslav Antelič in Tjominc je postala javna družba teli dveh lesnih trgovcev. Tovarno usnja Aniona Badi je prevzel Valter Halbärth. Trgovci Anton «Tonejo, Franjo Rozman in Ernesti Risavi so osnovali v Mlinski ulic) trgovino z) mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo v obliki javne trgovske dražbe. Kletarska zadruga še ni izpremenila svoje nemške tvrdke „Kellereigenossenschaft“, dasi bi se to bilo lahko zgodilo, ko se je izvolil načelnikom Aleksander Starke! te ja stopilj v načelstvo Ernest Ferk* 16. januarja 1920. višji sodni svetnik. Načelnikov namestnik; je postal Gvidon Sparovitz, Baron Twiokel je pa izstopil iz na-čelništva. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo gg. dr. Lipoldu, dr. Kodermanu, dr. Pfeiferju' in prof. Voglarju ustanovitev delniške družbe: Mariborske tiskarne, ki izdaja „Marburger Zeitung“. 0-snovna glavnica družbe znaša 2 miljona in ima delnice po 200 K. Mariborska eskomtna banka je dobila kot nove člane upravnega sveta: Viktorja Glaser, predsednik, dr. Lipold, Josipa Rosenberg, Ivana Šoštarič in Lovra Petovar iz Ivankovc. Prokura se je podelila ravnatelju Cirilu Tbman in podravnatelju Maksu Herman, pri podružnici v Murski, Soboti pa Vmku Plaskan., Državna/ stanovanjska komisija v Mariboru javlja-, da se dobijo formularji za prošnje za nakazila stanovanj v uradnih prostorih Šolska ulica št. 1, kjer se Jahko takoj izpolnijo in vložijo. 46 vagonov rodbin brez stanovanja je poslala Ljubljana v Maribor, kjer so njihovi očetje zaposleni na železnici. Za vse te reveže, ki prezebajo v na pol odprtih vagonih se morajo preskrbeti stanovanja. Nik-đo se z ozirom na to socijalno bedo naj no huduje, ako se mu vzame del prevelikega, stanovanja ali pa se mu nakaže stanovanje izven Maribora, da pridejo do krova ljudje, ki imajo v mestu kak javnosti služeč posel. Tistim pa, ki jih Je srce itak vleklo vedno v Avstrijo, se itak ustreže, ako se jim da prilika za vrnitev v naročje matere Germanije. Najnovejše za stanovanjski urad. Hišna posestnica Škorc Roza S nido v trg 2} je pognala iz stanovanja ljudi in zapira v sobe sedaj kare in konja. Pa je kaj takega mogoče pri delovanju novega stanovanjskega urada, pri katerem je zaposlen Človekoljubni šolnik Voglar. Radi verižnišlva ali navijanja cen kaznovani trgovci morajo, glasom vladne naredbe izgubiti svoja stanovanja. Ràvnolako tuji državljani in vsi oni, ki nimajo v Mariboru nobenega javnega posla. Občinstvo se naproša; da gre stanovanjskemu uradu s tem ! na roke, da prijavi vse take osebe. Bomo videli, ali se boja naredba res tudi izvedla. Oderuhom In verižnikom odvzet telefon. Poštno ravnateljstvo v Pragi je odredilo, da se vsakemu, kdor je bil kaznovan radf oderuštva in veriž-niŠtva, odtegne pravica do uporabe telefona. V Studencih, pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 18. januarja ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni glasovanje neposrednih davkoplačevalcev (hišnih in zemliiških .posestnikov) o zvišanju občinskih do klad od 45 na 120%. Dolžnost in pravica vsel\ upravičencev je, da pridejo glasovat za ali proti. Kdor pn ne pride, šteje se ga po sedaj veljavnih postavah, da je za ta predlog občinskega sosveta. Glasovanje bi se moralo že vršiti preteklo nedeljo. A ker ni ì/ìo nikogar, se tem potom upravičenci še enkrat o-pozarjajo. Božičnica šolske mladine v Studencih. Učiteljstvo v Studencih je priredilo tamkajšnji šolski mladini letos božičnico. Nabiralo je prispevke pri vseh strankah v Studencih in pri nekaterih ralad'.notjubih tu denarnih' zavodih v Mariboru. Povsod je bilo skoro brez izjeme lepo sprejeto in skoro vsakdo se je odzval z večjim ali manjšim prispevkom. Božičnica se jo vršila v telovadnici otroškega vrtca in je krasno uspela. Vse je ugajalo: petje, deklamacije, božični prizori in telovadne skupine. Med posameznimi točkami jo prav pridno šviral kvartet zavednin Cehov, .vi je ponudil brezplačno sodelovanje mladini v veselje. Obdarovani so bili vsi otroci s pecivom, sadjem,. * rogljički in šolskimi potrebščinami. Po dobroti gosp. okrajnega glavarja dr. Lajnšiča so prejeli nekateri najubožnejši otroci tudi obleke in čevljev. Slavnosti se je udeležilo precej staršev. Počastil jo je tudi g. . okt. nadzornik Lichtenwallner. Vsem, ki so pripomogli s svojimi darovi, da je bilo mogoče nuditi naši mladini vsaj to veselje v sedanjih časih, izrekata to-' pio zahvalo vodstvi deške in dekliške šole v Studen- , fili. Dajte molitvenike prekmurskim dijakom! V Murski Soboti imamo 30 gimnazijcev prvošolcev. Ti še nimajo razun. drugih reči slovenskih molitvenikov. Marsikdo ima več molitvenikov, kakor jih potrebuje. Zato darujte prekmurskim dijakom'molitvenike v spe- i mu. ! Kdor vpiše ali priloži v molitvenik evojo ime, dobi zahvalno pismo od obdarovanega dijaka. Molitveniki se naj izročijo podpisanemu, ki bo jih spravil dijakom v roke. Dr. M. Slavič, Maribor. Visokošolci iz Štajerskega, ki se hočejo j peljati s prihodnjim transportom t Prago in v Mariboru vstopiti, naj javijo takoj svoje naslove ma : tehn, Ante Matko, Maribor, stolna ulica 1, 4a se more pripraviti ugodnejša vožnja. Akademski ples bodo priredili .mariborski jugo-slov. visokošolci v sredo 21. t. m. Slavno občinstvo ki bo dobilo vabila,) tem potom opozarjamo; na to prireditev v bivšem kazinu. Ker je event, prebitek namenjen jugoslov. akad. menzam, upamo,, da se bodo vsi vabljeni odzvali. Mariborčani podpirajte našo a-kademsko omladino, ki živi v bedi in pomanjkanju!#»' Trgovski venček se vrši dne 7. svečana v Götzovi dvorani z vojaško godbo na kar se opozarja cenj. občinstvo. . •* Češka Beseda se bode plesala tudi na Pia- S minskem plesn. Na splošno željo vrši se ponavljalna plesna vaja v torek, 20. t. m. ob 8. ari, v mali dvorani Narodnega Doma. Vsakdo dobro došel B 1' Ra2»A, Plesni VefiŽšk. Daijeslužeči podčastniki gar ni zi j e Maribor prirede 24. t. m. svoj prvi plesni venček v veliki dvorani pivovarne Götz pod pokroviteljstvom g. generala Maistra. Z3 ubožče občine Sleme je daroval g. Badi 2000 K. Iskrena zahvala v imenu občine. Na gostijah in v veselih družbah se spomin jajter sklada Slov. Kmečke Zveze. Zadružna organizacija napreduje. V Žičah so si ustanovili Zadružno elektrarno z opravilnim dele- I žom 1Ü0 K, ki se ialikOj placa tudi v,-obrokih. Načel- j mk je Ignacij Brglez. — V Solčavi imajo Kmetijsko j nakupovalno in prodajalno zadrugo. Načeluje ji Fr. i j Grobler. — V Šmarju deluje Kmetijsko in konsumno I društvo. Načelnik je Ivan Cakš. — V, Ormožu skrbi j za kmečki blagor Gospodarska zadruga za ormoški j okraj. Opravilni deleži so dvojni, po 100 K in po j j 20 K. Načelnik je veleposestnik Ivan Petek. — V Celju deluje Gospodarska zadruga. Načelnik je profesor Evgen Jarc. — V Laškem so Si kmetje ustanovili: Kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. Na čelu je : Jožef Jenčič, posestnik v Spodnji Rečici, ; Odbor Mariborske podružnice SPO. opozarja vse stare člane, da se jim vsled nejasnih našlo- i vov ne more dostaviti Izkaznice za leto 1920. j Vsakdo si naj isto preskrbi pri blagajniku gosp. ] Brunon Rotter. j Demokratske batine. Demokratsko-sccialislična j \Iada nam ni samo odgodila ynmooMastno Narodnega ! predstavništva, ampak meste ljudskih zastoj rokov je j medla povsod žandarje in \ novejšem času najuovej- I Se — batine! Poslanec dr. Sim m k je stavil na beo-| grajsko vlado več interpelacij, kjer se pritožuje, da j jo začela žandarmerija v besni z batinami. Zela j smo j ■ že tamkaj, kjer je bila Rusija pod Pä röm Velikim, ki | m tudi tiral svoje podložnu:© z nagajko k pokorščini, j Latine ! To je praktično urrmiuo rejše delo demekra- j to in socialistov v Beogradu. | Deni. -soc. prebrana in podim žena moka. V Voj- | I vođini in Slavoniji je poskočite v zadnjih treh mese - j fe n • cena pšenice od 2 K na 5 K 1 kg Doslej je bila finejša moka po 4.50 K 1 kg, krušna pa po. 9 K. Ker pa, naS „dobri“ ipinister prehrano socialist Bukšeg ni' nakupil pšenice tedaj, ko jo bil 1 kg po 2 K, ampak seda/, ko je 1 kg po 5 K, se je /v še la tudi cena finejše moke na 8 K 1 kg in k-ušue na 5 K 1 kg. V tem podraženju vidimo zone! smise, in zmožnost socialistov in demokratov na notte prehrane. „Kani bi človek se zaril, da bi kolom guzo skril?“ Te besede našega klasičnega pesnika Levstika premišljuje sedaj v Celju dr. Kukovec, voditelj demokratske stranke in ogiblje, kako bi pri občinskih volitvah obračal svojo demokratsko: plat, da ne bi bil tepbn. Naj bi vzel raje tisto cvetko, ki raste po močvirnih grabnih, ter pričel na njo vedoževati: „Liebt mieli, ein Wenig, vom Herzen, mit Schmerzen, gar nicht.“ Dosegel bi ravno iste uspehe. Dr. Tavčar je sprožil v Slovenskem Narodu idejo, naj bi se vse meščanske stranke združile proti socijalistom, o-ziroma za njimi stoječimi komunisti. Pri tem je stal ! na stališču ljubljanskega cestnega-tlaka in je imel : nad sabo megleni ljubljanski horicont, kr se razteza k večjemu od barja do železne jame. Dr. Kukovec hoče biti pa dalekoviden in dalekosežen politik in jo iskal širokih načel, po ka terih bi obračal kolesa J DS, j ter je prišel slednjič do zaključka : sukati se bo tre- ; ha vedno tako, v da ne bomo pre hudo tepeni. Družili j se bomo z vsakim, kdor sc bo hotel družiti i nami. Dobrodošli tudi socijalisti, samo če nas bodo hoteli varovati klerikalnih batin. Ce, so ti socijalisti zlasti ob državni meji pobarvani močno nemško nacijonalno in protidržavno, ne dene nič. Najhujše so vendarle j še klerikalne batine in vsak osel je dober, ki nas ho- j če nesti po tem bojišču in nam obvarovati vsaj pr ili- 5 čuo zdrave.ude. i „Ptujski list“ vabi Nemce. Dolgočasni „Ptujski list“, se obrača v- dolgem uvodniku do ptujskih Nemcev ter jih prosi, da bi pri občinskih volitvah prišli na pomoč slovenskim liberalcem proti socijaldemokratom. Seveda je izključeno, da bi Nemci in nemškutarji storili to uslugo, recimo, iz golega človekoljubja-. Zahtevali bodo zanjo drugo protiuslugo- na račun naše narodnosti in državnosti. Kje drugje bo morda ista stranka prosila socijalne demokrate proti klerikalcem in tako dalje. Tej stranki gredo menda sedaj samo kompromisi po glavi. Čutiti se mora torej na zelo slabih nogah. To je toliko bolj čudno, ker bodo volitve vendar proporeijalne in torej strankam ne bo tre- } ba kompromisov. Toda na to so gospodje voditelji že j menda pozabili. Demokrati na delu. Neki Feigel iz Slov. Bistrice je prišel k tajniku laporske občine in zahteval tam prepis volilnega imenika, kakor da bi bil poslan od ; vlade, da pregleduje volilne imenike in potem je šel na Cigonco. Vprašamo, kdo je dal temu človeku pravico, da vznemirja in nadleguje župane? Zupani, sedaj še nima nihče pravice, terjati prepisa volilnega i-menika. Poženite jih, od koder so prišli. Z demokra- j tonj Feiglom pa bomo že še obračunali. Treba bo ma- : jo posvetiti v njegovo prejšnjo delovanje, če ne bo le- j po za pečjo sedel. j Ali so Avstrijci pri pameti? Avstrijski listi po- ’ ročaj o čisto v slogu starih dobrih časov, da je predsednik njihove republike (ki je protiklerikalen socijalist) podelil dr. Gutjahru, profesorju bogoslovja in ravnatelju semčnišča v Gradcu radi njegovih zaslug naslov in dostojanstvo dvornega svetnika, ne da bi mu bilo treba plačati takso. Dvora že davno ni več, prodane so celo preproge iz cesarskega dvora na Holandsko za krompir. Torej tudi novi dvorni svetnik ne bo imel ničesar, več svetovati. Sedanji avstrijski Strau gospodje so menda prespali vsa poslednja leta. sedaj so se vzdramili in uradujejo dalje po šfarerfi avstrijskem kopitu. Nemci kradejo po cerkvah v coni B. Iz verodostojnih virov se nam poroča, da so dne 16. doéem-bra poroci oplenili nemški divjaki cerkev v T marnici, ki !ež v coni B. Pokradli so monštranco, dva keliha., vso mašno obleko in sveče, tako da si je moral tam pastiru joči g. provizor vse za mašo potrebno Preskrbeti iz sosedne cerkve v St. Lipšu. Kaj so delali divjaki z Najšvetejšim, si moremo misliti. Pri tem pa Nemci svetohlinsko zavijajo oči, češ. da je pri nas vera v? nevarnosti. Beg nas pa varuj gorečni kov, ki tako skrbe za svojo vero kot ime no dani ro-! nar ji. Ze iz verskega stališča torej moramo glasovati ; žo. Jugoslavijo, če hočemo, da ostanejo naše cerkve j neoskrunjene. Cerkvena reforma na Češkem. Praški nadškof dr, Kordač je * poslal duhovnikom svoje nadškofije list, v katerem odkrito govori o, perečih reformnih vprašanjih. Predvsem hoče poglobiti študij filozofije, I teologije in sociologije. O rabi češčine pri bogosluž-? ni h opravilih pravi,) da je na pristojnih mestili v Ri-I mn z uspehom govoril za to, da se sme češki jezik [ rabitifpri; vseh bogoslužnih opravilih razen sv. maše ! in da "se pri vsaki popeva i sv. maši sme peti branje : in evangelij v češkem jeziku. Razun tega je predla-; gal, da se v čehoslovaških krajih, ki so za krščan-* stvo pomembni, n. pr. na Veleliradii, v samostanu Ì sv. Ludmile in cerkvah drugih čeških patrono? do-; voli na obletnico ali ob romarskih slovesnostih slu-[ žiti sv. mašo v staroslovanskem jeziku. O celibatu j pravi: Jročlenska deputacija, ki je šla v Rim med drugim tudi zaradi odprave celibata, je zvedela od [ svete Stolice z nedvomno gotovostjo, da je ta zahteva j dosledno dvatisočletnemu razvoju zakona o celibatu j'-- dednitivno odbita. Demoralizacija v državnih uradih. Te dni se ! je zagovarjal pred sodnijo sekeijski šel čehosiovaške-I ga finančnega ministrstva Jirak, ker je z zlorabo u-j racine oblasti skušal podkupiti ministra za zunanje I zadeve dr. Beneša. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe, ! 'poostreno- s 4 tratnim trdim ležiščem, 20 miljonov kimu v prid praškim ubožcem in izgubil volilno pravico. Ptuj. Tu so ustanovili Tvorno čevljarsko zadrugo z opravilnim isležom 2000 K. V načelstvu so:, Ignacij Zelenko, načelnik; Franq Arnejčič. blagajnik, Franc Wolf nadzornik. — Huterjeva žganjarna se je spremenila v Prvo jugoslovansko alkoholno industrijsko družbo. Vstopil je trgovec Viljem Eisbacher. Konjiške novice. V kratkem času, smo izgubili odločno krščanskega mišljenja in vrla značaja. Dne 23. decembra je umrl po kratki bolezni Alojzij Per-kljič, preddelavec v Lavričkovi tovarni in prvi predsednik Jugoslovanske strokovne zveze kupina Konjice. Dne 27. decembra pa nam je nemila smrt ugrabila g. Franca Furmana, tržana, hišnega posestnika in mizarskega mojstra v Konjicah. N. v' m. p.! Obema rodbinama naše globoko sožalje! •— Dne 28. decembra je priredila Dekliška šola, v Konjicah s sodelovanjem deške šole šolsko slavnost v prid šolski, kuhinji in v podporo ubogih otrok. Prireditev jo krasno uspela, vse točke zanimivega sporeda so -se izvrstno izvršile, vsa čast vrlemu učiteljskemu zboru, ki je imel veliko truda s celo prireditvijo. Prosimo še večkrat kaj takega! Nemci o generalu Maistru. Graški nemškonaci-onalni listi pišejo, da je prišlo k genonun Maistru zastopstvo žensk iz Velikovca pod vodstvom g. Giendl ter so ga prosile, da bi jim dovolil prirediti Silvestrov večer. General jih je sprejel zelo prijazno, dal takoj dovoljenje in dostavil, da pridejo na zabavo tudi njegovi ftns-niki, in če bodo razmere dopuščale, pa jih obišče tudi on sam. Nato so gospe baje odgovorile: „Ce ne smemo biti pri zabavi same, se zahvaljujemo za dovoljenje in ga ne potrebujemo.“ — Zadeva se je odigravala brez dvoma precej drugače, to poročilo pa razodeva, kakšnega duha so še gotovi nemš-konacijonalm krogi. Železniška nesreča. Na postaji Saš na Hrvat-skem je dne 3. t. m. po noči trčil orierit-ekspres s tovornim vlakom. Človeških žrtev ni bilo, samo en kurjač je bil ranjen. Po Poljskim razsaja legar v pokrajini med Tarnopolom in Lučkom. Obolelo je nad 25.000 ljudi. Primanjkuje zdravil in epedemija se širi od dne do dne. Umrlo je že na tisoče ljudi. Orlovsko okrožje Maribor' se nanovo konstituira dne 19. t. m. Zborovati,e se vrši popoldne ob dveh v; dvorani JSZ (Flosarska ulica). Zanesljivo se nm u-deleže zborovanja zastopniki vseh odsekov okrožja, iVabimo pa tudi gospode iz onih krajev, kjer še ni ’"tela, pa ga žele ustanoviti. Na dnevnem rodu io \ .'leg volitve novega odbora in načel it'd tudi poročilo o izpopolnitvi naše organizacije in o veliki mariborski orlovski prireditvi in okrožnih prireditvah v letošnjem letu. Bog živi! Orel na Uurbergu se je ustanovil v nedeljo dne 11. t. m. Za predsednika je bil izvoljen Našel Janez, za načelnika pa Domiter Franc. Priglasilo se je lepo število fantov telovadcev. Odsek se pridruži ptujskemu okrožju. Mariborska eskomptna bauk® v Mariboru Tü^ettH^f© m uiic» ite«- ti. Telefon Ste^. 16. Podružnica : MURSKA SOBOT 3% Soreiema 8 Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-raSun proti naj-"ugodnejšemu obre štovanju. Kupuie ifi prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd» Izdale : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta» Dule ^redlllil;©» Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dale «redit® ; Pod najugodnejšemi pogoji. Pf UMI© SUI! s» Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. ž® *• -j» - • Mala naznanila. ' Prođimo takoj 5—6 vagonoT zdrave ia dobre borovice (Wacholderbeeren) po K 4*50 kg postavljeno vagon Sisak. Obrnite se na 24 WERNER i KLAUBER, SISAK. Les 22 rezan, tesan, okrogel, drva in ogije kopi v vsaki množini „Sevir“ društvo lesnih indnstrijal-«8T dravske doline MARIBOR Tegetthofova e.ita 45. Učitelj goslanja se išče za takoj. Ponuibe na upravo lista „Straže“ pod štev. 21. Svinjski kotel) „Alpa“ se proda, Kvergasse l,Pobiežjepri Mariboru. Prvo slov. brivnica Tegethofova ulica št. 22 (preje g. Gredlič) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo jamči 1824 Fran Novak, brivec. Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, šifone, črn klut, ?se Trste krtač, britve, glavnike, toaletno milo krema in vasebn-mast ta Čevlje itd po najnžžjih oenafe JUojzij Iniulok, kem. skladišče y Maribora, Glavni trg Shrifja Crania yedutek Maribor Koroške c. 31/!. se priporoča cenje- 80 - nlm naročnikom. - lì tem bi fein lile H Cebelni vosek, sobe satino in odpadke sveč kupuje po naj višji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gospo- j ■vetska cesta 90, Spodoja Šiška. ? 1799 I Kupujam po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Vlito? Glaser, lesna trgovina v Knšah pri Mariboru. 1796 Dragocena zapestnica, broša in elegantni zastori za 2 okni s karnisami iz medi se proda, Maribor, Schillerjeva cesta it. 6, I. nadstr., lete. 17 * H cika pisarniška moč a dobrimi : priporočili išče službe, — Ponudbe na opravo Straže pod K 621. 1 _______ .............. Knpnjsm okrogel les sa lago na štoru ali na žago postavljen ali drugače po dogovora. M. Vračko, I Polzela. 1781 KreJaBkega aienon iz poltene | bil« sprejm. takoj Aloja Arbeiter, | j Maribor, Dravska mliea 15. 25 ' I' Ket praktlirsntinja želi gospe iil- | na službe v kakšni pisarni. Nasi. | v npravništva. 27 ». j II težniev borovih drv proda i Štefan Heler, Dolgoie 80, Mul- j bor. *6 I ■lai pietra'äki sluga si želi p 4-mere« službe v kakšnem orada | ali »ploh v pisarni. Naslov v n- f pravništrn lista. 28 1 Preda se 8 l»tna mm ena kobila, 8 letni beli Tolar, konj, za lahko in težko vožnje tesarske treske ia drve pri Josip Nekiep, Maribor, Mozartova ulica 69. 28 Dva dobra harmonija sta na pro- èaj, Maribor, Tegetthofova ulica štev. 64, L nadstr. 81 Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25 Barva Kemično «sii vsakovrstno blago. 1695—438—sos obleke. Pere in svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Tovarna JO S. REICH, MARIBOR, Go sporica elica it. 38, Poktna, naročila se izvršujejo točrae* POZOR. Naznanjam slavnemu občinstvu, da Bern prevzel glavni zastop Vzajemne zavarovalnice banke „SLAVIJE« w Pragi za sodnijske okraje : Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Karbreg in Slov. Gradec 1 ter prosim, da se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spodnji naslov. Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu in življenju po najnižji ceni ter se slav. občinstvu najtopleje priporoča. Spoštovanjem Martin Stadler, giaini zastopnik tank« »Slav Je“ v Maribor u, lfefriiijsfcà ul. 30. Slovenski slaščičar MILAN KOSER: MARIBOR Grajski tre se priporoča cenjenemu občinstva v poset ia za »sročila finega in navadnega peciva in slaäüe za gasil« re» Preseli! se je zavod za oglas, klamo in trg. promet p ! U si i o »i - Propaganda M 9 Gosposka ulico 44. a P OZiW I „IDEAL« Fràn Josipa cesta 9 M&r.bor Vetrinjska ulica 18 Pralnica, Swetialskalnioa Čistilnica sa ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914. V nedeljo, dne 3. novembra 1918 predpoldne sta bili oropani trgovina s papirjem in galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Strnišču pri Ptuju. Pozi v l eva vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo cropani predmeti kot posteljnina, preproge, moške in ženske obieke, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov naznani nemudoma imena in bivališče neznanih storilcev proti nagradi 1000 K. Ivan CeperHn Streb!, Maribor, Pabriksgasse 21, c’ trgovini. Odvetnik dr. Lenart Delizio si usoja nazr.mc.itk da m dvoril s * Gornji R*é@4?ni9 Spodnji grla ŠD v. 12. 657 Karel KoeiJanci kamnoseška indusiriiska ob t v Maribora Schulet jev« ulic« 25 priporoča stojo selo bogate salogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah na umi-r&ine mise m ss pohištvo, vsa betonske in podobar-,ka dela Prevcema vsa i njegovo stroko spadajoča cerkvena dsle -kot oltarje, prižnice, ter spltìb vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat ra st roje I Lastni kamenolom pri Slav. Statriei. industrija sa granit, mramor ih siessjrt, 1664—424 I SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA P> !• X D. Z. . V MARIBORU, STOLRA UUSJA 6 Obpostiafe hritiails»® wl@ge po 3 odstoft. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :s Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Us*Pdn® w*o ofodo in fetHM od 9. ? do 12. ui*», v sobot© i»d Uk d»- 12. uro s „Vardar“ s sladna kava na debelo in drobno! giaeiraaa ln neglaciraaa odprta v vrečah, kakor tudi giaci rana v zavojih po 200 ia 600 g poljubno množino po najnižjih dnev. cenah prodaja Jvo Gigovič podružnica Hsrifeor* H trg štev. 21. Gospod lekarnar pl. Tmkócsy v Ljubljani! Naročata •> pošti 5 paketov »Mastina«. Dajali sem ga o -odi u na teden enkrat po eno pest v krmo ih ž uias žr~t; Veselje je gledati, kako moja j živima rada žr-, uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala ! S pozdravom 'Franc Trnbiansky, Lugos (Banat). fhrlmašaJ „Mastin“ àsini. Ce žt : , krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nit ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje rechinosi, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška »Mastra«, Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestdna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek »Mastim« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju Tisoči gospo darjev hvalijo »Masira«, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo, 5 zavojev praška »Mason* zadostuje za S' mesecev za enega' prafr-č- ali vola. Glasom oblastvenega dovcljepj *-•