S List 43. Tečaj LI r» I I Izhajaj vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic v Ljubljani 27. oktobra 1893 I!»«I Politiški oddelek IM«II in število delavcev večje, pa vender ni prišlo do kacega prevrata v tem oziru. Le v Avstriji je nevarnost. Vedeti je treba, da no- Občna volilna pravica II. zmešnjavo je napravila vladna predloga o pravici. Večje stranke so kar zbegane. Vsaka bena stranka ni tako radikalna, ako pride do večine m mora računati s faktičnimi odnošaji, kakor je bila poprej, in tudi socijalisti ne bodo. Če pa vpeljejo kako pametno Strašne občni volilni teh strank pa stvar gleda le socijalno reformo, bode jim svet moral biti le hvaležen, ker sedanje socijalne razmere niso posebno zdrave. Tukaj strankarskega sta naj omenimo, lišča in se boji za lasten obstanek da v teoriji naši konservativci se tako ne ločijo od socijalistov, samo, da se ne morejo odločiti, da bi teorijo prenesli v prakso. Na katoliškem shodu v predlogi vičarji. i tri večje stranke so se izrekle proti vladni Lj^^^.} gyiy^ Tarouka predlagal, da država si ob- Pri tem se je pokazala kaj lepa sloga mej le- pravico do porabe vseh novih iznajdeb. Ta njegov konservativci in Poljaki. To je jako karakteri- predlog je pač vrezan tako po socijalističnem načelu, stično, kako so se te stranke lepo zjedinile, ko je šlo za kakor bi si ga bil izmislil kak Bebel ali Liebknecht. volilno pravico delavcev. Sedaj se je videlo, da mej njimi j^Qg^-j y^g y ^^^ Qgiru pač noben socijalni demokrat ni ni tako velik razkol, kakor se je mislilo, in da je ö rof nikdar zahteval. Pri sedanjem hitrem napredku v Taaffe prav den klobuk, imel češ. ko je hotel nekoč vse spraviti pod je- dvajsetih letih država imela v rokah že skoro vse tovarne, gospodje se vender tako lepo strinjajo vpelje v prakso to načelo, ker bi z zastarelimi stroji v jako važnih zadevah Zares kar ganljivo je kako sedaj knez Schwarzenberg lepo podal roko Plenerju sta nakrat najboljša prijatelja. kako Gospode je to prestrašilo nobena ne mogla konkurirati z njenimi zavodi. Seveda mi grofu Sylvi Tarouki ne verujemo, da mu bilo resno s tem predlogom. Kmalu po katoliškem da bi morda kje glas shodu so se o njem pisale take stvari in on jih ni opo- hlapcev pri volitvi utegnil premagati glas gospodarjev rekal da si moramo misliti, da on z vso tisto krščansko Tukaj strahu ecemo da povsod pred hlapci nimajo tacega Tako so angleški liberalci bili veseli hlapec pri volitvah zmagal nekega markiza neki beden se zaradi tega ni bal red i ko je No- socijalno reformo le drugim meče pesek v oči. In za tako spremembo socijalnega reda bi se pač bili dali pridobiti zastopniki delavcev, ako bi prišli v da se bode podrl društveni zbor in zatorej se moramo čuditi, da grof Tarouka in vender so mej angleškimi liberalci tudi tovarnarji, somišljeniki niso porabili vsega svojega vpliva za Taaffe- da tako dobe v zbor novih zavez- veliki in mali posestniki. Angleški državnik Glad- jevo volilno reformo trgovci, stone se je celo izrazil, da parlament pridobi ako nikov. Seveda naši pride vanj nekoliko delavcev, servativci in liberalni politiki niso zmožni stavili na vzvišeno stališče tega velicega Angleža avstrijski kon Najbolj zanimiva je izjava Hohenwartovega kluba Cuje se strah da bi socijalisti potem utegnili vse prekucniti ko bi dobili večino vičen. Občna volilna pravica je da bi se po- Ta klub se sklicuje na svoja avtonomistična načela, zaradi katerih ne more glasovati za občno volilno reformo. Nam je pač težko umljivo, kaj ima Taaffejeva volilna reforma njo se državnemu zboru niti za las ne razširi delokrog. Samo volilna pravica se razširi Ta strah je pač neopra- opraviti z avtonomijo r Nemčiji in Franciji, ali nikjer socijalisti dosedaj niso prekucnili društvenega reda. Industrija je v Nemčiji in Franciji večja nego v Avstriji v mejah sedanje ustave 5 kakor se tedaj razširila ) ko se je dala volilna pravica petakarjem. Ce gospodje z 356 avtonomičnega stališča tedaj niso imeli pomislekov, bi jala vsem stanovom parlament jih tudi sedaj ne smeli, da se količkaj dosledni. se zanesel hud boj Ko se govori o avtonomističnih načelih, se pa moramo vprašati, kaj je pa dosedaj klub storil za avtonomistično vladnem načelo pod Taaftejevo vlado. Pač jako malo, k večjemu srednjih stanov tudi med zastopniki raznih stanov in iz tega boja bi skušala židovsko-liberalna stranka izvleči največ koristi. Po nasvetu bi pa v zbor prišli poleg zastopnikov zmei da je nekoč , glasoval pod pretvezo avtonomističnih načel astopniki delavcev in bi se po vzajemnem postopanji dali doseči v socijalnem oziru proti temu, da bi se jezikovno vprašanje vredilo v dr- lepi vspehi, po receptu Hohenwartovega kluba se bi mej de žavnem zboru. In tudi sedaj ne pričakujemo, da klub se postavil na kako posebno avtonomistično stališče in z narodnega stališča tega ne želimo. lavce zasejala največja nevolja, ker se bi naredili za držav- pa poostrili nasprotje mej Ijane druge vrste, levičarji bi raznimi stanovi. Za to mi obžaljujemo, da imajo narodni Češki listi pišejo sicer, da naj bi konservativci sedaj zastopniki tako malo smisla za dobre vladne namene. se potegnili, da se deželnim zborom zopet vrne pravica voliti poslance v državni zbor. Mi tega ne verjamemo. da po tem hreoenel Hohenwartov klub. Sicer pa Slovenci morali takemu preustroju volilne pravice odločno Poročilo poslanca Vilj. Pfeiferja na shodu ovarjati tem za zmiraj zaprli pot koroškim in volilcev v Gradacu. štajarskim Slovencem v državni zbor. Naši štajarski so- Državni in deželni poslanec Vili Pfeife je sedje bi potem ne imeli nobenega zastopnika na Dunaju, sklical shod svojih volilcev pred nekoliko časom v Gradae Mi mislimo, da bi bili naši slovenski poslanci v klubu Vkljnb zelo neugodnemu vremenu zbralo se je nad sto veljavnih mož na shodu. glavnih potezah je govoril gosp. poslanec nekako odločno oporekali, ko bi se kaj tacega nameravalo Ču- dimo se pa sploh, da so naši slovenski poslanci glasovali za resolucijo v kateri se posebno naglašajo avtono- tako-le: mistična načela. „Poudarjal sem na novomeškem shodu med dru Kdor količkaj pozna naše domače razmere, ve da gi^ii tri nadloge, ki hudo tarejo : vnanjo konkurencijo deželna avtonomija bi nas pri vela le v pogubo. Zaradi državne dolgove, pretežko breme oboroževanj tega bila bi dolžnost naših državnih poslancev. da se povsod upirajo tej deželni avtonomiji Glede odnih pokr pr točke govoril sem kot zastopnik vino posebno o narodnega stališča pa tudi ni umestno, da se laškim kraljestvom o esrečni trgovinski pogodbi z pogodbi, ki dopušča, da se upirajo volilni reformi, ker temu se pač oporekati ne vvozna carina za jako ceno laško vino znižuje od 20 gld ne da, da Slovenci z volilno reformo več mandatov na gld 75 kr. (100 kil ali 100 litrov) pridobili. Že strah levičarjev moral naše poslance Vsaka stvar se da razsojati različno, in tako se je nagibati, da se odločno potegnejo za vladno predlogo. Mi sodilo o tej pogodbi tudi pr nas azlično pač nimamo nobenega povoda varovati te nemške posesti smemo pa tr- diti. ki je sedaj v nosti po občni volilni pravici da so pohvalni glasovi ostali osamljeni vsaj po vi nogradnih deželah. Tri velike stranke ravno razširjenju volilne pravice In jaz sem še vedno globoko prepričan, da ona poda se razširjenje zgodi godba znižane carine ni in ne more biti dobra, ker ni da bi njej ne škodovalo. Hohenwartov klub neče dvojbe, da vpliva na ceno naših avstrijskih vin in tako ne ugovarjajo, tako. ali vsaka gleda slišati o nobenem razširjenju pasivne volilne pravice in govori le o aktivni. Nam se dozdeva taka pot naj- tudi na obnovitev naših uničenih vinogradov. Marsikateri se ne bo tako hitro odločil obnoviti uni- slabša. Delavcem bode zaprta pot v parlament, da bi čeni vinograd, potrositi za en oral novega nasada 800-povedali svoje težnje. Res si utegnejo nekateri sedanji lOOO gld., ko ne zna, če bo spečati zamogel novo pri poslanci s tem obvarovati svoje sedeže, ali na drugi delano vino po primerni ceni. Le vprašajte vinogradnike vinorodnih dežel, posebno strani pa pride v parlament mnogo socijalističnih agitatorjev ne iz delavskega stanu, ki bodo vsako delovanje iz Istre, Dalmacije, Tirolske, kaj pomeni zanje znižana prodal liter vina po 18—20 kr., ovirali in tudi kacih pametnih socijalnih reform ne carina? Kdor prej bodo pospeševali, temveč le hujskali. Razširjenje aktivne ga sedaj komaj po 12 kr., med tem, ko je v Dalmaciji pravice bode najboljše za nekatere židovske advokate se postavijo na socijalistično stališče. ko mnogo zalog vina, ki se spečati ne da. Gotovo se potoči vsaj toliko manj domačega vina. Levičarji so v tem oziru že bolj praktični. Dati ho- kolikor se tujega vvaža; naš dragi denar pa gre za tuje čejo delavcem posebno kurijo in jim dovoliti 50 poslancev, vino v tuje kraje. tem si levičarji pač obvarovali vse dosedanje mandate Državni zbor pa dobi če se domači izdelki umikajo ptujim, se težko zopet socijalno stranko, ki se bode vdomačijo, kar opazujemo na svojo žalost pri obleki, ki verskih in narodnih vprašanjih dala porabiti proti kon- se na pr. v kočevskem, krškem okraju še pred neko servativcem. S tem se delavci popolnoma odločijo od dru- liko desetletji izdelovala trpežnega domačega platna 1 gih stanov in tako onemogoči vsako sporazumljenje z dru- sedaj pa iz slabejšega štacunskega (tovarniškega) blaga » gimi stanovi in vsaka socijalna reforma, katera bi uga težko, da doživimo, da se zopet vdomači lepa narodna t nošnja, ravno tako se je bati, da ne pridobi zopet prej- lavska kurija, ki naj bi volila 20 poslancev. Tudi on ni po šnje veljave naše vino; sami lahko razsodili. je to Vam koristno, bodete sebno dobro podpiral svojega nasveta in je bolj pobijal vladno predlogo. Slavik in Pernerstorfer sta pa jako dobro zagovarjala občno in jednako volilno pravico. Poslednji se z Tolaži nas vsaj to, da je navedena pogodba skle- vladno predlogo ne strinja, ali vender je naglašal, da grof ki bodo preminula, kakor nekdaj 7 Taaffe dalj njena na 12 let, let lakote in hudega pomanjkanja v Egiptu (po zgodbah sv. pisma). Glede vidi kakor vse velike stranke Levičarji in volilna reforma Levičarji so vsi zbegani in pomišljajo, kako bi se izognili nevarnosti vedno rastočih državnih dolgov sem pou jim preti od razširjenja volilne pravice. Epči pa moramo ki da darjal, precej umno postopaj Bärnreitherj predlo CT & je ž njih sta da je treba omejiti to silno zadolževanje in mi- lišča jako pameten in tudi ima nekaj upanja, da nekoliko sliti na odplačila, da ne bodo vsakoletne ogromne obresti spremenjen zakon postane. 20 mandatov dati delavcem je sicer požirale velik del naših državnih dohodkov. premalo, ali dr. Menger v Fr. Pr." priporoča, da se do voli (Govornik tu obširno po številkah primerja direktne listični mandatov delavski kuriji pa že nekaj od je utegnili s tem biti precej zadovolj Socija Delav davke, koleke in pristojbine, katerih skupna svota (po cem bi s temi 50 mandati pač ne bilo dosti pomagano, ker bi preudarku leta 1892) približno doseže vsakoletne obresti se sicer razmerje v zbornici poslancev dosti ne premenilo ali v okroglem znesku 165 milijonov goldinarjev ; omenja, koliko obrestij roma vsako leto izvan cesarstva, poudarja, kako bi se dali zmanjšati državni dolgovi itd. Zatorej sem tudi izrazil svoje pomisleke proti vpe- denarne vrednosti, zlasti zato, ker za tako njih Zanj odj bi dobili mandate in to še brez posebnega boj osebno so torej levičarski nasveti dosti ugodnejši nego vladna predloga. Tudi v zbornici poslancev bi taki levičarski predlogi utegnili dobiti prijatelj ker bi se ž njimi odvrnila nevarnost, ki preti mandatom mnogih poslancev od razširjenja Ijavi zlate volilne pravice konservativni in poljski poslanci se ne vravnavo nimamo zlata, ga treba kupiti in zadolžiti se zopet, s tem pa pomnožiti vsakoletne obresti. da Pa tudi drugi važni pomislek me je vodil VSI postavijo na kako višje stališče, temveč bodo vso stvar ogledovah s svojega sebičnega stališča, je lahko mogoče, levica doseže svoje namene. To je tem prej mogoče, ker se ne ve, če vlada naposled ž njo ne potegne, če bode videla da vemo, da je moral za blaga, ki se uvažajo k nam čez v mejo, n. pr. iz Švice, Francoskega itd., prijemnik, oziroma tisti, ki je rabil blago, plačevati carino v zlat^; ali taki prejemniki so bili večjidel trgovci in bogati ljudje, pregovoriti sedaj pa po vpeljavi zlate denarne vrednosti, zaradi ka- koDservativci in Poljaki iz strahu za svoje mandate ne morejo dovoliti, da bi se razširila volilna pravica v že obstoječih ku-rijah. Grof Taaife bi z levičarji tudi dose da bi volili tisti ki spolnjujejo državljanske dolžnosti, ker levica bi se že dala da zame v delavsko kurijo še druge delav ne anih pri bolniških blagajnicah tere se je trebalo zadolžiti, pade to breme vsled zadol Za ervativno stvar bi bila taka volilna retorm; ko in kon labša ževanja in njega posledice obrestovanja na vse davkopla- data bi Slovenci in konservativ čevalce, tako, da sedaj ne trpi samo bogatin, mari trpi šati o narodnem veliko več siromašni davkoplačevalec, kateremu je težje vladni predlo plačevati krajcar, kakor bogatinu goldinar. (Dalje sledi.) pa v zbor prišlo petdeset socijalistov nobenega ne pridobili pac ne marali sli- vpi in bili nasprotni verski šoli se pa število poslancev pomnožilo jalisti bili zmernejši, ker bi ne bili voljeni od samih delav je torej da Po kih in konservativnih prišli v zbor, bi tudi Vidno inter anske in konservativne strani da se sprejme vladna predloga brez velicih prememb. Skoda Politični pregled. Državni zbor je rešil v prvem branji predlogo o iz- pač ne bode nobena, če kak sedanjih poslancev ne pride v zbor da se število protnikov slovanstv m vere ne pomnoži Rusija in Francij Euski gosti došli iz Toulona jemnem stanji na Češkem in izvolil odsek 24 članov, kateremu v Pariz bili so ondi najsijajneje vsprejeti. Poroča se da se je izročil vladni naredbi v pretres. V odsek so izvoljeni naj- je k vsprejemu sešlo do 700.000 ljudij iz raznih kraiev Fran- več nasprotniki izjemnega stanja. Levičarji so nalašč izbrah CJJ Navdušenj mei ljud za ta odsek iz svojega kluba osem nasprotnikov izjemnih na- gostom priredili so Parižani vsake vrste zabave om bilo je velikansko. Na čast redeb. — Minoli petek je državni, zbor odobril, kar je vlada bankete, bakljade, mirozove itd. Pri banketih bili o storila za prebivalce poškodovane po elementarnih nezgodah in govori, poudarjajoči solidarnost Rusov in Francozov koncerte, ple nekaj ukrenil v tem oziru zlasti glede ujim na Češkem, ponedeljek se je pa začelo posvetovanje o volilni reformi. V To avdušeni Značilno za slavnosti je, da se tudi narod istih udeležuje i to z navdušenjem, kar znači, da prijateljstvo Francozov do Rusov ni posvetovanje še sedaj ni končano, kar je poleg vladne predloge prisilj sestavilo še petindvajset drugih predlogov. Naši slovenski po- cozi. Slavnosti udeležili so se ne torej kaka stranka Ruse vsprejeli vsi Fran-kajti bili so prisotni poleg slanci so predlagali, da se nekoliko premeni volilni red za prvih državnikov, tudi nižji slojevi ljudstva. Yez mej Rusij Koroško, pomnoži število poslancev dolenještajerskih kmetskih in Francijo, utrjena po teh prisrčnih slavnostih utegne biti občin za dva in ljubljanski trgovinski zbornici dovoli poseben vsekako trdna. Konec pariških slavnostij je bila velika predstava poslanec. Grof Taaffe je prvi dan izjavil, da se vlada trdno v operi, edna najkrasnejih slavnostnih toček drži načela, da se mora dati volilna pravica vsem. spol- ruski gostj v Ly in njujejo državljanske dolžnosti. Sicer je pa vlada pripravljena podado Pariza so šli gredo v Marzejl od koder se zopet v Toulon in potem zapuste Francij Tudi se pogajati s strankami in se nadeja, da se doseže kako spo- v Marzejlu se delajo velikanske priprave za vsprejem. razumljenje. Odločno je oporekal, da bi vlada svojo predlogo lepši od vseh slavnostij je pa to, da se je vse dosedai V se bila predložila vsled kakega vnanjega pritiska. Plener je za- završilo brez najmanjšega izzivanja te ali govarjal predlog o osnovi delavskih zbornic pa ne s posebnim manj' pa trozv one velevlasti naj- vspehom. Videlo se mu je, da sam ni prav jasen o vsej stvari, v resnici ležeče na ohranj kar jasno priča, da je rusko-francoski zvezi miru Bärnreither je vtemeljeval predlog, da se osnuje posebno de- Srbija Cita se mnogo adnj čas o vnanji politiki 358 Srbije. Srbska radikalna stranka, ki je sedaj namreč na kr- kakor oni, ki jih je zasadil v tla. Srednji stan pa je po milu, dela propagando za veliko Srbijo, je jela tirati Avstriji nasprotno politiko in koketuje z rusko-francosko zvezo. Vse to seveda še le bolj na tihem, govori pa, da se bo v napo-minanem smislu jelo odločno delovati. Euski poslanik v Belem-gradu je baje srbsko vlado opomnil na to, da naj Avstriji nasprotovati, iz česar politiki sklepajo, da Rusija hoče iz železa. sebno v minolih stoletjih rad napravljal železne spomenike dragim umrlim. Osobito v 16., 17. in 18. stoletji, ko je cvelo umetno ključarničarstvo in sploh železni obrt, ne hiti se je dvigalo na pokopališčih dokaj krasnih umotvorov dobrih odnošajev z Avstrijo, oziroma, da se jej hoče popolnoma približati. Italija. — Ministerski predsednik Griolitti je na nekem volilnem shodu govoreč o sedanjih razmerah v Italiji, priporočal v prvi vrsti miroljubnost, kar se tiče vnanje politike, Rekel da je slabih finančnih razmer krivo slabo gospodarjenje prejšnjih vlad. Zagotovljal je volilce, da se bodo finance v kratkem zboljšale. V pokritje deficita in nastalih morebitnih novih Kovano železo se je poprej rabilo le kot spremljevalec stavbinskih delov, kot omrežje, kot okovi, ključav- končnice itd., a na pokopališčih se je razvila železna nice samostojnosti in velikega potem pa je govoril o finančnih razmerah italijanskih. je, tehnika do poprej nepoznane ornamentalnega pomena. Nekako na sredi stoječ med ka-menitim spominkom in lesenim križem je bil železni križ posebno po deželi v navadi in je še dandanes, — roba, žalibog izpodriva križ iz litega železa da ga ki nima ne večjih potrebščin, napovedal je minister vpeljavo dveh davkov. Z govorom ministrovim niso volilci in tudi listi nič nobene cene ne v umetniškem, ne v obrtnem oziru, zadovoljni. Italijanski narod je pač sprevidel, da tudi sedanja prijeten in malo trpežen surogat za izdelke, ki jih je vlada ni najboljši gospodar in da bi bile finančne razmere tudi kako drugače zboljšati, ne pa z najradikalnejim sredstvom, to je z vpeljavo novih davkov. Na ta način, bi pač vsakdo znal finance zboljšati, toda kaj pa začne s časoma , ubogo ljudstvo, Če se bodo davki vedno množili. Na vsak način mora gmotnu poginiti in to je zopet še večji polom za državo. vstvarjala umna roka ključarjeva. Železen križ ne na-pravlja onega monumentalnega, velikega vtisa na množico, kakor kameniti spominki. A njegovo bogastvo na ličnih ornamentalnih oblikah, ki dajo izumitelju priliko, na vsa- kem per na vsakem zavoju in na vsaki cvetki poka : a - rs Obrtnija. m f^i zati svoje znanje, svojo izurjenost in svojo individualnost, so taki križi pravi zaklad za vsacega ljubitelja starin in umetnega obrta. Mnogovrstnost tehnike, lepe črte, okusna razdelitev mase in malerični vtis vse to se more dru- Železni nagrobni križi. čas spomina naših ljubih ranjcih se bliža; vsak hiti na drago mu gomilo, da jo olepša za dneve žalosti in pijetete. Umetnost in obrt tekmujeta, da pomagata izražati, kar čutijo srca zapuščenih. Zato je obisk poko- pališča vedno zanimiv tudi s stališča onega ki je v žiti pri železnem križi, kakor sicer malo kje drugod. V čeravno skorej povsodi opazujemo na teh železnih izdelkih obliko križa, vender ne čutimo te površne jedno-ličnosti. Vsled svoje ličnosti in svojih predrtih oblik ne zamaše tolikanj zelenega prostora, kakor masivni kameniti spominki. Raba barve in zlata dobrodejno spreminja jednostavnost pokopališča in prinaša nekaj plemenitega in v ljubkega na ta sicer mrzli in samotni kraj. S. (Dalje sledi.) srečnem položaji, da mu gomila še ne krije nobenega drazega. Spominki, stoječi v dolgih vrstah, mu kažejo, kako so razne dobe čestile svoje umrle in kako se je javljala ljubezen do ranjcih; pričajo nam, kako sta se umetnost in obrt stavljali v službo kulta umrlih in kako so običaji, olika in materijelne razmere vplivali na olep-šanje grobov. Osobito naša vera je s svojim naukom o nesmrtnosti duše in vstajenji trupla pospeševala izdelovanje nagrobnih spominkov s prelepimi simboličnimi znaki ter navduševala umetnike in obrtnike v izumljevanji vedno je kakor železo, da se kovati kakor srebro, elektrika pa se bolje novih oblik. Monumentalna arhitektura, podobarstvo in vodi. Lažji je kakor aluminij. Kakor se kaže da bode posebno Obrtnijske raznoterosti. Svila iz smrekovega lesa. Na Francoskem se je posrečilo iz vlaken smrekovega lesa dobiti snov jako podobno svili. Ta snov bi utegnila svilo popolnoma zameniti, kjer se ne gleda na trdnost. V Franciji in Švici že izdeljujejo tako blago. Berilij je bolj bel nego aluminij in manj oksiduje. Terji umetna obrtnija so tekmovali, da primerno izražajo čute vernikov. Pod cerkvenimi tlaki so se širile nekdaj prostrane pripraven za električne instrumente, ter bode v tem izpodrinil srebro in platino. primeri z aluminijem je sedaj še jako drag. Funt velja kacih 30 goldinarjev torej je le malo cenej i katakombe ranjce posamične rakve, v katere kakor srebro. Ko bi le kdaj padel v ceni, bi pa postal v so polagali obrtniji jedno najvažnejših kovin. večnemu počitku. Manj imenitni in manj imo viti členi cerkvene družbe so pa našli svoje zadnje biva lišče v blagoslovljeni zemlji krog cerkve. tišči 1 Kakor v s ve tako je tudi zunaj njega ljubezen zapuščenih po Mi................... |M»IM| Kmetijstvo. stavljala spomenike iz mramorja, železa in lesa. Veljaki in bogatini so si gradili in si grade kamenite nagrobne ploče in stavbe, ki imajo namen, še poznim unukom pričati, kje leži slavni ded. Revež Kmetske stanovske zadruge. Poljedelski minister je predložil državnemu zboru « « postavljal in še po- načrt zakona o kmetskih stanovskih zadrugah, kakor smo stavlja skromne lesene križe, ki trajajo komaj toliko časa, že omenili. Ker je načrt tega zakona važen, ga tukaj f 359 priobčimo ce tudi ni gotovo, da že sedaj zakon postane Zastopstvo v zmislu O o 7 in vsaka pre ker kažejo take politične težave, da je pričakovati da mena tega razmerja se mora naznaniti zadrugi se državni zbor poprej razpusti, predno reši vso svojo nalogo. Vlada bode pač novemu državnemu zboru zopet predložila to predlogo. o O 10 1 Glasi se tako vsakem sodnem okraju se osnuje stanovska in v vsaki deželi za Tekoče posle okrajnih oziroma deželnih zadrug kmetovalcev vodi odbor okrajne oziroma deželne zadruge. Volitev v odbor okrajne zadruge vrši se tako, po občinskem redu dotične dežele 11 zadruga kmetovalcev za ta okraj vso deželo. Te zadruge se imenujejo okraj zadruge kmetovalcev. da v njen jem okoliši v posamične volilne razrede občin m deželne zadruge skupe sestavljajo prvi ? drugi ščeni člani okrajne oziroma tretji vo- Pol edelski minister sme zaslišavši politično deželno oblastvo in deželni odbor odrediti da se v kakem sod njem okraju osnujeta dve ali več okrajnih zadrug ali tudi lilni razred in vsak teh volilnih razredov voli jednako število članov. Vender smejo osebe, ki bi po teh določilih smele voliti v več razredih ali v jednem razredu večkrat voliti, za dva ali več sodnjih okrajev le jedna zadruga v o in stva . Namen tem zadrugam je zboljševanje nravnega gmotnega stanja kmetovalcev z gojenjem duha jedin mejsebojnim poučevanjem in podpiranjem, jednem razredu in to le jedenkrat voliti. Voljeni smejo biti le tisti, ki imajo volilno pravico ohranje v dotičnem okoliši. Lastnik jedne ali več grajščin ki niso v občinski njem in povzdigo stanovske zavesti mej zadrugarji pospeševanjem gospodarskih koristij. m o zvezi, ima okoliši je posestvo njegovo nikov. ilni glas v oni okrajni zadrugi 1 v katere Ce ima graščino več last ti solastniki izvolijo izmej sebe pooblaščenca da izvaja ta virilni glas Člani okrajne zadruge so lastniki v sodnjem okraji ležečih posestev, namenjenih kmetijstvu ali gozdarstvu, ali pa kaki panogi kmetijstva in gospodarstva. dei^eli volijo iz svoje srede odbor za deželno zadru 12 Načelniki okrajnih zadrug nahajajočih se v Lastniki posestev ležečih v več sodnjih okrajih so 13 Natančneje določb o volilni pravici in volilnem v vsakem okraji člani dotične okr zadruge, ako ima načinu določi poljedelski minister naredbenim potom njih posestvo za članstvo potrebne lastnosti 14 Ravno tako poljedelski minister naredbenim Poljedelski minister izda naredbenim natančneje na- potom vse vkrene kar je potrebno za osnovo tacih za redbe o tem, kdaj je kako posestvo zmatrati za tako ki drug in zlasti izdela začasna pravila je namenjeno kmetijstvu ali gozdarstvu kmetijstva ali gozdarstva. ali jedni panogi § Če je dvomba o članstvu v zmislu last nika kacega posestva, odločuje o tem okrajno politično oblastvo, v zadnji stopinji pa deželno politično oblastvo. vsaki občini sodnjega okraja se nastavijo 15. Delinitivna pravila, katera sklenejo zadruge po svoji osnovi, mora potrditi deželno politično oblastvo. Obsegati morajo razen po tem zakonu oziroma pa zakonu o zlasti predpise osnovi dohodninskih posestev pridržanih določb § 5 zaupniki kot okrajni organi okrajnih zadrug. Število zaupnih mož določi se po številu članov v kaki občini in po razširjenosti dotične občine. Člani deželne zadruge kmetovalcev so vsi člani okrajnih zadrug v dotični deželi 7. Člani okrajne oziroma deželne zadruge kmetovalcev so opravičeni pravice in dolžnosti svoje prenesti na oskrbnike, najemnike, užitkarje ali v zmislu § 1103. državljanskega zakonika na opravičene do užitka. Toda tudi v tem slučaju je lastnik posestva dolžen plačevati zadrugi določeni donesek in more izvajati svojo volilno pravico le sam ali pa po svojem pooblaščencu. . omenjenih posestev, če se o pravicah in dolžnostij zadružnikov; o organih zadruge in njih pravicah; o shodih zadruge; o sedeži zadruge; o zahtevah za veljavno sklepanje; o napravi zadružnega katastra; o nastavljanji in odpuščanji zadružnih o uzrokih, pod katerimi se sme volitev odkloniti in nasledkih neopravičene odklonitve; o pravicah revizorjev; o obliki zadružnih razglasov; o poslovnem redu; adnikov m) o računovodstvu (Dalje nasi.) Za lastnike pod varstvom izvršujejo njih zakoniti zastopniki v njih zadružne pravice dolžnosti Kmetijske raznoterosti Vinska letina na Španjskem. Na Špaajskem dežele ob čine Če so taka posestva v lastnini države, javnih zakladov in kacih druzih jurističnih oseb, Valencij toliko vina, da ne vedo kam ž njim carjev dobi se 16 litrov dobrega rudečega vina. letos Za kacih petdeset kraj pokrajini so izvaja zadružne pravice in dolžnosti kak pooblaščenec te korporacije. Če ima posestvo, ki ima pravico do članstva več sodu napis na neki cesti postavili voz s sodom vina. Potnik, če si žejen, dobro ga potegni, Na aU ne pozabi zapreti pipe u Pepeljenje travnikov Travnike j ako zbolj ako jih potreseš s pepelom Potresovanje s pepelom je posebno za lastnikov, morajo lastniki v ta namen iz svoje srede iz- ^^^^^ ^la, katera zaatno zboljša Potresovati se mora pepel že brati pooblaščenca plačilo zadrugi. Vender so solidarično zavezani za jeseni. Najboljši je lesni pepel Če les in pepel pomeša s premogovim pepelom ga mora biti vec za gnojenje 3G0 ži de iz Voda za živino. Po kušnjah ne sme biti voda za premehka, pa tudi ne pretrda. Gledati je pa posebno v vodi ni »"odnjakov gnjilobnih stvarii zato tudi za živino ni oda Ijevalec: „svitli knez Thum Taxis našega (Ta plemič ie svak niea Premi molzej kakor ne so preblizu stranišč in se vanje steka gnoj oda je tudi škodljiva, trošt presvitlega cesarja Franca Jožefa.) Od » Marije posebno kravam ki naprej razširja se k levi pod cesto globoka grapa, katere dna vdarjalo mi je na ušesa šumljanje gorskega mešaj nekaj gorke premrzle vode. Po zimi zatorej pri- potoka. Ko dospeva poslednjič pi sva z to varšem kmalu v vas Homer in prekoračila most čez ljubko žuborečo recico Kupico Ime ^ z - —.........................."'■'■■■■■■■■■■••■■■•■■■■■■■■iiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii ^iiXTJ. IjÄ^I Poučni in zabavni del. I^SlI si^i sem si, moji glavi etimologična premišljevanj to zbudilo je v čudno da so naši stari slovanski je mi radi večjim vodam pradedje tako imenovali tudi hčerke Kakor ima Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. namreč n. pr. naša kranjska Sava svojo Savico spodnji Štajerci pridali še Savinjo Štajerska Drava svojo Dravinjo Spisuje Jos. Levičnik. pa SVOJO Mur (Mürz) (Lalje. ; Žili hčerko Žilico in so jet kakor ima dolnje Mura Korošci , zgornje Štajerska kakor so nazvali nitih Ko sem od delniškega kolodvora ozkih in strmih stopnicah dol v tr je skoraj že liko Nadjal sem se dospel po kam-g, približeval se še celo na „Schliza da Kupi (Kolpi) najti ondi poštno prise peljal v 2 uri odtod oddaljeni Brod ob pa poštna zveza med tema krajema skle SVOJI Gailitz vatje mejni reki Kolpi (Kulpi, Kranjsko imenovali hčerko Kupi vatsko in Bosno, Uni na Unico. Nemci so jo prekrstili na ime , tako so tudi Hr- sic! Kupi) med Hrvatsko mejni reki med Hr nekako krajšala pot Ta premišljevanja mi grede sva dospela z mojim njena je le z vlaki v jutru. Ker bi bil pa rad dospel ta Vrtnim tovarišem na Brod, prijazen in precej obširen krai večer se noter do Osilnice priliki, konj doma vprašal sem po drugi vozni ob Kolpi, tedej tik k Kranjsk meji ad pripravljanja stelj in dr ni bilo nikjer večerno uro. Tukaj je snel dober mož Bilo je med 7 m enem samem kraji je bila taka pri prtljago raz sedla konji pr hvaležno prejel malo mojo rado. lika na razpolaganje, dotični mož se je izkazal on je moral misliti tako, ne rečem : matematikar dobrih pet ur hoda; -— pr spretni računar, vsaj - da prijazno se poslovil od mene jemu domu ter nadaljeval pot proti Ker sem po mojem potnem načrtu hotel Od Delnic do Osilnice štejejo če se tedaj zahteva za uro dva na vsaki način priti ta še v Osilnico hoda še dobre 3 kamor je peš goldinarja voznine, znaša to m mi kazalo drugače, kot najeti si okrogli desetak. In res stopil mož z tako bolečino na dan tematike znano, da se desetaki Ker je pa brez ma nalašno vozno priliko. Zglasil sem se v neki gostilni blizu mosta drevesa, mislil sem si bomo tijo u Nabašem ne berejo raz vsakega poskusili „peš-par- (Žal 1 domujejo pr prijazni in postrežljivi ljudj da nisem poizvedel njihovega imena pa priporočeni biti potnikom.) Hitr ker zaslužijo dalo, in hajdi proti Brodu si svojo prtljago, kakor se je najbolj nika dali so poklicati voz Kako poldrugo uro dalječ od Delnic vodi prav dobra cesta vedno navzdol včasih bolj volj visoko je bilo med ki je tudi kmalu prišel, zahteval pa primeroma do Pa napeto, včasih bolj polagoma, toraj peš-hoja ni ravno težavna. Pa sreča mi je bila ta dan nekako mila. Komaj ptujih in voznikom : plačaj neznanih kaj sem hotel zberati mi ali pa o poznem večernem času krajih po peš hodi! Ko se pogodim z šel je on na svoj dom po „priliko kakor po četrt ure pod Delnicami pripeketaza manoj konjič s pra- krajih navadno rečejo; meni pa so med tempo znim tovornim sedlom katerega je gnal prijazen možiček stregli krčmarjevi z prav dobrim novim sladkim vinom moje vprašanje: od kod in kam povedal mi je da je in novopečenim mehkim kruhom ^ «/ --------—J^vr f XXII JVj kick J^ ------- doma od Starega Trga pri Poljanah, in da je nesel tovor je bilo vpreženo par čilih konjičev Kmalu pridrdra voz, v piskr Delnice bo prihodnjo nedeljo semenj Zdaj gre še po en tovor take obe domu. Do Broda gl lahko skupaj Se ve, » djal je vilu in navadi hrvatskih voznikov odpeljal sem se iz Broda in po pra » teci ali pa pogini :u > (Dalj sledi.) da mi je v tujini in na ve cer, če je še dr sva z možem vkrenila mesec svetil, taka tovaršija dobro došla. Ker je bila moja prtljaga precej težka, konj pa imel prazno sedlo, vprašal sem moža, če bi je ne zamogel naložiti na njegovo krotko Bil je temu koj pripravljen, in ko sva naložila konjiču moje breme, šli smo vsi urnih korakov proti ravnini. Poučni in zabavni drobiž. Doktorice Vseučilišče v Freiburgu je imenovalo rolino Mihaelis Vasconcelles v opotu za častao doktorico Ka-Ta gospodičina Kake pol ure pod Delnicam, šla sva skozi vas romanskega jezikoslovj učenem svetu znana po svojih učenih delih trošt ki ima tudi svojo cerkev » Marija slovstva Mis Julij Snow posebno poznateljica portugalskega pa te dni v Curihu napravila cesta noter doli do gorskem rebru. naprej pa je izpeljana doktorski izpit iz naravoznanstva in to z odliko ravnine prav dobro po samotnem Na obeh straneh vzdigujejo se precej vi- vpra lOffO Spanjska pisateljica Senro Eva Canel je dobila od trgovinske zbornice na Kubi soki z listnatim drevjem dobro obraščeni hribi čilo o čikaški razstavi da napravi zanjo poro Ta pisateljica je dobra novelistinj sanje, kedo je lastnik vsega tega, odgovoril mi je sprem- rističen list davala je tudi jeden političen list in sedaj zdaj jeden humo 361 Pritlikovci V Atlantskih gorah, Haliburton je lani Prihodnjo porotniško zasedanje pri ljubljanskem na shodu orijentalistov v Londonu se izjavil, da v Atlantskih deželnem sodišči prične se dne 27, novembra t gorah v Afriki bivajo pritlikovci. Zborovalci niso verjeli in so se mu smejali. Sedaj pa poročata od teh pritlikovcih Valter Harris in Cunnigham Grrahom, sta potovala po južnem Ma- roku, da sta videla več tacih pritlikovcev. Harris misli, da so posebno pleme. Po njegovih mislih so njih prednjiki stoletja živeli v velicih stiskah in je rod vsled tega oslabel. Lisičja starost. E. Hollanbyju v Tunbridgu v Angliji je te dni poginila lisica, ki je bila stara 14 ^ te lisice je pa še živa, dasi je že oslepela. — Gradba nove deželne bolnice prev lepo napreduje.' Veliko administracijsko poslopje in večina posameznih bolničnih paviljonov je že pod streho. Upa se pred trdo zimo pod streho spraviti vsa poslopja. Drugo leto uredili se 1895. se bode bolnica izročila 2 leta. Sestra Opazovališče na Montblancu bodo notranji prostori in svojemu namenu. — Nova šola na Vičic Občinski odbor na Yiči sklenil je v svoji seji dne 22. t. m. sezidati novo dvorazredno šolo. Kakor znano, pohajali so dosedaj viški otroci v Ljubljano je nadstropji. Postavljeno je kar v sneg. zgrajeno v dve v šolo. Za šolo godnih otrok je na Viči do 120. je v teh visočinah tako trd, da se ni bati, "da bi se hiša ponižala. Hiša stoji na vijakih in se toraj lahko zravna. ko se na kaki strani preveč ponižala. Opazovanja so se letos začela. dni. ko se je postavilo opazovališče, je bil silen vihar, Prve ]e trajal dva dni in oviral, da se niso mogli postaviti instrumenti. Novice. rm^^mm v Osobne vesti. C. g. Alfonz Levičoik, kapelan v Cerknici, je imenovan za kn. škof. dvornega kapelana in or- dinarijatnega tajnika. Na njegovo mesto pride č. g. Anton . g. Anton Lavrenčič, novomašnik v Vrhpolju nad Vipavo. Alali, kapelan v Podbrezji, je imenovan za farnega upravitelja v Naklem. — V državnem zboru stavila so posl. M. Vošnjak, dr. Gregorec in drugovi predlog, po katerem naj bi spodnje-štajarski Slovenci imeli pet državnih poslancev namesto seda- — Nova šola. V Retečah pri Škofji Loki se v kratkem dogotovi in otvori. V novo šolo pohajala bo nad 100 otrok, ki so bili dosedaj brez šolskega pouka. Laško šolo zaprli. Kakor znano, otvoril je občinski svet goriški s pričetkom novega šolskega leta novo laško ljudsko šolo v Gorici in to vkljub prepovedi dežel, šolskega sveta. Vsled tega in ker se v šolo ni vpisalo zadosti učencev, je dež. šolski svet sklenil, da je šolo nemudoma zapreti. Za enkrat so se torej opekli. Menili so, da se bodo s tem odkri- žali potrebe, ustanoviti to li potrebno slovensko ljudsko šolo, a motili so se. Le preverjeni naj bodo mestni očetje goriški, da bodo slovensko šolo morali napraviti, če se temu še tako protivijo. — Okrajni šolski nadzorniki na slov. Štajerskem. Naučni minister je imenoval za okrajne šolske nadzornike na slov Štajerskem: za mestni šolski okraj mariborski realčnega profesorja Karola Neubauerja v Mariboru; za mestni šolski okraj celjski gl učitelj na telj v Mariboru Jan Levitschnigga; za šolski okraj mariborske okolice natelj njih treh. Poslanec Kušar in drugovi so predlagali da naj trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko sama voli enega poslanca v državni zbor. Kakor znano, voli sedaj zbornica skupno z mestom ljubljanskim enega poslanca. Poslanca učiteljišču v Mariboru Henrika Schreinerja; za šolska okraje St Lenard in Slov. Bistrica profesorja na učiteljišču v Mari bora dr. Janeza 'Bezjaka; za šolske okraje celjski okolica ce, Šmarje, Gorenji Grad in Laški Trg nad- Vranjsko, Konj dr. Alfred grof Coronini in dr. Gregorič in drugovi interpeli-rali so vlado zaradi slovenskih ljudskih šol v Gorici, katere ustanoviti se goriška občina toli brani. — učitelj okraje Pavla Leitgeba pri sv. Duhu pti Ločah; za šolske Brežice, Kozj Sevnice nadučitelja Franca Böheima Poslanec Klun in drugovi interpelirali so vlado zaradi nepotrditve pravil slo- Janez v Kozjem; za šolske okraje ptujska okolica, Ormož, Rogatec Ljutomer in Radgona nadučitelja v Laškem Trgu ravnatelji vensko-katoliškega akademičnega društva „Danica" na Dunaji. Kakor znamo vlada ni pravil za to potrdila ker ima poslovni jezik berg Bann er j za šolske okraje Slovenji Gradec, Maren društva biti slovenski in znak članov slovenska tro- Soštanj učitelja Franca Vrečka. Iredentarsko laško šolsko društvo na I bojnica. »Glasbene Matice« občni zbor bode dne 28. okt. t. 1. v šolskih prostorih (knežji dvorec, H. nadstropje) ob uri zvečer. zionale« ustanovilo je s početkom letošnjega šolskega leta pri sv. Križi v tržaški okolici, laško šolo. Agitovalo se je strastno pri slov. stariših, da naj vpišejo svoje otroke v to Toda stariši bili so previdni in niso šli na limanice. 10 otrok v to šolo. To števifo šolo. Vpisalo se je vsega skup Kot praktičen zdravnik nastanil se je v Prevojah seveda ni zadostno za obstoj ^šole in tako je lažko-iredentovska v brdskem okraji dr Stefan Divjak, dosedaj sekundarij v šolska družba, katera to li dela za potujč deželni bolnici v Ljubljani. Gosp, doktor je rodom Hrvat. i ♦ enkrat zopet prav pošteno pogorela Da slovenskih otrok, vlada enkrat Dijaška kuhinja v Novem Mestu se snuje., Za- hotela to strastno in državi nevarno počenjanje prav spoznati! — Novo politično društvo. V Ljubljani ustanovila devo vzelo je v roke ondotno „katoliško društvo rokodelskih pomočnikov". Ker se je od več stranij obljubila znatna podpora, je ustanovitev osigurana. Darove za toli potrebno ustanovo vsprejema c. kr. profesor gospod dr. Jos. Marinko v Novem Mestu. Umrl je dne 24. t. m. v trgovski bolnici v Ljubljani, bivši trgovec gosp. Ant. Jentl v 57. letu svoje starosti. Pokojnik bil je vedno odločen narodnjak in v mladih letih tudi izvrsten pevec. N. v m. se je novo politično društvo „Zukunft". Društvu, ki bo delo-lovalo po vsej Kranjski, je namen razširjevati politično na-obraženje in demokratična načela in skrbeti za politična in gospodarska prava svojih članov. — Ustanovni občni zbor »Gledališkega društva« v Ljubljani bo v bot d 28 t. m ob sedmih večer v prostorih čitalničnih. Na dnevnem redu je pristop članov in volitev novega odbora. Prijatelji slovenskega gleda-Železnica v Bohinj. Ministerstvo je podaljšalo lišča naj pridejo v obilnem številu k temu zboru in naj kot podjetniku g. Prašnikarju pravico za tehnična pripravljalna člani pristopij društvu čegar namen je gmotno podpirati delu za železnico iz Lesec preko Bleda v Bohinj. Te dni so „Dramatično društvo" v svrho, da to zamore vspešnej inženirji pričeli progo trasirati. Za bohinjsko dolino bila bi železnica prevelike važnosti. Da bi se njena izpeljava uresničila! • vati 3 delo- Clan postane, kdor obljubi plačevati kak mesečen ali dež. vlada leten donesek v ta namen. Društvena pravila že potrdila. 363 dne 31. Notranjska deželnozborska volitev. V torek si imajo notranjske kmetske Tržne cene. oktobra t izbrati občine zastopnika za deželni zbor namesto umrlega Hinko V Ljubljani dne 11. oktobra 1893. Pšenica gld. 8-50 kr. Kavčiča. Kot kandidat za to mesto prijavi) se je Jurij Krajgher upravitelj kmetije in trgovec v Hraščah pri Postojini. Da se volilcem predstavi, sklicuje v ta namen na nedeljo dne 29. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne volilni shod v gostilni „reškem mestu" v St. Petru na Krasu. Ker se je pa g. rž gld. 6'50 kr., ječmen gld. ajda gld. 8*80 kr., proso kr., oves gld. kr., gld. 5*50 kr., turšica gld. 5-90 kr.. pri , Krajgher izjavil, da je pristaš narodno-napredne stranke, zašel je s to izjavo v veliko nasprotstvo z drugo stranko, ki si je za svojega kandidata postavila g. Fr. Modica, posestnika in leča gld. 12 — kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 8. kr. Loterijske srečke. trgovca v Lahovem na Blokah. V torek stala si bodeta toraj pri volitvah dva kandidata nasproti, oba notranjska kmeta. V Brnu dne 25. oktobra t. 1.: 64, 45, 56, 69. 72 torej iz srede volilcev, zaradi česar se nam prav nepotrebna Na Dunaji dne 21. oktobra t. L: 81, 69, 48, 18, 22 zdi ta nesloga. Ali bi ne bilo lepši da bi se vrli Notranjci ^ ^^^ ^l. oktobra t. L: 69, 58, 75, 54, 62 sporazumeli m slozili za enega kandidata, saj je vender v prvi vrsti naloga poslanca, da je vrl zastopnik kmetskih inte- resov in dober Slovenec, osobnosti m strankarstva morajo ostati na strani. Složite se toraj zavedni Notranjci in bodite v tem v izgled drugim prepirljivcem. — Občinske volitve za celjsko okolico vršile so se včeraj in danes na Ostrožnem pri Celji. Izid volitev nam še ni znan, vender je prav upati, da je narodna stranka prodrla v vseh treh volilnih razredih. — Železnica Celovec - Kranj, Loka-Divača-Trst. V zadnjem železniškem svetu vršivšem se minole dni poročal je predsednik Bilinski, da so tehnična dela za progo Celovec-Kranj že dovršena, za progo Loka-Divača se pa niso mogla še izvršiti, ker je manjkalo tehničnega osobja, da se bo pa to brž ko mogoče storilo — Dobava drv in petroleja. Dne 6. novembra t. bode v C. kr. kaznilnici ljubljanski ponudbena obravnava za dobavo drv. in petroleja — Strežniški tečaji. Ljubljanski veteranci so sklenili poln^štev-ilno udele7'n'at> ge ?trpžni?kih tečajev, v katerih se bode poučevalo kako je streči bolnim za kolero in kako je i;nzbliževati obleko in pohištvo nalezljivih bolnikov. — Politično dc.nokratično društvo so ustanovili Slovenci v Čikagu. Društvo se bode zelo razširilo, ker se tam nahajajo zavedni Slovenci, katerih sposobnosti so dobro znane in imajo poleg tega še trdno voljo ter se ne strašijo dela. Inomostske 5okrajcarske loterije žrebanje se je preložilo z ukazom fin. ministerstva na decemb. 1893. Hčerko le porodila v Gradci soproga c. in kr. generalnega majorja grofa Aleksandra Hartenaua. To je drugi otrok grofovske dvojice; prvi deček se je rodil leta 1890. Kakor je že znano, je g»'of Hartenau bivši bolgarski knez Aleksander. ? Plin jo je zadušil v Novem Yorku. 361etno kuharico John Goldberga št. 127 East, 65 cesta, našli so v petek 6. okt. mrtvo v postelji. Plin jo je zadušil. Ljudje ne vedo, od kod da je, niti za njeno ime, samo toliko je znano, da je iz Avstro-Ogerske doma in da je njeno krstno ime Mina. — Kolera na Ruskem še vedno razsaja. V Peterburgu reki zahteva, v ne razsaja še hudo in večino žrtev ob Podoljah in Volhinji pa zahteva vsuk teden do 700 žrtev. Več ponarejalcev denarjev zaprli so v Belem-gradu v Srbiji in konfiskovali mnogo orodja in že narejenega denarja. Zaklal se je podžupan mesta Brody v Galiciji Izidor Katz. Povod samomora so slabe premoženjske razmere. — Roparji so odpeljali dve dekleti v gozd iz vasi pri Požarovci v Srbiji ob belem dnevu in tudi več uropanih stvarij odnesli. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave Ta kava daje to prednost, da se lahko popusi i tal:o škodljiva prava zrnata ali pa in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in z raznimi cikorijami zmešana kava redilna pijača Nedosegij datek k pravi kavi kot do- (14,-48) Visoko priporočana za ženske, otroke i;^ bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se i}ovsod. kile 25 kr i H i f > M 4 > 1 i i > ¥ kaplj ice želodec i > i > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- i i > i > i budilno krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. Samo prave varfetveno' znamko zraven stoječo podpisom. i i Cena: 1 steklenice 4 > 4 dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. Marljaeeljske kapljice 4 \ 4 4 4 Želodec prodajajo prave Ljubljani 4 Piccoli car ich dovljici Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec i \ Skofj Loki: lek. Kari Fabian Alex. Roblek Novemmestu: lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. M 4 v i I \ H M »4 M M M H H Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki