g* _ J0 tU** Jill i* OSVETA GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JEDNOTE Isamd except Sundays and Holidays STEV*—NUMBER Ml. YEAR X. TZSLZTStt:iT« CHICAGO, ILL. TOREK« C NOVEMBRA (NOVEMBER) 1917 ■■■■ - «—i^WEMMEnHWHtHiHaSnSffll^^——* * ■ -r - u hm, »»dAistribttlod maim permit (Wo. 14») aathortnod by the Act of Oetober 6, 1917, on file al thePant OCHm af fllriaago. Illinota. By order of t h« Preaident, A. i. Burlsatn. Poatmarter Oonsrel. AvslrSBiemcl stotine (on poQ-iVlomttci se očitno tega pridelka norčujejo iz uničenega. policije. !J*PjSMXA 10 MA OKRADLI 80 SOIA POUOIJ ŽIVILSKI UPRAVI j SKEGA NAČELNIKA. uvedejo prsiskaro FOti xlodinaki metodi o, HI. — Westbrook, prvi i superintendent, je spO-llooverju, živilskemu upra-, ^ Washingtonu, da je u-na sto železniških voa ae - ovo poročilo se nanaš* na detektivov, ki ao odkrili . ft Northwestern želez-7re°»ilji zapadno od West velik kup prompts, če-ttlja W sladkorne pese. Ts jlck so zmetali tje, dh aegni-:Kup je okoli sedemdeset čev-ii visok, »to j srdov širok in trikov dolg. Na tisoče bušljev Wka ao vrgli na kup, da Um lije in gre v nič. 5 uradniki pravijo, da ta pridelek pokvaril na aogu in ao zdravstvene oIh j odredile, da se uniči; naobra-ftrfgo detektivi, da je 70 od -krompirja na kupu še do-Izvedeli so, da ao akozi sad-jdri meseca vrgli vos aa vosom ka na kap. • ;tivi so naznanili, da ao od-| na tovornem kolodvoru Chi-iš Northwestern, mad Craw-[četo in Kinzie ulico od 800 plemiških voa pridelka. ški uslužbenci ao izpove • detektivom, da stoje vozovi i dva tedna in še več. Zazna -ao z besedo "drži". ok ni obvestil le živil-ipravitelje (H ' waat^H joatiJnega depart®enta > nagovarjati o rftvari, Izve- i* je le toliko? da so rasposta-i tajne uradnike na tovornem oru in pri kupu, da ne mo-> odpeljati voz. ove najbrže obdrže kot do • • da ao na debelo uničevali žl- j Detektivi sdaj stiskajo sa predra malopridneži Ohloago, DL — Vlomilci v Chieagu se očitno norčujejo k policije. Dokazali so, da se boje-polici-je ravnotollko kot lanskega snega, j Zdaj so vlomili pri dr. Arthur F. Schuettlerju, sinu policijskega načelnika v Chieagu. V stanovanje ao priili skozi zadnje okno. Premeta!i so vse v ata-nov an jiu, prerezali blazine, slam-niee, obrnili narobe preproge ln so odneali za $775 srebrnine. Na to so odšli v stanovanje nad dr. Schuettlerjem. Tukaj so zopet postavili vse na glavo in pobrali sa $300 srebrnine. IV februarju ao štirje tolovaji napadli, pretepli in oropali dr. A. ISdhuettlerja na Sheridan Roadu. jiNekaj dni pred napadom je t>il 0-periran. Vsled silnih, udarcev, ki ao mu jih prizadeli banditje, se je moral zopet vrniti v bolnišnico. Pred nekaj tedni je dr. Schuett-ler odkril roparje, ki ao kradli v stanovanju nad njim. Policija sodi, da ima dr. Schuett-ler tgko veliko wnolo, da ga batu dit^je izberejo za svejo žrtev. V teh sistem stično ponavljajočih as napadih vidi policija bandltsko maščevanje. (Roparji »e maščujejo nad sinom policijakcfa načelnika, obenem pa hočejo dokazati, da so neustrsšenl in ss ne boje policije. (Detektivi adai preiskujejo I stvar ln so na sledi, da ieveh baadUe, kii policije. Minimalna mezda za ladjegradnl-ške delavce. DELAVCI NISO ZADOVOLJNI Z ODLOKOM ODBORA. Priaiv proti odloku vlože na pred' " Wilsona. I ZAVIRAČI IM HODNIKI ZAHTEVAJO POVIŠANJE MEZDI. ;o, DL — Odborniki bra-zaviračev in sprevodni-zaključili svoje itiridnev-svetovanje v hotelu Croat ern. Izdelali so novo mea-»lestvico, ki jo predlože v treh železniškim ravnateljem, vili bodo približno šest-"»tot no povišanje merade. tih je okoli 210,000 spre-kov in zaviračev. prevodnike na oaebnih vla-| i vajo 3.5 centov od milje; i prejemajo 2.9 centov. Zavl-[** oaebnih vlakih tirjajo dve ^ «<1 sprevodniške mezde, »vodniki so do sdaj kot ma-ai mlužHl $185 mesečno; L*vi lestvici jim pride okoli vodniki pri tovornih vis-1 •• dobivali $4.64 sa sto mUj [•»»j. u osem ur dele sli 1U pa tovorni zavlraČi. •vodniki in savirači izjav-M* i»h je drsginja prisilila, [•btevajo jKmtanje mezde. ST. JOIN ARETIRAN. Te*. — Vineent 8t. finančnega tajnl-Ll f W , «, s re tir ali v Jlca- L , * 'fr°če ga sveznhn o- v < hictgBf kjtr pri<|f ** I W. W., pred so- U MRČES JE UHO 7 letnega dečka. W. T. — Redemlet- t^? ^'•oeniek js mrtev, ker Ifr ki jih je napre- Meato da M ae posla-^ ^ praška, js iij^k^niln. Ta NaUH neprijeten doživljaj ro- ugaja. mmmmm— ' " Ohloago, m. — Ko je policaj Patrick J. Dillon mirno kolovratu svojo pot, je ališal, da kliče neka ženaka na pomoč. Potešil je porake proti atrsnski ulici, iz katere so prihajali klici, in js videl, da se neka žena bojuje a nekim možem. Policaj je nesnsnea po -grabil za vrst, »vtem trenotku je dobil udarec po glšvi s avhiče-uo cevjo, ki ga je položil na tla in mu zlomil čeljust. Tujsc js *be-žal, policaj je potegnil samokres in oddal za njim tri strele. Pri tretjem strelu se je neznsnec usts-vil in poliesj gs je pograbil zs vrst ln gnsl k bližnji patruljni postaji, kjer je poklical polieijski vo*. l>0 izročitvi arestants js prižlo poliesju alsbo iu prepeljali ao gs v bolnišnico. * (Neznanec je izpovedal na policijski postaji, ds se piše Joesph Chynsrd, žena je pa bils.gdž. Florence Cribb, kstere nsslov ji je neznsn. bombovec peij1t. New York, N. T. - Zveaui s-genije so prijeli Mstej Vsiliekon-kounoss rodom Lltvlns in po poklicu tesarja. DeUl je jta nem-škem parniku, ki g* je aaaegla svezna vlada, ds ga uporabi aa tranaportno ladjo. Ko ao ga prr iskali, so nsšli v notrsnjem žepu bombo, ki bi rssdjsls Isdjo. Rn jen je bil v Rusiji in imel je listek, kl mu je dovOlll, da je prl-hajal ns delo. Zvezne oblssti ao zamolčale ime psrniks. Vsiliekonkounoa je imel do-voljenje, ds je del.lv 1iMHelnl el, nI ps imel prsvieo hoditi n. I^ljo. Mornsriški ekspeitl Ujsv-,jsJo, d. je peklenski**) -»• umrtno dHo, ki bi ek^odirsl ob določenem času. Bombovea Unsjo zdsj dobro as st rsženegs San Prancisoo, Oal Zvezni odbor, ki izrsvnava spore med ls-djegrsdniškimi delavci in lastniki ladjedelnic, je naausnil splošno lestvico za minimalno mesdo, ki ne velja le ya ladjedelnice v pa-cifičnih ladjedelnicah, ampak hI služi kot kažipot za vse ladjedelnice v deželi. Odlok poviša ms-zdo od 10 do 90 odstotkov nad staro lestvico, medtem ko jo v nekaterih krajih nekoliko znižuje. M. J. Maguire, ki je sestopal strokovno organizirane delavce na konferenoi, je rekel: "Po tej lestvic! ne bo zgrajenih mnogo ladij. Prepričan aem, da vsa ladje-gradniška rokodelstva na paaifi-čni obali apelirajo na predaednl-ka Wilsons proti tej rsssodbi.M I Nekateri trdijo, da ima leutvi-ea za podlago podražitev življen-skih potrebščin po izbruhu vojne. iN) paclfičnem obrežju mora delati v ladjegradnfttvu pet in sedemdeset tisoč delsvcev, ds is-vrše vlsdni progrsm. To potnenl, da potrebujejo 30,000 i*učenih delavcev več, kot jih sedaj dela. Odbor se obrne na dežavskl department, da cvesne posredovalnice preskrbe isučene delavce sa Kalifornijo, Oregon in Washington, ki jih ne morejo dobiti delavsko unije. Zsstopniki delavtfkth strokovnih organizacij ao ss takoj sašH na aeji, da rsspravljalo o odlo-Išvedektee Je*tolik», da delavski zsstopniki niso sprejeli odloka a odobravanjem. UPRAVA EA KURIVO UVEDE STROGO PREISKAVO. JK čjT^dtoMke. Waahington, D. 0. — Zvezna uprava za kurivo tiapierava pre -iskati vsa privatna premogova skladišča, da tako aabraul nakupovanje premoga v sklsdlščih. Uprava za kurive pravi j 4,Pro-dekaija trdega premoga bo letos aa deaet odstotkov vešja kot v letu 1916. Povpraševanje po premoga je seveda večje. Ocenitve o pomnoženi produkciji mehkega premoga nI dobiti, toda akupns to-naža bo prekosila produkcijo v sadnjem letu." Valed tega se doadevs, da pri-maujkovanje domačega premoga prikazuje nakupičevaitje — kar uprava aa kurivo ne priporoča, ker m je s tsko stvarjo težko u-kvarjat i, poleg je pa taka akolja nepotrebna, nespametna ln nepa-triotična. Če se atvar razvije tako dsleš, da povzroči ponovno razdeljevanje premoga, tedaj ao bomo a stvarjo takoj pečali ln podvael! akcijo, ki je potrebna aa splošni jilagoatan." •Uprava aa kurivo Ima Informa-sije in je uvedla eplošno preiskavo glede nakuptčevarfja premoga v Industrijalnih podjetjih. AdniinUtrseijs za kurivo pri poroča, da letos svrksjo ledeniee ,vnim ledom, da prihranijo atog. Vsako leto gre peUmjet ov ton premoga v ledenica, lelujejo umetni led. Ns ml. ki VOJAiKIH ČEVLJEV NABO-ČE ZA $15,000^)00. Waahington, D. O. — ls dobro poučenih krogov prihaja vest, da naroče v prihodnjih meseeih as $15,000,000 vojsških čevljev. Ns-ročila ao razdelili nied tovarne v Miaouriju, Minnesoti, Wisconsin, lowi in Indian i. Izdelali bodo nad 8,000,000 psrov Čevljev as poljsko službo. Brown Hhoe kompanija v Ht. Louisu js dobils nsj večje nsroči lo. Družbs bo iadelsla 910,000 parov čevljev. Albert II. Weki brenner kompanija v Milwaukee naprsvl 128,000 psrov čevljev; Weyenberg Hhoe kompanija 200, 000 parov; Munn Bush kompanl ja 238,000 parov itd. IE ČLOVEŠKIH NISIN. New ToA, N. T. - Po vsčten ski prefaksvl je veleporota obto žila Morris Wsllseks, kl spsds k tolpi zvodnikov, ki štejs 26 čls-nov in trži a belimi aužniesmi. WaHaek je Hitel osem belih suž-nle, ki so morale voski tedeu "zsslužiti" po 140, od katerih so mu morsle dstl jrolovieo. Ispove-dal je policiji, da so se "eažnlee" posluževale rasnih sredstev, da so oropale in okrsdlc svoje žrtvs VZHODNE ŽEIEENIiKE DRU Bi ZAHTEVAJO POVI Sanje tovornine. rsahington, D O. /,sst4ipni ki vzhodnih »elesnlšklh družb so predložili meddržsvnl trgovsk komisiji petWjo za Ift-odstotmi povišanje tovortilne. Z^aopnlk izjsvljsje, če jim ne dovolijo p« višanje, ds ne morejo tsko toče« prevsžsti vojnegs mslerijsls. Zsallšarrj. bo trajalo dva tedns. Zsstopsnlh je * Mes-niš k Bi sistemov vshodno od MM ■isaipplja In severno od reke Oblo širni ns •rekah 4n jeserih in hrs lijo v ledenicah, da tako odpade sdelevanjs umetnega ledu. RUD AEJI V WYOMNOU DO i BE 45c VEČ PRI TONI. Cheyenne, Wyo. — Po konfe-renei, ki je trajala vso noč, so ae sporasumeli zastopniki 4,000 rudarjev in zaatopnlkf^operstorjsv v Wyomlugu, ds povišsjo eene pri toni premogs aa 45e, kl jih dobe rudarji. .v, Do tegs sporazuma je prišlo vsled ultimatums rudsrjev, v lu-temsr zshtevajo aa odstot- lov povišano mesdo. Soveds so operatorji takoj obvestili uprsvo zs kurivo, ds je trsbs povišsti ee-no sa premog, Če povišsjo ihssdo rudarjem. I Pravijo, da je predsednik Wilson dovolil, da as eens as premog pri rudniku povlšs as 45 centov. ""depolaa sa male- LETALEC SE Ji ' Eev sbeta, h. T. — John V. W, Reader, »letni IHsleki v.jenj.. je padel Is hydrop!sne. ko je «1 .^jSOOČevijev visoko. Psdel ^ \o\Zi South zaliv bt m ns mesta ubil .A I*. VOLAR JB POtEL lt SČAKOV pomor ____ do. — Mornsr tki deportment naansnjs. ds js vt-hsr p«4t»enU pstmljnl šeln bejoe ladje "llKhigsi.Dvsnsj* —-motUAo* js utonilo. • Avstrija |e barbar sko postopala v Cehi. radi malenkosti so biu obsojeni na smet. 1 si avstrijaki kosmato Washington, 5. nov. — Odsek aa javne informacijo je včeraj obs-1 oda uli Članek, ki je preveden la neiužkega lista 'Muenfthuer Post', toda original je bil nriobčen v dunajski "Arbeiter Zeltung." Članek opisuje, kako je avstrijsko vojno sodiščs na Češkem obsodilo Šest oseb na smrt in drugo na akupno saporno kasen 91 let ae-radi čltanja Iu prepisovanja nekega ruskega oklica, kl ga js vrgel ruski avijatik na avstrijska tis. To se je sgodllo v sačetku vojne, v jeseni Ista 1914. Oklic je vseboval apel ns avstrijske Slovane, da so dvignejo proti Av. atriji "Arbeiter Keltuug" je poročala o tej stvari aledeče; "A vreli ja Kolik, atara triindvajset let, je poslala v septembru 1914 avojemu htrleu Valentinu Kollku pismo, h kateremu jo priložila oklie, kl sa je pobrala na tleh v bolnišnici. Deklica Je bila aaradi tega obsojena na smrt. Mtrie js prsplsal oklic ln ga šital nekemu Hlasdlku, uslužbencu, pri aeji ravnateljstva poaojllnlška "* .družbe v Bron na Moravsksm. Zaradi taga dejanja je bil Kolik tudi obsojen ns smrt, ' • Uslužbenec omenjena družbe je naredil tri prepise oklioa ln uekl njegov ananeo ga ja tudi enkrat da H ga propiaovall, ao dobili od treh do pet 1st ječe. Naka dekla je šitala atvar avoji gospodinji, ksr M pa nista atrinjall a vsebino, sta bili oproščeni Zvedel pa Je aa letak dijak « imenom Oeaček, ki je pohajal v mestno obrtno šolo. Naredil je prepis la ga pustil na rnlsl Dobil jc IH mesecev ječs. Z Oesčekom js atsnovsl učenec Ktoehlebs, stsr osemitsjat 1st, ka tsri je isksl psplrja ln našel pre pla oklica. Vael ga je v šolo In pre. Čital na glas aoučsnesm. Ksr je bil premlad as uamrčsnje, so gs oh sodili ns dvsnajat 1st tsžksga aa imra; vsi tisti ps, kl so poslušs i šitanje, so dobili vsš aH manj 1st Ječe. Hkupna zaporna haeen aa učsnes zuaža štlrllndvajaot lat in polM ■ prekoračili Tagttamento. PEVE AMERIŠKE SETVE NA EVROPSKEM BOJIŠČU. ^raneoaka Aete ao odbile nemški naakok aa aapadni fronti. 5. novembra. — Vojni atan poroča, da ao Avatrijd In Nemoi prekoračili Tagttamento. Poročilo ae glaal: Sovražnik, kl je i uaaehom po-ata vil nekaj čet as dssni hr^f Tagiiamenta aeverao ad Pinsana. je pomnoiU svoj pritisk na ton krilo aaža črt«. V soboto ponoči ln nadalje ao pehom bombardirala sovražne če ta v soteskah Ooporretta ia Tolmina ob levom obrežja Taglla-ita. FRANCOZI SO ODEDJ NAPAD * li, f - m s 111 .1 . < \ ' . .. a- Paril, b. novembra. — Oftetjal-no poročilo aamaaJa o topniški delavnosti v Belgiji In agomjl 41-sadil "Sovražen nanad aa naše majhns itraše aapadnn od 0o«ey. Jeva šuma jt Ml odbit In ujetniki aa ostali v naših rokah. Povsod drugod je bil adr ponoči. 19 OSBB NABLO ZARU T V PO- M. I. ~ Velik požsr Je uničil prenočišče "RsšHne sr. msde." Ko so prišli ognjegseci ns lise mesta, ja bilo vse poslopje plamenu in rešilno delo rrtežko-čeno. Ob Isbruhu požars js spalo pctbiosemdsnst oseb v prenočišču Is podrthi asa lakopall devet najst mrtvih oseb. Deset oseb so >d|is!jsll v bolnišnico, ki so zsdo-bils tako teške opečeni ne, da zdrevnlki dvomijo o njih okreva-nrju. Veš oseh je dotrilo teške po škodbs, ki so posltsksls Is gorečs-gs |Ms4opJ*. IVsalopje, sgrsjetMi Is Isss, je bnHo en sem r»4il*n labod. GEiHA KRALJICA JB BILA KAJZERJEVA IPVONKA. Ixmdon, S. nov. Depeše la A ten prinsšsjo vsebino dvsh brzo svk, kl sta Jih Izmenjala uemški tajaer In njegova sest rs Zofija, blvšs grška kralji«*«. Brzojavki sprlčtijsta, ds ja krsljles Informl rala kajzerja o vsem, ksr ss ie gudllo ns Oržketu. V brzojavki, k ms datum 23. novembra 1916, o-plsuje Zofija kajaerju, kako so grftks čete "odbile napad savasui tov" ns Plrtj, na henna pa doda LETINA KA-fB DOBRO. Po zadnji vladni eenftv! bo znsšs pridelek pšeniee š,000,000 la-netioga semena 9«»/100 Ion, ovsa 1,300,000 Ion Ze eenitev kornans g. nrMelks js še presgodsj EetOv prWn« nevssa- brs. Denes lepo In stenovh00 vreme v rhleago; voAineap južni eetre- vi Htrln^nl v shod ob 6 2* a. m.\ Isolašai zahod ol» 4 .39 p. m. je 1 •• Proai m Te, sporoči ml, kds bo nsmška srmsds v Ms^sdmtlJ dovolj močna, da lahko adrobi as vssniks t Kajser Js odgovoril, ds gs selo vsssll, ker Ims krsljb-a In njsn Tino" (kralj KonšUntin) lojalne fete. Tino ss mors odprto postaviti po robu zavezniškim brutalnežem In spraviti Orško vojno ns si rani eetrtrelnlh drlav Ako aspsds Tino Ksrrsllovs Aste od grške sireni, udaj bo vojas na Balkanu kmslu konec |n uboge Orika bo "ralsna " Tino vs to. OHBTNOtBLBBHIftKA MB ZGODA Eattls Ore*, MUh. - Ns pro «1 Ca»p Cooler sts trails shops vosa el'ktH^ne eestns šelsanles. «Od desot da dvanajst elvilnlh e. eSb js dotHIb preeej težke po| škodbe, Metomlk Oeorga Crane je sadobil tako tsiks poškodbe ds jim nsjbris podleže To js žs droga vefcjs nesgods, odkar so ptišsH a obrstem aa tej progi Waahington, 5. nov. Vojni department je dsnsa ladal prvo tinto Imen padlih, ranjenih lu uja. ih ameriških vojakov v Franciji, data obseaa dvajset Uaeai trije mrtvi, pet ranjenih In dvatiajet u-etlh Med ujetimi ata dva Olaa-i ana. : - Prva bitka, all pravaapray la praska med Nemei in Američani se je vršila 3. novembra v okolišu kanala Rhine Marni v Loreul <%»• t lea dvajaetlh amsrišklh vojakov s držala aakopul lok In Nemei «4 a topniškim kritjem odreaali to če tleo od ostalsgs inožtvs, nakar ao udrli v zakop Vnel se js boj in re-aultat Je anan. Osneral Pershing javlja, da ao Nstnri osisvlli enega svojsga ranjsnes na Imjlššu, drage izgube pa niso anane. Berlin je poročsl ua kratko šs laabolo, da je bilo ujetih nekaj ameriških vojskov v majhnem apopadu ob kanalu Hhlue-Merne., 1 Zadnje dni so javljali I* Francije, da ponujajo ameriški vojaki Že nestrpni in siti boja a samimi 'Šsmaml," ki jih rabijo pri val Htuju. Komaj čakajo, da bi se vrgli na rssničusgs sovrsšitika in pr vi spopsd Jih Iki gotovo podžgsl, ds ss IknIo borili s toliko večjo vnsmo In maščevslnim duhotu Os nsrsl Psrsliini Je poročal, da sa našs Aste v najboljšem fizičnem stanju In deesls Izurjene v modsr nem bojevanju 1 edino, kar jim je šs manjkalo, je, ds ss prilsgodijo razmeram pod sovražnim ognjem. M te iskušnjo js adsj šola popol- AVSTRONBMSKA OFENZIVA MA TIROLSKBM l^ondon, S. nov. — K lulljansks. gs trojlAŠa danes ns poročajo do-sil Zadnje ursdno poročilo Is Rims prsvi, ds skušsjo Avstro-Nemei prodirati Is Tlrolskegs, lo je od aa verne strani, ki js daleč v o-K*dju sedanj« novs fronts ob Te-gllameatu. Nspadi so as i«vršili po IJaatlh topniških pripravek v a-kolišu Oladloaris ns postelje v do. M-,„e in Olumsll. toda __»bili odhiti pe vročem bajti Ob raki Tagllemento se Is aa-daljuje topniška bitka. (Dalje aa l otr, S, MX ■ .... 1 .IM i Juvt'A k i, CIA&JIP SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno rasni podslj to LASTHIHA MX)YgH8KB MABOPNE PODROBNE JEDMOTS Caao oglasov ps dogovora. Rokopisi — — mfajo. XjKT^ntosj Zodinjons državo (iiron CWeaso) in Canada SI BB Isto, fl.ft* iS pol loto .a 71« ss tri moooco; Chicago to iaosssrtvo $4.N ns Isto, ft.SS ss pol lato, gl.IS m tri moaaco. — - D^i, "f?tOSVETA' Suction, Unitod Chicago) sad Canada ft psr jssr; Ce zmagajo v taj vojni države, ki 00 za politično demokracijo in bo avtokracija vržena ob tla, da bodo kulturni narodi lahko z glaspvnieo odločali o svoji usodi, gospodarstvu in socialnih, uredbah, tedaj ne ix> treba čakati stoletja, da se gospodarski preobrat izvrši v" korist ljudstva. Preobrat pride t kratki dobi in mirno, če odštejemo majhne praske med posedujočimi in nepoeedujo-čimi sloji, ki so samoposebica pri vsakem preobratu. Kedaj se izvrši ta preobrat, ure in dneva, ne more povedati nihče. Pride pa zanesljivo, ko ljudstvo pride do spoznanja, d* je potreben in izvoli v postavodajne zastope može, o katerih je prepričano, da ga izvrie. . Ce zmagajo v tej vojni države, ki zastopajo avtokracijo, potem je gospodarski preobnat potianjen nazaj. Minilo bo precej let, da pride politična demokracija med kulturnimi narodi do veljave, ki jo ima danes. Kdor je za napredek človeštva in da se človeška družba tem hitreje razvija v popolnejše forme, je v tem velikanskem svetovnem boju na strani demokracije, ki je ključ do človeške družbe, v kteri bo razredni boj tuja, nepoznana reč. DEMOKRACIJA PRINAŠA NAPREDEK ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO. Mnogo ljudi vidi že v duhu krvave poulične boje, barikade gnojne vile in bajoneta, če slišijo izgovoriti besedi "socialna revolucija". Nekteri ljudje; ki sojino nazadnjaški in bi najrajše videli, da se vrnejo srednjeveški časi, ko je nad kmetom žvižgal valptov bič, tolmačijo nalašč, da se socijalna revolucija mora izvršiti na krvav način in v pouličnih bojih. Med socialisti zopet najdemo posameznike, ki radi mnogo govore'o socializmu, ga tolmačijo drugim po svoje, pri tem pa še površno niso pre-čitali ene znanstvene knjige o socializmu. Taki sodrugi radi sanjajo o tem, da se zvečer vležejo spat, drugo jutro se pa Bbude v socialistični družbi. Kaj pomeni beseda revolucija? V industriji opazimo revolucijo, če človeški ženij izume ndv stroj, ki proizvaja za deset starih strojev in kterega obratuje en delavec mesto desetih. Stroj je v proizvodnji povzročil preobrat — revolucijo. Prihranil je človeško delavno moč in pomnožil produkcijo blaga. Tovarnarji, ki ne nabavijo novih strojev, podležejo v konkurenčnem boju ^tovarnarji, ki so si omislili nove stroje, da prihranijo na proizvajalnih stroških in producirajo Več v^ijVio trpe, «a kar bodo dobili blaga. V vsaki taki iznajdbi so desetletja, tudi stoletja dela. Prišla ni čez noč, ampakj ženij je gradil za ženijem. x Socialna revolucija pomeni preobrat v človeški dVuž-bi. Ta preobrat še le ne pride,^apipak že živimo sredi njega in se neprestano vrši pred Našimi očmi. Ce n. pr. državni parlament sklene, fla se podržavijo železnice in rudniki, je to socialen preobrat. Železnice in rudniki so bili lastnina privatnih podjetnikov, s podržavljanjem pa postanejo državna last Ce je v državi uvedena politična demokracija in so v političnih zadevah vsi državljani enakopravni, niso železnice in judniki postali državna last, ampak so splošna ljudska lastnina. Ljudstvo izvoli svoje poslance v postavodajne zbore, občinske zastope in javne uradnike, da upravljajo in vodijo zanj državne posle in podjetja, ki so državna. Socialni preobrat je tudi, če vlada določi ;cene za blago, ki so ga iadelali v tovarnah privatnih podjetnikov. Dokler parlament ne da vladi moči, da določa cene za blago, lahko podjetniki poljubno gonijo cene navzgor. Postava za določanje cen omeji moč podjetnikom, obenem pa pomete dpbro s starim manchesterskim načelom, na katerega prisegajo večinoma vsi kapitalisti kot edino pravo gospodarsko pravilo, da se cene blaga uravnavajo po ponudbi blaga in po povprašenju po blagu na trgu. V sedanji svetovni vojni vidimo, da se take socialne spremembe vrše v vseh državah, ki podirajo stare naprave v človeški družbi ln grade nove, na katere še misliti ni bilo pred vojno, da se dogode v doglednem času. Ali nemogoče je, da se ta preobrat izvrši kar čez noč. Ce država prevzame samo eno industrijo, morajo biti pred vsem tukaj pogoji, da je mogoče podržaviti industrijo. Industrija mora biti tako daleč centralizirana, obrat v nji dovršen, da vae gladko teče v industriji in se razvija ne omejeno, ko se .vrti podržavljanje. Odkar je iabruhnila svetovna vojna, se družabne razmere hitro razvijajo in človeška družba se razvija k hitrico navzgor, kakeršne ne pozna zgodovina do sedaj. Za mar-siktere pretiredbe v človeški družbi bi preteklo stoletje, da ae iavrše. V svetovni vojni so se izvršile v enem letu, aH la * krajšem času. Kdor ni slep sa dogodke, mora videti, da hite kul turni narodi s mrzlično hitrico nasproti novemu družabnemu redu. V vseh kulturnih državah vidimo, kako" ho VrtR boj med državo in privatnimi kapitalističnimi interesi aa moč. Privatni kapitalistični interesi se neradi umikajo državnim in postavljajo se jim v bran. Toda na celi črti ss kapitalistični Interesi umikajo pred državnimi, četudi derail. Do odločitve pa težko pride, dokler traja vojna, ampak šele prida, ko nastane mir. Debata med 1 Cvetkoven in Leontičem. •Včeraj le je vriila v Piton Sokol dvorani debata med T. Cvet -kovom, urednikom Redničke Straže in dr. Leorotttem, predstavnikom Jugoslovanskega odbora v Londonu. Tema debati je bije, dali Je zedin jen je in osvobojenj* Ju, goso'lvsjpov mogoče edino potom socializme. Cvetkov je govoril zi, in Leontič proti. »Navzočih je bilo okoli petnajsto ljudi, večinoma Hrvatov, in nekoliko Srbov in Slovencev. fPredsedovel je Stjepsn Katko-vič, kl posdravi navzoče in apelira, naj se med debato zadrie povsem mirno. 'Prvi dobi besedo Cvetkov, ki izvaja, da je današnji družabni red krivičen, ke* sili en razred Jjjudtf da je suženj drugega. Delavski razred earn je spoeoben, da ee reži vlastodržcev, kaiti ti mu ne bodo deli svobode. Že za časa Krista se je širil uporni duh ničesar po-sedujočih mak proti vladajočim krogom. .Zgrešena taktika, ki Jo Je sestopalo krščanstvo v začetku je ftila te, da se je pridigovSio mAsam, plačilo v nebesih, medtem Iko bedo bogataši pogubljeni in trpeli ma> ke vsled zatiranja rsveževv peklu. Krist Je celo javne nastopal proti tiranom, sa kar so ga ti u -morili. To,'pr%vi, je zapisana'v bibliji, ker on ne ve, da-ll je Krist živel ali ne, ker njegove eksistence do dsnes še ni bila dokazana. Pozneje je krščanstvo udinjalo svojo moč vledejočemu razredu in učilo insse pokorščine in spoštovanja do svojih goepodarjey. Obenem je točilo ljubezen do bli&fc-ga in povderjelo zapoved, ne u-bijajl Danes ubijajo miljoni proti njihovi, volji. Vladajoči krogi ene drftave so poneumnjevall narod e tem, de ao mu slikali sovražnika v sosednem narodu, medtem pa neusmiljeno izkoriščali prole-tarijet. Pripovedovel je o postanku industrije, razbijanju tehnike in modernih strojev, o zedmje-vanju kapitalistov v truste, in od nssprotne strani organiziranje 4e-lavatva v strokovne in politične organisseije. "Če hočemo svobodo, si jo *to-remo aami priboriti. Edino le potom socializma je mogoča svoke-da mednerodnege proletariate. Kadar pade kapitalizem in sa vlada delavstvo, pride svode p roleta rakira masam. Bres delavdtva se ne more niče«r tovrltti. BeeK mo, ds' dsnes vai pomrjo, ali da ne gre jo ne delo, koleeje v tovar-nsh bl ae »stavilo — pestelo bl mr* tvo. Produkcija vsega bi obstala. Paraziti, lastniki vsega bogasMa ln druga nekorietna svojet bi morala prijeti se delo, ali pa poginiti od glada. Kljub veHke vaš-nosti proletariate v človeški dražbi isti nikjer ne ušive svobode. "Ksr velja aa ves avet, velja tudi sa J ugaslo vene. Mi ne Jeli-mo svobode in združenja aamo ee Srbe, Hrvate, Slovence, nego tadi sa Bolgsre. (Klici: Proč s Bol. garlt l*»H š njimi I) Mar niso oai tudi Jngeslovsnlf (Klici: K a jeer-je veil Vri«. Predaednik mM.) Dobro, če košate izključiti M-ger*, pa Jih.t* bom več imenoval. Propagirate kretotve, ave-Bodo, r pri tem izključujete od nje ves narod. Jih obaodite ask>, ksr ss bore proti Hrbiji, potem morate obsoditi tndi Hrvate ia Btovsaee, kajti tudi oni se ke- re proti Srbiji. Kot eo prisiljeni Hrvatje in Slovenci, ravno tako ge priseljeni tudi Bolgari od mo nerhiiUčne vlade, da se nshsjajo v bojnem metežu. Pustiti hečeie Bolgarijo izven meja vaše JugO slavlje in e tem ustvariti podlago novim konfliktom, sovraštvo med Srbijo in Bolgarijo. Bolgare se Je vedno prištevalo Slovahom. Pred leti je zelo cvete) panelavksem iN aM opal o se je z govoraneami polnih fraz o zedinjenju vseh €Ho-vanov f eno državo. Panela^lzem je eedaj prazna frase. Ljudje se dele Valed neenakega pološaja družbi in ne valed meje. Ljudstvo je trebe podučevati, da se bo naučile misliti. iLjudstvu je treba šole, ne pa fraz. . " Nemci ne j bi posnemali $use in. obrnili orožje proti kajzerju, mesto, da ga vihte proti Rusom. Od kapitellstičnih držav ni garen cij sa svoWlo v nobeni obliki "Po vsi Evropi se Suti gibanje revolucije. Le ta, če bo uspešna, prinese narodom ^rešitev. "Sem za svobodno jugoslovansko republiko, ne samo to, nego tudi za bafkanako, za evropsko, za svetovno republiko!" / To Je povriton posnetek Cvetko-vega uvodnega govora. Govoril je nricolita.čez trideset minut. Mimogrede omenim, da. Je po-' ročovalec teh vrstic prišel i)S zborovanje par minut pred pričet kom debate in vprašal nekega reditelja (člena udrušenja št. 6) za prostor pri mizi kot poročevalec "Prosvete", a ae mu je nepovolj-no odgovorilo in ni do&il zaželje-nega prostora, temveč je moral ^tati v gneči pri vratih. Za Cvetkovom je nastopil dr fceontič. Sarkastično omenja, da tisti, ki bi žel največji aplavz, bo izšel iz boj s kot zmagovalec. (Pri stafti Cvetkova so namreč med in po končanem Cvetkovim govorom burno ploskali.) * Pravi, da je potrebno, da navso-či rejše mislijo, in z razumom razsodijo, kdo ima prsv in kdo ne ne koncu debate. Apelira, naj se ga ne moti e ploskanjem in si ge tudi ne želi. Ako ga Cvetkov hoče imeti, naj ga ima. Pravi, da ni socializem edini, ki se bori za svobodo nsrodov. v "To kar je govoril Cvetkov, ni predmet denešnje debate. Jaz nisem trikaj, da pobijam socializem Jas sam sem socialni revolucionar, e ne Židovsko nemiki socialist. Ker je Cvetkov krenil a pota pred meta debate, moram naravno, tudi jaz govoriti nekaj drugega, ne pe to, kar bi se po predmetu morelo govoriti." . ■ Citira Marksa, ki je zahteval vojno proti Ruaiji in delovel se eentrSMasoljo Nemčije. Da, bil js celo proti federativni nemški dr lavi, ker on je videl večjo moč Nemčija v centralizaciji Navaja, kako je nastopal proti Baknninu (Marks), toda Rusi so svojo revolucijo izvršili ln vrgli cerja, medtem ko nemški soeielisti fte vedno niso vrgli svojega kejserjf, de še vaš, oni ga eelo podpirajo. Pripoveduje, ksko Js Msrks smešil Slo-vene, ter jih imenovel največje sovražnike revolucije, poeebno so ee ms zamerili Hrvatje. Marin ni nikjer aektevel svobode sa svetrij-ske Jugoslovane. Znamenje, da je bil sato, da ee jl» pooemči, pragoma gerraanlzira. Nemški socialisti so le od nekdaj delovali na tem, da se ustvari močna nemške drševa. Citira nedelje Marta Betoelna In drage vodilne nemške soeieltote, ln ves njihovo delova* nje kaše, pravi Leonttt, aa utrje-nje močne nemške države Msrks Je bil sa vojae z Dansko, 'Nizozem- ci mmmmm sko, za revolucijo v Prejetji in Rusiji in potem za vojno Nemčije em svetem. Čemu ne sa revo ludjo v Nemčiji. Rezven Llčb -kneehta ao vsi nemški auialisti delovali sporedno e kajaerjem v ti vojni. Socialisti v savsanUkih državah, ki eo proti vojni in delujejo za mir, s tem namenoma sli nsnamenome, vede ali nevede, po-magajo Nemčiji in njmi avtokra ciji. ta mlado socialno revolucijo smo tudi mi, a tis aa kohenaoi-lernsko revolucijo. Če bi bili v službi kapitalizma, ket ae nam o-čita, bi nae nemški najboljše pla-čel. Tudi%tao za svetovao republiko, a zs to Je treba ustvariti podlago. Fantaziranje e trasami ne pomaga nič. Vojna je setUj tu. Nemiki socialisti j6 flieo priredili in nočejo po<|vseti revolucije niti sedaj, ko imajo y rokah orožje. Kako Jo bodo začel! pozfleje bres orožja t Ali naj potem čakamo na preobrat drušbe potom socializma f Socializem Je danes sa nedo-taknjenost (Nemčije in Avstrije. Ne vee, nego le "StodkhtfltBaki socializem". s kako lahkoto je dala Avstrija in Nemčija pot m tiste delegatom na StoeKholmeko konferenco. Zastopniki Čefcko sodsl-ne demokracije, kl so za neodvisnost Češke, niso dofolll potnih li stov od avstrijske vlade. Ali ni to sumljivo f Ali naj držimo roke križem ln čakamo f Hi smo z zavezniki, ksr irpamo na njih zmago in ker od njih upamo, da nato pomorejo do združenja. (Nsj šc omenim glede Bolgarov. Cvetkov vpraša, čemu od te združitve izključujemo Bolgare, kljti tudi oni so Jugoslovani in kot taki en narod z ostalimi Jugoslovani. Bolgari so, da me pravilno razumete, juftai Slovani, medtem ko so Hrvatje, Srbi in Slovenci Jagoelovani. Zadnje tri narodnosti si šele združenje, medtem ko eo Bolgeri proti. Kar se tiče»ene-ga naroda, moram omeniti, da so Bolgari mešanica tatarskega plemena. Kaj ne, gospod Cvetkov 1 y splošnem ee Je dr. Leontič pe-čaA s citati raznih socialistov, v prvi vrsti nemfcih, In imel namen z njimi dekezati zgrešeno taktiko oficijalne socialne detnokrecije v sedanji Vojni in delovanje nem -ftkega socializma v prošlosti in se-danjOsti aa tgOepodSTSko Ifc politično okrepitev nemške, države Alko zmaga Nemčija s svojimi veznicami, v "kar pa on dvond^^ffS tem je zapečatena ploda Jugoslovanov." Že iz prej omenjeiifcgs vzroke « je nemogoče podetl govore bolj podrobno. (V drugem nastopa je Cvetkov vzel za predmet "šelodee". Na Leontičevo očitanje, da smo pre • več materialistični, bi ee dalo od-pomoči, kakof Ce bi bil Jes Bog, bi ustvaril človeka brez želodca, pa bi ee spravilo šdodčno vprašanje s eveta. tfokler pa ims čloVek želodec, je ta, njegovo prvo vprašanje. Če se ne sedoeti njegovim potrebam, je človek nesposoben ss učenje, sa delo, ss m. La-kots je povzročala revolucije, ubijala narode ln uničevala individu je. BoeiaHzem hoče zadostiti potrebam "želodca", kajti ljudje se potoni ložje uče in ee pristopnejši kulturi. Sedaj Jim borba ss mste-rijalfta sredstva vzame skoro vao življensko energije. Leontič Je pobijrf Marksa, ne mene. Ako Je Marks leta 1847 bH sa vojno se je tudi on, kot vse druge stvori na svetu spremi-njel. Ako Je Wl takrat na takemu potu, Je bil posneje drugačen. Ko bf danes U živel, bi obsodil in dekrvsl proti vojni. Marks Js Cvaritel nej večje svetovne ideje. oda četudi Je Ml Marke ea volno, Je to njegove stspr. Toda Jas ostanem za mir ln bom detevsl In |via pr* medsocialUti UebW.^fc sU drugih vplirJr^1* K ki so it^ZS+m Je imel dov5j m. Ml ne vame, hs^J pololenje med pfolct1Ptki/® vidimo, da delajo 2^rti. Tudi v _ tSl ^^ 4iri ^Porni de je bila v^ev in jas sem proti ten* njih taktko dovolj ob Akojrfe ta demokratični, » v pogledu združenja JuJ v*uov *emu potem ne deluieti republiko. Meni se zdi,fc* cija gre sa tem, ds se "džab" enemu kralju, med občinstvom.) Dokazov eo savezniki zs združenje j elovsnov ni, ker niso dali Uu dsnes še nlkakih garaaeij. Od spodsrjev dsasšnjega siatem pričakovati svobode, tudi i Jugoslovane. * lUrinjevanje skoro dva stare monarhistične form« mu narodu, in se potem od« s plaščem demokrstizma, je v nsftnjih Časih največja absurl Mejtem, ko se drugi narodi o ssjo te forme, se jo nam pra je. Cvetkov prizna, da m ; uspeh revolucije v Rusiji zah ti v prvi vrsti eocijalistom. 8o llzem je edina popolna reikev zahtevamo, da živite, ne je rate za socijslisem. V to de potrebno, ds pridete tudi vi, spod Leontič." Izvaja nadalje, ds je za sv< no republiko brez pušk, kaao in militarizme, kjer ie bo stvo lahko nazivslo svobodne žavljane sveta. Z a njim nsstopi zopet Lee ki pravi, ds se vss debata Cvetkove strani vodi na kot da sem tu zato, da pob( sOcijalizem. Vse, ksr je go Cvetkov v drugem nastopi meni simpatično. Jaz ne napa socijslizma. O njem sem go« le, da sem dokszal, da se ga nemške strani izrablja v nemškega orožje. .Toda tems dsnašnje debat morala biti, da li je socijali edini način, po ksterem bo, še združiti JuRoslovsne. Spod Cvetkov bi moral to zevati, ne jaz. Vako smo w dogovorili Cv^kov je vu govor zaniksl v nsvsden agitl riČen govor zs pridobivanje stva za socijrikrtične stranko, zume se, da je tudi nem želo< uprašanje rsvao tsko tek kot vvetkovu. Tudi mi smo zs mir m del mo zanj, tods ne ns nalin, Ml všeč ksjserjo. Vojns je ti ta nam je Wis usiljena. Mi s zavezniki nsrsvno uto, ker proti Avetriji in Nemčiji. Tri možnosti so, po kate lahko končs U vojns. Im* voznikov, smsgs 'Nemčije in nih zavetnic, elips dsoitiM Uko kot je bilo pred vojno. • Ml trdno upsnio v rmsgo t* nikov, ln v tem sločsj« bodo Ui Jugoslovani do združitve močjo zaveznikov ia oe demOkrscije. Gospod OeUor ime ie dovolj čess, ds dokzie I®« "Rado protno.Vnajnemd^vorutt bato avs se v pogleda zjedinils, ker jes nis»sm P«* cijalizmu kot Ukeom ntfear, Leontič tudi povdsrj., Cvetkov sedaj dWgeto kot pe včsrfh P»e * Stre«." CHirs neki O^l nekU Straže, kjer lucijo imenuje le nekaki« IČanski preohrst. DsajM menja vedni Cvetke*^ stodržei." W j« pisal, kot do doeldej, tudi v bo- M on tudi ^d doče vtem smisla, lil ee ne opl- kljab tema ^^ ^ rem na zmago ndlHfne df«*rl. Vorbt drfsjo Urti nstoj^ Svoboda narodov serfsds takrat, •' —n kadsr ss bode oprtjafl Marksove-va načela "prelsUfei vseh deW, združite set" (Leontič cltlrs Msrksa, ko Js ns-padal Jugoslovane, oziroma Hr vete. Pozabil pa Je po vedet i, ksj je delo Markets povod, ds Je Imenoval Jugoslovane sovražnike «4-vol uc Ije. Hrvatje ea pod banom JelaČUem pomaga« Avstriji vdu-llti revolucijo leti iMt Ravno ta varok Je bS pr«i Rusma. tas svet Je videl v iasljt nejvečjegs neprijalelja demokrSeiJe. Ak» ki Marks dsn^Rfrt, sem prepričan, da bi pozdrevfl mtldo MJo ia njeno revoludfi . ? „ Tudi ni res. ds Js r NUattjl ki saktevsjo silr hi / ti sedanji r^^JZu Tudi je 5 ZSr pravi, ds Je as ko dober kot pf^f A***"*'9! k Sa le Mtfk"' prilog r** Nemci (Umekrstislm^^^a iHM Rimi, Iti - mu Avs* New Dalatt, 1 J4» Bašliak. Ui 411, Baalthtoa, H. PUUrfek, a« box, BrMgevlUa, »k Jakob MlklavtLJ, L. Boa I, WUIaak, Pa. M. Fattavtak, 14111 Bala Av*, 0aWawas4, a Ako m vam pokvari kara, oil «e mala konj« sa podkovani«, fbr-nI U h do aas. Ml popravimo tm v najboljšo isdovoljnost, A, "Proovots ' pileia blafooUnjo ljudstva. Ako aa strinja • njeni-ml Idejanli podpiraj trgovce, kl eglalaje ? Proavoti. V zalogi ima« m vsakdanjo potrebMl- M Bo smsrnl ceni. Jr m mwmmmw wmm wwww* AURORA, MINN, mc oemmv nuna Oliftoa, Arli. - Delav.kl tajnik William B. Wlfcon, predsednik in-dustrijalne komisije sa delavako! reamers, naananja, da Jo spor v bakren** okrešju Clifton—Mo. rend ^Motrslf irraman. «Uvka ja priŠeU OM* prizadetih j« bilo 1JW0 rudarjev. Preiskovalne komisija oo Jo od-peljala v Bbbee. Tag* »lk*a m va, ali llaala la liM«« o»4ravt)»aiti Matkav vo, ia «a alat* Uvm, tagaliljaeesasl, thrabsoat la aaarglja, balartaa v Mo«, aa#aa pataaja, aa pMledtoa jrava* aa* HHIh alksfcalaifc pljs«, ia ss p^vM ssvMt« hrssa si brfj laga adrsvfls as avota, kot aa /UVITO ntBLrr«. Ba aavai Uu ItsU prlrašaega gflrartla aa t dolar, Mol aav.>" pa as f 4slsrj.v - ake |»|H* aa varava« I paillJsSav, val. Psiljwas as vsa bmjs. Mo da Janeiro, nov. — Bta-ailaki kongres Je sprejel sekon, ki jemlje Nemcem V Braziliji novo semljilke koncesije in vlada ima pravico vsoti nemške benks pod svejo kontrolo. Vos pogodbe sa Javna dela t nemškimi peijeteiki ao preklicane Juvito Laboratory lad. - Vos Indiana-Terrs Hants in fceeiern e-5Jj® M*M Je ndarll v av-^ ^ Ra rasbtl t lose. Posle- »trnka je pet mrtvih la trije Jssi •>: 3Metnl Hugh flNIa, pn Una, mat! in 4ve Meri, rtllalli. «o Merr, Ruth in Ire- Rmit einde odgovoril. ♦....................... TRIJE RODOVI. IbMUHjftM-M ^♦♦moo>OtMMHIMIMIHIHm>Ml » 'Tudi o tem sem ie premišljal. Dobre glave je Jože k. Star je tudi že blizu štirinajst let, plavati, čitati in računati zna tudi že, in vidi ee mi, da mu je doeti šolanja. To je drago, a doma ga rabiva, da nama ne uidejo voa jabolka v ceetni jarek." "Da nama ne uidejo vaa jabolka v ceetni jarek,'" ponovi žena in čaka, je-ll ji pove mož to, kar bi najrajŠa čula. "Zato pa mislim," reče Zavinščak, "da naj pride Jožek, ko konča žolo, domov, da ga napravim za kmeta in gospodorjo!" "Mam Bog ti je dal to misel, stari 1" "Same bukve ga ne bodo redile. Zemljo ga bo redila, če jo bo tnal obdelovati, in žival mu bo množila imetek, če jo bo znal ravnati. Bukve ao *a gosposke ljudi, za kmeta je kmetija. Zato pa naj pride Jožek domov. Naučil se je dovolj, in vse to mu bo hodilo prav. Ce bi še dlje čaao brskal po bukvah, bi mu zmešalo glavo, da bl zabil na dom ln silil še kam v latinske šole. Joz po plo-čuj in plsčuj in rszmetij, da mi končno ne ostane še toliko, kamor bi položil sivo svojo glavo l" "Joj, danes pa govoriš, kakor bi govorilo jaz sama I" "Tisti v Metliki je ie silil vame, naj ne jemljem sina domov. Da ni zo gnoj ln motlko, pravi, nego da je za kaj višjego in večjega! Jot po sem mu dejal, do me noj to višje in večje piše v uho, a moj Jožek naj pride dbmov, do bo to, kor mu je oče kar mu je bil ded4n dedov ded in vsi, ki so domovali v tej-le hiži! Tako sem mu dejal, in tako tudi bol" • "Glej, aaj sem vedno pravila, da ai pameten !" "Seveda, kako pa naj tudi drugače ukrenem! Za vrabce in podgane nisem znašal na kup. Nisem zavoljo nikogar prodajal ln tržil po Hrvaškem in Štajerskem ter dihal po prašnih cestah prahu vaae, da sem vsaj nekoliko srebra primaknil k arebru. Ko le ni bilo Jožko, sem prosil Bogo, naj mi ga da» da bo vae njegovo, kar je Zavinščakovega, in do bom vedel, čemu in zakaj aem. No njivah lu v loži in med kridem meše-tarjev po sejmiščih sem molil Boga, naj mi da sina. In potem, ko mi go je dal, in ko sem vedel in vem, sokaj se mi delajo žulji na dlani in ka-koj mi sive lasje na stari glavi, sem si zmeraj želel, da bi kdaj videl sina gospodariti na svojem domu. In sdaj je čas, da ga naučim obrezovati trtje in plužiti in braniti in rediti svinje in ba-rant atl in druge take reči. Saj vel, da jih je mnogo I Zato pa naj pride Jožek domovi Svojemu si-nu aem aamo jaz oče!" Moža je bit nekoliko razgrel ta govor. Vstal je in si potegnil z 41anjo po čelu. Obrnivši se k ženi, je ponovil ie enkrat s "D|, samo jaz sem oče svojemu sinu!" Pogledi so ae mu obrnili v hlev. Vrata ao bila odprta na atežaj, zakaj hlapee le ni prignal živine s pale. "Glej, Uko je, če ravnajo tuji ljudje s tvojim blagom," se je raztogotil Zavtničak. "Precej po večernicah je odgnal hlapec živino na grivo, a le sedaj ga nI, da bi gnal žejno žival no vodo. Nemara spi kje pod grmom kot klada, a živina mi lahko uide v deteljo, pa sc ml le naposled napihne in pogine! Da bi te vrag!" Htari odide izpred hiie, zavije ao voglom ln stopa dalje po stesl. Iz dalje začuje mukanje svojih krav ln telet, kl so mulile travo na painiku ali pa zevalo a širokimi gobci. "HaJ aem vedel, da je žejna uboga žival," govori gospodar sam zase ln pospeli korake. V mislih se mu snuje vsa dolga vrsta nadavkov, kl bo z njimi obsipal lenega hlapca, spečega za mejo. Ko je odiel Zavinščak, je ženo še nekaj ča-na posedela na (ragu in natlhem hvalila Boga, ker je vdahnil njenemu možu teko srečno misel. Naj-rajža bi aa od veseljo jokala, saj bo imela odalej svojega JoŠka vedno pred očmi. Pred njimi bo rastri v mola, pred njimi bo zagospodaril na svojem domu. In morda učaka še najlepšo dobo, da bo pestovsla vnuka. Boljinbolj se je jelo mračiti Možje ao ae začeli zbirati pred oerkvijo, da pritekajo med pogovorom ure, ko zapoje zvon Zdravo Marijo, zna-noč jim, da je prišel čaa večerje. Zavinščak je nagnal hlapca domov, da napoji živino, ln ji na-atelje v hlevu, potem pa ae je tudi sam pridružil vaškim možakom. Vzlic jezi, ki jo je provzročll hlspec, je bil dsnes dobre volje. in. * Bilo je vse boTj Mvshno tis Zavlnžčakovem domu, ko je tamkaj Uvela in goopodarila trojica: oče, mati ln aln. Iz počet ka ae js sieer sin upiral očetovi volji, toda he glaano, da bl mogel kdo reči: "Glej Joška! Uporno glavo ime!" Samo natlhem go je bolelo, da mora oatsti od-si s j vedno na kmetih In pustiti družbo metliške gosponke deee. Nekoč se je tudi materi potožil, . češ, doma vse pozabim, kar nem ne naučil. A mati mu je rekla, da jI je bilo v teh letih, odkar je bil z doma — deal ga je videla akoro vaak teden, boflisi da je priila ono v Metlike ali Joško domov — silno dolgfes po njem, ds ata ona In oče že stara, In da je treba no domu domačega človeka s čvrstimi močmi, do poprime ks delo In gonpodsr-stvo. Jožko se je kmslu vdsl, In ssvest, ds je domu In storžem potreben, gs je delsla veselega In pononnega. Tako je bilo vse v redu. Oče Zavinščak se je bil ob alnu pomladil in okrepil. Bil je previden mož, nato ea je uvajal le polagoma v kmetovanje Tudi žrebetom, je menil, ne gre, do M ae kar hipoma vpregla pred težak vos. "Dobro bi bilo, do vstenoš," ga je nagovar- jal ob jutrih izlepe. In to je več izdalo, nego do bi ga bil podil iz postelje: "Alo, lenobo, na noge!" Vedel je, da je treba mladim kostem nekaj več počitka, da se učvrstijo. Kadar pride prava doba, bo že znal Jožek, kako mn je ravnati. In oče ao ni motil. Jožek je bil čimdalje zgodnejši v vstajanju in kotlino je preakočil očeta ig mater. Začelo se je med njimi Uko kosanje. Vsak je hotel biti prvi pri delu in zadnji pri počitku. Sin je dejal časih očetu: "Zakaj vstajate Uko zgodaj T" "Ker moram," mu je odgovoril oče, "če go-apodar lenuhari na poeUlji, ee mu seseda hiia na kup!" ' J„ In Joško je uvidel, da so očetove beeede resnične. Vendar je rekel": "Saj sem zdaj jaz doma, in vi ai le amete privoščiti marveč počitka." "Doma ai, to je res," je odvrnil oče, "ali zdi se mi, da je bolje, ako sem zdaj še jaz pdvsod, koder trebo poprijeti zo delo. Nevešč si še in lahko bi cepil jabolko na hruško in zdeval krmo v klet, če ti vaega ne pokažem. Po knjigah si se naučil iztikati, o ne po hlevu. Ne veš le, kako je treba ravnati z gnojem. Gnoj je denar, zato bodi previden z njim! Dokler bom mogel, bom delal. Imel ai učitelja doelej, ki ti je z beeedo utepal učenost v glavo. Odslej ti bodi učitelj moje delo; tako se bol na živem priučil ceniti delo rok in umnosti Ur previdnosti v gospodarstvu. Jaz ne bom več dolgo tlačil trave — leU prihajajo in klepljejo koso. Potlej pa stopil ti na moje mesto. Morda tudi le prej — kakor že bpš usposobljen; Kadar ti bo oče počival, takrat znoj, do si po njegovih mislih zrel za gospodarja!" Jožek je odprl usta in zvesto poslušal oče-U tmoder se mu je zdel njegov govor. Ničesar ni znal odgovoriti na njegove besede. Poizkusil je tudi pri maUri, da bi se vsaj ona ne pehala tako brez odmori. "Pa bl vaaj vi nekoliko odnehali, ker nočejo oče!" "Oh, za Bogat Saj niti ne morem, ko bi tudi hotela! Če vidim vaju, kako ata vedno pri dolu, pa me kar nekaj vzdigne in mi reče: Hej, stara, pojdi, vstani! — Glej, ne morem počivati. Vsi skupkj lahko storimo več, nego bl mogel en sam. Kadar bol sam, bol že videl, kako ti bo Už-ko!" In tako ao delali val trije. * i . Delo je Joika krepilo, mu dajalo dobro voljo, čvrato moč in zdravo Hce. Stara sU bila ponosna nani. OčeU je veselilo, kar jo bil sin odvzeten zo njegove opomine in nauke. Oe ata delala na polju skupaj/je očetu mnogokrat zastalo oko na sinu, ki je čvrst in mlad stopal po mastni zemlji; da so se prijemale podkovanih Ikorenj debele kepe. In očetu je bilo neskončno dobro, da je nehote poeUl, uprl roke v bok in zadovoljno kimal z glavo. Tulntam mu je zaklical sosed izza meje: "B, lahko Ubi, Zavinščak, ki Ima! takega eina!" In Zsviničaku je bilo, kakor da gfc gladi mehka ročica po nagubanem čelu. Pa kako je bilo lepo gledati Joška, ko je vihtel koao, da ji krožila pred njim kot svetla sablja! Razkoračeno se je pomikal z njo tja po travniku, v širokem klobuku, v platneni srajci, razpeti na krepkih prsih in zavihani do komolcev. A pod ostro koso je padala trava v zaokroženem redu, in poljski cvetovi so ae sklanjali naglo k tlom, kakr bi jim bilo aladko umirati pod Jolkovo koao. Samo včaaih je poatal Jožek, da si je otrl pot s čela, da je potegnil s brusom, ki se je močil v torilcu, visečem ob paau, ob izkrha-nem rezilu ali pa da ae je napil vode iz barilca, ki še je akrival pred solncem pod gostim grmom v meji. Hlapec, kl je koeil z domačim sinom, je vodno zaatajal za njim. Najsi ae je še toliko trudil, Jožek je bil kljub temu urnejiL Zaviničakovi travniki ao zeleneli tik za njegovo hiio. Zato je bilo hiini materi lahko mogoče, da je adajpazdaj pogledala tja po zeleni ravnici, to pa tem lažje, ker je bilo kuhinjako okno obrnjeno proti travniku. In kolikokrat je mati alonela ob oknu in gledala Jožka! Samo ko jo kaj zacrvčalo na ognjiiču, se je zdramila in priatopiln k loncem ter kipečo vsebino potolažila a tem, da je privzdigniU a posode pokrivalo. Jožek se ni plalil nobenega dela. V goro je hodil a hlapcem po lea in ga cepil doma na dvo-rtiču, da eo kalanice odleUvale daleč v stran, kakor da se same odmikajo njegovim'Čilim udarcem. Hodil je po naatlljo v reber, koder so se belile brese s visečimi vejami, da aoOrfle videti enake goadnim vilam s valovitimi, razčeeanimi lasmi. Najbolj pa ga je veselilo delo v trtju. S kako radostjo je okopaval in priresaval trte, jih vezal h kolom, da so se lepo dvigol/k božjemu soln-cu, cveUla in dajale sladko groodjel Tiste, kl so se le Isčrpale in sulile, je nadomslčal a drugimi plemeniujilmi da je bilo očetovo trtje lamed najlepših no Veselici. Ko je priisl čas trgatve, je Jo-žek oeUvil domačo hilo in aa preselil sa vao dobo v zidsnico, kjer ss je vršilo vae delo pod nje-go vim nadzorstvom in kjer jo prebil toliko lepih .dni med veselimi trgali, ob solsočih se stiskalni-ceh, ob aladkem, d Hočem moštu. Prihajali ao vosnftkl ln vlnaki prekupci, pol-ni I i sode a Zavinščakovim moštom, aopet odhajali izpred njegove kleti ter Uko raansAsli slsvo nje-govega izbo me go pridelka daleč po slovenskem svetu. Zsviničaku je rastel kup denarja, Jošku ps se je vedno boljinbolj velelo veaelje do kmetovanja, ln kar nikdar več ae nI pokesal, da js mo-rsl zamenjati knjige a plugom, pero z rovnleo. Pod jasnim nebom v domači vasi aa je čutil tako svobodnega in veselega, teko krepkega in sreč-nega, ds bi zdsj psč ne menjal a nikomur. Ksdsr je stat kraj njive, kjer ae tskofovall krompir in ga nakladali na voa, je rasMril roke in prsi. In lies se mu je smejalo od zdravja ln sadovotjstvs. Vola, vp reže na pred vosom, sta etlUo s širokima glava-ma tja proti mlademu gospodarju, kl jo odganjal od njiju s košato vejo rojs nadležnih muh ln obadov. (Dalje do*). ,, S . , • - "'"p] r^^nHVHHHHHfB wammmmm mm Krvna rave ta. Prosto predelal Fr. (btMl g "Brzo nazaj, ako vama je drago življenje I" sikne med zobmi essul, "prodno naltcjem šestdeset, vzleti vse kvišku." Rekli se odmakne z neznanskimi skoki; mi dvo pa za njim. Kmalu smo bili za skalnato razpokHno: pred njo je ležal naraven, nizek rov, ki nam je bil v zasloni bo dovolj, da nas ne bi zadevale krog leteče tvarine. Strahovito mi je vtripalo srce; razburjen sem bil, da ne preje, ne alej Uko. Videl sem skozi špranje in razpoke ograjine, kako se je premikal rudečkasti plamen v t mini, Ur približeval se a rabam, naloženim s strelivnimi zaboji Že je nad polovico lonice stalo v plamenu; divje so ritoli in hropeli konji, o vedno so ie ležali Gorci v smrti sličnem spanju. — Zdaj so morali zapaziti ogenj, kajti divji krik ml je udaril na uiesi, šel mi je po kosteh. Bil je glasneji od burje, ki se je v novo razhudUa, Ur žareče senčne škupnike nosila po ozračju. — Vpitje, hrup, zmešnjava, — tropa črnih/ divjih prikazni z vihraj očimi burkami plane proti ognju, — zdaj se zabliska pod arabo, •— začuje ae pok, kot bi se izproiil samokres, — žarno-mdeč pUmenast steber, — drugi, — tretji, — četrti, — celo ognjeno morje bruhne proti črnemu nočnemu obnebju, Ur trga in s seboj zanaša strope koč, — Črne, neznanske grude lote vse križem po pe> klenskem plamenu, — a na to zagrmi in se potrese, da se zemlja zmaje v svojih Učajih, ter zrak zaziblje nod nami, pomeče naa vse, drugega preko drugega v globel, kot male fanUline, — Zmešnjava, krik in vik, peklensko U predstava, ki se je vršila po eksploziji, — to se ne da popisati. Na dvoru, ki je bil ves v plamenu, begalo je sem, ter tja vae, kar si je bilo otelo življenje, besno, blazno, sku šalo rešiti se, ter bežalo proti gozdu; "Allah! Allah!" vikalo je vsestransko, obupno in turobno. Splašena, osmojena ali goreča žival, drvila je krog, podirala zmešano Gorce vznak na tla, Ur sku-Sala preskočiti ograjo, — hojdi doli so bili koiyi proti varnemu $ozdu. — Že smo is nasprotne strani čuli streljanje in krik na-padajočih naših tovarišev. Ogront-na večina Črčencev pobere jo v paničnem strahu proti lesu, neredno kakor ovce, niti ozrivii se na saj. Ta mah pa ae tudi nai esaul vzkoleba kvilku; s strahovito divjim krikom, ki je odmeval dale«, preskoči ograjo,, ter vdori proti kraju, kjer se je srčnih Gorcev tropica po robu pdktavilo napada-jočim našincem, — midva za njim. Se zdaj je vraga broj vsaj za de-seUro presegal naa. Vae tri koče gorele so plamenoma, pri njega svitu pričel se je obupen boj med podrtlnami, ubitimi konji in .mrtveci. Mol je sUl proti možu, prsi proti prsim. V dolgem svojem ko-zaikem življenju izkusil sem ne-kater boj; bolj divjega pa, beane-ga in bolj krvavega nisem ga bil videl plaatun. Ker je na vsakega našega vrljaka prišlo po deset Gorcev, stvarilo se je na ogromnem dvoru vsaj deset bojujočih oe gruč. Tu se nt nič bojevalo, ne go kUlo. Od vraga obdani, kot mrjaaec od peov, zagrizli so se bili hrabri naši kozaki v pravem pomenu beeede v protivnike, ter besneli s žažkami, kindžali, samokresi in vintovkomi; tu je omogal e den, Um padel drugI, Ur izdihnil no truplih poklanih sovražnikov. — Kot pes volkodav vrgel se je bil Bej na tropo, ki je sredi dvo ra sUvila se nom po robu. Visok možak v sijajnei črkeekej opravi, v belem balllku je Um navduše vol avoje, Ur očividno vodil boj; tu po tom posvetilo ae mu je dol ga, arebro-kovano laka v ognje nem odsevu, kadar je zamahnil 7. njo; divji obraz, kaUri mu je ok virala črna brada, mu je žarko raasvitljeval plamen. Vzpoznal nem v njem jesdeco, katerega sem bil eekdoj prograjal bil tako tr dorvatno. "Ho, Aboa-Kan! Ti kukavni lu pelnikt Ženaki morilec!" sotulil je Boj s atralnim glssom, da je daleč sa raaiegal se, s s iaško in kindlalom skuiel narediti si pot do njega. "Sem. pasji aln, ti odpadli gjaurl" vikuil jo v odgovor Čr-■visoko dvignil krvavi svoj I kindial, Ur enoulu skočil nos] ti. V desnici drieč kindžol, v levici nabit samokres, drl sem za eeau lom. Nik, že na več krajih ranjen, branil nama je hrbet, Ur sUvil se osmim ali desetim Goreem po robu. — Pes Črčenec vrine se med esaul* in mene, — strel iz mojegs samokresa razkrije mu goloobri-to bulo, — kri, loaje in možgani prilete mi nazaj v obraz. — Že sem menil, do mi je svoboden pot, o zopet se pridrenja kopa gav-ranov, — živ zid me zopet loči od Beja. — Kot besen sem mahal in bodel s kindlalom krog sebe, burko pok odbijsl udarce, ki se kot točo padali name. Z nova sem hotel prodreti do esaula, Ur pomoči mrf. — Skozi šaške, ki so križale in svetile se krog mene, Ur padale name, vidim, kako enako hrabra, smrtna si sovražnika udarita kakor dve zveri, drug no dru gega, kako Bej strahovit zamah-ljaj Kanov vjame z burko, kako se potem z obema rokama oklene vitke, visoke posUve abreškega vodje, ga kot otroka dvigne kvilku, — zdaj le, s starimi svojimi očmi vidim ie, kako se s tovorom svojim vred zvrne mladi junak na tla, — kako se mu deset kindža lov sovražnih na mah sabode v hr bet! — Kričeča jata je obdajala me, aviuli so se mf kindžali pred očmi, zvenele šaške preko glave, žvižgale kroglje mimo ušes, — čutil sem, da mi je gorka krvavica v sragah tekU po lici. Obrnil sem puško, popadel jo sa cev, Ur vdri hal z njo po proklgtih poganih, ki ao tutyli krog mene. HoUl sem prodreti do Nika, ki je ležal pod kopico Gorcev, kot kača vil se pod njimi, a bedel jih ih grizel, kakor poginjajoč tiger. — Že sem bil blizu njega; kopito moje pužke, ki jim je brenčalo po glavah, umikali so se vražji lopovi, — o odleti mi bat, — pea Črčenec napade me po mačje, od spodaj, — železnina moje dvocevke prileti mu preko o-strižinene banditske buče', da sc mu razčesne, kakor gnila hrulka, — a ob enem začutim., kot bi žareče železo kdo porinil mi od oaa-daj pod rebra; hočem se zabrni-ti, a mahom dobim udarec po til-nikn, — zvrnil sem so na tla Ur obležal v nezavesti. — Ko sem ae zavedal zopet, ležal sem no aenenem ležišču, >pokritenš z ovčjimi kožami Bil aem v koči vrlega AU-Bpja. Z ma^o u faiie, katero znajo napravi jati Je Gor ci Kami, in kaUri lo oni fnqjo fte-lišča, namazal in obvezal mi. je Ali-Bej razsekani in razetreljeni život. Pijača njegova iz zeljižč 0-zdravila mi je preje mrzlico sa ra-nami, nago vse mikature in učena prismodarija patentovonih vaših mazačev in lečuikov. — Ko sem bil za silo na nogah, pravil mi je Leogijan, da je a ainoma svojima šol za nami, akril ae v razpokli-ne, ter gledal naše nevarno početje ; da so ae Črčenci, ko jim je padel načelnik, brzo odmaknili gore, boječ se, do je, kot navadno za nami večja tropa vojakov, da se je potem po odhodu Gorcev podel na dvorišče. Ur prelskal naa. k "Bej-Mursina, ubogega dečka,' nadaljeval je potom, 'naiel aem no mrtvem Aboau ležečega; bil je ves razsekan in rasmssarjei^ — kuro vo, ničemur podobno gruča. Kot kleiče, držal se je trupU Abaeo-vega; roko mu je krčevito ie dr-žola ročaj dolgega kindlala, kateri j« bil padU protivniku prav do roloja zasadil v hrbet; a zobmi po se je Uko sagrisel bil sovregu v vrat, da sem mu s kindžalom moral raztegniti čeljusti, ko aem ga bremena osvoboditi hotel. — Ne deleč od njega ležal je vrli Nik no kupu razdrapanih črkeskih trupel; bil po je toliko razatreljen in razsekan, da ga nisem spoznati mogel; le po srobrokovanam, slom Ijenem klndžalu, ksterege sem mu bil podaril nekdaj, ko oU mc Bej-Mursonom izsekaU iz zadrego, sodil sem, do mora biti on.-Tri korake od njega naisl sem tebe, dimen, in ker se ml je dosdevolo, da je vzlic razsekane in rasatrelje-ne kože vendor la nekaj fivljenja v ubi; rekel aem svojim mladeničem, da U odneso nn verno. Tudi vrlegs džiglta, zvestega mojega Beja, zogrebH smo tu. Ne eden Črčenec, boga mi, ne bode mu oskrunil gomile, — U ti prisegam. — Valed naročila umrlega poelal sem uknj po oneerečenej *sši nakani go mojih deškov k poveljniku vale vojake, da mn ja javil vse, Ur ovodll mu namere Amin-Ka-a. Poizvedel sem tedaj tudi da sU izmed voa vseh, kl sU sa v Idili ekspedietje, le Ivan in Pe- trov. »» kUtil« bu .1 10 "»• ? Oni SSwftla* fMh. begela pred Gorei ki I Kareči ^ - * * kozažko sotnijo, ki i. il J Mrsžo. Izstradana f„ ^ privedli so ju v boln ' ' jadi." VaAe Tri tedne ležal ^ Jfl Le^jann, da sem zbiraj 0°rce srečno spravil do trovegs. Zdrava sta bil* M,,ri atrahovito postaran.; kazali obrunki ran i ^ joči Otrjadnik nas je radi d Usti naše kaj gorko oštel, . nem nadaril vsakega nas K t ff. črnimi niblji, ter m lil nam dopust, da okrevamo cela. Z veseljem darovali som v po pet rubljev na panihide ( zadušnice.)«ki so se služile 1 čni blagor vrlemu enaulu iu lim tovarišem našim. - ♦ "»naii« Kapitalistično sive v Argenlloljl podkuj Pod tem naslovom je Km F. Dredenov napisal "International Socialist Revi« ki je zelo podučljiv u vsake] ki se hoče naseliti v Argeetin zaeno pa odkriva kako kapit zem osvojuje poljedelstvo. 'Naseljevanje v Argentiniji | vrši povsem drugače kakor v verni Ameriki. Tukaj so w I ljevsli ljudje, ko ie bil kap zem še v povojih Kd.or jt mnogimi leti prišel v deželo imel dvoje zdravih rok, je proti zajmdu, kjer je dobil ljišče zastonj, na katerem postavil ovoj dom. V Argenti še danea nista dve tretjini o deni. Vzlic temu pa vsakdo r» ne siromašen delavec ako tud seboj prinese dvoje pridnih i močnih rok. Danes pošiljajo v » dl nsjsmniki. kstenh poH'-J popolnejše h, J ksplUlhrtičnr oderuh^ J velike *m<« i^rU novljene pred kraik^^ „ miljooov akrov svsta.^ tifundljsh ^ f - »Tj ^ mt je anošsls vreda*t nih poljskih jo šest mBjonovdnlsrjev Mama ** ui kruli v trebeh«' ' Mati: "žeto ne do no boš s Usa ■in!" zlkO ni„til ir«9***