Najvctji »lorenaki v Združenih državah Velj« s* tm leto • . - $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo leto' $7.00 n J mtfON: CHKLStA ITI NO. U. — &TEV. 63. I j AR0DA List slovenskih .delavcev t Ameriki* Entered as Second Class Matlcr, S^ptembrr 21, 1903, at the Fo«t Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. WEDNESDAY, MARCH 19, 19C3. — SREDA, 19. MARCA 1930 I The Largest Slovenian Daily in the United State«. Iwued every day except Sundays and legal Hobday«. 75,000 Read« TELEFON': CHELSEA 3S7B VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVUL SKA DEL FEDERACIJA PODPIRA J. L LEWISA PREDSEDNIK GREEN JE IZJAVIL, DA V AMERIKI NI PROSTORA ZA DVE MAJNARSKI UNIJI Green je povedal delegatom v indianapolisu, da ne bo Ameriška Delavska Federacija priznala vsta-šev, ki zborujejo v Springfield. — Organizacija United Mine Workers ima jurisdikcijo nad vsemi linijskimi premogarji v Združenih državah. INDIANAPOLIS. Ind., 18. rtiarca. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green je danes govoril na konvenciji Unitd M ine Work- rrs. NAČRT ZA 0DP0M0Č FARMARJEM Zvezni poljedelski urad bo poslal v inozemstvo agente, ki bodo skušal' prodati nakupi j eno pšenico. Pri tej priliki je obljubil vso podporo Johnu L. ! -ewisu, predsedniku premogarske organizacije. Rekel je. da obstaja unija že šti ideset let, da pa so jo napadli v zadnjem tednu ljudje, ki so slicali reor-v^anizacijsko konvencijo v Springfield. Ameriška Delavska Federacija, — je rekel Green, — je dala carter United Mine Workers. S tem je dobila ta organizacija jurisdikcijo nad vsemi člani unije, ki so zaposleni v premogovnikih Združenih držav in Kanade. ; del pet bušljev, če dobi za štm bus-V tej jurisdikciji ni nobenega prostora za dvejije ve? denarja? — je rc-kel Degge. organizaciji. Carterja, katerega smo dali United ----------- WASHINGTON, D. C., 18. marca. Zvezni poljedelski urad namerava v okrajnem slučaju poslati v inozemstvo agente, da prodaj _> plenico. katero je urad nakup'1. Tako je izjavil danes predsednik tega urada. Dess? — Izvedba takega prcjiama bo precej časa trajala — je rekel — a bo velike koristi. Potom stabilizacijske oblasti smo nakupili ve; kot petindvajset milijonov builje/ plenice. Ta množ-na se bj morda povečala za nadaljnih sto milijonov bušljev, predno bo prišel na trg prihodnji pridelek. Regge je *ekel. da vztraja oblast | pri tem. naj farmarji spomladi po-| sejejo deset odstotkov manj pšenice ur naj rajši p večajo pridelek ! bombaža. — Zakaj naj bi farmer prolzve- TIHOTAPSTVO Z OMAMNIMI SREDSTVI Na krovu francoskega parnika "France" je baje za tri milijone dolar-: jev narkotičnih sredstev. ITALIJA JE NEMCI TRDOVRATNA) KRITIZIRAJO Ameriški delegati so se MACD0NALDA posvetovali z Grandi- j ™ — jem. — Italijanska za- Anglija skuša Francijo s tem dobiti na svojo stran, da ji bo obljubila večje koncesije glede armadnih rezerv. Kakorhitro je dospel paraik France" v newyorsko pristanišče, su ga začeli pri eska vati carinski uradn.ki. Preiskava bo skrajno na-Lančna, kajti rečeno je, da se na- , haja na parniku za. tr* milijone dolarjev narkotičnih sredstev. Na krov je planilo več kot sto detektivov. opremljenih s svetilkam; in pištolami. Uradniki so dob.li povelje, naj preiščejo na parnJfu vsa ; kotiček in vso prtljago. Na krov je hotelo kak.h tristo ljudi, ki so imeli posebne izkaznice, pa jih niso pu>tiii Sorodniki nekaterih potnikov so proti temu glasno protestirali ter izžvižgali agente, meneč, da iščejo žgane pi- hteva glede enakosti si Francijo je edina ovira za dosego dogovora. LONDON, Anglija, 18. marca. — Uspeh londonske mornariške konference je bil d"- advisen oci zmožnosti delegatov, da pregovor:-Italijo, da opusti svojo zahtevo za mornariško enakost s Francijo ali pa predloži definitivne št-cvllke gle de minimalnih tonažnih žalitev. Čeprav je italijanski zunanji minister Grandi dosedaj trdno vztrajal na svojem stališču, so vendar razni diplomati izrazili upanje, da bo tudi Italija, kot Francija, začela razmišljati o skrčenju svojih zahtev. Odkar s> bila objavljena poročila. da sta skleniii japonska in amerika delegacija zadovoljiv dogovor in cdkar je ugotovil franco- BERLIN, Nemčija, 18. r.iarca. — Tukajšnje časopLsje razpravlja na dclgo in široko o nekem londonskem poroiilu, da namerava Anglija dati Franciji velike koncesije glede armadnih rezerv, ako n-ko-l.ko popusti v svojih mornariških zahtevah. Tozadevni predlog je stavil Chamberlain, toda MacDonald jc kot vodja opozicije odločno nastopil proti njemu, češ. da bi ne bila s tem Anglija na nobenem dobičku, Francija bi dosti profitirala, Nemčrja bi bila pa na škodi. Zdaj j? pa MacDonald izpremenil svoje mnenje, ter popolnoma soglaša s GANDHI JE POČIVAL INMOLČA! Po štiridnevnem pohodu je Gandhi s svojimi spremljevalci počival. D anes bo nadaljevat svojo pot. EOMBAL. IncLja, 18. marca. Včeraj je Mahatma Gandhl s svi jimi 79 pristaši ves dan počival 1 ves dan niso spregovorili niti b< sede. Gandhi ima že več let navar počivati in molčati en dan v u, nu, češ. da je to najboljša način možata je van j a. Če mora svoji, pristašem kaj nujnega sporočiti, jim to z znamenji pove. Jutri bodo korakali naprej proti Jalapurju, ki leži ob zalivu Cam-bav. Predno je dospel semkaj je go voril vaškim prebivalcem. Rekel j-da si ni mogoče z denarjem pndo 'iiti neodvisnosti. Mine Worker«, nismo nikdar preklicali. Organiza r ija U. M. W. je v dobrem stanju ter je plačala Ameriški Delavski Federaciji vse določene prispevke. Valedtega slovesno izjavljafn, da je United M ine Workers v Ameriki edina premogarska «>rga-| mzacija, katero prizna Ameriška Delavska federacija. Drago mi je, da sem dospel sem v svoji ofici-jelni lastnosti, da informiram vas in ves svet, da priznava Ameriška Delavska Federacija le eno pre-mogarsko unijo, ki ima jurisdikcijo nad premogarji te dežele. , — Govoril sem odkritosrčno ter sem prepričan, da zahteva prilika priprosiega govora in odkritih besed. Glede Ameriške Delavske Federacije nočem nikakega nesporazuma. Francoska vlada je a';vcstila newyorsko carinsko oblast, da skušajo nemški agenti vtihotap.ti v j Združene države nekako dva tisoč t funtov narkotičnih sredstev v vrednosti treh milijonov dolarjev. Parnik je bil vso noč močno za - , stražen. n min s a*' 6" marca 50 z^tedlli na istem Y KArlDAN pomolu dva kovčega, vsebujoča za --j tristotisoč dolarjev morfina in ko- WASHINGTON. D. C., 18. marca. | kaina. Čeprav ne bo še odprta sezija za t Kovčega sta bila prevedena vj lev na postrv*. je sklenil predsedniu združene države na parniku 'Tie de Hoover vendar obiskati svoj ribi- France. tem na~rtcm, v namenu, da resi ski ministrski predsednik Tardieu. ■ mornariško konferenco in svoje izda je zadovoljen z napredkom fran- i venpolitično stališče. | — Za pridobitev neodvisnosti ccskih pogajanj, so opazovalci pre- Časopisje vprašuje, če naj bo to j treba krvi. je izjavil, pričami, da je edino večje vpraša- j razorožitev, ki je bila zajamčena! nje. katero mora rešiti konferen- j Nemčiji v Versaillski mirovni po- j ------------- ca, italijansko vprašanje. } godbi. Če je angleška je Če bodo mogli načelniki dtlcga- viada res tega HOOVER BO ODŠEL j i- < ski okraj v Tiranskih gorah tekom konca tedna. Iz Washingtona bo naj brž odpotoval v soboto, vendar pa je dvomljivo, da bo mogel obiskati majhno šolo v Dark Hollow, katero je pomagal posta-.iti. Sezija za postrvi bo otvoriena šele 1. aprila in predsednik je rekel, da too vpo-števal postavo. Vsled tega ne b3 lovil rib. Vsled te najdbe so postale carinske oblasti zelo previdne in pozorne. cij prepričati Italijo, da je b;lo;,j glavno delo konference že za vršen o! v angleško - ameriško - japo^isken. | dogovoru, bo najbrž tudi Italija ; popustila. Grandi se je v spremstvu sv- je- , ga mornariškega svetovalca Buttija j sestal s Stimspnom včeraj opoldne. Pogovora se je udeležil tudi ameriški poslanik za Mehiko. Morrow. Pogovor je trajal več kot poldrugo uro. j mnenja, ji morajo Nemci odgovori- j z velikmi ogorčenjem. SLANA IN TOČA V CAL1F0RN1JSKI PUŠČAVI SPOMENIK NEMŠKIM VOJAKOM ! „ NOVA VSTAJA NA KITAJSKEM Governer Sami province se je s puntal ter prekinil vse zveze s centralno vlado v Nankingu. PEITINO, KiLfi*)«ka, 18 marca. — Vojaštvo generala Ven H^i-Shana, fovernerja province Sansi. je prevzelo danes vse poštne in brzojavne urade ter želmnee v severnem delu Kitajske 8 t*m »o odiwaali vsak stik z Nankinfoan, kjer j« sedež kitajske centralne vlade Uradniki nan krnske vlade so po Iskali ravetja v tujezemskih koncesijah • Oeneral Ven je le dalj časa sprt m Kaj-&ekom. načelnikom centralne vlade, ter je ponovno zahteval naj odstopi. Medtem je pa mnošil svojo armado ter kupičil m uniči jo In orooje. Tujezemaki vojaški izvedenci cenijo, da je džuriji ter razni podpoveljniki maršala Fenga. Komunistična armade v Kiangsi so se znatno povečale. Vse to jasno razodeva, da bo izbruhnila na Kitajskem nova državljanska vojna. USTRELIL MAČEHO INSAMEGA SEBE CAMBRIDGE. Ohio, 18. marca. Danes se je ustrelil tukaj možak, ki se je izdajal za Sir Char lesa A dara. Star je bil nekako sedemindvajset let. Sinoči je ustrelil svojo 83 let staro mačeho. LADY COVENTRY UMRLA MODA SKRČILA KONSUM PŠENICE ITHACA. N Y., 18. marca. — Ženska moda, ki zahteva vitkost, je izpremenila tudi žitni trg. kajti poraba kruha je padla za dvajset odstotkov ter zelo vplivala na prodajo pšenice po vsem svetu. Doktorji bolniške strežnice, šole in celo le-potični parlorji so prip .mogli, da so bile izvršene te izpremembe. Tudi poraba mesa je precej padla kajti oni, ki iščejo vitamine, imajo raj še oranže, solato, paradižnike in drugo zelenjavoi. HINDENBURG NE BO PODPISAL POLJSKE LIKVIDACIJSKE POGODBE ____ BERLIN. Nemčija. 18. marca. — Predsednik von Hiudenburg je danes zopet začasno preložil podpiranje poljskw-nemškega likvidacijskega" dogovora, ki je izviral iz Youngovega dogovora. On razmišlja o tem dogovoru, a ga noče podpisati, ker so mu nekateri Nemci izjav.li, da bodo izgubili nemški lastniki vse, kar po pravici pripada Poljakom. PARIZ. Francija. 13. marca. — Angleški ministr. predsednik Mac-Donal je izjavil da ,bo v skrajnem slučaju predložil vso zadevo Vlussoliniju v Rjt.u. ŽENEVA, Švica. 18. marca. Nemška kolonija je postavila n.i Saint George pokopališču krasen -pomenik nemškim vojakom, ki so tekom vojne umrli v Švici. Slavno-sti so se udeležili zastopniki vseh nemških društev v Švici. Navzoč je bil tudi nemški gospodarski minister Smith. i BRAWLEY, C al., 18. marca — Motoristi, ki so dospeli danes sem | kaj, so poročali, da je padala včeraj toča v bližini Holtvilla ter n sotovih mestih pokrila puščavo šti. j ri inče visoko. Vreme je bilo izredno za Imperial dolino, kjer znaš;, p. leti temperatura 110 stopinj nat: ; ničlo ter j t* dež velika redkost. KRALJ SE BO UDELEŽIL MAŠE ZA DIKTATORJA BEORUSI P0MIL0ŠČEN1 ŽRTEV V NEMŠKEM IZGREDU CHEMITZ, Nemčija, 17. marca. Včeraj zvečer so izbruhnili silni nemiri med komunisti, fašisti in na : cijonalisti. tekom katerih je Stahl-helm organizacija protestirala prr Štiri ženske, ki so članice skupi ne belih Rusov, ki so v soboto na- j ti sprejemu Youngovega načrta. E padle skupino komunistov na Peti fašist je bil ubit in sedem oseb , Avenue, so bile oproščene, ko so bile včeraj obtožene izgredov. LONDON, Anglija, 17. marca. — Lady Coventry je umrla danes, tri dni po smrti svojega moža, slavnega športnika. Bila je hčerka drugega Earla of Craven. Lady Coventry je bila stara osem in osemdeset let, tri leta mlajša kot njeii mož. na Kitajskem pol i ttJk bUa srečno pet in milijona mot več pod orožjem, kot jih Je *tk> lani ob tem času. Vse fraiide, kar Jih je na Kitajskem, so ae znatno povečale šestdeset let. Ko je umrl Earl zadnji četrtek je bila njegova žena prevzeta od "žalosti ter rekla mirno, ko je šla spat: bftotako večajo svoje armade mi- i — Ni kake želje nimam živeti še iitaristi. ki so nommaino podvrže- | nadalje. Danes pa stojita dve krsti druga ; poteg druge v veliki hiši v W orehe -stershire, Earl fcn kratesa bosta jutri sku- POLJSKA IN NEMČIJA PODPISALI POGODBO VARŠAVA, Poljska, 18. marca.— Poljsko-nemško pogodbo sta podpisala danes poljski pooblaščenec Twardovski ter nemški poslanik Ulrich Rauschcena v neki boarding-hiši v Forth Worthu. Preiskovalci niso moglo še določiti, če je bila ženska odvedena na pašnik ter umorjena tamkaj po boju ali če je bila umorjena kje drugesd. nakar so njeno truplo prevedli na pašnik. Prejšnjo teorijo podpira dejstvo, da so našli v bližini na cesti ženski klobuk. Ko bodo prepeljali de Ri-verovo truplo v Madrid, bo ležalo na glavnem kolodvoru, ki bo izpre-menjen v kapelo. MADRID, Španska 18. marca -Danes bodo prepeljali sem truplo bivšbga španskega diktatorja Primo da Rivere. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v čakalnici glavnega kolodvora. Čakalnica b^ izpreme-njena v kapelo. Ob mrtvaškem odru .to do m a sevali, in maše zadušnice se bo udeležil tudi španski kralj Alfonz o ter vsi člani španskega kabineta. Sprevod se bo nato pomikal s postaje na Sanisidro pokepališče. Pogreba se bo udeležila vsa madridska garnizija. Navzoč bo tudi zastopnik kralja. Ko so prevedli truplo preko fran-cosko-španske meje. jc čakalo tam k?kih sto Špancev, ki so molče počastili spomin de Rivere. Ko je dospel vlak na mtrdnar^dno postajo ob poldevetih zjutraj, je vladal popoln molk. Vsi moški so se odkrili in ženske so se pokrižale. Pokojniku bodo priredili pogreb njegovi tovariši. Iz vseh strani prihajajo brzojavke z izrazi sožalja. bilo resno poškodovanih: Policija 1 aretirala deset razgrajačev. Voss je bila najbrž napadena od ro deteljic, nalašč privedeno iz Ir- | kadaj. Pri nji so našli dva majhna ske, da jih pokloni bataljonu. God- j demantna prstana in zlato zapest- j ba Je Igrala kraljevo himno, ko je; nico .Ure se je ustavila ob pol- prikorafcala mimo. i enajstih. : in ADVERTISE GLAS NARODA' DENARNA NAKAZILA ZA VAiE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VESTJJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: n v Italijo v Jugoslavijo Din 500 _________________ i 9 35 1000 ___________________ $18.50 2500 ................... * 46.00 5000 _________ _______ % 91.00 10,000 ________________ $181.00 Lir 100 20« soo. 500 -1000 9 5.75 $ 11.3« i % 16.8«! $ 27.10 $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; 2a $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opo- || zarjamg, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še bolj Se pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina pplfflgilft Is pačila, po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEK ZA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, H, Y. Telephone: Barclay 0380 J mil lAtODI' tonfr TOKk. WEDNESDAY. . "Glas Naroda" /not flakier. Owned and Pubttsbfttf by tLOTKKIC FUBLUHENG OOMPANT (A Corporation) President Loole Vlie LARGEST SLOVENE BAIL* W D. S. JL- Dopisu of Nitlnftt nf w nth of the corporation of end eddreues of above officers: New T ark City, » J OLII «At ODA (Vator of tbc Peopiti Iwued ffwr Day Except Sundays and Hobdays Rodbinska tragedija pred mariborskim senatom. V hiM poaestftlka Antona Horvata v Goriji Pristavi pri Ptuju niso ! nikor vlade tlobre razmere. Anton j Horvat je bil sicer priden delavec, toda preveč prepirljiv. S sinom i Martinom, ki je star 19 let, se ni C* celo U . Ameriko z, Sew Yore sa celo leto .......J7.00 dcbro razumel. Često ga je po ne- U; Kanado ra |»oi leta „ oetci 96 jO Za pol Leta ......................J3.&0 potrebnem pretepal. Namesto ljubijo Zm tnosemstVL- sa c©k> leto ......T7 OC bežni je vladalo sovraštvo sina do S® j Za poi leta .............. —................$3-50 oeet, Pryotna otroška jeza se je pola gema spremenila v v globoko so- Subsrrlptiob yearly tfi Advertisement on Agre lent. •alas Naroda* Uhaja vsaki dan anem£i nedelj In praanikot- Dcpisl brez podpira in osebnosti ee ne priobcujejo. Denar nai.ee bla-v.>n p. iiljatl po Uoo^y Grd. r Pr< spremembi eraja naroenikoe. ic, da be naui tudi prejšnje bivališč.« naznani, da hiUeje najdemo t naslovnika. . -GI.AI NAKODA", 216 W. Street, New lork, N. T. frk-pbiHie: Chetoee MOONEY IN BILLINGrS STA KBXVA" PoroT-ila iz Siin Franctsca j>ravijn ];t l,o poiiiilostil Toma Mooneya in Warrtna K. BilKn^sa, Ki sta /a- trinajst \vt »apria, da sta r*e i*lcW.ila nekega ?HHiibti«»tfa. napada tekom ]>r<|>ar<*vetu ne more dovesti do tega, da bi izpremeiiil svo- je mnenje. bot< Pri njem je o^la>ila dele^aeija k vekerjev izvedeti, ee je uataneno preštudiral tozadevne akte. kar je že pred enim letom obljubil storiti. Delegatom je ml vrnil, da smatra oba za kriva tor da ju pod nobenim pogojeni ne bo pomilostil. P Morilec je bil svojega dejanja ie predobro svest in zavedel se je tudi posledic. Name čil je očetovo roke v krvi, s katero je tudi namakal vse bližnje predmete in lestev ki ved- s skednja na tla, da bi tako vzbudil videz, da se je oče po j Plinoma ni nesreči prevrnil in se težko ranjen j pc nesreči spustil na tla, od tu i pa zavlekel v,koruzno njivo, kjer je poškodbam podlegel in umrl. Ko je to delo opravil, je vzel mrtvega o-j četa in ga zavlekel v koruzn: nji ; vo, nato pa je obrisal sek.ro, odšel ; v svojo sobo in mirno legel k po-j čitku. Ko naslednjega dne Antona Hor- se vno m telesno popolnoma propadel. Na stavljena vprašanje je zanikal vsako krivdo, govoril zmedene in trdil, da je Anton Horvat še živ, tako da je državni pravdnlk predlagal, naj se ob tožencev o duševno stanje še preišče in da naj js razprava do tega časa cdgcdi. Obtoienčev zagovoraJt dr. Šnu-del je &emu ugovarjal in trdil, da je na Fiderška tako porazno vplivala zaporna psihoza. Senat pet čiri ce je ugodil zahtevi državnega pravdnika in je nadaljevanje razprave cdgc:Li. S tem je rblla zopet odgodena za-ključitev žalostne družinske tragedije, ki zopet strašno kaže posledice alkoholizma. Prva sadnijska prepoved uživanja alkchola v Ljubljani. Pred sodnJtom okrajnega sodišč-; dr. Bizjakom se je vršila zanimiva razprava preti brezposelnemu pleskarju R. K. Gotcžen je bil, da je bil nasilen napram javni straži in du je zakrivil v pijanosti več prestopkov. R. K. je prejemal brezposelno podporo. Prilika ga je zapeljala, da se je napil najprej žganja in potem vina. V pijanosti je bil rabijaten. Razne priče so obtoženca opisale kot drugače zelo .krbne-ga in solidnega družinskega gla-' arja. Jo samo kvartalni uživalec alkohola. V popolni pijanosti za-! greši dejanja, ki se jih potem pone zaveda. Prince Rupert. B. C.. Canada. Vidim, da so le redki dopisi iz te trnjeve Canade. posebno pa iz naše naselbine. zatD upam, da mi odmerite prcstorč^K v vašem dnevniku za par vrstic. Danes je sveti Jožef, kranjski patron. Žalostna usoda je preganjala tega mojstra, posebno na stara leta Kot pravijo zgodbe, je moral v mrzli zimski noči i3kati prenočišča v daljnem kraju, pa so mu ljudje Delavske razmere so večinoma vse dalje kazali in mu loputali vra-pod n„člo. slične kakor drugod. j ta d ncSoai. Tvcrnico obratujejo le redko in j šele v berni štaLci je dobi! borno z manjšo paro, posebno "daj v zim- j i::rn za se in za vcjo sprem. skem času. Dela maio ljudi, veči-! i«evalxo Marije, pa je cil so isto noč _______ C i pa s Na predlog zagovornika je sodnik sicer epiostil R. K. inkrimira-nih prestopkov, toda izrekel je sodbo. s katero se mu strogo prepoveduje zauživanje alkohola za dobo enega leta v smislu člena 5. novega kazenskega zakona. Dva poskušena vloma. noma oženj enih. Mi trebuhom za kruh; 11 Vsak delodajalec pravi: — Ti nimaš žene in ne otrok, boš žc kak j živel. Tako gre čas naprej, čim dalje tem slabše. Nekoč sem skušal lagati pred de- ; lodajalcem. Ko sem ga vprašal za delo, se po svoji navadi odreže: Ali- . r.ght, kar pridi jutri zjutraj, pa piipaiji ženo s seboj. V tem trenutku mi je pa src; udarilo hitrejše, kakor bi moral';, ponavadi. Med potjo..mi pa de gnal, da sploh ni imel dela. ampal; me je hotel dobiti v mrežo. Zato iic svetujem nikomur, , pride likali dela v ta kraj. Na zimo sc ne mcreinc pm:ž?-. j vat. zastran mraza, zato nam p: nagajajo vsakovrstna -drv.;-a slabu J ! vremena. Dežuje skorai vsak dan. j Lanikc leto so nam cbc-Uui i-j jijno bodočnost in da jmo začc.i! takoj pc ne vem letu delati vsi. kar J i ras je take j. Veliko delavcev jl za-' pustilo svrtje pr?j.vnjc delo in s;: I i p.riili čakat na cbljubijeuo bo^a- , i.tvc, zdai pa vse molči in nihčr nic j 1 ne ve. Nas up pa je po vedi šel. i ! Iskrene pozdrave vsem roj^kern ..: ! rojakinjam široni Canade in A:ne-' like. posebno Petru Zgasi. Tony Jakijevich. bogato poplačan. Marija je rodila samega Izveli-čarja ttja sveta. l.da veliko veselje ni dolgotrajno. Kmalu je začel sveto družino preganjati rnrha Plerodež. Bežati je bilo treba daleč v Egipt. I11 ko je Jezus odrasel, ga je Jožef učJ tesarskega dela, in je bil menda že dober mojster, kajti zg:dbe mu v tem oziru nic ne očitajo. ko Je dovršil varovanec dvanajsto leto. je čakalo Jožefa .10-\o razočaranje. V tujem mestu g.i je zgubil ter SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. K. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6 popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentovy vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brer izjeme, tr stare in stanovitne domače banke. pt v. a ! vata ni bilo na spregled, je žena po_ ivee i ]>rvotne-a dnkaziln^a materijala je izgubilo j ^ala sina iskat očeta Seveda ga J J * .... . ,, ... i ta ni našel. Na materino zahteve Wj<> vrednost, medtem so se pa i>ojavili drugi dokazi, je moral očetovo odsotnost ja- ic o njlUJl krivdi. * I Viti orožnikom. Orožniki so prihi- teli na Horvatov dom, kjer so ta-Kakštli .-o ti "liovi dokazi" pa Young ni hotel pove-jta>j opažih, da v hiši nekaj ni V dati. ja 'j' mo □ Vi Xadalje ni hotel nieesar pojasniti j^lede delovanja državne |)omilostilne <»iilasti, kateri je bila poverjena že pred petimi m.*seei preiskav« v>t ^a dokazilnega materijala. Ti Youtiu,ovi izgovori pa ne bodo držali. Možak l>«» moral javno pred vsem svHom izjaviti, zakaj smatra Moo. neym in Billin^sa za atentatorja. Bivši go ve mer države Massarhusetts, Fuller, se je v zadevi Nicole Saera in Hartolomeja Vanzettija posluževal iste taktike kot se je poslužuje sedaj Voting. redu. Šli so za sledjo in našli mrtvega Antona Horvata v koruzni njivi. Po vseh znakilh je bilo očitno. da "se pDkojni Horvat ni posrečil, temveč da ie bil um ar j en. Sum je takoj padel na sina Martina, Ki so ga orožniki aretirali. Po krat fcem tajenju je zločin priznal. Gcddžil je soudeležbe tudi tesarja Janeza Fiderška, rojenega 1. 1837 v Škrsljah, češ. da je bil s po-kejnim zaradi neke tožbe v sovraštvu in da ga je nagovoril k zl:- nu ter tudi pomagal pr* prenašanju trupla v koruzno njivo. Zagrozil pa mu je. da mora molčati, oicer ga ubije. S tem je seveda za- iti. In res niso bili nikdar objavljeni iz Tudi Fuller je pripovedoval delegacijam in odborom da jui na razpolag" nove dokaze, katerih pa ne sme obja-' dobila zadeva novo lice. Orožnik; enostavnega' so Fiderška aretiraL in skupno s TIn-v?tom je bil stavljen pod cb- Proti cbema se je vršila že lani r oprava pred porotnim sodiščem, vendar jo je sodišče odgodilo, čež, da ie rr°ba preiskati cbtotenčevo duševno stanje. Zadeva se je te dni 'iiurno obravnavala pred senatom vzroka, ker jih ni imel. V Moonev-Billingsovi zadevi pa igra še nekaj druge-va/no vlogo. e namree poteza za zopetno republikansko m»minaeij4j. Young pu ni sam, amjmk govemer bi rad petal tJtwli župan mesta San Franeiaea James Rolf Jr. znal demonstracijo bi*z]x>seliiih izrabiti .\V1 H dt je znal deiiknistraeijo l)ivz]x>selnili izrabiti za jo volilno prop*t*ando s tem, da je povabil demonstrante v nn-stuo hišo ter jim obljubil vsestransko pomoe. (M»ljube seveda ni držal, toda ta poteza mu je pripomogla k zmagi. Tega konkurenta se Young l»oji. l>n m zajamei vso }HKij>ori> veleka^Htala, noee jMwmilo-nedolžnih delavskih v^Mliteljev II OtMMdba kHvwfa ymteednilu «MwtMf« lltaft. Pri < itn ..nem sod^ču v Vranji se1 .]• vmU c bravna va proti Jo van u Karadaat'u, 6. vsem u predsednik i cl»la»tn«^|a oibora vranjske obda-au JBil k otoutiken. da je a oblast-»«ga arhiva vael neke službene ak t« in jih pridrt.U x potem, ko n* b«i več predsednik Zagovarjal se j«, da Je akte *wrt. da i!5t s njimi pri upiravnam sodiAču dokazal, da ga jm saden« krrvda v nekih discipli mmuh Mbdrvah. Otwoj«* je bU oa iSilHi teike ječ« to na lacubo dr- eiieffa Zafonelc-n strel v gordu. eo tvorili sodniki okrožne-a sodišča Zemljič. Guzelj, Senzor. Tr -mk m Kol^^k. Horvat ie vse pri-oti!; in povedal tudi, da je sokrivec Tanez Fideršek ki je v zaporu du- 25. februarja ponoči je okušal doslej še neznan storiec vdreti v barako branjevke Ivanke Čamerniko-ve na Dunajski cesti nasproti Strojnih tovarn. Zlikovec je odtrgal pri oknu dve ključavnici in razbil dve >ipi. V baraka pa ni prišel, ker ga je bržkone prepodil kak pas&nt Najbrže isti storilec se je pojavil nato še na Vilharjevi cesti in poskusil vlomiti v barako branjevke Leopcldine Škrjančeve. Kakor pri prvi. je tudi tukai odtrgal tri ključavnice. a je bil spet prepoden. Na baraki sami je napravil nad 160 dinarjev škode. Slamcreznica mu je odrezala roko. V Hotenju pri Ponikvi je pripravljal 38-letni hlapec Jožef Hvala na slamoreznlci res&nico za živin;. Ko ie i ctirkal večjo množino sena v korito, je zašel z levo roko pregloboko v stroj in mu je ostro rezilo odrezalo roko v zapestju. Pomoč je moral iskati v celjski bolnici. Lovska trofeja. O merjascih, ki so zadnje čase postali zelo agresivni, smo že poročali. Te dni je šel na lov v lovski revir Male gore župan Jože Eisenzopf. Nedaleč od vasi je l?vec ustrelil dva krasna merjasca. Eden je imel sto kilogramov, kar je za merjasca precej lepa teža. Drugi b5! malo lažji. Zadnjega je ustrelil z Oboličevim smodnikom in šrbrami 1 mbassnmi patron ami. KAKO ŽIVE SLAVNI MOŽJE Marsikoga zanima način zivlje ltja stavnih mož. ki so kljub sta ros t i in napornem duševnem de" čili in zdravi. Oglejmo si samo v katere. Slavni izumitelj Edison je star SI le: in spi ze oii svojega 60. le1 dnevno največ 3 ure in sicer vedn ponoči. Sivolasi izumitelj je namreč pri;-jI do prepričanja, da izgubi človek preveč moči, če predolgo spi. Najstarejši evropski vladar švedski kral; Gustav V., je star nad 70 iet pa je še vedno čil in krepak, k iker je bil pred 40 leti. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni i dan za dnem po nekaj ur na tenis courui, pozimi pa na kritem igri - l šču. Njegov trener je bil ?nani če- ! ški mojster tenisa Karel Koželuh. Znani ameriški milijarder Rockefeller bo star kmalu 90 let. pa je še čil in krepak. Mož pravi, da bi bil že davno v grobu, da se ne dr_ ži dosledno načela, da si čIovk pod nobenim pogojem ne sme dati pokvariti dobre volje. Njemu ic to lahko, saj ima dve milijardi dc -larjev. Vsak dan igra najmanj dve! uri golf. Družbo mu dela eno le*o' starejši general in zanimivo ;e! gledati 9QIetna starca, kako skač"*-1, ta po igrišču. Bernard Shaw pravi, da se i m d za svoje trdno zdravje in čilost v visoki starosti zahvaliti samo vs.-getertjanski hrani. Star je 73 l3t pa je pravi fenomen moči in čilo-sti. Ko je lani posetil na jezeru Co-mo pisatelja Ludviga. je skočil t motornega čolna v* vodo in plaval kraj čolna celo uro. Prezident Masaryk je bil star 7. marca 30 let, pa bi mu lahko zavidal zdravje marsikateri 50 letni moški. Že večkrat je dejal, da se ima za svoje zdravje zahvaliti o_ bilemu delu, gibanju na prostem, popolni abstinenci od alkoholnih pijač in nikotina, ravnovesja misli v vseh paložajih življenja in zanašanju na sameea sebe. Že precej pozno se je podal 29 letni delavec Pran Goličnik po nekem epravku v goed v bližini Šmi-hela pri Moeirju. Nenadoma je v njcyovi bližani za grmel strel in je Gciičnik začutil v stopalu desne nege skeleče bolečino. S težavo se je privlekel do prve hiše v vasi, kjfr se je c-nsmogel zgrudil. Prepeljan je brl r celjsko boAnico. kjer je bil sputjet v oskrbo. Goiičnika je zadelo večje število šiber in je pp-Skodsba precej težka. Najbrte >e streljal nanj kak divji lovec, mi-J steč, da Ima pred seboj lovskega Velikonočni prazniki! se bližajo. .. GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svo. jih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma sa točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo-more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. T. Dve žrtvi napadalcev. Pred kratkim je bil napaden doma 27-letni steklarski pomočnik Rudolf Miklavčič iz Broda in j: prsjel s trdim krepelcem močan u-tlarec po desni strani glave, tako da je nastopilo nevarno krvavenje Tudi desno oko je v nevarn;st.. Možne je. da ima poškodovano tudi lobanjo, kar oa bo ugotovila šele natančnejša zdravniška preiskava. — V Zavrhu pa je dobil 45-letni delavec' Anton Jakob cd neznanega napadalca tako močan udarec i kelom po levi roki. da ima zlora-lejno kost med zapestjem in komolcem. Oba poškodovanca sta oila spre jeta v celjsko bolnico. S me rt na kosa. V Kummerdcrfu pri Kočevju je umrl p j kratki bolezni najstarejši vaš5an Janez Stalzer. Rojen je oii cta 3C-10 in je služil celih dvanajst 1st pri vojakih pod maršalom Ra-deckim. Bil je leta 1886 v zgodovinski bitki pri Kustoci v Italiji in je kaj rad pripovedoval o teh vojnin pohodih mladini, ki se je rada zbirala okoli starega devetdeseti?;nega deda. Starček se je kaj rad ponašal tudi s svojim sinem dr. Jo-žefcm Stalzerjem, ki je kot mlad učenjak dosegel mesto docenta na univerzi v Gradcu. Žal. pa mu je sin padel že leta 1914 v Beskidih v Galiciji kot pa- I Š C E S i: ročnJc. Drugi njegov sin je šef že- t IZVEZEANE SIVALKE za Maiiand lezniške postaje v Sarajevu. Star-1 na mali mašini, dolga sezija. pla-ček je bil do zadnjih dni. ko se L j-a dobra. — Vprašajte pri: Laber zaradi premale pazljive-ti prehla- ! Lacijan & Co.. Waverly Place, dil, izvanredno čil in duševno pri- j New York, N. Y. šoten. i <3x 19—21 > m u.:. nas 'i.lil i, .ji...... .^11™' Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO .VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street • New York, N. Y. ga i .kal vsepovsod pozno v no:1 ga ni mogel najti. Tudi mati Marija je bila že t bupana. Skdnjič sta so zatekla v teaipelj. .n tam sta ga našla .-^redi pismar-jev in učenjakov. Take jim je pravil avanajstlet-;:ik. da niso mogli verjeti svojim u&t£cm in da so >e kar po glavah rr.-kali m po bradah cehljali. Ker c b.l - veti Jožet pameten in .az.soden možak, ni Jezusa prav n.c zmerjal. Lt z Marijo -,ta .se spogledala in -tr, mu narahlo očitala, da jima je napravij veliko žalost in skrb. Kaj je bilo potem svetim J:že-i :m, z-^cd::1 molče, pa tudi zgodovina ga nič r.<_- omenja. Naibrž je umrl kot spaAlovan . 'oitnik. in mu na smrtni postelji kcrcgotovo niti na mitei ni prišlo, cia b užival veliko ča.st pa- ti ena v; ivedine Kranjske. Še manj mu je pa padlo v glavo, da b: nekega lepega dn0 v vojvo-din: Kranjski degradiran na \ sem navadnega svetnika, ki so v j.iatiki ie s črnim, n? pa z rdečim znamenjem zaznamovani. In mežak najbrž ni slutil, da bo nekega dne tudi Vojvodina Kranjska odpravljena .ziroma. da bo postala drl Slovenije v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Možaku se m niti sanjalo, da bo par let pozneje prekrščen njegov bivši delokrog v banovino Dravo. I Saj pravim, taka je usoda naro-; dov. dežel in patronjv. j Ne oziraje se na vladne, vojne la I gt_p~dars;kc* odredbe, .so pa Sloven-j ci svetega Jožefa vtdno z vso vnemo častili in ga še vedno časte. ■ Njegova patronanca se je po na-j ših krajih tako razmnožila, da edi-i nc le sv. Janez lahka tekmuje ž njo. j Sv. Frančišek in sv. Anton sta j next.. Skoro vsakemu tretjemu Sloven-| cu oziroma Slovenki so hserali pri ' krstu sv. Jožefa za patrona. Ker je njihovo število nepresta-i nc naraščalo, je bilo treba < da sc prepreči kako neljubo zmedo« pri-} Krojiti imena po njihovih lastnostih, | zunanjosti in značaju. In tako se je ime Jožef izpreme-nilo v imena: Jože. Pepe, Pepč:jk, Pepi. Jcsip itd. Žensko ime pa v: Jož^fina, Josi-pina. Pepca, Žefa, Jožica itd. Imamo tudi tuje derivate: Joc, Sepl. Jozel. Žusepe. Zefi, Pepi, Že-fica. Džozefin. Jose, Fina itd., katerih se skoro nihče ne brani. Joski uživajo splošen kredit, tako pri moških kot pri ženskah. Ime Jože je najbolj značilno, najbolj domače in zato najbolj naše. Vsi Jožeti, kar jih poznam, so fantje, oziroma možje od fare. Ime Pepe je že bolj muhasto. Pepi diši po škricariji. Če se hočeš podpisati z imenom •Josip", moraš biti najmanj doh-tar ali advokat. Pcpček je ljubeznjivo in primerno ime za otroka. Toda Bog naj ti pomaga, če bi se se tako spozabil, *i liniji to ie na konjski vedal. koliko zaslužim. spravili okrog mene. da bi poslu- S listih- Dunajski profesor posega dalje predrznejši in že naprej od se njegovo ime uvrsti, ali pa .e kak /c Sernu t med centrom me ta n. Ali hočete zaslutiti ekstra 10 šali moje škrtanje, ne bi tega do-! nazaJ v življenje Zeileisovo. • vsa ko? ar zahteva ordinaciisko prodrug način, da se dokaže njegov > n- , > t vmo Mi ki smo oprav dolarjev? je vprašal. volil. i navajajoč da se je le.ta med vo,- stojbmo. s čimer je podan de-. ponoči, nismo bili ni* i - Dejal sem: Da. Vozimo dve. vozimo tri ture v, no m po vojni najprej z janski stan mažastva. Zato m > odgovor: eno Vzel je iz žepa svojo denarnico, mestu; nič se ni zgodilo. Ko pa smo i ruaiistvom. Nadeva si naslove pro- ramo pozvati zdravstvene c-bh, Po noVih naturaliza ijskih pred- feser in doktor ter si daje neka- da onemogoči to škandalozno držav? v /vrhe Ako hočete. ; bila C -stnož-lezniška družb- šal. je" ua sebi rjav kužahast. kostim. *n lu~a:u dolžna dati od- Zahteval je, da mu pokažem voz^ Ko sem prišel k njej in prejel njen dn.no. kar -e mene tiče. tudi ni red ;n dej-»l: Vi vozite danes S denar, me je pogledala s celim o- :>i-vem imel nikdar revolverja in sen; ur? brazom. Bila je zelo mlada in le- rrnral v - e zaupati svoji zvezd. Da. pa, oči globoko nedolžne In mod«e. Sicer j? pa človek redokdaj br^z orožja Tako se >e na primer ročaj zavore, dal hipoma sneti in je mogel luži ti kot izvrstno pom a. &alo Se pravi, prevečkrat ga tpet nisem rabil, samo enkrat Leta 1SM. sem bil vse noci okrog babica na tej železnici, ne da bi sr bih kdo j kaj pripetilo. Nekoč je prišla z živinskega trga kam pa Ircev. ki so docela napolnili nas voz; b;li o pijani in imeli polno stekli ic pri -bi, drli so se po notah pb^ati se jim pa kar nič ni daio, da 4 smo bili že odpeljali. Leto In dan. so dejali, da vendar plačujejo družbi pc S eentov zjutraj ir. zvečer, zdaj pa da je božič, so rek.i in da enkrat nočejo plačati Saj tu* P '" pi-sih vsi oni. ki so postali državlja- . ni vsled očetove naturalizacij ko tajinstveno slavo s tem. da pri- četje in postopa proti Zeiieisovi peveduje o sebi, da je obiskoval zadeva naj se izloči iz podsodnost ; morejo dobiti svoje lastno drža v - vseučilišče v Londonu, v Parizu in sodišča v Greiskrichenu. ker si i ' $jansko -pričevalo »certificate o: v Cincinnnatiju. Včasih trdi. da y "čudodelnik" s svojimi dohodki derivative citizenship« Pr.stoibi rodom iz Indije, včasih na, da znal pridobiti mnogo zagovornikov j lia za tako spričevalo znaša 510 Parižan. Svoj sloves si je pridobil svojega mazaštva ." Odkar so uvedli te certifikate Obn-sti /astuvljulnir Vprašanje Kako obresti ima zastavljalnica • pawnbroker' pravico računati? Odgovor: V večini držav je obrestna mera za zastavljalnice tri <;dto na f me.sec za šest mesecev na posojil i Da. Ubožica. sem si mislil, velik strah Na eni strani izmed Vaših tur vas čaka: toda gotovo ste nek-ij mi boste storili majhno uslugo. Ta. štorih napak in zdaj imejte svojo na oglu Monroejcve ceste vozimo kazen. Vsekakor pa jo bom skihno čez rov. ki vodi k podzemskemu odnesel v apoteko, kablu. Rov je pokrit s pokrovom; Bližali smo se mestu, tega dvignjem in stopim vanj S svoje platforme sem zapazil, I Vi hočete kcjpčati? da je vozač naenkrat pričel z da- j Ne popolnoma. Toda to hočem mo govoriti.Kaj le ji ima povedati? ! storiti. Razen tega mu tudi ni bilo dovo_ Aha! ljeno v službi občevati s potniki. V Vi boste svoj voz ustavili in me- svoje največje začudenje sem vine spravili iz luknje, tudi če se Vam bom upiral. To se bo zgodilo. Hvala. Sicer pa nisem duševno bolan, kot mogoče mislite. Vse t> delam zaradi svoje žene, ona mora videti, da sem si hotal vzeti Tako stoji Zeileis v o«prediu v.y ime °'ro)ca ve- »«" uvrv-a v držav- od manj kot $100 in 2 odsto na mc avstrijske javne pozornosti." Z . ' Uanski papir očeta. Ako Vasa proš- sec potem. Treba plarati v>e obrv. di ni bilo tako neumno, to pojtno- ^ivlj&nje. vsuje, toda pustiti se jih le nisem ~ Vaša gospa se bo torej pelja- upal iz strahu pred ipijoni. kate- la v mojem vlaku? re «' družba nastavljal, da bi nad Da! Sedela bo in the grip, so rov ali poštenost iz prevodnikov Osupnil sem. "The grip" je bil T« daj je v .topil v voz tak koristab- voz. kjer je stal viakovodja. bil je lar Ostal je nekaj minut notri, odprt in brez ster pozimi je bilo spregovoril par besed o božiču in , tam mrzlo in teda; ni nikdo sed^l vremenu wi kmalu nato izstopil, ker tja. je bilo prenapolnjeno. Prav dobro! Seveda bo in the grip, je pono- tm vedel, da bi mu bilo treba re- vil. Obljubila je to svojemu lju- ci .samo besedo o tem in vsi pasa- bimcu v nekem pismu in da mu bo ž-n: bi bili moral plačati tistih pet dala znamenje, kadar pride Bral centov; toda molčal sem. Zakaj da to pismo. .ih nisem naznanil, me je na o Dobro. Toda opomniti Vas vprašal eden izmed potnikov, ker moram, d aboste dvignili pokrov n.i ni zdelo potrebno. *m m j čim hitreje in stopili brez zadrže- odgovoril saj imam vendar oprav- vanja dol. Sicer ms uiame slede_ ka z g stttieasanl. Nato so se mi ne- či vlak. Vozimo s presledki treh kateri pričeli rogati; nekaj pa jih minut. je držalo z menoj in so poravnali V oni vse to, je odvrnil mož. Po- zadevo s tem. da so plačali listke za krov bo že dvignjen, ko pridem vse On jc dvignjen že v tem trenutku. Naslednji božič sem prišel k lini- Še eno: Odkod morete vedeti, s ji \ Cottage To je oila velikanska katerim vlakom se bo peljala Va- sprememba. ker sem bil prideljen , ša gospa? vlaku z dvema, včasih celo s tremi. O tem bom obveščeni telefonič- \ »sovi. katere je gnal podzemski no. Imam ljudi, ki vodijo njene kab-1. Občinstvo je bilo v tem de- korake. Moja gospa bo imela na )u mesta odlično in moral sem spre_ sebi rjav kožuhov kostim, lahko ;o jemati denar v rokavicah. Za oddid boste spoznali — aelo lepr je. Ako ni bilo tu uikakih drugih zanimivo- bi se onesvestila, je spravite do le- sti in kmalu si bil sit gledati in po- „ karne na Momoejevem oglu. slušati te prebivalce vit Vprašal sem: s tem. da je proglasil nekatere bn-lfzenske primere kol smrtnon°- brL"ar1eUPpo'c~Vzd"- njim stojita občin, OaU^pach u.l»»» " -tura.iza.iio ,e v.,b,v.,!- s„ ob pr^Ku dvana-.ih n»«eov -laxai je po ciaijsem zcra\iu Grieskirchen ki izV£tno zaslužita P°P°ln 1 informacije glede Vaše ah pa treba izdati nov zastavne od rek? romarjev zgrinja i ieih 1 družine, ne bo Vaš sin imel nikake listke in začeti ves posel znova. ki avstriisk^ oblaki ^ 2a dnem v ta sicer'zapuščen I težkoče. ko hoče dokazati svoje dr-j J,ct au-d-.i ff0rri j^avrst sici kjaj .nenaklonjena I žavljanstvo. Bo le potrebno, da n..- i Deportaeija mornarjev-dezerter je v ________________ mu ni gorn jeavstri i ska vlada, ker! vede števillco in datum Vaše-a Vprašanje: 'je Zeileis tujskoprometna privUč- certifikata. Svoje lastno spričeva- AU je mornar, ki je priš-1 v Zd •. nost kakršne nima ostala Avstri-i lo sme priseljeniškega zakona od le'a oblasti nočejo in ne morejo vtak 1913 in živel tataJ do 1 1920 T*~ 192T- mornar ne more biti d< niti v to zagonetno zadevo. Listi j da* sem se PDvrnil v stari kra-i- ° poritran po treh letih, ali pa velja poročajo o fanatizmu Zeileisaviii sta! SPm lam tri lela- I>ovrnil l"di glede mornarjev zakon od leta privržencev, ki so pretepli nekega i ^ v Združene Države čez Kanad »^ 1924. ki pravi, da vsi oni. ki so pri- novinarskega fotografa in mu K,lbrez vsake registracije. Ali morem šli nezakonito po 1. 1924. so /a v- orožništvo na zahtevo množice od- Pitati državljan na podlagi svo. dno podvrženi deportacijl. vzelo vse slike, ki jih je napravil - 3esa prvega papirja, ki sem ga do- Odgovor v Gallspachu. bil 1 191"° Deportacij.ski predpis pri- Ijeni, Ne moremo pa ostaviti nezabele- Odgovor: - škega zakona od 1. 1924 velja tudi žena nekatera mnenja mirnih m- Ne- Vaš Prvi PaPir P3 stdtnih ; - za mornarje, vsaj v kolikor tako razsodnih ljudi o Zeileisu. Ti nam- tih ni vec veljaven. Vaša odsotnost tolmači zakon priseljenska ob- reč pravijo: "Kje pa ie zapisan^ pa v starem kraju pa je bila pre.i- last. Federalna sodišče so potrdila da doktorska diploma daje po pol- <*oiSa' da bi mo"h trdili- da Vu" t0 mnenje. • no medicinsko znanost? Saj so če- Motnost bila le začasna. Ni- Neka pravda te vr te. ki se tiče sto v medicini napravili važna od-: sle sicer podvržen deportaciii ra- nekega italijanskega mornaria, ki kritia ljudje ki sploh nisi bai ^ nepostavnega prihoda, ali po je prišel nezakonito 1. 1925 in je bi kdaj kateremu padlo v glavo, j v kakšno skrtio vežo in porezal 2d,.avniki v današnji medicini Š.-: dan jih zakonih ne morete poitai tukaj ostal čez tri leta. je sedaj a.., ...i... _ , i i , .f . .. prišla vsled priziva na Vrhovno sodišče. Nižja sodišča so bila potr- del da se je dama celo presedla cn sedež bliže k vi ako vod ji, on pa stoji pri stroju in napeto posluša, kar mu ona pripoveduje. Bolj in bolj grmimo v mesto, ^e ustavljamo in ljudje izstopajo, vse gre svojo pot. Bližamo"se Monroe-jevi cesti. Mislim pri sebi: ekscen-trični mladi mož je svoje mesto pametno izbral, Monroejev vogal j" miren vogal in brez motenj se bo lahko spustil v rov. In mislim dalje, kako sem sem pa tja videl v teh rovih delavce od železniške družbe, ki so popravljali, če je bilo notri kaj pokvarjeno. Ampak čc ram pustiti, je dejal, ker bo stopil nju ugotovil znatno zboljšanje. Zeileisova praksa j e svetoven škandal. zvonil, piskal in nazadnje celo zagrabil za zavoro. Sicer pa smo morali mi od cestne železnice itak vselej na raport v našo pisarno. Veliki Pat me je poprosil za nož. Jaz sem ga razumel napačno in sem mu dejal, da je nesreča že ita«c devolj velika. Tedaj se je veliki Pat nesmehnil in mi pokazal svoj revolver. češ. da mu orožja ne manjka in da noža ne bi rabil za kakšn° neumnosti, nego za čisto druge stvari. Ko sem mu ga dal. mi ^e rekel "zdravstvuj"; on da ne more več ostati v službi: da mu je žal da pa naj jaz sam peljem vlak v remizo, kjer da bom dobil drugega vozača. In pojasnil mi je, kako imam ravnati. Nož pa da mu mo- porablja radij in elektrika vsako! državljan. Državljanstvo mladoletnika da bi ostal v preduhu v hipu, ko gumbe z uniforme vezi čezenj vlak, no. Ta bi zares po- , S tem se je pcslc/il ^ mQrda gallsim,kl -6u stal za precej eol krajši, ker bi vi- Kaj sem hotel, moral sem «ipe- ^kril način kilko se du'_ lice, katere vodijo z voza "the grip Ijati sam v postajo; za mojim via- . , , ... . , , ... sta obenem vporabiti ooe sredst\i, vnrišnnie- h kablu, snele njegovo glavo z kom jih je stala cela vrsta, k: sj . . vp.asanje . i . . . , morda je v tem tajnost njego- vrri r,-.p nrsit .i -.mericilti dr - vratu. Ker je bila naslednja cesta samo tega čakali, da se premaU-1 ' , . - MOJ ^c JC pc ta ameri!>K1 u , . . veaa uspeha. Ti glasovi so precej! ,>«viiin i ti7 h;vel sem v s*ar»-i trip". od prej ze nekoliko vajen, je ^lo. , , _ , . -u -slcu 111 seni ^ 1 ! morda umestni. Na vsak uacm 10 v-^ohi Prišel «err> n- ^ 7rfru>.-> »■> Niti vozač niti dama nista več brez nezgod. < . „ . . . , . . .. Kraju fiisei ,.tn. P- ■ . danes težko ustvarita si objektivno Države kmalu potem, ko mi ni bilo se 21 let. Ali sem jaz tudi do- govorila. Zadnje, kar sem opazil, je bilo kimanje vozača, kakor da se ..iu je nekaj končno zjasnilo; nato je strmel naravnost predse in jel voziti z vso brzino. In bil je , , ... . i sodbo, dokler Zeileissovo zdravi je Nekega večera med božičnem :n ; nje ne bo znanstveno preiskano i'i novim, letom sem bil prost m sem; , , , , . . , ""J'111 dokler ne bodo poclroono preiskan orir.r>v. ' kolovratil po mestu. Ko sem pri- . t ....... ocigovc. , , , j primeri ntegovih čudežnih o šel do nekega kolodvora, sem /.a • . i zdravljenj. vendar veliki Pat. Irec, vozač mo- < kratek čas stopil noter, da bi si o- , Ker ste prišel v Združene Države. ko niste š<» bil 21 let star. postal ste ameriški državljan od one- jega vlaka. "Slack her a hit." sem j gledal silni pr6met njegov. Prenl Med tem pa se bo obrat v Gall-, mu dejal v žargonu. To se pravi, j sem se tja do enega izmed pero- pachu razvijal v dosedanjem a- ! ga časa. ko ste bil zakonito on;>u_ Jahico — Vozi malo počasneje. Zapazil nov. kjer sem opazoval vlak. ki je meriškem tempu. Zeilesov novi sa- ' natorij z 200 sobami je natlačeno sem bil namreč sred na tiru črno toeko. utegnila bi to biti človeška glava, ki moli iz tal. Ogledal'sem si tudi damo, njene oči so bile naperjene na isto točko in trdno se je držala za sedež. Je dila ukaz za deportacije. Naturalizacija, veteranov. Vprašanje: Služil sem v ameriški vojsk* tekom svetovne vojne, ah nls?m postal ameriški državljan Ali imam še vedno netce oiajšave glede naturalizacije0 Odgovor: Da. Zako;i od j marca e podaljšal za nadaljne dve let; pred_ pravice biv.-ih ameriških vojakov tekom svetova" vojne, ki še vedno anejo državljani na bolj enostaven način. imel vsak čas oditi. Naenkrat za- čujem svoje ime. na stopnicah \a- poln. takisto vse gostilne in ho t . , „ • ■ „ ., , .. "i osebnih doživljajev v Gallsnaclr; gona zaoazim moza. ki se smeje m teh. Za prihodnji teden je javlje- ,, , . _ .. , ' .. Malo avstrijsko mestece .-,e ie neme khce. Bil je veliki Pat. TraialJ nih se par sto novih gostov. Zeil - s . . . , , , verjetno razrastlo. od kar ie otv«.i- pa je nekaj časa. da sem ga pre- ; sprejme dnevno okoIi loOO bolni- . ^ ^ poznal, ker je bil fino oblečen 5n kov v skupinah po 300 oseb. Vsaic'1* - —v njun >vo., no1, i ,a Za b- žic 1887 mi je pa le bil pri- Ali ste govorili tudi z mojim vo- te v sjtrbeh zaradi morebitne ne- i pravljen majhen doživljaj zacem sreče, sem si mish1; kaj bo le sto- zadeva prav za prav iztekla? je j poletnih mesecih se število paci- | jentov zviša na 3000 do 4000. Pa-Zaslišali so nas. Tebe pa iščejo, cijenti so v Gallspachu povprečno si je bil pustil odrezati brado. j pacient plača po 9 šilingov na dan Iz grla se mi je izvil kratek o- • dnevni dohodek znaša tedaj okrog-B je na sveti dan dopoldne, kr Da, je odgovoril mož. In dal sem j rila ^ opari da to njen lastl>i j supnjen krik. j lo 100,000 dinarjev. Sedaj je vrhu vem V>*i! v mesto, imel sem tedaj mu enako vsoto kot Vam. Vendar| mož ki se hoče končati! i Pst- ne tako glasno! Kako 50 ,c I tega še "mrtva" sezona, kajti v 'u?bo podiievi. Vstopil je neki go- nočem, da bi vidva zbijala šale i?; veliki Pat pa ni nič zmanjšal !>od in se pričel t menoj razge- te stvari. Sploh ne govorita o tc ^ | brzine vožnje. Zakiical sem mu. da1 varjatl. Ako sem imel posla v vo- Ne. I ^ nahajajo neki ljudje v basen-i zu je počakal da sem pri^l nazal ! Ko se boste bližali Monroejevi _ nič spremembe. Zdaj smo rajna svoje mesto na zadnji platfor- cesti, se postavite torej na "the j ]0jn0 videli, glavo, bil je neumni ml ter nato znova pričenjal raz- grip" in dobro pazite. Ko zagleda- . ^^di človek, ki je stal v rovu z g >vor Bil je pri kakih 30 let-n, te nad revom mojo glavo, daste | Vrazom k nam obrnjenim. Nasta-bled. s kratkimi brki in je bU jako j signal in vlak se bo vstavil. Vozač sem k ust0m piščalko in močno odlično napravljen, toda brez vrh- Vam bo pomagal, da me obvladate j zapiski ^ ' stoj"; Pat je vozil z nje suknje, da si je bilo zelo mrzlo in izvlečete iz rova. četudi bomo tr- ; lsto brzino; še četrtinka minute in Odpeljal em »e z doma. je dejal, dnovratno \-ztrajal pri tem. da ho_, nesreča je neizbežna. Udaril sem če mumreti. , qj, ZVonec. ta je zazvonil, nato sem Razmislil sem malo vso to stvar ^^ n2Lprej m zagrabil zavoro. Pat je dejal: Zdaj potujem na zapad. Kaj imaš tu od življenja? po dva tedna in razen honor. Zeileisu potrošijo še po kakih 20 šilin- Sedem, osem dolarjev na teden, a gov dnevno. Denar se tedaj kar od tega štiri za vzdrževanje. Zemlje si bom kupil, postal bom farmar. S^ razume, da imam za to denar. Ako hočeš z menoj, si bo- potokoma steka v Gallspach in je fanatizem tamošnjih ljudi za Zei_ leisa gotovo razumljiv. O tem vedo v Gallspachu dovtip, ki gre na ra- va poiskala zunaj v Frisco zemlje, čun tamošnjih občinskih očetov Toda bilo je prepozno: vrešče je Jaz ne morem proc. Glej, baš sem se zraislii: tu je tvoj nož. Lepa hvala. Ne. veš "kaj, življenje pri cestni železnici nima ? služil in" dozdaj nisem nikdar dobil prilike, da bi to službo obesil ni tako. kakor sem bU. Hotel sem pre streči svojo foapo Božična darila, sem pripomnil, in dejal; I ■ __ ^ ___ _____ Cisto prav® je odgovoril in re t Zdi se mi. da bi si bili lahko pri-I uvozil vlak preko rova. preden se | ^ smehljal Bilo pa je to smehljan e ; hranili denar nikomur ne isdali j je Tnobene prihodnosti. Tri leta sem iko čudno. kovan »e z usti. ner- svojega načrta. Vi bo enostavno j skočii sem z voza: bil sem ves vozna irrmu»a. ! stopili v rov. j ^eden in sem se spomnjal samo ______^ za vpil ta mo£. ^ da m0ram zgrabiti nekega , CDAMV in IC Tlirt H recimQ da VOTar me ne bi opa2ii! s moža. ki se bo temu u^ral. Toda! Vlak je zaPKtol-jrUmlJlIl JE 1 UR A JI vi me ne bi opazili! Nikdo me ne! tako^ nato ^^ spieEai ^t Spi>miad se prične 21. m^ca am- bi opazili « ri .. in ni3em ^ nikjer ' pa k prvi dneri pomiadi so navadnn. ~ . ______, _ .. , . .. ... . „ vedno rrrzli in^Tl lalrko preneslef praV . miru" Tudl vlakovod^ je bU kot mrzle tedne le ako je va4 zsvot ta- Govcwila sva se o tem m one:u, j iz sebe, spraševal je brez zmisia in pameti, če niso bih ljudje v preduhu in kako se je moglo zgoditi, da ni ustavil vlaka. Mlada dama je korsfeoč Srterne aarsvc proti bo- mož se je peljal do končne postaje, i 'inim Za take slučaje je in ko se je moj vlak tam obrnil, se TRIMKMEVO GWSKKO VIMO j je peljal z nami nazaj. najooljse idravilo. Ako je vai te-: Na Monroejeve ceste je de- lodec v dobrem stanja, potem ves j , lekaroa kamor orinesite iivot ima dovolj moči ubraniti se ru je prmesue spomladanske bolezni Tnnerjevo mo>° K<»P0, če tu se onesvestila. grenko vino spravi vaš tedodec t j Potem je skočil z voza. pravi ur, dr« Cistama, pomafra pre- \ Bil sem za deset dolarjev boga- vpila: Stružno! Strašno! obraz je bil brez krvi in krčevito se je oprijemala sedeža. Toda ni se Da. adijo, je dejal Pat. Poslušaj. koliko ti je pa dal oAi človek. ki smo ga povozili? Deset dolarjev. Toliko sem tudi jaz dobil. Ne. prav za prav je bil to zelo pošten plačnik. Toda gospa je bila brht- .Njen ne*ša Gospa? Ti se baje srde na najvišji zdravstveni svet, češ: "Kaj neki zdravstveni razume, kaj je tujski promet!" Avstrijski in nemški listi posvečajo zadnje dni dolge članke nepričakovanemu nastopu znanstvenih krogov proti znanemu "čudo_ delnemu doktorju" Zeileisu iz gor-ryeavstrijskega kraja Gallspacha, h kateremu se hodi zdravit nešte-vilno ljudi iz vser delov sveta, da-sl nima čudodelnik niti najmanjšega pojma o zdravilni vedi. Najznamenitejši nemški in avstrijski učenjaki priobčujejo svoja mnenja o Zeiieisovi metodi in ta mnenja ji odrekajo večinoma vsako vred-Mlada gospa. da. Naredil sem v nost. Povod za te polemike pa 'e dalo predavanje profesorja Pavla onesvestila, nego je malo za tem! majhno kupčii°" Njej ni bl izstopila in nadaljevala svojo 4X>:. en ali tiso6* kajti hot-ela | Maruša v Berlinskem zdravniškem Nabralo se je mnogo ljudi; gla-! se moža zne^itL ^ b°m zdai j društvu o čudnem, zdravniku Zei- Hvala Bogu. .udi srečihh dni jej vo ponesrečenega smo našli pod začel lepše ~ mi je k tem>1 leisu in ^^govih sposobnostih, ka„ pripomogel njen denar. I kor so se mu pokazale na temelju tejši bavi in vam|e Vzcwute jed no v malih količinah eno ihtko pol ure pred jedjo. Zsinite ie daiies« V vseh lekarnah. bUo nekai v ^vli«11)"5 skozi cel°: zadnjim vozom, trup pa je stal še Vzorec dobite od Jos Trmer Co.. zuno sem se varoval režočega ve -j v preduhu; vilice stroja so zagra- 1333 8 Ashland Ave.. CWcifo, II! tra s časopisi, s katerem sem ovi-; bile glavo pod brado in jo odtr-; — — ~ — — j al prsa in hrbet; čim sam se ga* j gale od telesa. Spravili smo mr-j KUPON ZA BR«ZPLACmV50W:C nU Je šjtj-ujo z mene na rmjaepri- j kča s tira. nakar je prišel revizo.. j i jetnejše načine tako da so iimsli ki naj bi ga odpremil proč. Ta si Ulloa tovariši dosti zabave z menoj. Zdaj je zapisal tudi mnogo imen in za- Mtesto, drtava .....................pa bi ie utegnilo zadostovati med, i me so pričali vsi pasažirji, da sam ZASTAVE •VILSN« AMCRlftKK. SLOVENfKI j g^ffMrm0 25% CSmtf kot IM HBVA^iCB J ____. _ KMAtUB, FRKKOHAMNICB, T HO- VICTOR NAVIN8E&, •OJNIca, ZNAKE, UMirOfiMC IIW iMVOSCevt «T, OONEMAUQH, fA. torij Povsod gradijo nove hotele in vile. ki komaj zadostujejo z\ prihajajoče bolnike 'aLi romar:o. ker bo slednja označba menda pra-vilnejša Zgradili so celo novo postajo. novo lokalno železniško prj-go in avtomobilske, betenirane ceste. Sanatorij, veliko poslopje vrn griča sredi mesta, je res center vse_ ga življenja v Gallspachu. Ima že dobro obiskane podružnice v Berlinu. Nuernbergu. Muenchenu : i j drugod. Čudežni doktor pripoved.i-I je novinarjem, aa je Indijec in da je zapustil njegov praded. maha • radža. domovino radi angleškega preganjanja. V resnici pa je doma v majhnem bavarskem mestecu, kjer ima še vedno dosti sorodnikov. Prof. Lazarus je v vloji 'težko obolelega" po vrsti obiskal vse Zeileisove sanatorije. V prvem so mu povedali, da je jetičen. drugem, da ima paralizo hrbtenice, v tretjem, da je vsega kriv rak. Zdravljenje in diagnoza sta se vr_ šila vedno s pomočjo "čudežne palice", ki je kmalu "odpravila" bolezen. Prof. Lazarusu se je posrečilo videti in celo preiskati to palico. Bila je navadna steklena cevka z 12 mgr. radija! V monakov-skem sanatorij u jo je sukal kot "primarij" nefcdanj voznik monu-kovske cestne železnice. Prof. La_ zarus si je zabeležil nebroj povesti o ohromelih, ki so pričeli hoditi, o slepcih, katerim se je povrnil vid in o sličnem. A pravi, da temeljijo vsi ti "uspehi" v kolikor bi bili resnični samo na psihozi in ne morejo imeti nobenega trajnega učinka na zdravje. "Čudežni doktor': si ;e zaslužil težke mil*j one samo s tem da izrablja človeško nevednost, lahkovernost pa dovzetnost za vse čudežno 1 County Agents Vprašanje: Pred kratkim sem -se naselil na farmi v Whitley County v državi Indiana. Rad bi vprašal uradnega poljedelskega zastopnika »County agent« za neke nasvete. Kje morem najti najbližjega? Odgovor: Državna poljedelska šola »pcsnanje, kako veLku je njena Ijub?ze je moijel le- za trtnutek dvtnlti o tem. da hočeta .uj^iij* RaJ«e b; pot i pela v.-e drug % ket ;,ti pregna- ni* 24 Will cW njega IC4 VftlH ii njcirove bližine Se irrti ie nadalje v njegove solncne oči ter nič več slišati njegovi it" a .mt» janja. ta b: b:la zanjo smrt, hujše kot smrt! Par minut pred peto uro je odšla Vera v priproNti, premenadni o-bkki nagtkh k rakov v mestni park. Ni j; biki treba hoditi dakč do reke, ki je tekla skozi gozdič. Vi K t-pajal oba bregova. .k. Hi ar Le par delavcev je bilo «rvposlenih z obre rmorja ja je tar.la prijeten duh. Sempatam so se po-** m czračju je ležalo skrivnostih poganjanje mt*.io Bilo je hladno in vlažno ket da paši-lt v naravo. rpazila V«ra Zapazila je 'e. da je hladno vre-&etalre Ko je pr:Sla mimo .skupine delavcev, n < c'lio lu'rej.-e ie korakala ter bili že :nn mi- doloecnem mestu. il ž** tam o utripalo Ob pogledu nanj je l^rtd prignala semkaj! d« ia. da ima ta nestrpno Antti a w m kaj, pač pa s SVET, KI SIŽEL1[PREVARE Dmašn:e človeštvo živi v prijet- ; sove. k: prinašalo srečo v sosp.}-ni veri, da le 20. stoletje doba ne- darstvu in trgovini, je imel v za-j.liiL«»riega napredka ter da s teh lo^i čudodelnik. Nič manj pa od-ničnimi pridobitvami roko v roki' jemalci niso cenili čarobne krede— koraka tudi prosvitljenost meirk>mad po 120 dinarjev — ki je i_ narodom Od časa do časa pa pri_ j me'.a to noč. da se je izpolnila vsa-h.ijajo v javnost stvari, ki skep*i-; ka s to čudovito kredo napisana ka Uverljo, da je vse naglašen?e že'ja. napredka pravzaprav prazno bese- j Poles: masičnih predmetov ter dičenje in da je napredek in pro- j čarobnih zlatih in srebrnih paličic svitljenost last samo z -lo ožjega , je slepar nudil svojim gotovo vsaj 1 kroga, med tem ko tavajo široki I nekoliko omenjenim članorri tudi | sloji v duševni temi. dasi jim v hi- : čarobno ogledalo, ki je baje člove- t povsem dniR rah in želja. d< šah sveti elektrika in dasi so ob- ku pokazovalo vse tajnosti in ^a dani od vseh strani s pridobitve- je celo storilo nevidnega, mi moderne tehnike , Mož bi bil svoio dobn-kanosnD Na Dun,aj se je od nekod iz Ga- trgovino izvrševal lahko še leta 'n licije prtseil podjeten človek | leta ter strigel svoje bedaste ovči-vzhoinesa pokolenja in ustanovil ce. da se ni spotaknil ob " magične podjetje, le naj izkorišča lahkover- j čarobne možganske pilule", ki so nost k mistiki in okultizmu. 1 bistrile um in napravile človeka Imenoval je svoje podjetje s t.i- , sposobnega, da je z lahkoto preb:i iinstvenim imenom "loža vzhoda " j vsak izpit iz kateregakoli predme- ter preplavil Avstrijo in sosedne ta. Katalog je namreč prišel v ro- , nemške kraje s p:,mi. v katerih ie ke tudi kmetu Mathiasu iz nekega Je nasedal premetenemu sleparju ubogim na duhu ponujal razno b!a- nemškega kraja na južnem če-j P^hcUa je seveda takoj zapr.a go. o kater m bi človek mislil. danskem in ta je takoj naročil teh prevelikega mojstra - m zaplenila vse I v današnjem veku ni odjemalcev , !ul svojega sina, ki je nedavn zanj. Vsak član n.ieeove -lože" je. padel pri izpitu na univerzi. ' sedem let je že zapravljal za ™ma izbral tako ime. ker si je b i biti sinko očetove stotake na uni- | brezmejne neumnosti svojih j odjemalcev. "Nix is" pomeni v nemškem narečju "nič ni", kar je verzi, izpita pa ni mogel prebiti nobenega. Dijak je pridno jemal pilule zjutraj, opoldne in zvečer ter postal res bistroumen, pri izpitih pa še vedno padel kolikor je bil doli? in širok. Očetu pa tudi r-i pomagalo čarobno ogledalo, kaj naj bi kmetu pomagalo iz gmotne stiske. Mathias .se je v nesreči obrnil na samega mojstra ter dobil oJ njega sijajen horoskop, ki mu Jo obetal naslednje leto dve veliki dedščini. Za horoskop ie plačal SO j dinarjev, kupil pa je tudi prstan z rumenim kamenom. ki je imel posebno moč. da privabi v hišo vsa mogoče srečo, ako ga posetnik nikomur ne pokaže in ne izrablja tajnosti. Lahkoverni kmet pa se je pregrešil proti temu pravilu in razodel vso stvar nekaterim prijateljem. ki so svetovali Mathiasu. naj sleparja naznani dunajski policiji. Nerad je mož storil po nasvet i, vendar se je končno le uveril. da UKUMT RLOVCMI bAtUT la O. I. A. (Cretan je Parnikov . — Shipping Newt — 2C. marca: A*iuita? ik. Cherbourg Ktuttgurt. Cherbourg, Umn^n 21. marca: i*artj«, ilavr^ l-uu)«tri<1. CbfrUiuif Viii •» «-riMMi Saturnla. 'lmi 24. marca: SlHtriliiam, 1-t*-rd»ru U'.tfl fur 29 marca: Mit.nrt likn OTn rbourc ('Uvtluid. ChtrrbtmtK. Ham^uric Oevrc« \V laMtigiun. Cikrrbcuil, Bi'ini-n Vi.lt-i iam, 3,.uiogne riur Mer. Koi-tcrilam 2 aprila: 11« r«*ti|£: utl'uri C h,-r I »..i i r* 3. aprila: »h-»ure, firemen 11 lut.ur k Policija je seveda takoj zapr velikega mojstra" in zaplenila v čudežne premete. Pri tem se je tu_ di izkazalo, da si je slepar name- ^ marM: i^ilin. Hobli'irtf fur M^r. 2S. m l!i» Kr»fM» Hiiir|f Wt»!rni aiiii, *"' »-ri«.iirg. l-^ri K: rojk-i. rin U.urg. Iir«*rn. now \ 4 aprila: M«ij..-t!.-. Ch^rb.iurjf Karlxrut)«*, Jj4-»-i"»n. Ur. rw N* h ni^tt nl^tn, »![">i(, «iftJo»a £ jpn'a H« rnu Nalili, (Vi >>va utripaj *bi t<-r n ie * n »i strani tu sgrabila tu srce :.>pet imam1 ,'e^a k t 'u Le ix r zrl negotovo m:mc »ra. ptos;m te! je prosil nemiren. io otresla t glavo. • l. i v ti m irer.utku, ker ne morem mi.>iit i pri tebi. Saj vendar ru nobenega človek; delavcev, ki pa naju nt* merejo videti. moral plačati 120 dinarjev pri,stop-vse p-jzabila , n:ne ter 160 dinarjev letne člana-1 si je mislila j r^ne y zanieno za denar so člani tajinstvene lože dobivali pisma \ polna čarobnih izrekov in rotitev. s katerimi se da od krute usode izsilili -sreča, b ogastvo, zdravje in ; vsak drue > L treba prrplahti O njtnl liani s n govorilo t njo molčečnosti sem prepričana Ugriznil se je v t« r se motreče c«rl naokrog. Ah, An 11 a poglej me vendar Zares sva popolnoma -ama! Ah kakw hrepenela po Um trenutku! Sesiaj nii povej, da me ljub:.-i i dii f U>. a t k ur no borila za najino srečo. — je prosila pritajeno Pnvila je k njemu i On pa je »topil hitro nazaj. V«»ra pr sini te. bodi previdna! Rurbi'-jena »**rifga pomisleka več! Vse sem premishla. Sedaj sem se odločila. Nt ! inmi vec: omahovati. Jaz nočem več pripadati Hennc ju. Prosta no- btu ter pc^tati tvoja ž«nt>. Ali ni to sreča, ki je vredna vsaite 4rtv»? On se je »krbno ozil v nj«n razpaljeni u^raz ter čutil, kako se je tre»la po v«m životu. Vera. — pr»-ko ljubezni gre dolžnost. — je rekel negotovo, do Lro »edt č kuko pra:-r.e jo bile tf bc.-ede Ona se je preplašna ozrla > vanj DoLžn< st! — Ti g voriš o dolžnosti sedaj, ko ti moja duša vrt- j nasproti — oproščena! Anton. Anton, pusti vse jx>misleke! Zrl je nemo in potrto preko reke. na koje obrežju sta stala. Antun. — ga Je prosila še enkrat ter v svojem st rahu krčevito ! pri vila k s* bi njeg vo r^ko v tem trenutku bi dal nekai za to, da bi i ikdar ne v:.del Vere. Žal HjU je zanjo. S strahom je spooaial že včeraj velikost nje- i i e >tras.ti. Tega ni hotel. Lahkomišljeno koketiranje ž njo se je za-• brnllo na tak naiin. kot ni niti slutil, kajti drugače bi prav gotovo že 1 davno aaatal Ptln tesnobe je videl, kako je v njej vse divjalo Ve-oel je namrče, da ne zasluži takih strastnih izbruhov. Vedno je izdali svaje lastne občutke z majhnim denarjem ter zanje zamenjal tu-' ta male denarje Sedaj pa se mu je hotela ženska podanti z vso svojo mno tiuvtje. in čutil je, da ni zrnočen sprejeti tega daru ali celo vra- ; rit; njeno strastno ljubeztn S-r r hitro uga nil, ko je govorila, da se bo dala ločiti od svojega mo- | za, da pr.pada izključno le njemu. Niksisa. V tem katalogu so bili ne- zdaj naro- šteti naslednji predn-ieti: Magični; v. . . I 1 porodni kamen, ki olajša porod: ' Cltl za leto I I , naj nam kamen je na zlati verižici »zlato ie pošlje $ 1 in dobil bo knjl- bilo mačje- in je stal od 240 ^ ; ge po pošti, ko bodo izšle 430 dinarjev, ki so imeli carob- i r r no moč. da so ohranili ijubeze.il Knjiearna'Glas Naroda* vsaj tri leta. ako je nosila pas j ljubavna oseba; tudi posebne pa-1 slepar odkrito priznal. Iz zaplenjenih dopisov izhaja, da je bil "mo--ster vzltodne lože" v poslovni zve-z par tisoč ljudmi, ki so za drag | denar kupovali od njega njegovo, ličarobno blago. Zdaj so se ljudje tudi zavedli svoje smešne bedastoče in taje na vso moč svoje poslovne zveze s s.e-parjem. da bi si pri obravnavi ne nakopali splošnega smeha. TakG bo mojster morda dobil le toliko kazen. kolikor si je je zaslužil pri očetu Mathiasu in njegovem študentu. g ONI PREKO OCEANA Hi Nalkrajft* In nafboi; ugotfna *ot aa oeiovarij* na ogromnih »trnlklh: 1'AICIS 21. mar.; 11. apr.; a. P M ILE DE FRANCK 18. mar.: 1R. ap «5 P M ' <7 P M. • N*jk<-«jt« pol oo t*i«an'.cl V«akd< J« v puB*t>nl k a IjI iil a vaeinl an^trol ml I.d(vij..«(l — Ptja'a In ilt«M frtnroiki kuhinja lare-luo Dlaka caua V,ra4a.Jt« katarefakoll 9 aprila: M «ur»'U«niA, ClicrtKmrjr i.rut-rt>a, Chi-rlrlieuie r.r.m»*ij, 12. aprila: M.JIM. U..I Art n erin u li«*rtK»urtc. 11< riti*-1. i-nrK. Humbur* l.-\ i 14. april It- i-.i- I 't-.fl LMiUI tf C\brrlx.ura, llumhuif FRENCH UNE 1» »TATE llhCET N»W *0«<. N. V. SEZNAM ARANŽIRANI H CERTOV. KOX- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA CB78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN J) j 23. marca: Sprislield. III. 5. aprila: Warren. O. 12. aprila: Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland, O.—Collin-wood. 13. maja: Chicago. 111. (Orchestra Hall i 23 maja: Milwaukee, Wis 2 junija: Calumet. Mich , »Opera House i. 7 junija: Traunick. Mich 15. junija: Ely. Minn 22 junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovec R. «233 St. Clair Ave. Cleveland, O POZOR, ROJAKI la naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj V^m je naročnina poUa. Ne Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Prej ker. dru bliO vodel ^priznal. • mu m n kdar prišlo na nu.^cl. da je bilo nečastno motiti za-> t. a Kot mno^i. mladi l-udje njegove vrste je je občutil kot nucno in la-k..; ». ce ae pnliru e ženam drugih. Sedaj pa jc :-je Listno cbna. anje v drugačni luci Ker je" postal trezen, jt kakšno itevarno ixro uganja. HP v v katerim m je nahajal, ni bsl posebne zavisti vreden. Moil k pcwunO razbjiirno žensko ter jo ra vsak način prepričati, daj i « u« na la tb n: ^cvi .^tra:. zazelj^ne sreče, naitar jo bo iahko prego- i \o;;l naj se vrne lepo domoV k svojemu možu. Na -it ro pa je mala Olfers vsled svojega nastopa preiwečila veii-a twsrečo. Tega ji ne bo nikdar pozabil. Sedaj pa se ni hotel zavest-v kako novo neumnost. Pogladal Je v njene probece oči. - Sedaj moram biti trd tn odločen. — kajti to je edina pot, — si Je mislil. « v1;'1^ Takoj nato pa je rf4H naglas: Vera, midva sva se oba zanoreia v isto strast, proti kateri se rava na vsak način boriti. Kar zahtevate od mene. ne morem nik-to riti Vi precenjevali globino moje Ljubezni, kajti jaz vas ni-vreden Oprostiti se nočem in ne morem — Priznam povsem od kr da nisem nameraval ničesar drugega kot nedolžno ljubimko-/a-npe. Počastil sem vašo lepoto in nič drugega. Ljubezni, kot jo zahtevat« od mene, sploh nisem zmožen. Poeabite name in ko boste zopeV j*ano vkiell beste spetli, da je vaša ljubezen pripadala slepilu, ne* pa lahkomišljenemu in povrienemu Antonu Aithoffu, ki nttl ne zaslu ti zleboke. re.- ne ljubezni, ker ni zmožen tega visokega občutka. Molčal je. ves poparjen. Oirai Vere se Je pokril z mrliško bledoto Njeni roki sta omahnili i na stran. Blazno bleskeUnje je prihajalo iz njenih oči ! je ter razprostrla roki pred seboj. J (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU urno nie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Hr-i »S: ■ a- ■ - t CALIFORNIA Font ana: A. Hochevar Ban Francisco. Jacob Lauahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Oerm« Frank Janesh. A. Saltlč. Sallda. Louis Costello. WaLsenburg, M J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Biish, J. Bevčlč. Mrs. F. Laurich. Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian. Johet, A. Anzelc. Mary BambicK J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Ma&coutah. Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. MaUJa Barborich. Summit. J. Horvatu. Waukegan. Frank Petkov*ek is Jože Zelene. KANSAS Glrard. Agnes Motal*. Kansas City, Frank 2afar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmlller. Fr. Vodoptvoc. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobs Detroit. Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Oooie. A. Pa-nlan. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. PesheL Fr Mmla. Eveleth, Louis Oonfta. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Povfc Virginia, Pnik Hrttttteb. Sheboygan. Johr Zorman. West A11 Is. Frank fckok viiRSOURI St. Louis. A NabrgoJ viONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA Omaha. P. Brodertck. MEW \ORK Gowanda, Karl Sterniaha. Little Falls. Frank Masl*. 1 OHIO Barberton, Jonn Baiant, Joe Hill Cleveland Anton Bobrk, Cha» -ri apr,la: St nc.irt. «t-ourg. (irrmee 18 iprda: 1 r <1 r Kruni«-, Ilav'r ittympic, ClirilMurx I I'lari'l. Cherljouru. Arilwertw-n 19 aprila: Milm-a»tkee, CliTl->ur»t. H^mhurf I'l.nto »IraiKio. N i {»»u, ij«uo\a 23 aprila: I iic:«, f'h»-rt»ourz 1 l.trniiur k Chertmui«. H.-mlmiic i>hIh> V\ .M*tiing;tnn, ».'hfrlMiunt, lit«- uloyrir n u r M«-r. Hr^ni«-!« 24 ipnl.i: lunin, H 29 aprila: MdjVMir, '''h. rl.i ni je K'ii i'h«-rtM»urg. Urrmi n Statendam. Ii4'ul''(trie »ur Mtr. r:..t-t» .I..M \Wf»i«-ri.tan«1, Cli«-rl.»iurt, Antweri«*-n 2f> april a: M ufj. t. fika. ('h. rt/oLji g > . lui Tita, Trst 30 4P."':a: Miii J£,x>(i»-vf It. < 't» i Iir»nt«ti Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdoi j« namenjen' polo rati s ♦Uri kraj, je potrsbno. da Je poučen o polnih Ustih, prtljagi Is drugih stvareh. VMed naše dolgoletne tzknšnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno ie prvovrstne fcrso-parnike. Tudi nedrtavljanl umortjo potovati v stari kril o a oMak. toda preskrbeti si morajo dovoljenje xa po»ralteT (Return Permit) Is Wash-ingtona. ki je veljaven sa eno l«to. Bres permits je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teka C. msseccv In Isti se ne poitljajo ve« v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred t»dpotovanjem v stari kraj. Proinja sa permit so mora vložiti najmanj« eden mesee pred nameravanim od potovanjem m oni. ki potujejo preko Ne« Torka, je najbolje, da t prodaji označijo, naj te jim poUJ* na Bargs Office, Mew York, N. T- KAKO DOBITI SVOJCI IZ •TAKEGA KKAJA Glasom nove ameriška priseljeni-tke postave, ki Je otoplla v veljavo < prvim julijem, znaša Jugoslovao-