UNIONK PTJBBLJCITA 1TALIAKA A. Tobruk in Malta v ognju bomb Novi srditi letalski napadi na angleška in zažgani — Tri letala sestreljena Malti in v Tobrokn Vztrajen odpor v — Ove ladji Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 4. junija naslednje 364. vojno poročilo: V noči na 4. Junij so naša letala bombardirata tetalšča na otoka Malti. V Severni Afriki so letala ponovilo botri-bard i ra U oporišče Tobrnk. Zadete so bile baterije in ladje v laki. Ena ladja se Je vnela. Neka drugra ladja Je bila napadena vzhodno od Tobruk a in se je prav tako vnela. V zraku nad Solumom so naši lovci sestrelili dve sovražni letali tipa »Flurri-cane«. Naši torpedni čolni so s protiletalskimi topovi sestrelili eno sovražno letalo. ▼ no« na 3. Junij so padla BenfasL V vzhodni Afriki se naše posadke In ne-bflne kolone vztrajno drte in m nepi ista no na delu. V pokrajini Gala te Sidamo Je prišlo do delovanja topništva ob reki Orno Bottego. Hudo bombardiranje Malte Operacijsko področje, 4. Junija, s. Poseben dopisnik agencije Štefani poroča: V min 11 lli dneh so blU napravljeni številni poizvedovalni poleti nad vsemi odseki otoka Malte. Med temi poizvedovalnimi poleti so bile napravljene številne fotografije, ki aa operativne V zvezi s poizvedovalnimi poleti ao bili v preteklih nočeh bombardirani razni pomorski objekti ta letališča na otoka. V noči na torek Je bilo Uviftcao ni i aanu bombardiranje letališča Hal Far, kjer ao bila odkrita razna letala, ki Jih Je OsOd sovražnik skriti pred napadi iz zraka, Vršenih Je bio mnogo bomb, ki so deloma uničila, deloma pa poškodovala letala na tleh. V blizini letaliSča sta nastala dva požara. Akcijo naših letal Je ovirala silna protiletalska obramba in snopi svetlobe lz Številnih reflektorjev, ki so skušati skriti posamezne objekte. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Predsednik madžarske vlade v Rimu Avdijenca pri Kralju in Cesarju ter Dnceja — Razgovor z MassoUnijeni v navzočnosti grofa Ciana — Duce in gost sta poudarjala prijateljstvo in bodočnost obeli narodov ▼ novem evropskem redu Rim, 5. junija, s. Včeraj zjutraj ob 9.30 je prispel v Rim madžarski ministrski predsednik in zunanji minister grof Bar- dossv. Na postaji Ostensie, ki je bila lepo okrašena, je madžarskega gosta svečano sprejel Duce v spremstvu grofa Ciana. Grof Bardoesv m grof Ciano sta se s spremstvom odpeljala v vilo Madamo, kjer se je grof Bardossy pomudil le kratek čas. Popoldne se je vpisal v dvorsko knjigo. Potem se je odpeljal v Pantheon, kjer se je poklonil na grobovih italijanskih Vladarjev in položil lovorjeve vence. Iz Pantheona se je grof Bardossv odpeljal na Beneški trg, nato pa se je na Campidogliu poki on il pred spomenikom Neznanega vojaka. Ob 11.45 je gosta sprejel v avdijenci VeL Kralj in Cesar ter ga pri držal na dvornem obedu. Rim, 5 jimija. s. Včeraj je Duce sprejel ob navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana predsednika madžarske vlade in zunanjega ministra grofa Bardossjja. Razgovarjal se je z njim zelo prisrčno nad poldrag« uro. Rim, 5. junija, s. Včeraj zvečer ob 21. uri je Duce priredil v čast grofa Bardo-ssyja večerjo v palači Venezia. Navzoči so bili tudi zunanji minister grof Ciano. člani vlade, sef generalnega štaba, visoki državni predstavniki in visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve. V govoru, ki ga je imel Duce ob tej priliki, je izrekel dobrodošlico in pozdrave v svojem imenu in v Imenu fašistične vlade ter je poudaril, da vežejo že dolgo let Italijo in Madžarsko prijateljske vezi na podlagi idealnih motivov in političnih in gospodarskih razlogov. Ti odnosi so postali v teku zadnjih dogodkov še bolj važni in posebnega pomena zaradi borbe Italije in Nemčije za novi red in zaradi prostovoljnega pristopa Madžarske k trojnemu paktu in obnavljajoči politiki osi. Angleške izgube na Kreti Nad 10.000 ujetnikov, 9000 padlih in še več izgub pri prevozu v Egipt Kbn, S. jtmfja, rs. Na podlagi čiščenja terena na Kreti se lahko trdi, da na ao-gleški in grški strani ni bilo mani ko 5000 mrtvih, število ranjencev ye visoko, ni pa to točno ugotovljeno. Število mrtvih seveda ne vsebuje izgub ne moštva pri prevozili čet po morju. Na Kreti so ujeli se nad dva tisoč angleških vojakov. Število, ki ga >e vsebovalo uradno poročilo z dne 4. junija, znaša torej nad 10.000 angleških vojnah ujetnikov. Berlin* 5, jun. cL O bojih na Kreti poročajo ae naslednje podrobnosti k zavzetju Hethnona: Angleške čete ao se v Retimonu zabarikadirale v zasebnih hišah, v katerih so si Angleži pripravili strelske postojanke. Ko je nemško vojaštvo prodrlo v mesto, se je vzula s hiš prava pioha krogci. Kljub temu so nemški vojaki junaško na presenetljiv način prodrli v utrjene hise, Prifio je nato do ogorčenih bojev na nož, ki so trajali, dokler ni bila zadnja angleška strojnica prisil jena k molku. Končno je bdi angleški odpor le zlomljen in je bilo ujetih mnoco angleških vojakov. Kew Tora, 5. jun, d. Avstralski vojni minister Spender je sporočil, da je bilo * Krete evakuiranih samo 2900 avstralskih vojakov, od skupnesa števila 6500, kolikor jih je bilo na Kreti. Avstralci ao torej na Kreti izgublh več nego polovico svoje vojske, Berlin, 5. jun. d. V teku nadaljnjih očiščevalnih operacij na Kreti je bilo zajetih Se 2000 angleških vojakov, tako da se je Stevflo na Kreti ujetih sovražnih vojakov povišalo na preko 10.000. JPo zaključku očiščevalnih operacij in po pokopu padlih sovražnih vojakov cenijo sedaj, da je na Kreti padlo skirpno približno 5000 angleških tn grških vojakov. Pri tem ranjenci meo všteti; njihovo število se niti ni ugotovijeno. Prav tako niso vštete žrtve, ki so jih Angleži utrpeli pri ptevuau beguncev s Krete v Egipt. Ker pa so b4U ponovno zalo uspešno bombardirani selo veliki angleški ladijski transporti, je verjetno, da so žrtve, ki so jih Angleži utrpeli pri prevozu vojaštva s Krete, odo se večje, nego žrtve na Kreti sami. Berlin, 5. jun. d. Neko nemško bojno letalo je v blizini Aleksandri je dohitelo tri angleške transportne ledje ter jih napadlo. Ena izmed ladii je bila zadeta od bombe ter je pričela goreti. Pozneje sta isto ladjo pogodili še dve bombi, tako da se je morala ustaviti. OstaU dve ladji sta j se z manevriranjem resUL Sodelovanje Madžarske v trojnem pakta je posvetilo tesno prijateljstvo madžarskega naroda z Italijo in Nemčijo in je ustvarilo trden prispevek pri oblikovanju nove Evrope, S posebnim zadoščenjem gleda Italija na uresničenje legitimnih aspiracij Madžarske, katere je stalno in iskreno podpirala. V novem redu, ki se pripravlja v Evropi, bo imela Madžarska vse pogoje za potreben naraven razvoj s"v.jeg£ nacionalnega življenja ob tesnem sodelovanju in solidarnosti s sosednimi državam L Ministrski predsednik Bardossv je odgovoril med drugim, da ves madžarski narod občuduje junaške napore ta čudovitega duha žrtvovanja, ki ga kaže ves italijanski narod In njegova vojska za dosego boljšega reda v Evropi- Ob strani močnih prijateljev gleda Madžarska i polnim zaupanjem v bodočnost. Tudi avstralska krilarfca dmrja, ao se izkaza* kot ter so znail premagati vse ve, ne, katere so naleteti, italijansko in nemško letalstvo ter italijanska vojna mornarica, so obvladali morje okoli Krete, ki bi bdio zaradi navzočnosti angleške vojne mornarice moralo prav »a prav biti pod angiesk* kontrole. Uradni azv e&le voja-akl krogi priznavajo, da bo na podlagi rezultatov vojne na Kreti moralo tudi angleško vojaško poveljstvo napraviti primerne zaključke. Novi angleški vrhovni poveljnik na BtHnjem vzhodu Berlin, 5. jun. d. Uradno angleško poročilo javlja, da je bil za novega vrhovnega poveljnika angleške vojske na Bližnjem vzhodu imenovan maršal Cornwall. I>jsedanji poveljnik general Wavell bo imel odslej, kakor pravi uradno poročilo, samo nalogo, da kot izvedenec za borbe v puščavi organizira obrambo Egipta ob njegovih zapadnih mejah. Angleži so torej generala Wavella v pravem pomenu besede poslali v puščava Maršalu Cornwallu bo kot vrhovnemu poveljniku pripadla predvsem naloga, da organizira angleško obrambo v Prednji Aziji Vojna bilanca za Anglijo pasivna Monakovo, 5. junija, s. »Volkischer Be-obacbter« piše o vojni bilanci in pravi, da pomeni vojna od vsega začetka same angleške izgube, Anglija je pregnana z evropske celine, bitka za Atlantik pa zahteve svoje najdragocenejše žrtve. Anglija živi sedaj od ameriških obljub, ker je uvidela, da njeni viri niso neizčrpni. V Londonu se skušajo kljub temu tolažiti z utvaro, da se bo usoda kakor v zadnji vojni slednjič vendarle obrnila v prid Velike Britanije. Toda tudi to upanje je zaman, ker ima Anglija doslej mnogo večje izgube In je brez zaveznikov. Os bo toliko časa vodila vojno proti Angliji, dokler ne bo sovražnik Evrope in samosilnik morij popolnoma na tleh. Nov red v Rumuniji Amsterdam, 5. jun. d. Kakor je avstralski mornariški mdraster Hughes, Je bila pri Kreti sadere od letalske boinbe avstralska kriSarJca »PerttK. Pri tem so UU štirje CSaat posadka trije pa ranjeni. Angleško priznanje Rim, 5. Jon. fcr. T/wirtnrmkl >Tlmeec v članku o bojih na Kreti priznavajo, da Je bila vojaška akcija proti Kreta duri senu organizirana, od vojsk držav ost Akcija Je bila izvedena m skoraj matematično preciznostjo. Nemška rojaka Je pri tem pokazala novo tehniko, različno od one, ki se Je je poslužila lani v Franciji. Boji v Flandriji lani in letos na Kreti so pokazan, da Je Nemčija zelo napredovala na polja vojaške tehnike. Nemški padatld, pravi 5. junija, s. General Anto-—ee bo v prihodnjih dneh zamenjal nekatere generale s tehniškimi in političnimi oacrjtvjgtrnL Na ta način bo dobila vlada generala Antonesca značaj narodne sloge. Po imenovanju nove vlade se bo proglasil tudi nov red, ki ne bo poznal več pari a-ita, pač na samo korporativni sistem. Bolgarsko notranje posojilo Sofijo, 5. Jon. rs. Uradni Ost objavlja zakon o državnem posojilu v znesku dveh milijard levov za narodno obrambo. Potopljena Švedska parnika New Yo*"k, 5. Jun. d. Po tukajšnjih informacijah Je bil Švedski parnik > Venezuela« (7000 ton), ki je bfl na poti v Južno Ameriko, potopljen, V južnem Atlantiku je bil potopljen 5230tonski švedski parnik >Ja-penc Ukrepi za racionirairje potrosil]« I4nbljainv & Jmrije. Visoki Komisar Je v sklada i okrepi« ki jih Je napovedal v svojem poroeOa sosvetu pokrajin« in v namenu, đa uicđf k om um raznih živil, izdal več važnih 0&- redb. Ena izmed teh nalaga dolžnost prijave pri občinskih uradib vse goveje aV vine. Druga odredba določa. Štetje vseh motornih vozil in prepoveduje prodajanje pnevmatik. Telefonski promet LJubljana, 5. junija. Visoki Komisar Je odredil, da se telefonski promet v Ljubljanski pokrajini osvobodi predhodnih dovoljenj, da bi tako pospešil normalizacijo trgovskih odnoša-jev in še posebej ureditev prometa v obče. Za telefonske razgovore z drugimi pokrajinami v Kraljevini pa Je potrebno do-voljenje krajevnega Kr. polldtskejra ravnateljstva, ki mu bo treba v ta namen predložiti vlogo v dveh izvodih. Od teh bo ena z vizom o avtorizaeifl rrroČen* telefonskemu uradu. Za telefonske pogovore s tujino pa se bodo prošnje v đveh Izvodih naslavljale na Visoki Komtearljat tn vlagale pri krajevnem Kr. policijskem ravnateljstvu. Konferenca tiska LJubljana, 5. junija, V prisotnosti Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je Direktor Italijanskega tiska kot zastopnik ministra za Ljudsko kulturo sklical vodilne predstavnike krajevnega tiska na sestanek. Bivši nemški cesar Viljem IX. umrl Berlin, 4. jun. ir. DNB javlja iz Amsterdama: Bivši nemški cesar Viljem IL je ob 11.30 dopoldne v svoji rezidenci v Doornu umrL Truplo bivšega cesarja Viljema H. bo pokopano v ponedeljek dopoldne v kapelici doornskega gradu. Pogreb bo imel po pokojnikovi želji Čfeto rodbinski značaj. Sožalje kancelarja Hitlerja Berlin, 5. jun. d. Kancelar Hitler je o priliki smrti bivšega cesarja Viljema IL poslal cesarjevi vdovi, kakor tudi bivšemu prestolonaslednika sožalne brzojavke. Posebno sodišče za vojne krivce S. junija, r«. Komisar pravosodnega nunistrstva za zasedeno srbsko ozetr*-Ije je izjavil po radiu, da pridejo vojni krivci pred posebno sodišče. Izključitev Židov na Hrvatskem Zagreb, 5. junija- rs. Poglavnik je docela izključil Žide iz literature in novinarstva, kakor tudi iz gledališča in fHma Churchillov pritisk na Roosevelta V skrajni sili skuša pridobiti Ameriko za vstop v vojno — Roosevelt pa se za to ne more odločiti zaradi odpora javnosti in vojaške nepripravljenosti Waahfanrtoa, 5. Junija, d. >Washington Poste piše k sedanji politiki ameriške vlade, da se mora Roosevelt baviti trenutno predvsem z dvema problemoma. Prvo da se Roosevelt zaveda, da Nemčija ne bo premagana brez Intervencije Zedmjenlh držav v vojni. Tako Rooacveltovi sodelavci, kakor tudi angleška vlada in veleposlanik Wlnant pa poleg tega opozarjajo Roosevelta, da mora biti Izvedena ta- Intervencija zelo kmalu. DrugI problemski ga vidi Roosevelt pred seboj. Je dejstvo, da amo- Napetost na Daljnem vzhodu Prepoved izvoza bencina na Japonsko vojno z Ameriko Wa*bi»gton, 5. junija, s. W^ga^š<^- hajski dopisnik časopisov H^^J*r Pine, poudarja izjavo ja^r^ej^de. da bTSpolnala vse predete oolzno^V^VOl-ni. Japonska hoče zaposliti DOClfiĆnO VOlDjO mornarico Zedinjenih držav. JaponeKa zvestoba se izraža tudi v broojavki. k jo je zunanji minister Macuofca poslal novinarja VViegandu. ki ga je bil zanosil za brzojavni razgovor. Vviegand zatrjrrjft. u* je število ameriških letalcev na Kitajskem nezadostno. Ameriški novinar opozarja -tudi na rusko-japonski nevtralnostni pakt. ki zagotavlja Japonski široko svobodo. Nj-uspeh pogajali v Bataviji, ki ga je zakrivila an^esteo-ameriška diplomacija, Je j zagrenil jirronff^^ javnp —So* 1 Wasinjigtonsld vladi preostane sedaj le Se prepoved Izvoza bencina na Japonsko, s cimer se bodo sproHH dogodki na Daljnem vzhodu. Vojna s Kitajtfra Tokio, 5. Junija, ra. Poročna iz operacijske cone pravijo, da Je oddelek hidroplo-nov japonske vojne mornarice Intenzivno Doir^ardjrnl kitajske vojaške postojanke v TT«i*!feaolfTign, 50 km »evernovjiicdno od Anlringa. r^estohnee pokrajine Anhvej. Le- taia so tmiffhi vojasnJce, UifBHig a orožje in drage vojaške objekte. vojne mornarice rifiko javno mnenje Se nI dovolj pripravi jene za vstop Zedin jenih držav v vojno. Roosevelt tudi ne more enostavno preklicati svojih obljub, ki jih je dal v volilni kam. panji, da se namreč Zedin jene države ne bodo zapletle v vojno. Končno ne sme Roosevelt brez odobritve kongresa muh pod— vzeti nobenega dejanja, ki bi pomenilo vstop v vojno. Zato piše. Ust dalje, je Roosevelt mnenja, da bi lahko nesel izhod ts položaja na ta narffn, da M priSla midatrva za vstop Zedin jenih držav v vojno z nemške strani. Tako se je odlocfl Roosevelt zrn uvedbo patroma srutbe ameriške vojna mornarice, ki naj U navala Nemčijo k pr- Tcinv udarcu, >New Yodc WorM *r>*>fc'isim pfSe, da Jo veleposlanik Wmant prinesel m seboj Is Londona neobičajno nam poročila, ki pra- Bitka za svobodo morij Naraščajoča nervoznost v Londonu in Washingtonti Politika izsiljevanja napram Franciji vi jo, da bo ia Anglijo t sedanji vojni m v bUžnjem caea naeto|iila končna Churchin je najbrž preko VVmanta ćil. da Anglija brez potnoci ne držati v vojni niti do prihodnjega leta. Zato je Churchill poslal preko Wmanta 806- kne v Zedmjene državo. Mnogi nevtralni bo brez oborožene pomoči Zedinjenih držav Angttja is kmain prtofl jena, da se otBocl sa uilruruA pogajanja« Roosevelt je pa kljub pod VeOao eOn^OjssjOj kaJO Sedtojene mnogo manj pripravljene, nego sta bili late 1939 Anglija m Francija. Ameriška vojna mornarica je sicer pripravljena srn bor-bo, toda se ne bi mogla istočasno boriti na dveo oceanin. 5. jun, d. Angleški radio >avr)a, m 'je grptski oanonksoat predsed- Trst, 5. jim. Stalni »Piccolov« dopisnik v Berlinu Taulero Zulberti piše danes o mednarodnem položaju med drugim: »Bitka za svobodo morij« se je sedaj dejansko pričela. Ameriške čete so prispele na Grenlandijo, druge že prihajajo na C ostari oo, tretje pa bodo zasedle Se bolj oddaljena oporišča. Istočasno pa ameriška izvidnižka letala povečujejo svoj akcijski radij in v nekaj tednih bo kakih 30 trgovskih ladij preurejenih v majhne matične ladje za letala, ki bodo služile za oja_ čenje patrolne službe. Sedaj, kakor pravijo uradne izjave v Wa&hingtonu, ki jih ponavlja tudi angle-flca propaganda, pričenjajo govoriti dejstva. V Berlinu pa prtrx>minjajo, da je čudno, da se s takim poudarkom podčrtava v Ameriki ono, kar bi moralo po proklamaciji neomejenega stanja biti samo po sebi utnljivo. Izgleda torej, da naj bi te izjave samo prevpile neprijetne dogodke za Anglijo in Zedin j ene države, kakršni so sestanek na Brermerju, obisk madžarskega ministrskega predsednika v Rimu, raz- govori velerjoslanikov osi z zunanjim ministrom Macuoko ter seja francoske vlade ob udeležbi generala Weyganda, Gotovo je, da niti onkraj Kanala, niti orikraj Atlantika ni uspelo prikriti nervoze, ki so jo ti dogodki povzročili. Tam se. daj razumejo, da se položaj, m sicer ne samo v vojaškem pogledu razvija povsem drugače od fantastičnih tipanj, ki so se jim vdajali Angleži in Arneričani V Angliji in Ameriki tuco čutijo, da m več mogoče nastopiti sedaj enako napram Franciji, kakor se je to godilo doslej. V tem pogledu merodajni berlinski krogi i primerno pozornostjo beležijo nove poskuse Londona, ki jih podpira tudi Wa- sbington, da bi z izsiljevanjem odvrnili Francijo od sodelovanja z evropskim kontinentom. Oficiozna agencija Ebcchange Te- legraph v Londonu je Sla tako daleč, da je izrekla že odkrite grožnje, ter izjavila med drugim, da zadnja beseda de ni izgovorjena, ter da se v Dakaru tn drugod M&o nrimerjjo nadvse irar^fr+n1 dogodki za Francoze. Tudi Zedin jene države nameravajo pod vzeti gotove ukrepe. Cek>, kakor pravi ista londonska agencija, maršal Petain je bil o tem že inforudran. Očitno je, da Anglosaksonci tečejo povoda, da bi izvedli neke svoje riačrte glede Dakara tn drugih francoskih kolonij. Toda Francozi se tega popolnoma zavedajo, kar dokazuje dejstvo, da je general Weygand potem, ko je prisostvoval Izredni seji francoske vlade, sporočil, da bo že v prihodnjih dneh izvedel inspekcijsko potovanje tako v zapadni Afriki, kakor tudi v dragih važnih Kolonijah. Ameriški poslanik pri Petainu Vichy, 5. jun. d. Maršal Petain je včeraj popoldne v navzoenoeti podpredsednika In zunanjega ministra DarLaaa sprejel ameriškega poslanika Leahvja. minister Zagreb, 5. junija, h". Poglavnik dr. Pa- velič je m^enoval za prvega hrvaškega propagandnega ministra Josipa Miljkoviča, Miljkovič je že od leta 1928 dalje sodeloval z UFtaSklm pokretom. Od leta 1938 je bil v zaporih. Novi propagandni ministar je izrazfl svoje veliko občudovanje ZEL ita« Hjaruske novinarje in tisk. Francoski demanti ) Vlehv, 5. jun. V francoskih uradnih krogih demantirajo kot povsem neresnično poročilo angleškega radia, češ da obstoji med Kranctjo m Nemčijo tajen dogovor, na podlagi katerega naj bi se francoska in nemška vojna mornarica smeli sikni pno posluževati šestih francoskih luk Francoski krogi ugotavljajo, da Je to samo nadaljevanje v seriji podobnih izmišljenih angleških vesti, ki tvorijo najbrž pripravo neke angleške a&cije oroti Franciji. Stran 2 Uradni razglasi Prijava podatkov o motornih vozilih, pregled in prepoved odsvojitve pnevmatik za motorna vozila Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za nujno potrebno, da se ugotovijo popisani podatki aca motorna vozila, registrirana v Ljubljanski pokrajini, m da se odredijo ustrezni ukrept ki bi za-ugotovijo popLsni podatki za motorna vozila, kakor zahtevajo državne potrebef odreja: Člen i. Lastniki avtomobilov, priklopnih motornih vozil in m otoci k lov, ki so na ozemlju Ljubljanske pokrajine in imajo prometno dovolilo, izdano v smislu naredbe notranjega ministra bivše kraljevine Jugoslavije z one 12. decembra 1929, TJ. st. 39.003, morajo predložiti Visokemu Komisariatu Ljubljanske pokrajine (oddelku EL), če imajo posebno prometno dovolilnico, do vštetega 15. junija 1941-XIX. če takega dovolila nimajo, pa do 30 junija 1941-XIX prijavo v dvojniku, obsegajočo podatke, kakor jih zahtevajo obrazci, ki se dobe pri tem oddelku. Ce ni lastnika, mora napraviti prijavo tisti, ki ima vozilo iz katerega koli naslova v rabi ali hrambi. Osa 2. Lastniki prometnih dovolil za motorna vozila katere koli vrste, izdanih po zgoraj omenjeni ministrski naredbi z dne 12. decembra 1929. II. St. 39.O03, in veljavnih one 31. januarja 1941-XIX, ki bi jih iz katerega koli vzroka (odsvojitve, prisilne oddaje, -mirenja itd.) vec ne imeli, morajo predložiti oblaatvu iz prednjega člena prijavo v dvojniku do vštetega 30. junija 1941-XIX, s podatki po zahtevah obrazca, ki se dobi pri istem uradu. člen 3. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedana odsvojitev pnevmatik, ki so del opreme ali rezerva avtomobilov In motornih koles brez prikolice ali z njo. ne glede na njih lastnika, kakor tudi novih in rabljenih pnevmatik (plaščev in zračnic) za omenjena vozila, ki so na ta dan pri trgovcih. Prepoved ne velja za pnevmatike kot opremo ali rezervo avtomobilov in motornih koles brez prikolice ali z njo, ki so last osebja, pripadajočega diplomatskemu ru, kakor tudi ne za motorna vozila zgoraj navedenih vrst, registrirana v tujih državah in ki jim je dovoljen začasni promet v Ljubljanski pokrajini. Člen 4. Trgovci, ki imajo pnevmatike, morajo predložiti do vštetega 15. junija 1941-XIX. Visokemu Komisariatu (oddelku H.) prijavo, obsegajočo popis oznak za te pnevmatike (znamka, tip motornega vozila, srn kakršno so uporabne in registrska Številka). Za rabljene pnevmatike je treba poleg tega navesti stanje, kako so ohranjene (zelo dobro, dobro, slabo, prenovljeno). Člen 5. Na obrazloženo proSnjo lastnikov motornih vozil, ki jim je dovoljen promet, odredi Visoki Komisariat (oddelek II.) od primera do primera prisilno oddajo pnevmatik po vloženih prijavah, pri čemer določi tudi ceno in pogoje za njih izročitev prosilcu. Člen 6. Kdor b! ne vložil prijave v določenem roku, dasi je zavezan to storiti, ali bi jo predložil z neresničnimi ali nepopolnimi podatki, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, denarno od 1000 do 10.000 dinarjev, v hujših primerih pa z zaporom od 16 dni do 6 mesecev. Enako se kaznuje vsakdo, ki bi prodal ali nabavil pnevmatike drugače nego je določeno po prednjem členu. Poleg tefa se pnevmatike zaplenijo. Ce so kazniva dejanja iz prednjih odstavkov tega Člena združena s prikHva-rrjem jjnevmatik, se kaznujejo denarno z 10.000 do 15.000 dinarji in z zapornom od 3 do 6 mesecev. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 31. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajtao: Emili o Grazioll Zemljiška odveza na Kranjskem in dolg m n]o ic dandan— al popolnoma Ta Iz Rooseveltove Amerike Vse večji odpor proti diktatorskim pooblastilom Roose-velta — Ameriške ladjedelnice naj delajo čudeže Xrw York, 5. jun. Odpor izolacijskih in ar*, ntervencijskih parlamentarcev proti zakonskemu nacrtu, s katerim naj bi Roo-seveit dobil pooblastila za zaplembo industrijskih objektov in druge privatne lastnine se je izredno povečal. Tudi nekaj poslancev večine se je že izrazilo proti temu načrtu, tako da je vlada naletela na prav resne težave. Splošno računajo z hudo borbo v kongresu zaradi tega zakonik -~^a predloga. Razen omenjenih parlamentarnih skupin nastopa sedaj proti načrtu tudi nekaj republikancev in mnogo demokratov obeh zbornic, med katerimi je tudi načelnik se-nat.=kega odbora za zunanje zadeve senator George. ki je drugače znan kot Roo- seveltov pristaš. Medtem je mornariški minister Knox sprejel skupino okroc 100 ladjedeln'ćar-jev. katerim je med drugim dejal, da so Zedinjene države, posebno pa njihova mornarica pozvani, da odločijo v sedanji vojni Toda vse le odvisno od bodočnosti. Treba je napraviti čudeže. Eden od teh čudežev, morda najvažnejši, bo oni. ki ga bo treha napraviti na področju brodogradnje, ki k ndaj vso prepočasi razvija. %Yavhinjrton. 9, jun. s. Novinarja Alsop in Kinter zahtevata natančno pojasnitev razlogov za nenadni obLsk poslanika \Vi-nanta Novinarja izjavljata, da je \Vinant dospel v Ameriko zaradi vedno bolj kritir-nega položaja v Angliji, zaradi zmanjšane vztrajnosti anglešk^cra naroda. Novinarja menita, da ho angleški poraz v Sredozemlju vplival tudi na angleški položaj v Atlantiku. Berlin, B jun. s. V Ameriki jn Angliji so te dni znova poudarili tako imenovano zahtevo po >svobodi morije. Harry Hopkins zatrjuje, da je cilj, po katerem hrenom vojna demokracija,' gospodarska svoboda za vse narode na svetu. Toda ameriški mor nariskj minister je to misel takoj javno zanikal, ko je rekel, da mora ta svoboda jamčiti popolno gospostvo nad morji Ameriki in Angliji. Naj bo že kakor kolt, ključu je »Politično-dlplomatska korespon-dencar, politika Zedinjemh držav je vedno bolj istovetna z angleško. Zedinjene države lahko poo.no, kar hočejo in minister K&ox lahko izjavlja, kar hoče. Samo naj nikar ne pricakujejo, da se bo ves svet raffB&i po njih. VVashington, 5. junija, ir. Na konferenci tiska je podal včeraj zunanji minister Hull nekaj migljajev, česa se tičejo njegovi razgovori z veleposlanikom v Londonu Wi-nantom. Hull pri tem ni prikrival težav, v katerih je Anglija trenutno ter je izrecno izjavil, da so izgledi težki. Dejal je dalje. da se je z Winantom posvetoval glt?de sedanjega vojaSkega položaja in mednarodne nevarnosti za obrambo Zedinjenih držav. Na vprašanje novinarjev, ali je Wi-nant prinesel s seboj Churchillovo prošnjo, da naj bi Zedinjene države vstopile v vojno, je dal Hull negativen odgovor. Medtem se nadaljuje odločna kampanja tpozicije proti ameriški intervenciji v vojni. Poslanec Fish je na nekem zborovanju izjavil, da bi v primeru glasovanja glede udeležbe Zedinjenih držav v vojni glasovalo za ta predlog v kongresu ne več nego tretjina poslancev in senatorjev. Ruenoa Alrea, 5. junija, rs. Vojaško sodišče je odredilo aretacijo generala Pedra Rocra. ravnatelja za vojno preizvodnjo in polkovnika K. Sarmienta zaradi upravnih nerodnosti. Murnov večer ob 40 letnici pesnikove smrti O M urno v i liriki, — živi sili, ki oplaja za novo rast Ljubljana. 5. junija. Snr>či je Slavistični klub na univerzi priredil v mali dvorani Filharmonije Murnov večer. Dvorano so napolnili popolnoma akademiki številni izobraženci in Mur-novi Častilci Med povabljenci, ki so se odzvali, so »ili italijanski pesnik Gambet-ti. prof Urbani in drugi. Prišli so poslušat besedo o Murnu Oton 2upančič. prof. dr. Kidrič, prof. dr. Koblar. prof. dr Slebin-ger in mno^i drugi predstavniki naše književnosti in znanstvenega ter kulturnega dela. Na odru. poleg mojstrskega Jakčevega portreta Josipa Murna-A'.eksandrova, je spregovoril uvodno besedo g. Vlado Novak. Porabiti hočemo prlTko. ie rekel, ki nam io ad^e trideseta obletnica smrti Josipa Murna-Aleksandrova, da poživimo in utrdimo eno od tistih srčnih vezi. ki vežejo slehernega živega uda našega naroda Z osrčjem slovenskega duha. z njegovo umetniško tvornostjo, zlasti s klasiki slovenske besede. V Murnov; pesmi vidimo močno duhovno in narodno vrednoto. Po Murno- vi zgodnji smrti se je le malo ljudi zavedalo visoke umetniške cene Murnove pesmi. Samo najožji tovariši iz Moderne SO čutili, da je boleča slutnja zgodnje smrti iztisnila iz tega mladega človeka nekaj najčistejših biserov slovenske lirike Zbirka »»Pesmi in romanc, ki je izšla v bistvu taka. kakor jo je bil s trepetajočo roko še sam uredil, šele dve leti no nje- govi smrti s toplim uvodnim esejem Ivana Prijatelja, je mogla o tem prepričati vse ki so v tistih letih in pozneje spremljali slovensko lirsko tvornost Tragična usoda, ki ni bila samo delež njegovega mladega življenja, ampak je zadela tudi njegovo pesniško dediščino, pa je hkrati dokaz njegove veličine, ki se da primerjati samo s Prešernom. Kakor vsi izredni umetniški pojavi, je namreč tudi Murnova pesem kot izraz v trpki osebni bolečini prekaljene, skoraj že mitično prvotne ljubezni do slovenske zemlje in do kmečkega življenja, tako enkratna in brez primere, da ni imela neposrednih vrednih dedičev, ampak samo kopo epigonskih posnemovalcev, ki jim zemlja in kmet nista bila več vir prvotne Čustvene lef>ote. amnak samo narodopisno okrasje. Med tem pa je bilo Otonu Zupančiču, ki je svoji iskreni žalosti nad smrtjo prijatelja in pesniškega tovariša dal tudi najbolj viden umetniški izraz v ciklu »Manom Josipa Murna-Aleksandrovac, ki pa je bil premočna osebnost, da bi mogel biti samo dedič, usojeno, da je mogel do kraja razviti svoje sile in se povzpeti do najvišjih vrhov umetniške tvornosti. Prav ob tridesetletnici »Pesmi in romanc« ob petnajstih pesmih, ki jih je Anton Vodnik uvrstil v antologijo »Slovenske «*odobne lirike«, smo takorekoc na novo odkrili Mumovo poezijo. Prav danes, ko se iz neke notranje nuje vedno bolj obrača-, mo spet k zemlji k> k človekovemu med bolečino m radostjo nihajočemu, a v bi- Ljubljana, 5. junija. Malokateri lastnik zadolžnic 4% kranjskega deželnega posojila iz L 1888. ve, da ima v rokah vrednostne papirje, ki predstavljajo dolg bivše dežele Kranjske za zemljiško odvezo. Zemljiška odveza je bila v Avstriji odrejena neposredno po marčni revoluciji L 1848., temelji pa na zakonu z dne 7. septembra L 1848. Namen zemljiške odveze je bil razbremeniti zemljišča, L j. oprostiti jih bremen, ki jih je imel podložnik nasproti gospožčini. Odpraviti je bilo tudi desetino in tlako. Končno je bilo odpraviti bistvene razločke med posameznimi zemljišči, ki je bilo potem izročeno državnim sod-rustikalna (podložniška). Dominikalna zemljišča so bila skupine zemljišč, ki so bile last gospoščine. Le nekateri deli teh skupin so bili na podlagi posebnih pogodb izročeni podložnikom v užitek. Rustikalna zemljišča so pa pripadala podložnikom in so bila deloma kupljena, deloma nekupljena. S kupljenimi zemljišči je smel podložnik prosto razpolagati, jih prodati ali jih zapustiti v dediščino. Nekupljenih zemljišč pa lastnik ni smel komu drugemu prepustiti v last in je imel od njih le užitek bodisi začasen, bodisi trajen. V zvezi z zemljiško odvezo se je gospo-ščini odvzelo civilno in kazensko sodstvo, ki je bilo pote mi zr oceno d rž a vn i m sodnim oblastvom, vsa javna uprava pa je prešla na državo in občine. Dotični zakon je bil izdan 1. 1849. Da se je izvršila zemljiška odveza, so se ustanovile deželne in okrajne komisije. Te so imele ceniti zemljišča in dajatve, glede katerih je bilo gospoščino odškodo-vati. Vse delo so komisije izvršile v devetih letih. Glede pravic gospoščine ali občinskega oblastva, ki so jo ona izvrševala in ki so se nanašale le na osebo, ni bilo plačati nikakih odškodnin, temveč jih je državno oblastvo kratkomalo uničilo. Dajatve, ki jih je bilo oceniti, da so se zamogle upravičencem (graščakom) izplačati odškodnine oziroma odkupnine, so bile: 1. dajatve v blagu (naturalne). 2. dajatve v delu, 3. dajatve v denarju. Glede vseh teh dajatev se je po njih bistvu določilo gotovo razmerje, po katerem je bilo zanje plačati upravičencem le neko primerno odškodnino ali pa od komisije določeno polno vrednost. Pri določevanju odškodnin so bile pod- laga katastralne cene, pri določevanju odkupnin pa krajevne cene. Katastralne cene so bile izračunane po dobičku, ki ga je dajalo zemljišče, osobito z ozirom na vrsto pridelka in na pridelovanje, a krajevne cene so izražale vrednost ki se je ravnala po kraju in času za dotično dajatev, katero je bilo oceniti. Od ^ednine so se plačale glede tistih dajatev, ki so se nazivale tlaka ah' desetina, odkupnine pa glede vseh drugih dajatev. Odkupnine so morali plačati zavezanci, t. j. prizadeti bivši podložniki sami, odškodnine pa le deloma. Od višire določenih odškodnin in tudi odkupr ;n je bila ena tretjina odpisana, ostali dve tretjini pa sta se morali upravičencu po zakonu plačati. Ako je imel zavezanec plačati le odškodnino, je plačal od ostalih dveh tretjin eno, dežela pa drugo. Da pa ne bi nastale nikakršne neprilike med bivšo gospoščino in podložniki, je država v vsaki posamezni kronovini prevzela nase dolgove nasproti upravičencem glede odkupnin kakor tudi odškodnin proti temu, da ji plača zavezanec te svoje dolgove v določenih rokih. Ako je znašala odkupnina aH odškodnina manj nego 10 goldinarja konv. denarja, ie moral zavezanec takoj plačati dotični znesek, ako je pa znašal ves dolg več. tedaj je moral zavezanec plačati dotično glavnico z obrestmi vred v 20 enakih letnih obrokih. Za terjatve, ki so jih imeli upravičenci nasproti državi, so bile izdane posebne zadolžnice. namreč zadolžnice zemljiške odveze, ki so se obrestovale s 5^ in katere je bilo izplačati, kadar bi bile izžrebane. Za vse te denarne oziroma kreditne operacije se je ustanovil l. 1851. v vsaki posamezni kronovini poseben zaklad, imenovan zemljiškoodvezni zaklad. V ta zaklad so se stekala vsa plačila zavezancev :n pa doklade na državne neposredne davke, ki jih je bilo pobirati v pokritje deželnega dolga za plačila upravičencem. Na Kranjskem so se odškodnine in odkupnine, ki so jih imeli prejeti upravičenci, določile sledeče: odkupnine 133.883 goldinarjev avstrijske veljave, odškodnine 9,352.697 goldinarjev avstrijske veljave, skupaj 9.486.580 goldinarjev avstrijske veljave. Odškodnin je imela plačati dežela polovico v znesku 4,676.348 goldinarjev. To je tedaj tisti deželni dolg, ki ga je pre- stvu vedno tragičnemu življenju, z isto naravno nujnostjo čutimo in na glas poudarjamo veliko vrednoto Murnove pesmi, tisti bistvo stvari izražajoči naivni lirizem Murnove pesemce, ki v vsej slovenski liriki nima primere. Pri tem nam ni treba iz naše lirske tvornosti preteklih let zamet o vat i prav ničesar, kar je v resnici močno in samoraslo Ugotoviti in poudariti hočemo samo dejstvo, da se z ostalo Moderno djanes tudi Murnova pesem spet tvorno uvršča v razvoj slovenske lirike, to se pravi ne samo kot dragocen biser iz preteklosti, ampak kot živa sila, ki oplaja za novo rast. Jože Tiran je z zanosom in občutkom ci- tiral Otona Zupančiča »Manom Josipa Murna-Aleksandrova«. Literarno-zgodovinsko, psihološko in duhoslovno študijo o Murnu je preci tal Jože Brejc. Njegova izvajanja so bila glede na čas trajanja predolga, glede vsebine pa premalo izkristalizirana, da bi dosegla svoj namen. Večer se je zaključil z branjem Miu«no-vrh pesmi. Brala jih je ga. Mila Saričeva, ki nam je prikazala pesmi tako dovršeno in lepo, da smo se resnično prepričali o trditvi, da je »boleča slutnja zgodnje smrti iztisnila iz tega mladega človeka nekaj najčistejših biserov slovenske lirike«. Posebno ona je bila deležna pri občinstvu na j iskrene j sega odobravanja. Preračunavanje tujih valut Navodilo tistim, ki nimajo na razpolago tabel LJubljana, 5. Junija Odkar »o Se državni uradniki in upokojenci prejeli svoje plače odnosno pokojnine v hrah. ima skoraj vsak opraviti s preračunavanjem lir v dinarje in nasprotno. Blagajnicarke so se že navadile uporabljati tabele in računi gredo hitro izpod rok. Tistim, ki pa nimajo tabel na razpolago, je namenjeno naslednje navodilo: Razmerje med dinarjem in liro je 10:3, razmerje med liro in dinarjem je 3 : 10. Za vsak preračun je treba torej množiti ali deliti z 10 in deliti ali množiti s 3. Račun z 10 je zelo enostaven. Celo število množiS z 10, če mu pripišeš ničlo. deliS ga z 10, Če mu ednice odrežeš kot decdmalko. Decimalno število množiS ali deliš z 10. če pomakneš decimalno vejico za eno mesto na desno ali na levo. Nekoliko računanja ti da samo množenje ali deljenje s 3. kar pa za dobrega absolventa ljudske sole ne bo velika težava. Vprašanje je torej samo to, v katerem primeru zanesljivo množiš ali deliš z 10 ali s 3. Pomni: Oe pretvarjaš dinarje v lire, moraš dobiti za rezultat manjše število, boš torej množil 3 3 in delil z 10. Ce pretvarjaš lire v dinarje, moraš dobiti za rezultat večje Število, boš torej množil z 10 in delil s 3. Na primer: Koliko lir je 275 din? Pomnoženo 3 3 je S25, to število deljeno z 10 je 82.5. Odgovor: 275 din je 82,5 lir. Nasprotno: Koliko dinarjev je S2.5 lir? Pomnoženo z 10 je 825. to število deljeno s 3 je 275. Odgovor: 82.5 lir je 275 din. Se en primer: Koliko dinarjev je 32,25 lir? Račun: Pomnoženo z 10 je 322.5 in sedaj deljeno s 3 je 107.5. Odgovor: 32.25 lir je 107.5 din. 0e se delitev na dve denmalki ne izide, moraš rezultat zaokrožiti tako, da je za obe stranki prav. Naše Gledališče Gledališke obiskovalce opozarjamo, da je začetek vseh večernih predstav v drami Ob 1930, v operi po. ob 19. DRAMA Začetek ob 19.30 url Četrtek. 5. junija: Bog z vami. mlada leta! Petek** J* junija: ob 15.: Kro* s kredo. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 7. Junija: Revizor. Izven. Znižane cene. Pristna Italijanska gracija, lahkrjtnOSt humomost in čustvenost so glavne odlike sodobne igre »Bog z vami, mlada leta«, ki sta jo napisala Camasio in Oxilio in jo je prevedel Smiljan Samec. Dejanje se godi v Turinu v študentovskih krogih in pokale razvoj in konec mlade študentov-ske ljubezni. V glavnih vlogah: Levarjeva. Kralj, Mira Danilova in Sever Režiser: prof. Sest. Predstava, d revi v četrtek ob 19.S0 bo za red B. Visoka pesem materinske IjuberaL, ki je zmožna najtežjih žrtev, je kitajska igra *Krog s kredo«. Glavni vlogi boata igrala v njej ftarieeva in Jan. Scena po načrtih B. Vavpotica. Glasba: A. Balatka. Delo je kitajska pravljična igra, ki jo je napisal v originalu Li-Hsing-tao, a jo je predelal Klabund. Igra je vzbudila veliko pozornost. Osnovni mod vi tega dela so: boj resnice z laijo ta pravice s krivico, ki je podan v tej zgodbi tragične usode Haitange. Predstava bo v petek 6. t. m. ob 15. uri. Veljajo globoko znižane cene od 14 din na-vzdoL Zanimiv dogodek v Drami. Skupina mariborskih slovenskih igralcev bo uprizorila v Drami v ponedeljek 9. t. m. O'Neillo-' ve dramo »Ana Christie«. Mariborski an-I sambe* je man našemu občinstvu po nje- govih gostovanjih: »Kralj na Betajnovi« in »Na dnu«. Priznanje kritike in občinstva, Ki ga je dosegel s tema predstavama, priča o uspehu »Ana CHristie« je veleza- ntmivo delo. v katerem so velike vloge, ki jih bodo igrali: Kraljeva. Kovic Pavle, Vladimir Skrbir.Sek in Rakarjeva. Nadalje bodo sodelovali: Malec, Košuta, Jože Kovic, Košič in Nakrst Režiser: VL Skr-binšek. OPERA Začetek ob 19. uri Četrtek. 5. junija: Faust. Red Četrtek. Petek, 6. junija: Don Kihot Premiera. Red Premierski. Sobota, 7. junija: Rusalka. Red Četrtek. Gounodova opera »Faust« spada med tista dela francoske muzikalne literature, ki uživajo veliko popularnost. Po prastari pripovedki koncipirani libreto tvori učinkovito osnovo za invenciozno Gounodovo glasbo, ki ie Dolna len4V"> ari i. r'vnsoevnv in zborov. Zanimivo zamišljeni veliki balet je točka, k< prispeva k vrednosti predstave. Naslovno partijo bo pel Franci, glavne pa: Vidalijeva. Popov. Janko in Polajnarjeva. Dirigent- D. Zebre. Režiser- C. Deh^vec. Jnles Mas&enet je koncipiral po velikem Cervantesovem romana »Don Kihot«, opero velikega obsega in ji dal za osnovo dejanja nekaj najznačilnejših kfhotovlh idealističnih pustolovščin viteškega značaja. Muzikalno tehtno delo zahteva odličnih in-terpretov, ki smo jih imeli že možnost spoznati pred nekaj sezonami v isti uprizoritvi. Primožič bo pel naslovno partijo. Be-tetto partijo Sanča Panse ter Kogejeva in Španova, ki bosta izmenoma peli partijo Dulsineje. Natlalje bodo sodelovali: Ivan-čičeva, Polajnarjeva, M. in B. Sancin. Anž-kvvar. Dirigent: D. Zebre. Režiser: R. Primožič. Predstava bo jutri v petek 6. t. m. ob 19. za red Psemierski Na premiero opozarjamo. vzela v olajšavo kmečkemu stanu dežela oziroma tedaj še država, seveda izključno le na rovaš davkoplačevalcev na Kranjskem. Prvo žrebanje za zemljiško odvezo izdanih zadolžnic se je vršilo 30. aprila 1. 1856. Vse zadolžnice so imele biti po načrtu izžrebane in poplačane v štiridesetih letih, tako da bi bil zemljiškoodvezni dolg popolnoma poplačan 1. 1895. Dne 31. avgusta 1861. je država izročila zemljiškoodvezni zaklad v nadaljnjo upravo kranjskemu deželnemu za stopu, ki je poslej opravljal v?e denarne posle za zemljiško odvezo. Takrat je znašal celotni dolg zadolžnic zemljiške odveze z zastalimi obrestmi še okroglo 6.000.000 goldinarjev. Dolg je stalno naraščal, ker je bilo kritje z deželno doklado na državne neposredne davke ne samo nezadostno, ampak so bila tudi plačila zelo v zastank\i. Doklada se je pričela pobirati šele leta 1852. in bi imela znašati 37%, dejansko pa je znašala samo 26°r. L. 1864. so bile vpeljane za zemljiškoodvezni zaklad še 109£ deželne doklade na državno užitni no od vina in mesa, toda navzlic temu kritju je bil primanjkljaj še vedno velik, tako da je morala deželi priskočiti na pomoč država s tem, da ji je plačevala brezobrestna predplačila, ki bi jih bilo vračati po 1. 1896. V osemdesetih letih se je pa v Avstriji javni kredit splošno znatno pocenil in se novi državni kakor tudi deželni pnnirji normalno več niso izdajali z višjimi obrestmi, nego s 4%. Te prilike se je okoristil tudi kranjski deželni zbor in sklenil konverzijo zemljiškoodveznih zadolžnic. Najel je 1. 1888. novo posojilo v znesku 4,000.000 goldinarjev In s preletim denarjem poplačal vse še neizžrebane zadolžnice zemljiške odveze. Nove zadolžnice je bilo izžrebati in poplačati v Štiridesetih letih, obrestovati pa samo s 4%, ne s 5*^ kakor zadolžnice zemljiške odveze. L. 1928. bi se imelo vršiti zadnje žrebanje novih 4% deželnih zadolžnic iz L 1888. in takrat bi bile imele biti tudi popolnoma poplačane vse zadolžnice. L. 1918. pa se je normalno žrebanje in po-plačevanje zadolžnic ustavilo in se ni več nadaljevalo, Neizžrebane zadolžnice so ostale nepoplačane prav do danes. Njfh imenska vrednost znaša 3,278.400 Icron (avstrijskih1*. NepoplaČane so ostale rudi obresti teh zadolžnic od 1. 1918. dalje. Obvestilo abonentom reda četrtek. Zaradi izrednih razmer, ki so letos v aprilu začasno ustavile predstave v Narodnem gledališču, se niso mogle v redu odigrati predstave, ki so v abonmaju vezane na stalne dneve. Vsi p. n. abonenti dobijo do konca sezone celotno Število predstav v operi in v drami (18 opernih, 20 dramskih). Da pa se vsaj delno nadomestijo v aprilu zamujeni četrtki, imajo abonenti reda Četrtek v tem tednu v operi poleg redne Četrtkove predstave izjemoma predstavo 5e v soboto 7. t. m., in sicer Dvorzakovo opero >Rusalka« s Hevbalovo, Ftanciom in Lupso. Funkcije delavskih u% name-Scenskih zaupnikov ostanejo neokrnjene Ljubljana. 5. junija Neikateri zaupniki, kakor tudi posamezni delodajalci so v dvomvi glede veljavnosti za upniški h funkcij v zvezd z novo nastalim položajem. Tak dvom bi mogel kvarno vplivati na obstoječe zaupnike pri pravilnem vršenju zaupniških funkcij. Prav tako bi se moglo zgoditi, da bi posamezni delodajalci preganjali ali celo odpuščali zaupnike. Po navodilih Visokega Kraljevega Ko-misarijata za Ljubljansko pokrajino obdrze vsi v letu 1940 izvoljeni delavski m name-Ščenski zaupniki Se tudi dalje svoje za upniške funkcije ter se njihove pravice in dolžnosti v ničemer niso spremenile. Isto velja za zaupnike, katerim so bile funkcije v letu 1940 podaljSane. želja Visokega Kraljevega Komisarja je. da vsi zaupniki ostanejo na svojih mestih ter da vestno in točno vršijo poverjene jim naloge. Prav tako se apelira na delodajalce, da ne ovirajo pravilnega delovanja zaupnikom ter da jih ne preganjajo aH cek> odpuščajo. V interesu delavskega stanu je. dn se odstrani vse, kar bi moglo ovirati pot h gospodarskemu in socialnemu blagostanju ter kiilturnemu nsoredkrL Delavska zbornica v UnbtJ&ni —Ij Zadruga Napredni tisk, zadruga z o. J. v Ljubljani, vabi svoje člane na Izredno skiipsčmo, ki bo v petek dne IS. L m. ob 17. v zadružni poslovalnici v Knaf-ljevi ulici 5. Evakuacija v Angliji zavzema vedno večji obseg Rim 5 junija. Londonski radio poroča, da je bilo do uradni statistiki ministrstva za narodno zdravje evakuiranih 1,315.000 žensk in otrok iz con, ki so najbolj izpostavljene bombardiranju. Se večje število žensk in otrok se ie prostovoljno izselilo v varnejše kraie. Padec angleške valute Rim. 5 junija, s. Angleški kredit na zunanjih tržiščih je utrpel veliko škodo. Neprestani vojaški porazi, ki vedno bolj slabijo položaj Anglije na vseh poljih, so občutno škodovali angleški finančni situaciji. Funt šterling. kateremu žrtvujejo njegovi svečeniki toliko krvi, toliko človeških življenj, toliko trpljenja se je zamajal na svojem podstavku. Radiogrami, ki so dospeli v Curih iz Anglije in Amerike, kažejo, da je padec angleške valute povzročil v anglosaškem svetu resne skrbi. Ne pozabite obnoviti naročnine! ____ 127 >SLOVEIfSKI IfAROD«, 8. JuIBJk Dar Kr. .Akademije znanosti v Bologni naši univerzi- Ljubljana, 5. junija. Te drd je prispel v Ljubljano nedavno napovedani dar Kr. Akademije znanosti Instituta v Bologni nafti univerzi _ lepa vrsta publikacij, ki bo odlično izpopolnila zaklade naše univerzitetne knjižnice. Prejeli smo. Sejna poročila Razreda za duhovne vede < Classe di Scienze Morali) Akademije 1907 do 1940 <4 serije v 31 zvezkih: Spomenike fMemorie> istega razreda 1906—1939 (4 serije v 30 zvezkih s pripadajočimi suplementi); posebne publikacij** istega razreda, med katerimi je omeniti velike >Osnove jezikoslovja* (Elementi di glottologia) Alfreda Trombettiia. Bologna 1923, dalje publikacije, ki jih je izdala Akademija 1930 In 1931 ob 200-letnlci smrti slavnega Bolonjca L. F Marši lija. nekaj odličnih del klasičnega filologa Gof-reda Coppole, delo Vincenza Bartholomeisa o znanstveni ostalini G. M. Barbienja, romanista 16. stoletja fLe carte di G. M. Barbieri . .. 1927) in delo Edoarda Volter-re o rimskem pravu v zvezi z orientalskimi pravi (Diritto romano e diritti orien-tali. 1937) — skupaj 9 zvezkov: Sejna poročila Razreda za prirodoslovne vede (Classe di Scienze Fiaiche) 1912-1938 s suplemenU (skupaj 28 zvezkov) ln Spomenike < Mernorie > istega razreda 1913-1940 (3 serije v 27 zvezkih). Znanstvena vrednost vseh teh publikacij — skupaj 128 zvezkov — je zelo velika. Bologna, ki je sedež ene izmed najstarejših univerz v Italiji in Evropi, nadaljuje s to lepo gesto svoje staro izročilo >Bono-nia docet« v kar najbolj plemenitem smislu te besede. Nada univerza in nasa univerzitetna knjižnica pa izražata Kr Akademiji v Bologni svojo najiskrenejso zahvalo! DNEVNE VESTI — Peštrna hranilnica v Zagrebu. Hrvatska delavska zveza je prepovedala vsako stavko, ker so stavke naperjene proti interesom države. Inozemske terjatve hrvatskih podjetii morajo biti prijavljene v 4 dneh Narodni banki. Kot samostojen državni zavod je b.la ustanovljena v Zagrebu Postna hranilnica. Napram dinarju imajo nemški blagajniški boni na Hrvatskem polno veljavo. — Prekoocean.sk i parni k i na Donavi. Donava je važna prometna žila ziast: na jugovzhodu Evrope. Po nji namreč lahko vozijo veliki parniki. Madžarska donavska parobrodna družba ima v prometu več MjCjlfa pa:ti.kov. Med njimi je največji njen nanovejsi 12.000tonski parnik. ki vozi na progi Budimpešta. Bližnji vzhod. Palestina, Turčija. Egipt itd. — Nemška ljudska šola v Maribora. V Mariboru je bila te dni svečano otvorjena nemška ljudska sola, v kateri poučuje 14 učiteljev in učiteljic, učencev in učenk je Pa 1250. — Poštni promet s Crno goro. Dovoljen je sprejem navadnih pisemskih pošiljk za (Ttmn goro. — Vreme je ostalo lepo. Včeraj je ie karalo, da se bo po treh lepih dneh vreme zopet skisaio. da dobimo zopet dež, ki ga zaenkrat Se ne potrebujemo, ker je zemlja dobro namočena. Z jutra i in dopoldne Je bilo nebo precei oblačno, čez dan so se pa oblaki polagoma razpršili in posijalo je zooet solnoe Ponoči je bilo nebo večinoma jasno ki davi ko smo se zbudili je sijalo soince. Kmetovalci se vesele lepega vremena, pa tudi za sadje ie dobro, da sije solnoe Hladnega, deževnega vremena smo PJ7-* i****- x-» »-e*- - -11 — Iz Službenega Usta. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 44 z dne 31. maja 1941-XTX. B. F. objavlja naredbo Visokega Komisarja o prijavi podatkov o motornih vozilih, pregled in prepoved odsvo-Jitve pnevmatik za motorna vozila. — . ui.ar i^a. i os -»ju. o t — WJ j. nastal včeraj okrog dveh popoldne nevaren požar v gtxspoda»r3kem poslopju upokojenega železničarja in posestnika Josapa Avbija. Goreti je pričelo v šupi in v nekaj minutah je bil v dimu in ognju tudi hlev z drvarnico vred. Ogenj se je hitro razplamtel in kmalu je bilo v plamenih vse poslopje s hišo vred, ker je vse poslopje pod eno streho. Avbijevim so takoj prihiteli na pomoč sosedje, ki so spravili :z gorečega poslopja vse, dar se je dak>. Prav kmalu so priMteU z. motorno brizgaLno tudi gasilci z Jež.re, ici so jun pomagali tudi italijanski vojaki, nato pa so prišli gasit tudi gasilci iz Bto&C. Tako so ogenj kmalu omejiii in pogasili. Požar je povzročil zla-sli veliko škode na gospodarskem poslopju, m t-ti tem ko se je posrečilo stanovanjski del resiti. Zgorelo je veliko krme. drv. nekaj stelje in nekaj orodja. Kako je nastal pož.ir, se ni pojasnjeno. — Ciganska nadlega. Te dni se jo na- teplo zlasti v vzh«Hlno predmestje spet nekaj ciganov, ztosti žensk, ki so skušale s starimi triki oslepariti nevedne ljudi Pri tem so se posluževale kart. prerokovanja iz rok in drugih načinov, da bi prišle do denarja. Na cigane pa je bila takoj opozorjena, policija, ki jih je Izgnala. Cigani so se tudi po deželi nekam poskrili in jih sedaj ni videti ne po vaseh ne na cestah. na se je zatekla na Hrvatsko, mnogi pa so ostali v svojih bajtah po Kočevskem in v Beli Krajini, kolikor s« niso zatekli in umaknili v gozdove. — V počaAčenje »pomma ge. Petronile Foersterjeve je darovala ga. Zofija Savnik 100 din. — Za ne*u-o^ne lž»n**t«e pogorelee je darovala Rezi Zalazni k 100 d4n_ — Iskrena hvala! Obnovite naročnino! Iz Ljubljane —Ij V Ljubljanici zopet delajo. Zadnje delo regulacije Ljubljanice v mestu je betoniranje zapornice pri cukrarni. Skoraj nobeno delo pri Ljubljanici ni slo brez težav. Betoniranje obrežnih jezov in poglabljanje struge je pogosto oviralo deževje z naglim naraščanjem vode. Velike težave so bile tudi z izvažanjem blata iz struge. Tudi betoniranje zapornic ne gre gladko od rok. Delo bi bilo lahko že končano, ko bi ga tolikokrat ne ustavili. Oddana so samo betonska dela spodnjega ustroja zapornice, temelji in podstavek betoniranje dni struge in obrežnih zidov. Prejšnje čase je delo nekajkrat počivalo, ker je primanjkovalo delovnih moči; večina delavcev je bilo mobiliziranih. Tudi deževje je zelo oviralo delo. Razumljivo je, da se je delo ustavilo tudi, ko se je začela vojna v Jugoslaviji. Ob koncu prejšnjega tedna so začeli zopet delati. To da sedanja dela imajo bolj pripravljalni značaj. Izvažajo iz struge blato in pesek Voda je nanosila mnogo peska ter z njim povsem zasula že izkopane temelje. Betonirati zdaj še ne morejo, ker nimajo cementa. Zdaj je najprimernejši čas za dela v strugi, ker je vreme lepo in dnevi so najdaljši. Menda ne bo treba več dolgo čakati na cement. —lj MeMua dela. Mestna občina je zaposlovala delj časa precej delavcev tudi pri kopanju in utrjevanju podzemeljskih prostorov ob vznožju grajskega hriba. Prostori pri magistratu so že urejeni, nekaj delavcev pa je Se zaposlenih v rovu pri Mestnem domu. Tam je še precej dela, toda zdaj je nastal zastoj zaradi pomanjkanja cementa. Mestna občina je imela še dolgo cement, ko so ga zasebna podjetja že zdavnaj porabila. Ce bi cementa ne imeli, bi tudi ne mogli nadaljevati kanalizacijskih del. Upanje je, da bo dovoz cementa urejen, preden bi nastopil škodljiv zastoj pri mestnih in zasebnih stavbnih delih. —Ij AH bodo trgovine ob sobotah popoldne zaprte? Združenje trgovcev je zadnje dni maja objavilo, da bodo ob sobotah popoldne zaprte vse trgovine razen onih živilske stroke. Ta sklep pa uradno še ni potrjen. Za sedaj bodo torej trgovine tudi ob sobotah popoldne še odprte. —Ij Prosilcev za potne dovolilnice, ki se zbirajo vsako jutro pred poslopjem policije ln pred nemSkim konzulatom, zadnje čase ni več toliko, kakor prejšnje tedne. Tedaj je bil hud naval in ljudje so prihajali zelo zgodaj zjutraj, da bi prišli Čini prej na vrsto. Včasih se jih je nabralo po več sto že pred uradnimi urami. —Ij Prodaja krompirja na debelo. Včeraj ni bilo naprodaj na debelo na Sv. Petra nasipu krompirja na debelo. Junija tudi prejšnja leta navadno ni bilo več mnogo naprodaj starega krompirja, saj je ob tem času po večini Ze razprodan in zdravega tudi ni več mnogo. Zdaj prodajalcem tudi ni treba več čakati na kupce, temveč lahko vozijo krompir naravnost svojim stalnim odjemalcem, zlasti trgovcem, gostilničarjem in javnim kuhinjam. Na srečo krompir prodaja še vedno mestna aprovi-zaeija. —lj Nove njive ob Gradaščici. Tudi velike travnike ob Gradaščici pod Dobnlovo ulico na Mirju. so letos pridni ljudje preorali in prekopali, tako da je na nekdanji gmajni sedaj lepo obdelana zemlja. Na njivicah, ki jih obdeluje več družin, so posadili povečini krompir, fižoL solato, pa rudi grah. čebuljček in drugo. Zemlja je tam prav dobra in se ob primerni negi gotovo izkazala hvaležno. Ljudje so obdelali tudi številne travniške parcele za Ko_ ležijo, ki Se nikoli niso bile preorane ali prekopane. Tudi tam so povsod doli do Gline nastale lepe njive in bo pridelek na njih pomagal iz največje zadrege številnim družinam. Erik Bertelsen: Po ovinkih do resnice Po Lundkopingu se je zgodaj zjutraj raznesla vest: Palm, stari čudak, ki je stanoval dolga leta sam v napol podrti Kiši tik za mestom, je bil ponoči umrl. Neka žena v sosedni hiši se ie bila prebudila, ker je bila zažvenketala na drobne koščke razbita šipa. Takoj je slutila zvezo in brž je poklicala policijo, kajti znano je bilo, da je bil Palm premožen in da je hranil vse svoje premoženje doma v gotovini. Tako je bilo torej jasno, da je bil napaden. Policija je prišla in našla starega Palma doma na postelji mrtvega. Eno okno je viselo in razbijalo z razbito šipo. Sicer pa niso našli nič posebnega. Nič v hiši ni kazalo na to, da bi bili gospodarji po nji nepoklicani gostje. Na mrličevem obrazu je ležal izraz tihega miru in poklicani zdravnik ni mogel najti nobenega znaka nasilne smrti. Očividno je stal Palm pri oknu, kjer mu je postalo slabo in komaj je bil zopet dosegel posteljo, ko se je onesvestil. Policija tudi ni bila pripravljena spuščati se v podrobnejšo preiskavo. Go- voricam o velikem pokojnikovem premoženju ni namreč nič kaj verjela. Stari, samotarsko življenje živeči ljudje veljajo pogosto za skopuhe, ne da bi šlo v resnici za skopuštvo. Ko so pa hoteli mrliča odnesti, so našli pod vzglavjem koledarček, v katerem je bilo zabeleženo, koliko je imel premoženja in kje je bilo skrito. Vsega naj bi bilo deset tisoč kron in ko so šli pogledat na določeno mesto, so res našli sveženj bankovcev, toda manjkalo je 700 kron, ki naj bi bile naenkrat zašle v kozarec z napisom Borovnice«. Še istega dne so aretirali stavbin-=kega delavca Olsena. Bil je Palmov sorodnik, toda tako daljni, da kot dedič ni prihajal v poštev. Bližnji dediči <*> povedali, da je večkrat brez vsakega uspeha poskušal dobiti od starega na posodo denar in da bi se ne čudili, če bi bil imel svoje prste pri kozarcu. Toda policijskemu komisarju je Olsen odločno odgovoril, da ni vzel niti pet orov. Zadnjič da je bil pri Palmu pred Hirinajstimi dnevi. — Hm, — je dejal policijski komisar, - kdaj ste bili zadnjič pri Palmu? — Prvega v tem mesecu. — Kako veste to tako točno? —lj mzabljmi Mencingerjeva Ulica, ki je dobila ime po znanem slovenskem pisatelju, ob nabrežju Gradaščice. mimo mestnih hišic v Kotaciji in se vleče do mostiča čez Gradaščico tik Vojnovtčeve tovarne na Glincah, je že od nekdaj silno zanemarjena in ima le ozko cestišče, dasi je široka do 20 m. Vzdolž ulice na levi strani so zrasle lepe tile in hiše. ki imajo spredaj in zadaj prav lepo negovane vrtove. Pred hišami oziroma pred ograjami pa je širok pas skrajno zanemarjen Tam raste vzdolž ulice visoka trava, ponekod lapuh, koprive in plevel —Ij Kontrola zalog moke pri pekih. Organi mestnega prehranjevalnega urada so te dni pregledali zaloge moke pri pekih in ugotovili številne nerednosti. Kontrola je bila domala pri vseh ljubljanskih pekih, nadaljevala pa se bo tudi v bodoče. Po nekaterih pekarnah v mestu je sedaj spet dovolj kruha, ki je naenkrat postal tudi boljši. —I j Spored promenad nega koncerta, ki ga bo izvajala godba XI. Armad nega zbora pod vodstvom dirigenta poročnika maestra Adolfa di Zenzo v četrtek 5. t. m. od 18.30 do 20. v Tivolskem parku: 1. Verdi. »ErnanU (marš), 2. Bel'.ini >Norma< (simfonija), 3. Seppilli. »Rdeča ladjac (fantazija iz opere). 4. Verdi, >Aida« (I. dejanje), 5. Verdi. >Jeanne d'Are« (simfonija). 6. Di Zenzo, -Marš I. pehotnega polka Re. —lj Okna in odprtine zaklonišč na uličnih hodnikih. Hišni posestniki so hiteli z urejevanjem hišnih zaklomič posebno v kletnih prostorih. Razen oken kleti so pred drobci bomb zavarovali tudi svetlobne jaške na hodnikih, ki so pokriti z železnimi mrežam: ali prizmami Luk s fer. in sicer navadno na ta način, da so pred okna kleti in na svetlobne jaške naložili vreče s peskom. Zaščita kletnih jaškov na hodnikih je pa potrebna, ker drobci bomb ne padajo vertikalno, a zaščita kletnih oken koristi le tedaj, če je primerno urejena in v dobrem stanju. Te naprave so bile namreč ponekod samo za silo ter so se začele vreče kvariti, iz njih na vsipati peiek. Ponekod so te vreče in zaboji ter podobne varnostne naprave nameščene tako nerodno, da ovirajo in so tudi nevarne passn- torii, posebno pa zvečer ob zatemnitvi. Najbolj pa ovirajo osebn i promet zasilni izhodi na uličnih hodnikih, ker so zavarovani z lesenimi prizmami in piramidami iz brun in desk. ki zapirajo skorai vso širino hodnika, kakor n. pr. pred palačo Poštne hranilnice in drugod Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike, da morajo vreče in zaboje med odprtinami kletnih oken urediti in poravnati v obseg debeline zidu. Ce so vreče raztrgane, naj iih obnove. Ce oa vreče in zaboji pred hišam- ovirajo promet, na i te naprave začasno odstranijo ter v bližini shranijo za mo ebitno zopet no uporabo. Zaklonišča v kleteh morajo vzdrževati še nadalje v dobrem stanju, a kjer še nimajo zaklonišč, nai iih še napravilo. Ker na vreče s peskom pod milim nebom in na dežju hitro razpadajo ter ie nastalo pomanjkanje jute, ie treba za zaščito oken kletnih zaklonišč predvsem rabiti les v debelini 30 cm. prav tako pa tudi opeko, debelo 38 cm, ali pa gramoz, pesek in prst v nepropustljivem lesenem opažu, širokem 25 cm. Tak les in opaž mora biti tesno prislonjen k oknu Za redno vzdrževanje teh naprav so odgovorni hišni lastniki ali upravitelji LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Od S. Jaaljja daU«. JtSSSktaaST 85A. ROMANTIČNA PUSTOLOVŠČINA G ino Cerri, AssU Norls, Leon ar do Cortese KINO MATICA. Tet 22-41. Kino SLOGA. teL 27-3» JUNAK IZ PAMPE Napete dogodivščin? na ameriškem diTjem zapadu. Kot dodatek: RAZBOJNIKI IZ BL PASA. Napete corbojske dogodivščine na araer. divjem zapadu. Ob 16.. 19. in 21. uri. Kino UNION. tel. 22-31 Predstave ob 16.. 19. in 21. url! Italijanski velefilm ETTORE FI ERA M O SCA V slavnih vlogah: Gino Cervl. Elisa Cegani, Clara Calamai in drugi! Film je v celoti opremljen s slovenskimi napisi! —lj Kaj Je s kopališčem v Koleziji? Ljubljana ima kljub velikemu številu prebivalstva samo dve kopališči in sicer kopališče športnega društva »Ilirije« ter mestno kopališče na Ljubljanici. Glede novega mestnega kopališča v Koleziii, potem, ko je bilo staro podrto, smo videli lepe načrte, ostalo pa je samo pri njih. Pred razsulom je tam kopalo več delavcev jame za nove bazene, potem pa je bilo delo sploh opuščeno. Sedaj stoji na mestu bivšega kopališča samo še nekaj starih zidov in je tam izkopanih nekaj manjših 1am. Včeraj so tam spet postavili barako, ki bo menda služila za spravljanje orodja in se je pojavil rudi en delavec. Pa ne da bi ta sam nadaljeval s pričetimi deli? —lj Tečaj italijanščine. Danes otvorimo nove tečaje italijanščine za začetnike i dnevne ln večerne). Sodobna uspešna metoda, uspeh zagotovljen! Vaje v branju, pisanju in govoru. Na racpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilisče »Chri-stofov učni zavod<, Ljubljana. Domobranska cesta 15, telefon 43-82. 295n — i j Nova knjižnica. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3, bo jutri v svojem obratu odprla javno knjižnico. Pogoji za izposoje van je knjig so enaki, kakor v vseh javnih knjižnicah. Uvedena je posebnost stalnih abo-nentov, ki proti mesečni pristojbini din 20 lahko tedensko prejemajo oziroma menjavajo nove knjige brez posebnega doplačila in brez ozira na sicer določeno pristojbino za kako knjigo. Vse knjige so popolnoma nove. Zato knjižnica še posebej računa, da bo mogla postreči odjemalcem, ki znajo ceniti estetsko in higiensko stran knjige. Seznam knjig bo v knjižnici na razpolago. 297 n. _U T*m*v Bdefeva krttav. Rdeči krtit. »akcija za socialno pomoč poziva v« one, ki so zapustili domove vsled vojnih dogodkov in bivajo sedaj v LjuJbljani, da se radi evidence prijavijo v pisarni Rdečega križa, sekcije za socialno pomoč, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6-L _ —Ij Kebulo in verono toči gostilna I A) V SIN. 2960 —lj Nesreča v tobačni tovarni. Reševalci so bili včeraj malo pred pol dnevom pozvani v tobačno tovarno na Tržaški cesti, kjer so naložili na avto in odpeljali v bolnico 421etnega delavca Franca Zidarja, ota-nujočega na Cesti dveh cesarjev. Zidar je skladal hlode, ki so se pa zvrnili nanj. Zdrobilo mu ie desno ključnico, dobil pa ie še več drugih poškodb no životu. KOLEDAR Oune*: četrtek, 5. junija: Bonifacij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Romantična pustolovščina Kino Sloga: Junak iz Pampe Kino Union: Ettore Fieramosca. Reprezentativna razstava moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, odprta od 8. do 19. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. SPORT — ZSK Hermes — damska in moška lah-koatletska sekcija. Sporočam vsem članicam in članom, da se vrši v petek dne 6. t m. ob 20. v gostilni pri Sokolu (nasproti stolnice) važen članski sestanek, ki je obvezen za vse člane sekcije. — Načelnik. — Slovenska kolesarska zveza Ljubljana — službeno. Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze in ljubljanske podzveze sklicujeta skupno sejo v četrtek dne 5. junija ob 20. uri v prostorih kavarne Vo-spernik. Stari trg štev. 34. Obenem se naprošajo predsedniki odnosno načelniki kolesarskih klubov in sekcij, aa se te seje sigurno udeleže. Ker je že zadnli čas. da bi se pričelo z aktivnim delovanjem, prosimo, da se seje udeleže tudi vsi odborniki, da bi se moglo sklepati o organiziranju krožne dirke. Tajnik SKZ Otrin. DOBRA ZDRAVNIŠKA PRAKSA Dva zdravnika se pomenjkujeta. Prvi ootoži. da gre njegova praksa zelo slabo, — Z menoj je pa drugače, pravi drugi. Moji pacijenti rasto od dne do dne. — Imenitno. — pravi prvi. — Kaj imate reo toliko pacijentov? — Tega ne morem trditi; sem pa otro-ški zdravnik._ Inserirajte v „S1. Narodu41! KLIŠEJE ENO ' ° IN ' VECSaJVNE JUGOGfcAHKA RA PPRESENTANTI Vernici nitro sintetične grasse per Provincia Lubiana e Dalmazia, oercansl da importante fabbrica. — Scrivere in Italiano o Tedesco: BIANCARDI EGIDIO — Via Decembrio 25, Milano VEČJA TVORNICA I8ĆE ZASTOPNIKE za Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo za prodajo mastnih solitrno sintetičnih lakov. Pišite v italijanskem ali nemškem jeziku na: BIANCARDI EGIDIO — Via Decembrio 25, Milano Razno LOČITVE ZAKONA N E RI BILO *e hi ne bil mož tako razburljiv, je dejala Jena, ki mu ni znaJa Dregnati razburljivosti in zdraviti živce z blagodejnim planinskim cvetličnim medom, ki ga dobite v MEDAR-NI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 26. T CO CI znamke do 4 din. več komadov, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda« pod Šifro >Cena za komade. 970 POZOR! Veliko zalogo puh-1 perja zamenjam za rabljene čevlje in obleko. Klavžer, Vošnja-kova 4. 969 IVAN! Prosim, da urediš v Križanski ulici 9. Zdaj je čas. 30. IV. 1941. — Jaz sam ne morem priti. — Franci. 963 Ali se hočete naučili italijanščine? Nova metoda! Nabavite si učno knjigo: Zanesljiv uspeh! Italijanski tečaj za Slovence Učna knjiga za italijanski jezik v 12 zvezkih in M lekcijah Sestavil DR. ANTON GRAD, gimnazijski profesor za italijanščino. Brez učitelja se lahko sami doma naučite italijanščine po posebni, praktični učni metodi. Knjiga je sestavljena po načelu: Iz živega, vsakdan jeg-a govora zaživi, vsakdanji govor! Nobene nepotrebne šolske navlake! Moderna metoda na mehanično sugestivni podlagi: brez napornega učenja besed, ki se jih boste igTaje priučili kar s čitanjem časopisnih izvlečkov aktualne praktične vsebine ter vsakdanjih pogovorov; z lahkoto si boste tako pridobili bogat in za vsakdanjo rabo resnično potreben besedni zaklad, hkrati pa se boste že takoj spočetka seznanili z živim italijanskim jezikom in načinom njegovega izražanja. Slovnica bo sele na podlagi čtiva jasno, pregledno in lahko umljivo podana; ne potrebujete nobenega predhodnega znanja splošne slovnice! Točen izgovor, praktične vaje. Skratka: tako učenje bo pravo razvedrilo, ne muka! Lahka, vsakomur dostopna metoda! Priročen, praktičen format (12X19.50 cm), pregleden tisk, okusna vezava ovojnih platnic. I. zvezek izide 15. junija t. U nadaljnji zvezki pa vsakih 15 dni. Plačilni pogoji: ob narocDi se plača znesek Din 10.— (Lit 3) in potem ob prevzem« prvega in vsakega naslednjega zvezka po Din 15.— (Lit 4.50). Ta cena velja sam« za abonente. Poštnina posebej! Naklada bo v omejenem obsegu, zato ne zamudite abonmana! Naročila sprejema: Knjigarna Tiskovne zadruge t Ljubljani. Selenburgova ul. &. Priporoča se zlasti javnim in privatnim nameščencem, ki se hočejo zanesljivo naučiti italijanščine. — Ker mi manjka dvajset kron od najemnine. — In te ste si hoteli izposoditi od Palma?" — Saj sem jih tudi dobil — toda vrnil sem jih. — Tako, tako. — Torej ste bili pozneje še enkrat pri njem?! — Ne. srečal sem ga v mestu. Da, pripovedujem, kakor je bilo. Poiskal me je bil, da bi zahteval denar nazaj. In tega je nekaj dni. — Toda tistega dne, ko ste si izposodili denar, odkod ga je vzel? — Iz izbe, — jaz sem sedel v kuhinji. Nikoli mi ni dovolil hoditi za njim. — Kaj niste mogli slišati, da-li se je v izbi odprl predalček ali če je kje brskal in če je kaj ropotalo, da bi lahko iz tega sklepali, kje ima skrit denar? — Na to sploh nisem mislil. Policijski komisar je bil kmalu pri kraju. Njegovi ljudje so si prizadevali zbrati dokaze proti are t i rancu — toda ne zaradi roparskega napada ali umora, temveč zaradi tatvine, kajti to je bilo edino,, kar bi utegnilo priti v poštev. Izkazalo se je tudi, da je bil Olsen zelo malomaren plačnik in da je bil le opetovano obdolžen manjših tatvin. Toda to se ni dalo porabiti za indice. Osornost, s katero je Olsen odgovarjal na vsa vprašanja, je kazala na to, da je bil že davno premislil, kaj bo govoril. Ob aretaciji tudi ni bil nič kaj presenečen in policijskemu komisarju se je preje vedno posrečilo omehčati take trdovratne lažnivce: ne z nasilnimi sredstvi, temveč s pomoč-o temeljitega poznavanja človeške nature. Nekega jutra so odpeljali Olsena z avtomobilom iz njegove celice v hišo, kjer je stanoval Palm. — Dobro jutro, Olsen, — ga je pozdravil tam policijski komisar prijazno, ko je vstopil stražmojster z areti-rancem. — Dal sem vas privesti sem, da bi nam pokazali, kako ste vzeli denar. — Ce hočete vedeti to, morate pa vpraSati nekoga drugega, — je odgovoril Olsen ošabno. — Povedal sem, kar sem vedel o tej zadevi. — Ali nimate vendarle kaj pripomniti? — Niti najmanj. V naslednjem trenutku se je pa za-čul iz sosedne sobe rezek krik. — Ne pretepaj me, Olsen; ne pretepaj me! — Cujte papigo, — je dejal policijski komisar na videz zelo presenečen. Olsen je prebledel in odločno protestiral: — Ne, to je pa že od sile! Pretepati starega moža! Niti dotaknil se ga nisem. Bil je že mrtev, ko sem . . . V istem trenutku, ko je izgovoril te besede, se je zavedel njihovega pomena in v zadregi je obmolknil. Toda policijski komisar je silil vanj: — No, le nadaljujte. Ko ste ponoči vstopili, je bil mrtev, kaj ne? Olsen je odgovoril malodušno: — Da, toda jaz tega nisem slutil. Mislil sem da spi. — Potem ste pa vzeli denar iz kozarca? Ali ste vedeli, da ga skriva v njem? — Ne, pač sem pa uganil. — Dobro. To je bilo torej priznanje. Olsenov obraz je zalila rdečica. Da, toda papiga--nikoli nisem vedel, da jo ima. — Jaz tudi ne. — je dejal policijski komisar — Saj ni nikjer rečeno, da mora vedno papiga oponašati človeka, lahko je enkrat tudi narobe. TO Pero in pisemski papir Vsakdo se ne mote posrečiti pogiobij*- WCnm Studi J« grafoioglje, kajti ta »ahteva tađ <ŽrujjTf-g-a Studija, zlasti psihologije, ki j& sMo zamotana, ker j« se malo rasvrsos-na fci sestavljena, m ki Ima ogromno gra- Toda vsakdo si lahko privošči zabavo, določiti nekatere splošno znane značilnosti po preizkušnji kakih posebnosti v pisavi ali načinu pisanja ali materiala in potreb-scm, uporabljanih za pisanje. In tako vas hočemo seznaniti z neJcate— rtmi Izmed teti posebnosti. Danes si po- gtejmo pero. Tale oCitek Cesto slišijo grafoiogi: »Kako mi morete spoznati značaj po pisavi, ko se rr»i izpreminja pisava po tem, kakšno pero rabim?« Ni kar tako očitek; poskusite pri samem sebi in ugotovili boste ne le, da se vam pisava popolnoma predrugrači po tem, kalcSno pero rabite, marveč da so celo nekatere grafologične značilnosti predru-gačene: debelost ali tenkoca poteze, pospešek, eleganca pisave in nje plastičnost in kaj vem kaj se. Toda graf o log- spozna to takoj! Najprej se zdi. da lahko denemo gosje pero na stran. Je-li še kdo, ki bi pisal z gosjim peresom? Mislim, da ne. Razen kakih starih pisarjev od bogvekdaj ali kakih originalov. In vendar, gosje pero je imelo svoj čas tal njegov uspeh je bil velik; bilo je predhodnik kovinastega peresa, in čeprav se nam ne more tožiti po tedanjih časih, je treba priznati, da je bilo resnično veselje, če si sam zarezal pero. ga umetno pripravil, da si potem imel od njega lepe kali-grafične uspehe. Imeli so časa tedaj, niso se prenaglili, niso bili zaposleni kakor dandanes In to jim ni pristajalo slabo. Mi pa smo v kraljestvu kovin .istega peresa: pisava je tu postala lične jša, hitrejša, lažja. Toda peresa so različna in to bi se dalo odgovoriti očitku, ki smo ga sprožili zgoraj. Nedvomno je pisava odvisna nekoliko od peresa, a mar to, da kdo izbere tako ln tako pero, da bolj ceni drugačno, mar to ne očituje že neke >težnje«, nekega načina bitja, neke predispozicije (dovzetnosti) po prirodi ? Načelno trdimo, da je izbira peresa ve-Hke važnosti glcdo vašega jaza. 3>Povej mi, kakšno pero imaš, in povem ti, kdo si!« Pero primernega premera, dovolj trdno, ki daje lične poteze, enake po debelini, izbirajo tisti, ki ljubijo natančnost, ličnost položaja, tisti, ki imajo znatno umstveno kulturo. Cenite M bolj mehka peresa, ki dajejo graciozne in izumetničene vi tiče in izbokline; peresa, ki, rekli bi, božajo papir? O! nedvomno ste ljubimka koketa, željna, da bi ugajali in bili ljubljeni. So >lahka« peresa, ki teko po papirju, ne da bi ga grizla; ta pomenijo oči vidno lahkotnost, ročnost in nasprotno so težka, debela peresa, ki maže jo papir, in to je gotovo znamenje neokretnosti in surovosti. So trdna peresa, ki se zatikajo v papir m ga praskajo, in to je za tiste, ki jih uporabljajo, vsekakor znamenje raskavosti, trdovratnosti, okorelosti. Ta peresa pišejo oglato in suho in razodevajo slab značaj. So peresa, ki so vedno snažna, čista, ker JDi pisavec vedno Cedi, in to je znamenje reda, čistoče bistrosti duše in moralne jasnosti: poleg teh pa so ljudje, ki radi uporabljajo umazana peresa, prepojena s črnilom tn prevlečena. In povejte mi, aH ta blatna peresa ne označujejo duš. ki so tudi blatne .ki jim je po godu v nizkotnostl? So peresa, ki znajo oblikovati le tenčl-čine, niti. eterične črke in to je znamenje lepega Idealizma, eteričnega življenja v oblakih, so pa spet peresa, ki so kakor plesavd, ki označujejo nasprotno pogumne duše, vrle osebe, ki se vedno smejo. Videli smo. kaj lahko povzamemo iz preizkušnje peresa, uporabljenega za pisanje. Kaj ko bi sedaj poiskali vse, kar bi nam utegnil razodeti uporabljeni papir ? To se zdi v začetku malo važno in vendar, ali mislite, da ne moremo najti celo vrsto zanimivosti, če opazujemo papir, na katerega je pisal dopisnik ali dopisnica? Tudi po pisemskem papirju lahko uganemo, kakšen je značaj dotičnega človeka. Vzemimo bel karton, manjši od poštne dopisnice; pisava je nagla, živahna, takoj čutiš aktivno osebo, ki noče pisati zelo dolgo in razen tega zna še povečati svoje črke! To je kaj neprisiljeno! Nasprotno je tu normalen bel papir tenke tkanine; to je očividno mlado dekle, hoče pa pisati več in vendar piše svoja pisma na Široko. In veste, kaj dela? Namestu, da bi pisala v navadni smeri, razgrne papir in napravi eno samo stran iz dveh! Lahko ste mirni, tu nimate opraviti s člo- intehgenoe Sn In ta Je več papir, kupljen save vsakdanje m danji ljudje. Toda tu imamo pismo na papirja a deDim znakom. O! To Je preprosto, preprosto, toda v resnici izbrano, ln to je človek, ki zavzema zavidanja in uvaževano mesto ln o katerme deva pisava, da kljub temu ni niti nečim Vzemimo se list lososove barve s robovi, ki so vodoma nasekijani. Poiščemo podpis: mlada žena. ki ni brez ničemer-nosti in brez samoljubja ln ki zeli, da M jo opazili. t*, ki Akt M la majhni aH Izgubljeni ljudje. ln tisti afi tista, kl rcSaiJu on 1 Kaj injsffta o njih? M-M to •e ces? TU je n-t papirja , ■tli,! Nun, cli **JLt±mt-LM±£a. **■ 'J"*^v. taftmun p* i preprostosti; to je od nekoga, ki ima okus, Jl to rdeč* pismo z grmado cvetja na robovih. O! Kako je to kričeče.m pfemva ln ptsavka tudi, bržkone. Rudniški rov na Kongresnem trgu Kapanje rova je v zvezi z regulacijo Subičeve ulice Ljubljana. 5. junija Zanimalo vas bo, da sredi Ljubljane kopljejo rudarji rudniški rov kakor v pravem rudniku. Takšna dela so pri nas zelo redka. Iz prejšnjih časov poznamo Le en podoben primer. Večkrat smo že pisali, da bo podaljšana šubičeva ulica do Kongresnega trga ter da bodo podrli enonadstroono Lesjakovo hišo ob poslopju uršulink Tako zvani nunski 1 vrt bo zaradi tega nekoliko zožen na severni strani. Ob pod-djasani ulici bo sezidano veliko šolsko poslopje, uršulinska i gimnazija Uršulinke so se že lani pripra-I vile na to delo in nakuplienega ie bilo I tudi precej gradiva. Ko bo dovoli cementa, bodo najbrž začeli delati tudi na tem stav-bišču v polnem obsegu. Kdai bo podaljšana Šubičeva ulica, zdaj še ne moremo napovedovati. Mestna občina potrebuje letos kredite za razne neodložljive potrebe. Za podaljšanje in ureditev Su-bičeve ulice ie bil že odobren kredit, vendar ni povsem zanesljivo, kdai bodo delo lahko končali. K tem delom spada tudi kanalizacija ulice. Ze v ta namen bodo mnogo izdali. Kanal je priključen na severni cesti Kongresnega trga s kanalom, ki drži po vVolfovi ulici. Ze pozimi so začeli to kanalizacijsko delo Nedavno so bile cevi položene do sredine kazin^ketra poslopja. Do tja so polagali cevi v globokem jarku. Delo je bilo precej težko, ker kanal leži okrog 6 metrov globoko. Od tan naprej Kanaliziralo cesto proti Suoi-čevi ulici na poseben n****"*". tako da ne bo oviran cestni promet, če bi kopali tudi naprej globok jarek, bi bila zavzeta vsa cesta, tako da bi bila pretrgana pot med Selenbrirgov«) ulico ki Zvezdo, oviran bi pa bil tudi prehod vzdolž kazine. Posebno zanimivo je, da nameravajo kanalizirati Subičevo ulico, še preden bodo podrli v hišo, ki zapira prehod mod Kongresnim trgom Kot rečeno, kanalizacijska cev leži precej globoko, zato bodo lahko kopeli rov nod temelji hiše. Zdai je izkopanega že okrog 25 m rova na Kongresnem trgu, a ljudje tega niso niti opazili. Vidijo le, da delavci vlačijo iz jaSka gramoz. Ko se gramoz nakupici na cesti, ga odpeljejo s tovornim avtomobilom da ni ovir za cestrri promet. Prihodnje tedne bodo rudarji kopali rov za kanal nod tramvajsko progo in niso, ki je obsaojena. da jo podro. Tako ne bo kanalizacijsko delo oviralo prometa, med tem ko bi bil sicer miran tudi tramvajski promet, če bi namestu rov kopali jarek. V rovu sta zaposlena dva poklicna radarja, ki se menjavata pri delu. Doslei je bilo v Ltubliani le eno takšno delo: rov so kopali za betoniranje zbimlnegn kanala na Marijinem trgu, ko so hkrati betonirali nova mostova. ženitni oglasi pred 150 leti Tudi v starih časih so bile ženske samozavestne Ce pogleda zdaj človek v poplavo rubrik ženi t m h oglasov, bo morda mislil, da pred 150 leti ljudje kaj takega niso poznali. Zgodovina nas pa pouči o nasprotnem. V nekem listu iz leta 1787. bi lahko proučili slog takratnih ženitnih oglasov. To bi bila zelo hvaležna študija Neka vdova piše: »Sem vdova, stara 59 let. Prvič sem se omožila, ko mi je bilo 16 leL Moz mi je umrl, ko sem bila stara šele 27 let. Dobre dve leti sem ostala vdova, potem sem se pa drugič omožila, a tudi drugi mož mi je umrl. Iz obeh zakonov imam tri otroke, dva iz prvega enega pa iz drugega. Revščine pa ne poznam, ker imam letno rento 500 dolarjev. Ce bi me hotel kdo vzeti, se obvezujem, da se mu bom povsem podredila. Precej dolgo sem razmišljala, ali naj se res tretjič omožim. zdai ie na moj duševni boj končan — hočem se tretjič omoči ti. Kakšne so moje želje? Rada bi dobila čednega moža, ki ne sme biti star nad 40 le*. Lahko je pa tudi vdovec.« V enakem slogu so pisani tudi drugI ženitni oglasi, ki pogosto zabavno odkrivajo ženske želje. Neko dekle pravi, da ji je 17 let, da so njeni starši vrli meščani, ki so i o strogo vzgojili. Ne pase radovednosti pri oknu. temveč pridno dela. kakor se spodobi dekletu. Starši tako strogo pazijo na njo. da bi se rada iznebila tega jarma in omožila bi se s prvim, ki bi jo zasnubil. B:ti bi pa moral značajen. Neko drugo dekle je zamolčalo svoja leta. pač je na s ponosom povedalo, da ima 15.000 dolarjev premoženja. Kdor bi me hotel za ženo. bi ne smel biti iz nižjih slojev in pustiti bi mi moral prosto voljo. Zapovedal bi mi lahko, kar bi se mu zlju-bilo. toda storila bi samo to. kar bi bilo meni po volji — Neka vdova trdi v oglasu, da je poi leta vedela, da ji bo mož umrl Bil je neozdravljivo bolan. Sele čez sedem mesecev, ko bo kx»ncaoo globoko žalovanje, se lahko oglasi snubač, o katerem se pa hočem prepričati, kakšen je. Do tega imam polno pravico kot lastnica lepega premoženja in kot 271etna vdova sem pač lahko izbirčna. Zanimala se bom za vse* ki me bodo zasnubili, potem si bom pa izbrala izmed njih najboljšega. Samozavesti ženskam torej že pred 150 leti ni manjkalo. Dobiček ameriških bankirjev Ameriška industrija in sploh ameriško gospodarstvo mnogo zasluži pri dobavah Anglija, zlasti odkar je stopil v veljavo zakon o posojanju vojnih potrebščin Angležem. National City Bank v New Yorku poroča, da je *—Sal čisti dobiček okrog 2.600 delniSkih družb lani 4253 milijonov dolarjev, riredlanskim Da 3565 milijonov, kar pomeni, da se je povečal za 19°/». Z zadovoljstvom se ugotavlja v poročilu iste banke za april, da se je obrestoval čisti kapital lani povprečno s 7.4°/e predlanskim pa 6.3V«. Ze v prvem vojnem letu so torei ameriški bankirji mnogo zaslužili Njihov do-bičefe je v hudem nasprotju z občutnimi izgubami farmarjev in delavskim: mezdami, ki so ostale nespremenjene. Kljub temu pa zavzema banka v svojem poročilu odločno stališče proti povečanju podpore farmarjem in zvišanju delavskih mezd. Banka pravi, da delavci in farmer j i ne smejo kovati iz vojne nobenih posebnih koristi Filmski atelje v berlinski športni palači Klinh v Spričo čedalje vefije potrebe po povečanju nemške fcalss tatogi afake produkcij« mo znano berlinsko Športno palačo, kjer so potekle zgodovinske manifestacije narodnih socialistov preuredili v začasen filmski studi}. V teh novih atelje jln je neka. Olmdca družba izgotovUa prvi flhn z naslovom »Sest dni dopusta«. Vsebina filma je vzeta 2s voja&kega življenja, rezirai ga je Jur- ge** "vem Alten, plavna IgpraJca, arta p«. Mt> ria Anderg-ast ln Gustav Prohllch. V ateljejih Ufe na Babelsbergu izdehrjs-jo trt nove velike ritme. Pod vodstvom re~ jttserja Klrchoffa pripravljajo *iim > Atentat na Baku<, v katerem igrajo Fritsch. Deltgen, Koch, Kampera m Wescher. V ateljejih Tempelhofa izgotavlja Jožef Ba-ky, nepozabni režiser > Kavčuka«, film pod naslovom >Zgodba o življenju« z TJUrichom Kraaasom, Lmkritrom DieMom m Hanko-vo v glavnih vlogah. Režiser Jakobv pa pripravlja flhn z Martko UOkk v glavni vlogi to Z naslovom »Fles s cesarjem«. V atteljejDi v Kijevu Izdelujejo nov zpfo-dovinski film m naslovom >Bogrdan Hmel- nieldc, po dramatskem delu pisatelja Ko*, rdeča, FIlm je režtral Savčenko. Vsebina Kaže Ijoctoo TUcrajineev proti pol jsteerrra. plemstvu- Bogdan H-meinicki je potolkel m pomočjo T&tarov poljsko armado, toda Tatari so ga na to izdan m podvreči se je moral ruskemu carju, LTk Bopdana Hmel-niclcega je režiser astvrtrll po spominih, ki jm je leta 1600 objavil beneški poslanik Vmina. Listi so poudarili, da je v tem filmu prikazan zgodovinski razvoj odnosov med ruskim tn ukrajinskim narodom, M, sta bila v teku stoletij po višji sili looena. Lehar in dirigiranje Franc Lehar je strasten dirigent in znano je, da najraje sam diridira svoje operete. Nekoč se je peljal z vlakom nekam na gostovanje. Med potjo je stal vlak dolgo na neki postajici. Potniki so bili silno razburjeni Samo Lehar je sedel mirno v svojem kupeju in snoval novo melodijo. Zunai se ie bil pričel ta čas živahen prepir med vlakovodjo in postajenačelnikom. Prepir ie postajal vedno hujši. Slednjič je zakričal postajenačelnik ves ogorčen: — Tristo vragov, kdo pa dirigira tu prav za prav železniški Dro met vi ali jaz? Lehar je prestregel besedo dirigira. Brž ie odprl okno svojega kupei a, pomolil skozenj glavo in dejal skromno nasmejan prepiri j i vcema: — Oprostita, gospoda, če se ne motim, sta pravkar govorila o dirigiranju. Jaz sem se učil te umetnosti. Ce je vama prav... bi morda smel . . . ? Nova vrsta kavčuka Iz Tokia poročajo, da se je posrečilo napraviti novo vrsto sintetičnega kavčuka. Preizkuševališče japonskega ministrstva za trgovino in industrijo v Osaki je objavilo, da se je posrečilo izdelati sintetičen kavčuk na popolnoma nov način in je že ustanovljen zavod za izdelavo takega kavčuka v velikem obsegu, in sicer v Ya-watajit v provinci Fukuoka. Novi sintetični kavčuk je po kakovosti, po odpornosti proti oksidiranju in Izolacijski sposobnosti najboljši, kar je produktov te vrste doslej prišlo na trg. Razen tega bo nova vrsta japonskega sintetičnega kavčuka mnogo cenejša kakor doslej znane in uporabljene vrste. Z umetno brado v kino Tudi v Nemčiji prevladuje mladino kinematografska strast, toda mladoletniki nimajo dostopa do vseh predstav, kakor velja to za vse mladoletnike v vseh civiliziranih državah. V vzhodni Prusiji so te dni predvajali mladini prepovedan film. Neki deček, ki si je vtepel v glavo, da mon film za vsako ceno videti, si je z ogljem tako namazal lica, da bi pri blagajni vzbudil vtis, da je že odrasel, ker mu raste brada. Deček je pa imel smolo, blagajnik je naivno markirano brado pre-pjznal in poklical službujočega stražnika. Samo od vode živi V neki gorski pokrajini na Koreji živi 70 letni Japonec, tako poročajo listi v Sanghaju, ki je bil več let v raznih državnih službah, pa se je po vstopu v pokoj umaknil v gorovje Congoran, kjer živi docela puščavruško življenje. Hranil se je več let samo z zgodnjimi sadeži- Pred letom dni pa se je začel popolnoma postiti. Vsakih 10 dni je zavžil doslej samo nekaj vode. V zadnjem času izpije samo 2 do ? kozarce vode na dan in ne zavžd je ničesar drugega Kljub njegovi nenavadni dijeti se starec dobro počuti ter prehodi vsak dan več desetin kilometrov, ne da bi se utrudiL Riba pozvoni, Ce jo zgrabi trnek Y Clevelandu so odprli zanimivo razstavo praktičnih iznajdb, katero je obiskalo doslej nenavadno mnogo ljudi. Med razstavljenimi iznajdbami vživa posebno pozornost nagrobni kamen, v katerem j« vdelan fonograf. S pritiskom na gumb se priprava sproži in iz grobnega kamna se sfiH glas mrrvega. Razume se, da je treba posneti na gramofonski plošči glas dotičnega, ki se kot mrtvec kasneje kdaj oglaša izpod takega nagrobnega kamna. Z neko drugo iznajdbo so imoli posebno veselje ribiči. Gre za ribiško palico, ki je opremljena z električno napravo, katera sproži zvonec, če zagrabi riba v vodi trnek. Ribičem, ki se jim pripeti, da med čakanjem na plen zaspe na obrežju, je taka priprava posebno koristna, Valentina Cortese se uveljavlja Scalera film je angažiral za najnumj tri filme novo italijansko filmsko zvezdo Va-lentino Cortese, ki je postala slavna s filmom 2>Barvasti horicont« in z glavno vlogo v filmu j-Izginuli igralec«. Prvi film družbe Scalera, ki bo v njom igrala glavno vlogo mlada filmska igralka, bo imela naslov »Pogumni Benečan«. Režiser je mladi igralki nudil vse možnosti, da v tem filmu ponovno pokaže svoje izredne umetniške sposobnosti. Iz zadružnega registra — Izproinoinbe v li&onfcHiliCiil registra. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani je postavljena pod nadzorstvo in je za komisarja postavljen hi ž. Enrico Raver-ta pok. Evzebija v Ljubljani, ki ima vse pravice, podeljene s pravili r?»'aiim družbenim organom za redno poslovanje in podpisuje tvrdko s svojim podpisom tako, da pod besedilo tvrđke, glaseče se »Trboveljska premogokopna družba il Commissario«, pristavi svoj podpis, G. Komisar Enrico Raverta je pooblastil tudi, cla zastopajo in podpisujejo tvrdko kolektivno tile gospodje: 1. dr. Vinko Vrhunec, komercialni ravnatelj; 2. mi. Vitold Biskupski, tehnični ravnatelj; 3. An t, Gerzmič, ravnatelj knjigovodstva, vedno po dva kolektivno tako, da postavljata pod firmo besedilo: Trboveljska premogokopna družba Po nalogu Komisarja vsak svoj podpis kolektivno. Za podpisovanje redme korespondence družbe z rudmki m tretjornl osebami, jzvzemai denarne zavodet je poleg- gornjih treh gospodov pod L Devjak, vpisala pa novoizvoljena čiruia upravnega odbora dr. Blaž Reicrrmann, sodni starešina, m Anton Fink. šolski nadzornik, oba v Kočevju. — Električara zadruga v Z gor. tn Spod. SMtki, reglstnovrtna zadruga z omejeno zavezo v iikvidacijJL. Izbriše se zaradi smrti Član Ukvidadjsko-ga odbora Ivan Splihal, vpišeta pa se ko-opth-ana člana likvidacijskega odbora Milan Omernmn, lastnik realitetrte pisarne v Ljubljani VTI, Celovška cesta 61, in La-voolav Bolrnšek. bančni pod ravnatelj v Ljubljani VH, Vodnikova cesta (L RAZLIKA Slaščičar zaloti svojo uslužbenko, ko mu krade slaščice, — Gospodična, — jo osteje, — najel sem vas kot prodajalka, ne pa kot pokusalko. Tito A. Spagnol: IZDAJALSKA PUNČKA Roman Toda rodbina je izumrla v petnajstem stoletju, a sedanji Camini so mlado plemstvo. Prvotno so bili bogati beneški trgovci, ki so si pridobili v sedemnajstem stoletju tu v okolici velika posestva in s tem tudi plemstvo. Izbrali so si ime stare izumrle rodbine. Od prvotnega gradu je bilo ostalo samo še nekaj" razpadajočih sten, ko so se novi grofi naselili tu in si zgradili na istem mestu svoj sedež, ki je dobil sčasoma z dozidavami in preureditvami opetovano novo lice. Menda so mislili, da bodo s slovečim imenom stare rodbine laže zabrisali spomine na svoje novo plemstvo. — Tudi v onih časih so mislili samopasneži prav tako, kakor mislijo zdaj. — sem pripomnil. — Človeška slabost se pričenja pri Adamu, dragi moj, — je odgovoril stric Poldo smeje- — Toda glej, tu je župnišče. tam zadaj pa streha nase hise. Stric Poldo ni stanoval v župnišču, ki ga je bil prepustil obenem s pičlimi dohodki Župnije svojemu koadjutorju, temveč v stari družinski hiši, odmaknjeni nekoliko od ceste med tremi njivami, vsej zapuščini, ki jo je dobil po svoje očetu. Trnjeva živa meja, zeleno prepleskana ograja, ozka kolovozna pot, na kateri je bilo več trave nego gramoza, ob nji nizko grmičevje, za skupino dre ves, bolje rečeno za dvema lepima cedrama, eno cipreso, eno magnolijo, skupino borovcev, enim lovorom staro dvonastropno poslopje z baldahinom nad balkonom prvega nadstropja in dvema oknoma na vsaki strani hise, pred dobrimi dvajsetimi leti rdečkaste, zdaj pa nedoločne barve. Ob nisi sem opazil stekleno konstrukcijo novejšega izvora, kd je morala biti rastlinjak. Ob stebriču malega portala z obrabljenimi stopnicami sta rasla ▼ velikih dveh loncih dva limonovca, pod magnolijo je bil pa vodnjak z lepim stebričevjem iz rdečega kamna in staro železno ograjo. Catina, stričeva gospodinje, se čila m krepka žena, čeprav ji je bilo že nad petdeset let, je nama prišla s pozdravom nasproti. Opravljala je vsa gospodinjska dela, poleg tega je pa nsdrirals upravo malega posestva. Pozneje mi je pravila, da je morala prevzeti to delo, ko je spoznala, da so najemniki imetje mojega strica rzrahiH polagoma do ropanja. V proslavo mojega prihoda je prrpravfla odlično zakusko, ki sem ji izkazal vso čast Prvič, odkar sem bil zapustil bolniško posteljo, mi je jed zelo dobro teknila in to se mi je Bdelo dobro znamenje za moje okrevanje. — Nočem se več imenovati Catina, če De odpo-tujete od nas debel, kakor pitan velikonočni kapan. Mar ni tako, Don Poldo? — Prav, kar zredite mojega nečaka, toda nikar ga ne primerjaj te s kapunom, — je odgovoril stric in mi pomežikniL — Saj sem mislila samo na maščobo in na nič drugega. Vedno morate v vsem najti kaj slabega. Ah, moj bog! Catina je bila zardela. Stric Poldo je namršil obrvi. — Gospodovega imena ... — Vem, saj že sama vem, da ga človek ne sme imenovati po nemarnem. O, ti sveto Potrpljenje, pomagaj mi, — je vzkliknila vrla žena. — Toda zakaj ste mi zopet položili vilice na prt? Kaj ne vidite, da so umazane! — 2e prav, Catina, že prav! Miza es pač pogrne s svežim prtom in vse je v redu. — Da, toda oprati ga moram jaz, vi pa rnorate plačati milo. Malo je pa že treba paziti. Toda vi 8 svojim mrčesom in svojo ovčico. Catina je bila na svoj način trranka, toda brez nje bi bil stric Poldo v vsakdanjem življenju uboga izgubljena reva. Njegova nerodnost v gotovih stvareh, v katerih se spozna že otrok, je bila ne-preplačljiva. Bil je povsem nesposoben ukvarjati se 5 čimer koli, kar se je nanašalo na njega samega in vedno, kadar je moral z doma, je prihitela Catina pogledat, če je vse v redu, kajti stric je bil zmožen prezreti, da je oboi levi čevelj na desno nogo ali pa oblekel telovnik brez suknjiča. Pilr.iaaiii, da se mi pred začetkom te zgodbe živ- ljenje s stricem m" zdelo možno, toda zdaj sem se počutil zelo dobro in sem samo obžaloval, da sem ga tako dolgo zanemarjal. Stric Poldo je bil profesor naravoslovja v slove-čem rimskem serninariju in vsakdo ve, da človeka ne pokličejo v tako ustanovo brez zaslug. Če bi bil hotel, bi bil lahko napravil dobro karijero tudi pri kurijL Toda njegova ljubezen do znanosti je vedno zadrževala v njem častihlepje. Napotila ga je celo, da je opustil svojo profesuro, da bi se lahko z večjo vnemo posvetil študijem in svojemu priljubljenemu proučevanju žuželk. Bil je strasten entomolog m čeprav njegovo ime širši javnosti ni bilo znano, sem pozneje zvedel, da ga v ožjih strokovnjaških krogih zelo visoko cenijo in srjostnjejo kot temeljitega, geni jalnoga naravoslovca. ^ Kadar je hodil sklonjen naprej in na hrbtu pra-knžanih rok po svojem kabinetu, veliki sobi, kjer so bile vse police ob stenah polne knjig, omare pa zbirk najTazhčriejših žuželk, kadar mi je z največjim užitkom pripovedoval o življenju hymenopter aH o svojih izkušnjah z arahnidi, sem mislil, da sem nedvomno podedoval veselje do znanosti z materino krvjo. Ljubi, dobri, stari stric! O, če bi le bilo na svetu več tebi enakih ljudi in (fcihovnikov! Na dan mojega prihoda me je spremil po stopnicah v sobo, ki jo je bil določil zame in tam mi je dejal: Ure jaje Josip Zopap&ž U Za Narofeo Trm Jena IL Za upravo in inaeratni del Usta Vlad. RegaDj /(Mi IdnbJjani mhmbsjhsJb