razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 sčno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Oglase sprejema tudi Pritisk Velja mesečno. 13 Oglasi po tarifu oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulicatit?4 /por v vladni koaliciji NEPOPUSTLJIVI VUKICEVIČ. - DAV VIDOVIČ NENADOMA ODPOTOVAL V MACEDONIJO, BEOGRAD, 23. maja. Predsednik demokratske stranke, Ljuba Davidovič, je sinoči nenadoma odpotoval v Južno Srbijo, kar je izzvalo v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Neposredno nato so se razširile vesti, da je prišlo med njim in ministrskim predsednikom Vukičevi-čem do ostrega konflikta, kar ne bo ostalo brez posledic za položaj sedanjega režima- Za včeraj popoldne je bil napovedan sestanek obeh voditeljev vladne koalicije, na katerem bi se imelo razpravljati o zahtevah demokratske stranke glede izpremembe režima v Macedoniji. .Vukičevič pa je odpovedal sestanek s Pripombo, da ne more ugoditi demokratskim zahtevam, zlasti ne zahtevi po namestitvi novih velikih županov v raznih ♦•blastih v Macedoniji. V političnih kro- gih poudarjajo, da so postale s tem razmere v vladni koaliciji nevzdržne. Radikali zopet lansirajo vesti, da bo njihova zveza z demokrati kmalu razpadla. Zato se skušajo znova približati Kmečko demokratski koaliciji, da jo pridobe za sodelovanje ž njimi, na drugi strani pa govorijo obenem o možnosti naših volitev, čim bo narodna skupščina sprejela zakon o državljanstvu in inozemskem posojilu. Davi se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je prišlo do ostrega konflikta med radikalnimi in demokratskimi ministri, ker je Vukičevič odklonil njihove zahteve po izpremembi režima v Macedoniji. Seja je bila zato predčasno prekinjena. Po katastrofi u Hamburgu HAMBURG, 23. maja. Prebivalci vsled strupenega plina okuženega mestnega dela so se zopet vrnili'v svoja stanovanja. V bolnicah je okoli 230 ljudi, zastrupljenih po fosgenovem plinu. Oblaki plina so se že toliko razpršili, da ne morejo povzročiti več nobene nesreče. Kljub temu se pripravljajo gasilci, da iz previdnosti razkužijo vsa sumljiva stanovanja. Kriminalna policija je uvedla preiskavo, da ugotovi ne samo pravi vzrok katastrofe, temveč tudi dožene, kako je bilo mogoče nakopičiti tako velike množine tako nevarnega plina v gosto naseljenem ozemlju. HAMBURG, 23. maja. Skupina dijakov sc jc včeraj mudila v pristanišču, kjer so eksplodirali sodi s stru-Pčnim fosgenovitrt plinom. Nenadoma .ie več dijakom postalo slabo in so se zgrudili. Šele pozneje je bilo ugotov’ Ijeno. da je v zraku od zadnje eksplozije še mnogo fosgenovega plina. SILEN ORKAN V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NEWYORK, 23. maja. Nad Laredom v državi Tcxas v Zedinjenih državah je divjal strašen orkan, tekom katerega je padala tudi toča. Vihar je napravil v vsej okolici silno opustošenje. Štiri osebe so bile ubite, okpli 50 pa ranjenih, med njimi več težko. OBOROŽENJE AMERIKE NA MORJU. WASHINGTON, 23. maja. Predsednik Zedinjenih držav Coolidge je podpisal zakon, ki dovoljuje 362 milijonov dolarjev za mornarico. ------- Nesrečna železniška vožnja. ^Čeraj je nesrečno kodral kratko vožnjo | vlakom 391etni kmet Jakob Koren iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. V Radiem je hotel izstopiti, ko se vlak še ni stavil. Pri tem je padel tako nesrečno, so mu kolesa odrezala desno nogo. Z tlakom so ponesrečenca odpeljali v Ma-r*bor, kjer ga je na kolodvoru prevzela rešilna postaja in odpeljala v bolnišnico. Požar. V noči s petka na soboto je nenadoma izbruhnil požar v zidanem hlevu župnika v Murski Soboti, ki je popolnoma pogorel. Obstojala je velika nevarnost, da bo ogenj zajel tudi sosednja poslopja, kar so pod vodstvom požrtvovalnih častnikov preprečili s skrajnim naporom vojaki garnizije, ki so bili dvakrat alarmirani-Kako je nastal ogenj, o tem krožijo najrazličnejše govorice, katerih izvor na je po večini iskati v razburjenju prebivalstva, ki si ne more razlagati vrstenja požara z vlomi. — Vlomilska tolpa se je pojavila zadnji čas v Murski Soboti in razburja duhove sicer tako mirnega mesteca. V noči iz sobote na nedeljo so neznani storilci vlomili v kaplanijo in odpeljali kakih 1.000 Din vredno kaplanovo kolo. Naslednjo noč pa so se pojavili pri bivšem odvetniku dr. Olajošu zopet maskirani zlikovci, spravili vse prebivalce s sekirami in noži v smrten strah ter odnesli nekaj malenkosti, ki so jim prišle pod roke in 30 Din gotovine. Mimogrede so popili še vse mleko, katero so našli v kuhinji. Domneva se, da gre v obeh slučajih za domačine, ki dobro poznajo razmere v kraju. V zvezi s tema dvema vlomoma je bil v pondeljek aretiran in predan okr. sodišču v M- Soboti neki nastavlj uiec električne centrale, ki pa vsako udeležbo na gornjih zločinih odločno taji in dokazuje svoj alibi. Če se mu bo ta dokaz posrečil, se bo še videlo. — O vlomu v Poljčanah je policijski uradnik z daktiloskopičnimi pripravami ugotovil v bistvu vse to, kar smo že poročali- Eden od vlomilcev .se je s pomočjo drugih splazil v hišo skozi lino nad vratmi ter drugim odprl vrata in ograjo. Pri železni blagajni so ključavnico z veliko silo naravnost odtrgali. Pri-pravno orodje so deloma poprej pokradli pri kovaču, ki ima syojo delavnico v bii-žini, deloma pa našli v Malitschevi hiši. Posneti se je dalo nekaj odtisov prstov, policijski pes se pa ni mogel izkazati, ker jo od jutra, ko se je ugotovil nočni obisk, preveč ljudi hodilo po torišču zločina. Med vlomilci je moral biti vsaj eden popolnoma znan z razmerami v hiši in v kraju. — vladne reakcije na dri, nameščence v Slovenili K ZADNJIM DOGODKOM V UČITELJSKIH VRSTAH. Slovensko učiteljstvo, združeno v enotni stanovski organizaciji UJU, bojuje že par let oster boj za uveljavljenje čisto strokovnih načel v svoji | stanovski organizaciji. Zadnje čase dela zlasti na to, da bi se pri nastavljanju in premeščanju učiteljstva upoštevali le predpisi zakona, ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Ta svoja načela je vedno povdarjalo tudi v svojem glasilu »Učiteljski tovariš«. Ker pa so se zlasti v zadnjem času dogodila kljub temu nekatera premeščen ja, ki jih nikakor ni mogoče spraviti v sklad s temi načeli, ampak imajo vsaj na zunaj očiten znak političnega ali pa osebnega obiležja, se je organizacija poslužila drugega sredstva. Pričela je v svojem glasilu objavljati v črno obrobljeni rubriki pod naslovom »Kaj se godi« kričeče slučaje s fakti in imeni, kar je imelo zgolj namen, opozoriti javnost, oblast in posameznike, da tako postopanje ni v interesu šole, ne prosvetne upra- j ve, pa tudi ne v interesu političnih: strank in celokupnega učiteljstva. In kaj se je zgodilo? Prosvetna j uprava je napojila proti uredniku Iv. Dimniku in proti poverjeniku Škulju disciplinsko preiskavo in tiskovno tožbo ter se je o tem obvestila slovenska javnost — še predno je bilo prizadetima kaj sporočeno — v političnem časopisu. Torej oblast kliče oba na odgovornost kot podrejena drž. uradnika za pregrešek, ki ga naj bi bila zagrešila le kot društvena, oziroma organizacijska funkcijonarjalTo pomeni eklakantno kršenje po ustavi in zakonih zajamčene društvene avtonomije stanovskih In strokovnih orgaa nizacij drž. nameščencev. — Pa to je zadeva pravnikov, katera ne zanima širše javnosti. Mi bi se tudi s to zadevo načeloma sploh ne pečali, ker stojimo na stališču, da se v javnosti takih stvari ne razpravlja dokler teče bodisi disciplinska, ali pa sodnijska preiskava. To naj bi opravili prizadeti sami in pa uradniške strokovne organizacije. A ker se je najprej izneslo vse to v glasilu vladajoče stranke, zato naj se tudi od naše strani informira javnost. Je pa še drugi tehtni vzrok, da ne smemo preiti te zadeve molče. Prosvetna uprava ljubljanskega velikega župana je namreč poslala »Učit. Tovarišu« uraden popravek, k! zadeva samo dogodke in stvari izvršene v področju mariborskega velikega župana in katere so v naši javnosti splošno znane in so v istini dokaj drugačne. kakor jih pa slika popravek. Tako n. pr. dokazuje uradni popravek z ime ni in številkami nove učne moči C. K. »na eni izmed najtežavnejših obmejnih in predmestnih šol« v Lajtcršber-gu — Krčevini. V resnici pa te potrebe ni bilo in je celo krajevni šolski odbor protestiral proti »nepotrebni in ljudstvo ter učiteljstvo dcmoralizujo-či« namestitvi nove učne osebe. Zakaj, vsi razredi so na tej šoli zasedeni ter imajo povprečno 33 učencev. Faktično novodošla moč nima niti svojega razreda,'med tem, ko v prav tako težavnih, »obmejnih in predmestnih šolah« v Pobrežju in Studencih pogre* šajo že več mesecev, učitelja. Kako pa so naše res obmejne šole v Prekmurju in drugod preskrbljene z učiteljstvom, o tem pričajo mnogi prazni razredi in celo zaprte šole. Teh dejstev ne more izpremeniti noben popravek, pa naj pride makari tudi iz Beograda. Približno prav tako je z drugimi tremi zadevami, katere navaja popravek in katerih se še dotaknemo ob priliki. Sobotni »Slovenec«, ki si lahko lasti kot prvi zaslugo, da je postala ta docela interna zadeva med organizacijo učiteljstva in prosvetno upravo — politieum, daje vodstvu UJU lepe nauke in očitno grajo, zakaj ni vprašalo gospode okrog »Slovenca« za svet, kako naj vzame stvar v roko. Da se pri tem obregne ob SDS jn PP režim, je samoobsebi umevno. Članek izzveni z željo po nadzorniških mestih,, katera naj opravljajo tisti »ki pred vsem uživajo zaupanje ljudstvi, ki jih plačuje in državne oblasti, ki jih postavlja«. In menda se ne mptimo, ako iščemo ravno v tem jedro cele te »afere«, katero je bilo kaj lahko začeti, a katere ne bode tako lahko končati. Zakaj danes rti več to samo neznatna zadeva majhne Slovenije, ampak sporna stvar, ki zanima vse urad-ništvo vseh katergorij v celi državi. Danes meni, jutri tebi. — Reakcija je na delu, da vzame uradništvu po ustavi in zakonu zajamčene pravice, namesto, da bi mu dala boljši košček —1< kruha. Ali se gospodje na odgovornih mestih zavedejo popolne dalekosežnostl takega boja v sedanjih razmerah? Dvomimo. Službo dobe 4 lakirniki in 4 livarji, po možnosti ne* oženjeni ter vojaščine prosti pri drž. železniški delavnici v Nišu. Razen tega se iščejo še 3 livarji in 1 plačilni natakar. Obrniti se je za informacije na Borzo dela v Mariboru. — Nesreča pri podiranju drevja. Lepoša Peter, posestnik v Lončarev-cih, se pri podiranju drevesa v lastnem gozdu ni dovolj hitro umaknil padajočemu deblu in to mu je padlo tako nesrečno na levo nogo, da mu jo je zlomilo pod kolenom- Prepeljali so ga v bolnico v Murski Soboti. — Pijani rekruti so včeraj popoldne napadli brez vsakega povoda na Ruški cesti nekega- 181etnega fanta, ki je stal, na cesti pred svojim do-jmom. Fant se je napadalcev otresel ter zbežal v hišo. Rekruti so vdrli za njim, premetavali klopi, stole in posodo tet razbili več Šip. Domačini so nekaj razgrajačev poznali in ovadili policiji. — Švicarske preciziiske ure za birmo obroke brez povišanja cen dobite orfi urarju in juveliriu M* "M3ER-JEVEM SINU MARIBOR. Leto II. (IX.), štev. 1T7 im iin i m iinnim 111 ii«i—hh«ii—imin Maribor, sreda 23. maja 1928 Cena 1 Din »/PIRA« PoŠthtrta plalT^na v goTovInl Z avtom iz Maribora do Osijeka SLOVO OD MARIBORA. — ROGAŠKA SLATINA IN KRAPINSKE TOPLICE. — HRVATSKO ZAGORJE. — ZAGREB Zagreb! Vozimo se po njegovih ulicah in cestah. Vrvenje in ropotanje sem in tje- Tramvaji, automobili, vozovi in pisane množice meščanov in seljakov. Glev damo napise na trgovinah in obrtniških delavnicah: sami Siibersteini, Rosenfeldi, Afterdufti, kakor da se je tu v osrčju hrvaške prestolnice zbral vesoljni Izrael osrednje Evrope. Vmes se ti zableste nasproti znana slovenska imena, kakršnih najdeš povsod po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Koliko tisoč svojih sinov in hčera so dale te dežele hrvaškemu Zagrebu — in jih še dajejo, saj živi trenutno tu več Slovencev kakor v Mariboru. Doslej so bili neorganizirani. sedaj so pa ustanovili svojo organizacijo in prvi nien nastop v javnosti je ravno proslava Zupančičeve 50-letni-ce. — V »Kazališni kavarni« je vse polno gostov. Tam v kotu sedi- znan hrvaški pesnik, poleg njega sreba črno kova beletrist, dalje čita »Večer« glasbenik, zopet dalje pa se pogovarjajo stebri »Narodnega kazališta«. Med" njimi sede naši rojaki, znanci, prijatelji iz Ljubljane in iz Maribora. Prisrčno se pozdravimo, pokramljamo par besed, obudimo spomine na »nekdanje čase« in — hajdi zopet v avto in dalje, dalje. Po vseh ulicah vrvenje, Pulz Zagreba bije naglo, mrzlično. Tekom zadnjih let so nastali celi novi deli mesta- Same velike, reprezentativne palače, na periferiji pa rastejo iz tal stotine prijaznih vil, resničnih vil in ne kočic, kakršne se zidajo pri nas v Mariboru. Kje daleč, daleč je ostal ubogi naš Maribor! V Vlaški ulici, saj jo poznate vsi, ako ne v resnici pa vsaj iz »Kopriv«, gradi zagrebški nadškof ogromno stanovanjsko zgradbo. Obsegala ho do 300 stanovanj in bo baje največja hiša na Balkanu. Kdor si predstavlja Vlaško ulico po »Koprivah«, bo presenečen, ,ko jo bo zagledal. To ni ozka, zanemarjena »gasa« pred mestnih »Špisburgarjev«, ulica je zajetne širine z mnogimi prav čednimi zgradbami in z dvojnim tirom »električne«, ki vodi v priljubljeni Maksimir, zagrebški park. V tem parku je tudi »Zoološki vrt«. Zagrebčan so nanj silno ponosni, na tujca pa napravi zelo žalosten utis. Živali so zaprte v primitivnih in mnogo pretesnih kletkah in so izstradane, da se ti smilijo do srca. Za nami je Vlaška ulica, za nami Zagreb. Naš aufo drči dalje proti Sesvetam — proti vzhodu ... E r r a h. I. Sanjalo se mi je o groznih nevihtah, pomladanskih snegovih in povodnjih, da me je obšla groza in sem se prebudil. Pod oknom na cesti je ropotal automo-bil, hupa je zarenčala — in me vrgla iz postelje. Naglo sem se oblekel in zdirjal k tovarišu, ki je čakal pri volanu. Sedel sem k njemu in že smo zdrčali mimo o-gla in dalje proti Glavnemu trgu, Državnemu mostu, Trgu kralja Petra in po Tržaški cesti proti Slovenski Bistrici-Nad Mariborom, Pohorjem in Dravskim poljem je sijalo krasno majsko jutro. Avtomobil je drčal in kakor bi trenil so bile za nami prijazne Hoče, Slivnica, Fram, Gornja Polskava in pred nami se je v ravnini prikazala Slovenska Bistrica zavita v zelenje in cvetje. Potem smo drčali skozi Poljčane, Podplat in dospeli v Rogaško Slatino, kjer smo se obrili, da bi spodobno pozdravili hrvatsko Zagorje. Tam nad Rogatcem stoji od nevihte o-pran steber, ki oznanja potniku, da se tu neha Slovenija in pričenja Hrvatska- — Meja! Kdo jo je postavil? Kdo je določil, da je ljudstvo na tej strani slovensko in na oni hrvaško? Vozimo se in gledamo. Tip ljudi je še vedno štajersko-slovenski, jezik isti, le šola mu je tekom dolgih desetletij vtisnila nekaj hrvatskih akcentov. Če bi bila ta zemlja pripadala Štajerski, bi bili vsi ti današnji hrvaški Zagorci — Slovenci. Tako so Hrvati, in sicer odločni in zagrizeni Hrvati, kakor naši ljudje tostran ne znajo biti Slovenci. Tip hrvaških kumekov pričenja šele tam doli pri Zaprešiču. Tam šele se pojavijo hrvatske narodne noše in se tudi jezik približa zagrebški »hrvaščini«. Nekoč mi je prijatelj Srb razlagal svoje mnenje o Srbih, Hrvatih in Slovencih in zaključil s trditvijo, da so kajkavci Slovenci, što-kovci pa Srbi, da Hrvatov torej sploh ni-Nanj in na njegovo razlago sem se spomnil ob tej priliki in sem se zamislil, globoko zamislil. Ali ni v tem nesmiselnem sofizmu tudi nekaj resnice? Meje .so južnoslovanskim narodom odločili tuji politični veljaki, nismo si jih določili sami. V takem premišljevanju sem zagledal pred seboj Krapinske toplice. Zdravilišče leži med prijaznimi zelenimi griči, podobnimi onim, ki obkrožajo prelepo Rogaško Slatino* Prijazno je tu, ali z Rogaško Slatino se Krapinske toplice ne morejo primerjati. Vožnja čez drn in strn nas je pretresla; v želodcu je nastala občutna praznina, zato smo stopili v prijazno restavracijo. Pozdravili so nas nemški. V kuhinji so govorili nemški in vsi gosti, kolikor jih je bilo, so se posluževali nemščine. Imel sem občutek, kakor da bi se nahajal kje v Gleichenbergu in ne v Krapinskih toplicah. Pozneje sem ugotovil, da se po Hrvaškem nemškutari bolj kakor pri nas pred prevratom. Občevalni jezik »boljše« družbe je povsod še — nemški- Po polurni vožnji so se prikazali pred nami z grmičjem in gozdičjem obrasli vrhovi Slijemena. Pod njimi se je razgrnila prijazna dolina, posejana z revnimi seli. Hiše so večinoma zelo mate in uborne, ijadje, ki se tod oblačijo še v narodne noše, so izdelani in slabotni. Sami suhi, koščeni obrazi nas srečujejo po cestah, le tu in tam je vmes kak polnejši in bolj rožnat obrazek mladega dekleta ali »snaše«- Vmes se vozarijo cigani. Vse polno jih je. V bližini Zaprešiča so sc uta borili v gozdu poleg ceste. Postavili so šotore, kurijo ognje in sede okrog njih Jeno in resigniratio. Otroci se pode okrog popolnoma nagi, da se mi zdi kakor da bi gledai indijsko taborišče, sredi divje Brazilije. Do Zaprešiča je cesta Še precej dobra, od tu dalje do Zagreba pa je — kljub temu da je državna in vez, ki spaja Slovenijo z Zagrebom in Beogradom, škandalozno slaba. Auto se pogreza v globoke blatne luknje in se more le s težavo In počasi privleči do Zagreba- Par kilometrov pred Zagrebom pričenja tlak, toda bilo bi bolje, če bi ga sploh ne bilo. Tako je razbit in razdrt, da se ti zdi, ko da bi se vozil kje po Turčiji in ne po zagrebškem predmestju. Neprijetnega prc-kopicavanja preko globokih lukenj nas je rešil komaj asfalt v Iliči. Mariborskim dnevni dr o bik mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 23. maja. Zaprto. Četrtek, 24. maja ob 20. uri »Grofica Marica« ab. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Petek, 25. maja. Zaprto. 'Sobota, 26. maja ob 20. »Lepa pustolovščina« ab- B. Kuponi. Nekateri mariborski abonenti so izrazili željo, da bi videli »Grofico Marico« tudi letos. Ker pa je šla opereta že 3krat skozi ab. A, B, in C, se je stavjla letos samo v ab. D in to na izrecno željo zunanjih abonentov. Če si jo pa želijo ogledati tudi drugi abonenti, jim nudi gledališče 50% popust k zadnji predstavi »Grofice Marice«, ki bo v četrtek 24. maja, toda le v slučaju, Če vzamejo vstopnice že pri dnevni blagajni. Protituberkulozna liga. Člani Antituberkulozne lige se naprošajo, da. izreče inkasantu, ki se jim bo te dni predstavil, letno članarino v znesku 10 dinarjev. Gotovo ne bo nikogar, ki bi odklonil ta malenkostni znesek, ki gre v tako človekoljubne svrhe. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru poziva vse svoje člane, da se zglase v lastnem interesu takoj v društveni pisarni čim dobe od sodnije dekret o deložaciji. Nadalje opozarja one člane, ki bi si radi gradili lastni dom, da dobe v društveni 'pisarh! pojasnila o znatnih ugodnostih, ki jih nudi takim mestna občina mariborska- — mariborsko podporno čru-štuo za odpuščene kaznjence je imelo v soboto 19. t. m- v konferenčni sobi mariborske moške kaznilnice pod predsedništvom višjega ravnatelja gosp. Vrabla svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Iz poročil društvenih funkcijonarjev, predvsem predsednika, tajnika kaznilniškega nadučitelja g. Cizlja in blagajnika kaznilniškega preglednika gosp. Zavodnika se .da posneli, da je društvo v skromnih mejah svojih gmotnih sredstev uspešno delovalo v prid odpuščenim kaznjencem, ki so s svojim vedenjem med kaznijo pokazali, da se sme pričakovati njih poboljšanje. V zadnjem poslovnem letu je društvo dalo 66 kaznjencem razno obleko in obutev, 8 odpuščenih kaznjencev je sprejelo od društva denarno podporo, 8 kaznjencem je društvo plačalo kolek na potrdilo, da so se v zavodu uspešno učili kakega obrta in raznim drugim kaznjencem je šlo na drug način z nasveti in dejanji na roko. V mariborski javnosti je društvo postalo znano po svojih javnih koncertih; drugi svoj koncert je podporno društvo priredilo 6- novembra lanskega leta v kaznilniški centrali. Podrobno poročilo o tej prireditvi so takrat prinesli mariborski in ljubljanski, pa tudi zagrebški listi ter je koncert dosegel v moralnem in tudi v gmotnem oziru zelo lep uspeh. Društvu samemu pa je najlepše priznanje za pokroviteljstvo umetinških nastopov kaznjencev zavest, da take prireditve lajšajo humano in vzgojno delo kaznilnice. Poleg tega pa so tudi poseben vir dohodkov društvene blagajne. Med dohodki je poleg prostovoljnih pri spevkov eb priliki koncerta in razmeroma nizke članarine omeniti podpore, od katerih navajamo: 1000 Din od mariborske mestne občine in od ljubljanskega oblastnega odbora, 250 Din od velikega župana v Mariboru, 180 Din od uradni-štva okr. sodišča v Radečah, 126 Din od uradništva okr. sodišča v Gor. Radgoni, 120 Dm od tvrdke Martin Gajšek v Mariboru, 100 Din od trške občine Gor. Rad gona, uradništva javne bolnice v Ljubljani, tvrdke Pinter & Lenart v Mariboru ter dr. Jos. Rapoca, odvetnika v Mariboru, C0 Din od tvrdke Ivan Kravos v Mariboru, 70 Din od uradništva stola sed-morice, odd. B v Zagrebu, 50 Din od zdravnika drja Stamola, odvetnika drja Boštjančiča ter od tvrdk I. N- Šoštarič, P. Tomažič, A. Macun in H. Wogerer, 40 Din od L. Šabukošek, 30 Din od pred-sedništva okrožnega sodišča v Mariboru in tvrdke Slavko Černetič v Mariboru ter manjša zneske od različnih drugih podpornikov. Ako bodo razmere dopuščale, namerava podporno društvo za odpuščene kaznjence še tekom letošnjega poletja ali najkasneje v jeseni prirediti zopet javni koncert kaznjencev. Poslovilni večer g. polkovniku Petkoviču so priredila sinoči naša narodna in kulturna društva v restavraciji Narodnega doma. Intimnega prijateljskega sestanka se je udeležilo poleg rodbine gospoda polkovnika lepo število zastopnikov na-cijonalnih društev, oficirjev mariborske garnizije in ostalih meščanov- Toplo je nagovoril odhajajočega narodnega delavca starosta sokolske župe g. dr. Boštjančič, v' imenu mestne občine podžupan g. dr. Lipold, za Jugoslovensko Matico g. Stanko Detela ter za JČLigo narodni poslanec g. dr- Pivko. G. Petkovič se je ginjen zahvaljeval povdarjajoč, da je našel v našem mestu prijateljski krog, kakršnega bi težko našel kje drugie. Tekom devetih let se je tako udomačil v Mariboru, da smatra naše mesto za svojo domovinsko občino. Najtoplejša njegova želja je, da bi mogel nekdaj svoja poslednja leta preživeti zopet med nami. V najintimnejšem razpoloženju je potekel poslovilni večer- — Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 15. do 21. maja so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fizikatu 3 slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: 1 slučaj Škrlatinke in 2 slučaja da-vice. — Mestno kopališče bo prihodnji teden radi snaženja parnega kotla 4 do 5 dm zaprto. Pred zatvoritvljo kinematografov v Mariboru. Z letno sezono stopa pereče vprašanje obstoja naših kinematografov zopet v o-spredje. Položaj kinopodjetnikov sc kijub vsem prošnjam, vlogam in oljubam merodajnih činiteljev še vedno ni olajšal oz. izboljšal. V mestih je ostalo vse pri starem. Bremena znašajo še vedno 42 odst. kosmatih dohodkov, česar ne more prenesti nobeno podjetje- Kakor se nam poroča, nameravajo naša kinopodjetja vsled nerentabilnosti zato zopet ustaviti obrat. Če se upošteva, da morajo lastniki kinov razen 42 odstotkov cftvkov nositi še ogro mne stroške, kakor najemnino, plače na-stavljencev, nabava dragih filmov, potem mora res vsakdo uvideti, da je pro« speriranje kinematografov pri takih razmerah nemogoče. — Iz oblastnega odbora. Ker se namerava srednja kmetijska šola v Mariboru prenesti v Bukovo pri Negotinu, se je razen drugih naših korporacij zavzel tudi oblastni odbor za o* hranitev te velevažne gospodarske ustanove Sloveniji ter se je izrekel pripravljenega priskrbeti primerno zemljišče za stavbo. — Oblastni odbor je kupil za potrebe svojih cest kamnolom od g- Flu-cherja v Gornji Bisrici. — Vzorčnemu velesejmu v Ljubljani je bila dovoljena podpora 10.000 Din. — Iz poštne službe. V Juršince je premeščena iz Ljubljane 3 uradnica Angela Klemenčič, v Maribor 3 iz Kranja upravnik Ivan Slavec, v Šma rje pri Jelšah pa Ciril Novak iz Maribora 3. — Smrtna kosa. Umrl je po dolgem bolehanju paznik-zvaničnik mariborske moške kaznilnice Josip Cilenšek. Pogreb se je vršil včeraj predpoldne na pokopališče v Grižah pri Žalcu. Pogreba se je udeležil kot zastopnik kaznilniškega ravnateljstva g- preglednik Zavodnik, v imenu pazniškega osobja pa deputacija petih paznikov, ki so svojemu umrlemu tovarišu položili na krsto krasen venec. Sožalje žalujočim sorodnikom! T Inšpekcija moške kaznilnice. Na običajni vsakoletni inšpekciji ino* ške hranilnice se mudi ta teden v Mariboru g. višji državni pravdnik dr. Mirko Grasselli z dvema računskima uradnikoma iz Ljubljane. — Reklama z letali. Trgovci, ki želijo, da bi jim na letalski dan letala metala reklamne letake, naj se zglasijo pri ravnatelju Hrvatske es-komptne banke g. Pogačniku, kjer dobijo vsa pojasnila. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru je imelo v pondeljek v prostorih Vetrinjskega dvora svoj redni letni občni zbor-Predsednik je naglašal v svojem poročilu, da je bilo društveno delovanje zelo intenzivno. Priglašati so se zopet začeli ne samo izstopivši temveč tudi novi čl*' ni. Pri volitvah je bil zopet soglasno iz* voljen za predsednika g. Miho Vahtar, za podpredsednika Franjo Horvat, za odbornike pa gg. Sulič, Kumerc, Klubičlca* Ratajc, Ilich, Zoter in Volčič; za pregle' dovalca računov Sonenwald in Juretih za predsednika razsodišča Fr. Bureš. Pri slučajnostih se je razpravljalo o vprašanju združive s skupino, ki je imela pri zadnjih volitvah svojo listo in je pripravljena stopiti v društvo pod pogojeni da se opusti naziv »Slovensko«. Stari Člani so seveda odločno proti izpremein-bi dosedanjega naziva društva. Komur je napoti naziv »Slovensko«, za tega je dovolj jasno, da je tudi proti Slovencem to da so mu pravi stanovski interesi obrt* ništva deveta briga. — Tombola Pomladka Rdečega križa. Sodeč po pripravah, bo ta tombola, se bo vršila v nedeljo dne 3. junija ob pop. na Trgu Svobode, vsekakor ena najlepših, kar dokazujejo krasni dobitki, ki so v izložbi tvrdke Weka na Aleksandrovi cesti. Mali pomladkarjl pridno sodelujejo pri predprodaji tablic in naj ne »» bilo nikogar, ki bi jih ne pokupil nekaJ-Pomladek društva Rdečega križa bi ra odposlal letos 2 koloniji, zato je naša dolžnost, da podpiramo blag namen P1’* reditve. Oglejte si dobitke in oskrbite s» pravočasno tablice, ki jih je dobiti v VS večjih tobakarnab do 2 Din. — V MartHorn, cTne 23. V. 1921. 'MarTfrvrsftf V P e F P K!K Mri "Stran 3.' Fantazije bivšega nemškega cesarja VILJEMU HOHENZOLLERN SE ZDI NEMŠKI NAROD NEUMEN IN NEHVALEŽEN. Ameriški novinar George Sylvester je obiskal bivšega nemšk. cesarja Viljema ter se z njim dalje časa razgovarjal. Odgovori, ki jih je Viljem dajal, dokazujejo, da se ni ničesar naučil v dolgi dobi svojega bivanja na gradu Doornu. »Kralj« — je dejal Viljem — ima kot osebnost vest, množica je pa nima. V monarhiji je vsaj eden odgovoren, v parlamentarnih republikah je pa vladna oblast tako razdeljena, da nazadnje na nobenega ne odpade odgovornost.« »Meni se pa zdi, da razvoj podpira republike. Saj je vedno manj monarhov na svetu- Angleški kralj je monarh samo po imenu in to je gotovo znamenje, da imajo republikanske vladavine večjo bodočnost.« »Na noben način« — je odvrnil bivši cesar — »kaj morem na primer jaz za to, če me je neumno in nehvaležno ljudstvo pregnalo.« »Nekdaj so se pa vladarji obdržali na svojih prestolih.« »Nekdaj« — je dejal Viljem — »niso bili tako humani. Avtoriteto so si ohranili tudi z drastičnimi sredstvi. Ko je bil Diaz diktator v Mehiki, ga je obiskal eden mojih odmiralov ter se čudil, da ni v Mehiki nobene opozicije. Diaz mu je z nasmehom odvrnil: »Nobenih nasprotnikov nimam«. »Kako je to mogoče?« — je vprašal admiral. »Ni jih« — je bil kratek odgovor. »Vsi so pod zemljo.« — Ko je v Rusiji vladal Ivan Grozni, je holandska vlada naročila svojemu ministru, naj dožene, zakaj je ruski car tako krut. Holandski minister je po tolmaču carja to naravnost vprašal. Ivan Grozni je odgovoril: »Povej temu norcu, da ljudem zato sekam glave, da je oni meni ne odsekajo-« K lepemu primeru mehikanskega diktatorja in najstrašnejšega ruskega carja je Viljem še dostavil: »Moj bratranec, ruski Cčr Nikolaj in jaz smo bili preveč humani, da bi s strogimi metodami obdržali vlade v svojih rokah.« Da bi ga pripravil do večje zgovornosti, je novinar pripomnil: »Nekateri menijo, da bi bilo za vas bolje, če bi bili takoj ob začetku vojne postavili Liebknech-ta, Hardena in še nekatere druge ob steno.« Viljem ni hotel priznati barve ter je odgovoril: »Ne sinete pozabiti,da sem odrasel v tradiciji redne vlade, kakoršno je imel že moj stari oče. Ta tradicija ne pozna silovitih ukrepov.« Na vprašanje: kaj je demokracija — je pa odgovoril: »Pojm demokracije bi se dal primerjati s posodo, v katero se vlivajo razne vrste vina. Ta pijača ima dosti alkohola ter razvname vse one, ki jo pijejo. Preveliko uživanje je zelo škodljivo.« Potem je razlagal, da je v dveh tretjinah Evrope demokracija itak že odpravljena. V primer je navedel Italijo, Rusijo, končno še Francijo, češ, da ima francoski ministrski predsednik diktatorsko obiast. Dolgovezno je razkladal da ljudske množice nimajo nobenega smisla za demokracijo ter da so divje in surove. V dokaz si je upal trditi sledeče: »Ko je množica naskočila mojo lastno palačo, so odnesli vse moje obleke, ali so jih pa uničili. Pri vaškem krojaču v Doornu sem si moral naročiti novo civilno obleko- Ta slučaj ni tako važen, navajam ga le v primer za demokratično razpoloženje množice-« Ameriški novinar je Viljemovo pripovedovanje na šroko objavil, ter svojim čitateljem najboljše predstavil doornske-ga gospoda, ki izborno živi ob sijajni pokojnini, katero mu plačuje »neumni in nehvaležni« narod. Da ta narod ni tako neumen, se je najboljše pokazalo pri nedeljskih volitvah. Če je Viljem le malo dostopen razsodnosti in pouku, bo po teh volitvah previdnejše govoril s svojimi obiskovalci Anekdote o Uoltairu Pri skušnjah »Merope« je bil pesnik Voltaire nezadovoljen z igro glavne junakinje gdč. Dusmesnil. Na pesnikovo grajanje je igralka razdraženo odgovorila: »Vraga bi moral imeti človek v sebi, da bi zadel vse, kar zahtevate.« — ♦Seveda« — je odvrnil Voltaire —• »pri vsaki umetnosti je treba imeti v sebi vraga, da se kaj doseže.« * Pruski kralj je hotel videti igro »La mort de Cesar« in pregovoril je Voltair-ia, da je nastopil tudi kot igralec. Izbral si je ulogo Bruta. Dobri igralci so bili tedaj na Pruskem še prav redki. Igralec, ki je igral Cezarja, je bil v kraljevi navzočnosti in poleg slavnega »kolega« tako zmeden, da ni spravil niti besede iz ust. Brut — Voltaire ga je jezno nahrulil: »Ne boš govoril prokleti Cezar? Govori, če ne te ubijem!« * * Griinn pripoveduje v nekem svojem pismu: Odkar je gospod Voltaire v Parizu, si je hotelo že ne vem koliko duhovnikov pridobiti čast in denar s spreobrnitvijo velikega moža. Enemu se je celo posrečilo priti do bolnega Voltairja- Pred njegovo posteljo se je vrgel na kolena ter zaklical: »V božjem imenu poslušajte me! Izpovejte se svojih grehov, dokler je še Čas, ne zamudite ugodne prilike božje milosti! Voltaire ga je mirno poslušal, potem pa vprašal: »Kdo vas pošilja, gospod abbe? »— Kdo? Sam Bog!« — »Kje pa pa vaša izkaznica?« To enostavno vprašanje jc vnetega duhovnika tako presenetilo, da v zadregi ni mogel nadaljevati spreobračanja. Voltaire se je s Šaljivimi besedami poslovil od njega. e Neki potnik je pripovedoval Voltairu sledeči dogodek, ki je velikega filozofa očividno razveselil: Med potovanjem po Grčiji sem ob vznožju gore Atos naletel Ka starega puščavnika, ki je bil ves zavzet, ko je slišal, da sem Francoz. Planil Jo k meni ter me vprašal: »Ali še živi Voltaire?« V Voltairovi navzočnosti so govorili o švicarskem naravoslovcu Hallerju. »O, velik učenjak, pesnik in mislec« — je dejal Voltaire. »To je pa lepo od vas«, so ga opozorili, »da govorite tako lepo o Hallerju, ki o vas nima tako prijaznega in dobrega mnenja.« »Nič ne de« — je odvrnil Voltaire -r- »mogoče se motiva oba.« • »Francoska akademija« — je dejal Voltaire — »je zajednica, v katero se sprejemajo plemenitaši, prelati, visoki uradniki, zdravniki, znanstveniki in celo pisatelji« Neznanec iz suetoune uejne Med nesrečneže, ki so vsled strahot svetovne vojne zblazneli, spada v Franciji še neki človek, za katerega še sedaj ne vedo, kdo da je. Ne spominja se niti svoje preteklosti, ne ve, kako se piše in ne pozna nikogar. Oblasti so mislile, da ga bo kdo spoznal vsaj po fotografiji, toda zaman. Sedaj pa se je nenadoma zglasila neka ženska, ki pravi, da je ta nesreč5 než njen mož. Ta ženska, Lemay po imenu, je navedla take podrobnosti, da zdravniki že mislijo, da bodo prodrli v tajnosti neznanca. Toda oblasti so silno nezaupljive in nočejo ukreniti ničesar definitivnega. Njihovo nezaupanje tudi ni neutemeljeno, ker so se zelo često javljali ljudje kot rojaki izginulih ali takih mrtvecev, ki jim radi težkih ran ni bilo mogoče ugotoviti identičnosti, in to samo zato, da bi dobivali po njih pokojnino. Tenorjeua opica in londonski hotelir Italijanski tenor Tito Schipa, ki je prišel v sredo v London, da nastopi v Albert Hallu, je pripeljal s seboj veliko in lepo opico. Uprava hotela, kjer se je tenorist nastanil, pa je odklonila gostoljubnost tenoristovemu spremljevalcu. »Naš hotel nima navade, da bi sprejemal take goste«, je odgovo ril hotelir na tenoristove proteste. Tito Schipa je zaman skušal dokazati, da je opica mnogo inteligentnejša in spodobnejša od drugih živali, ki jih spuščajo v hotel, kakor n. pr. psa, mačka itd. Moral se je pokoriti in izročiti opico svojim prijateljem, ki so mu obljubili, da bodo vodili opico v gledališče. Kajti Tito Schipa ne nastopi, ako nima v svoji kabini priljubljene opice, ki mu po njegovem mišljenju prinaša vedno srečo. ŠPORT O BINKOŠTIH. Na binkoštno nedeljo bo igral »Maribor« v Ljubljani v finalni tekmi za nogometno prvenstvo Slovenije s prvakom jubljanskega okrožja ASK Primorjem. Sklepajoč po zadnjih javnih tekmah ne pojde mariborski prvak v boj proti akademikom brez vsakega upa na zmago. Akoravno so Primorjaši visoki favoriti, se vendar lahko zgodi, da postane »Maribor« ob svoji desetletnici prvak Slovenije, če bo le celokupna naša enajstorica dobri formi, v kakršni smo jo že letos nekajkrat videli in če bo igral vsak posameznik s primerno ambicijo in požrtvovalnostjo. Včerajšnji poraz v 2 krat 30 minutni trening tekmi, v kateri so zmagali docela zasluženo z večjo ambicijo in resnostjo igrajoči Železničarji, je menda najboljši memento, da tudi v športu ne padajo nikomur pečene piske same od sebe v usta. »Maribor« je igral z okrnjeno krilsko vrsto, ker je imel poleg tega, da so vzeli njegovi igralci tekmo malomarno in neresno, tudi v lastnih vrstah neko prerekanje, kar je treba vsekakor obsoditi, zlasti pa nesportski nastop igral ca, ki je samovoljno zapustil igrišče. Za slučaj, da se moštvo ne zadovolji že samo z naslovom »aspiranta« za prvenstvo podsaveza, je treba navedene pomanjkljivosti pač odpraviti na ta ali oni način! Na binkoštni pondeljek se bodo vršile tekme za Jlgerjev pokal v naslednjih dvojicah: Železničar—Svoboda in »Maribor«—»Ptuj«. Finalna se odigra 3. junija. Rapidovo moštvo bo najbrž nastopilo za praznike v Leobnu na Gornjem Štajerskem proti tamošnjemu Sportklubu- Uelemesta in arterioskleroza Razpravljajoč o bodočnosti pa tudi o sedanjih težavah različnih velemest, piše neki nemški inženjer deloma fantastično, deloma pa tudi prav znanstveno razpravo o organizmih velemest. Pisatelj trdi, da preti velikim mestom silna nevarnost — v poapnenjenjii žil. Velemestom preti propast, da se bodo njihove arterije, prometne ulice nad in pod zemljo radi vedno večjega prometa zaprle in onemogočile vsako komunikacijo. Ves moderni sistem podzemnih železnic, nadzemnih mostov in hodnikov, sistem cest in prometnih potov v tunelih in na zemeljski površini se ne bo mogel tako hitro širiti, kakor se širijo mesta in raste promet- Za sedaj sicer še nekoliko gre z danimi sredstvi, vendar pa zahteva promet v mnogih mestih že tudi danes mnogoštevilne žrtve na ljudeh in materijalu. Pariška statistika n. pr. kaže, da je bilo že tekom letošnjih pet mesecov v Parizu nič manj kakor 420 ljudskih žrtev na ulici Iz tega sledi, da gre v nič vsak dan troje ali več življenj radi velemestnega dirindaja. Pri vsej opreznosti prometnih oblastev pa se ne bo dal znižati procent smrtnih žrtev. Res prvi znaki prave ar-terioskloroze! Ne pomaga nič! Orožnik: »Jaka, ali ne veš, da ne smeš voziti ponoči brez luči?« Hlapec: »Je čisto vseeno, moje kljuse Je itak slepo!« 51eparji z nabiranjem milo-darou V Angliji so prišli pred kratkim na sled tolpi zlikovcev obeh spolov, ki so skoro vsak dan prirejali zbirke milo-darov za razne dobrodelne 'namene, dočim so dejanski samo sleparili ljudi. Zaslužili so na ta način več sto-tisoč funtov šterlingov. Sleparji so imeli tudi dobro plačane uradnike in ostale nameščence. Postavljali so enostavno po vogalih ulic puščice za milodare, pri katerih je stala običajno po *ena gospodična v narodni noši, ki je potem ustavljala mimoidoče in jih proeila za prispevke. Policija je aretirala dosedaj že celo vrsto teh »plemenitih« ljudi, ki so živeli le od nepozornosti in neprevidnosti drugih. Kongres proti preklinjanju V Bresciji v Italiji se je vršil te dn: kongres proti preklinjanju. Za uspeh kongresa so poskrbele številne ugledne osebnosti in vodstvo fašistične stranke. Eden izmed govornikov je naglašal željo, da naj bi Italija tudi v pobijanju preklinjanja služila ostalim državam za vzgled. Zdi pa se, da je pot do tega cilja zelo dolga, kajti malokateri državi se namreč toliko in tako prostaški preklinja, kakor rav no v Italiji. V preklinjanju imajo Italijani gotovo rekord na svetu. Originalna propaganda madžarskih uin Madžarsko kmetijsko ministrstvo namerava zgraditi v inozemstvu več je število t. zv. vinskih palač in mad žarskih tokajskih vinotočev ter kleti da propagira madžarsko vino. Take reprezentacijske vinarne bodo v Ber linu, Hamburgu, Monakovem itd. Mad žarska vlada je dovolila v ta namen 300.000 pengov kot podporo družbi, ki je prevzela organizacijo teh vl-narn in kleti. Spori DEMISIJA PREDSEDNIKA JNS. Ker so nastopili zagrebški, beograjski in subotiški nogometni podsavez proti imenovanju predsed. JNS De Marchi-ja in tajnika Ribolija za delegata na kongresu Fife, ki se bo vršil v nekaj dneh v Amsterdamu, češ da nista niti v Pragi dne 1. tm. zadostno varovala naših šport nih interesov, je predsednik JNS De Marchi demisijomral, čeprav upravni odbor JNS vztraja na imenovanih dveh delegatih. Radi kategorične izjave De Mar-chija, da sedaj ne pojde na kongres, je bil določen za drugega našega zastopnika poleg tajnika Ribolija savezni blagajnik Zangel, katerima se pridruži še savezni kapetan dr- Pandakovič. — Do glavne skupščine bo vodil posle JNS drog! podpredsednik Krčelič. Atletlk SK—SKPtuJ 6:2. V nedeljo so bili Ptujčani premagani**! Celju po Atletikih z veliko razliko 2:6. Zmaga domačina je bila zaslužena. —« »Ptuj« je imel na polju namreč dva po^ polnoma nemogoča igralca. Hazena. LHP je na svoji sobotni seji verificiral prvenstveno tekmo ISSK Maribor—SK Mura 9:5 (4:2). — Zora Starčeva, bivša vratarica »Maribora«, je vstopila v ASK Primorje in sme nastopati za enkrat na vseh prijateljskih in mednarodnih tekmah za svoj novi klub, v prvenstvenih pa šele od 10. novembra tl Pred odhodom v Amsterdama. Nocoj ob šestih odpotuje naša olimpijska nogometna reprezentanca iz Zagreba v Amsterdam. Tik pred odhodom je prejela brzojavko iz Amsterdama, da je verificiranih za nas, samo 15 igralcev, ker so bili nekateri prekasno javljeni. Kakor smo že javili, igrajo naši v torek 29. tm. ob 16. proti zmagovalcu iz tekme Čile—Portugal. Pri računstva. Učitelj: »Janezek, recimo, da Imaš pet dinarjev, tvoj sošolec Marko pa deset, če prideneš njegovih deset svojim, kakšen je rezultat?« Janezek sramežljivo: »Hud pretep!« Sokolstvo Seja prosvetnega odbora Sokolskega društva v Mariboru se bo vršila v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v društveni sobi (Narodni dom I. nadstropje.) Zdravo! — Prosvetar. Kemični elementi Učitelj: »Glavne kemične prvine se najlažje zapomnite, če pomislite na ime C O H N — Cohn.« Šolarček - judek: »Prosim, kakšne prvine pa sestavljajo ime mojega tovariša Kanalgcrucha?« SfrsžTl Marlb«! V E C E P V T K JuTr*i V MaribVrTi,'rdne 23. V. 1928. Viktor Meric: Pomlajeni Ftožsedt&eatnjse siarwv. L "del. Ugoitn! ... Ugolin! ... Tri trije zlogi so se ponavljali po vsej Franciji in prekoračili so tudi deželne meje. O Dante! O pesnik! Tiran iz Piše, sestradanec iz Gualanda, ki žre svoje otroke, da bi jim obranil očeta, je vstal iz pravljice ter se temno grozeče, in zaničljivo dvignil nad prestrašenim človeštvom. Da, tako je bilo. Neznani učenjak, Ugolin, zatopljen v strašne, vsem nevarne preiskave, z visoko zavihanimi rokavi nad s kocinami obra ščenimi rokami, s svojim strašnim nožem ta seciranje, ruvajoč po mesu. Ugolin! Ugoiin! Ljudožerec! Uničevalec življenja! Neka karikatura ga je skušala predstaviti z odurnimi potezami, s strašnim smehom, s plameni krvoločnega veselja v očeh, na kupu kosti in mesa, kako se nagiblje nad krvavo maso razmesarjenih udov in kadečih se črev ... Strašna riz-ba v žarečem rdečilu! Vmes je posegla cenzura, zaplenila list s to karikaturo ter prepovedala zvišanje splošne, že itak dovolj velike groze. Oj, o manifestacijah in uporih ni bilo več govora. Politične stranke so se znašle v svojem strahu. Ves Pariz in za njim provinca, vse je živelo v neki temni slutnji in težkem razjedajočem strahu pred nekakšno neizogibno tragedijo. Kadar se spomnim na vse te dogodke ter se zaglobim v tedanje strahote, se ne morem obraniti neke krčevite bolečine. Tedaj, ko ni bil nihče pripravljen, se je dogodilo nekaj »novega«, nekaj kruto novega, nekaj tako nepričakovanega, da so bili vsi iz sebe. Našli so ga zopet na malem prostoru pred cerkvijo mimo sedečega na klopi pod zaprašenimi kostanji. To se je zgodilo nekega jutra navsezgodaj v Issy-les-Temesu na obrežju Seine. Neka gospodinja, ki je ravno odpirala vrata svoje hiše ob malem prostoru pred cerkvijo, je opazila temno postavo na klopi Približala se je počasi, malo plašno, potem pa zavpila ter se prekrižala od začudenja in strahu. »Jezus Marija! Ali je to mogoče?« Hlastno se je križala in mrmljala molitvice. Temna postava sc pa ni zganila. Gledala je staro žensko z zelo mirnimi očmi, a z nekim čudnim pogledom, pogledom, ki ničesar ne vidi. »Moj Bog ... ki si v nebesih!« 9 Neki cestni pometač, ki se je zabaval, pozneje pa malo vznemirjal nad čudnim obnašanjem stare ženice, se je približal ter ves osupel obstal- »To je vendar abbe Carol!« Oba — mož in ženska sta začudeno obstala pred duhovnikom, ki se je brezizrazno smehljal. Nazadnje mu je pometač položil roko na ramo, da bi ga vzdramil. »No — no, gospod župnik, odkod ste pa prišli?« Duhovnik je majal z glavo, se smehljal ter zajecljal: »Ne vem.« »Menda vendar niste bolni?« »Ne vem.« »Gotovo ste lačni?« — je dejala stara žena. »Ne vem.« * Več se ni dalo zvedeti od njega. Vodili so ga in mirno je sledil brez vsakega odpora na rotovž. Izpraševali so ga. Izgle-dalo je, da ni niti poslušal. Oči je vrtel od desne na levo s smehljajem na ustih in brezizraznim pogledom. Neprestano je odgovarjal: »Ne vem.« Zdravnik ga je preiskal, registriral je utripanje žile, pogledal mu je jezik ter končno ugotovil: Izguba spomina najbrž vsled kakega močnega moraličnega pretresa- Neki drugi zdravnik ga je dal sleči, preiskal ga je od glave do pet, poslušal utripanje njegovega srca, nazadnje pa naznanil, da trpi' nesrečnež brez-dvomno na popolni paralizi. Medtem je prišla neka starejša dama, ki je izjavila, da je to njen sin; vzela ga je s seboj ter zaprla radovednežem in novinarjem vrata. Ta nepričakovana vrnitev v takih okol-nostih je še bolj povečala zmešnjavo v javnosti. Ničesar niso ljudje več razumeli. Kaj naj pomeni ta tragična in obenem komična stvar? Prihodnje, dni je bilo še hujše. Zaporedoma sta se pojavila dva duhovnika. In kakor pri prvem — abeju Caroiu, tako tudi od njih ni bilo kaj zvedeti. Njih obrazi so žareli kakor v ekstazi, mimo so motrili ljudi s svojimi dobrodušnimi očmi, odgovarjali kratko, kakor da bi bili izgubili dar govora. Zaman so jih izpraševali, preiskovali in pazljivo opazovali. Ničesar ni bilo na njih, kar bi vodilo do razjasnitve te pustolovščine. Vse je bilo že podobno burki. Nepotrebno blebetanje se je obnovilo. Tuintam so si šepetali, da sta bila častitljiva duhovnika zapletena v neko posebno norijo. Medtem so se pa pojavili zopet trije duhovniki tekom nekaj dni. Našli so jih, kakor prve daleč ocj cerkve in njihovih stanovanj. OberrenT so pa izginili štirje mladeniči od 25 do 28 let. Zdelo se je, kakor da bi se strašni zapovednik, ki deluje v temi, z nekim humorjem igral z radovednostjo javnosti ter spretno stopnjeval svoje efekte. Ob času, ko pišem te vrste, se trudim, da bi čim natančnejše podal in razložil duševno stanje javnosti napram tem nepričakovanim in zagonetnim dogodkom. Zdi se mi, da je za nekaj časa val začudenja vtopl vsako prevdarnost. Iznašale so se očividne becfarije. Prišlo je tako daleč, da je eden od posebno učenih zdravnikov v nekem dnevniku neovirano zatrjeval, da so ljudje, ki so se na čuden način zopet pojavili po tolikem času, žrtve posebne vrste bacilov, ki ženejo človeka v beg ter ga spravijo ob ves spomin. Po njegovem mnenju se ljudje, napadeni od teh bacilov, skrijejo nekam pred vsemi pogledi, pri tem se pa s čudovito spretnostjo izognjejo vsakemu zasledovanju, dokler se zopet ne pokažejo z uničenim razumom in spominom. Tej trditvi se ni verjelo. Skušal sem jo zavrniti z ironičnimi stavki, ko sem učenega in iznajdljivega doktorja vprašal, če se dajo tudi vlomi v banke razložiti s čudeži mikrob. Dalje prihodnjič. Vozni red veljaven od 15. maja Prihod in odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. Izžrebane srečke Sledeče srečke V. razreda drž. razredne loterije, ki jih je prodala Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19, oziroma Uprava »Večernlka«. Din 40.000 je zadela št. 72.176. Din 3.500 je zadela štev. 47-391-Po 1.500 Din so zadele št. 91.798, 7.529, '46.089, 58.389, 10.883, 10.990, 34.686, »4-546 123.900-Po 500 Din so zadele št- 14.126 14.103 100.742 5735 15.461 15.494 15.412 15.437 30.982 40.519 53.433 66-670 66.682 91.702 115.638 7584 20-039 20.163 20.199 00.138 46.059 58262 58-329 58.332 58.351 58.366 70.395 82.862 82.860 82-820 82.864 82.811 95.468 95.4% 99-705 99.709 109.482 <100228 120257 120-252 76.739 76.738 103.144 10.892 10.946 10.986 10-963 34.722 47.384 47.301 60.114 60.104 84-558 84.653 97.334 97.451 108-112 108,218 108.277 123.813 123.822 23.322 23-330 72.037 73615 97.451 111.405 111.465 121.085 10-890. Dobitke bomo izplačevali od 1. junija do 14. septembra t. 1. Srečke za tekoče žrebanje so razproda ne in toraj izžrebanih ne moremo več zamenjati. • Naročilne dopisnjce bomo priložili dne 30. maja ter prosimo vse interesente, da počakajo z naročili na naše naročilnice. Zadružna hranilnica, r- z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Odhod vlakov Iz Maribora gl. k. Vrsta vlaka Prihaja it ob uri Vrsta vlaka Odhaja ▼ ob uri hrii Zagreba 0-35 brzi Avstrijo 0-45 Wiena 115 Ljubljano 1-45 2-25 Zagreb 3’50 potniiki Ljubija*# 401 Avstrijo 4-45 brri 4'15 potniški Zagreb 5-20 potniški Čakovca 6*28 Čakovec 5-35 Poljčan 731 Prevalje 5-40 Dravograda 7*38 Avstrijo 6-55 Št. lija 7-42 Št. Ilj 6-40 9 Ar stri j# Čakovca 8*14 9-10 • Čakovee Ljubljano 8-24 9-20 Ljubija#« 9-37 U Avstrijo 9-2o 1162 Fale 10-30 Fale 11-58 Ormož 10-40 Avstrije 12-32 Avstrijo 1310 Prevalj* 12-53 Prevalje 13-10 brsi Avstrije 13-53 Ljubljano 13-25- potniiki Ormož* 14-40 Št. Ilj 13-30 brzi Zagreba Ljubljane S!, lija Ljubljane 14-51 brri Ljubljane ‘Zagreb Avstrije čakoveo 14*25 potniški 1502 151! 16-34 9 potailki 14-35 15-37 1618- Avstrije 18-20 Falo 17-10 Čakovca 18-21 Ljubljano 17-20 Fale 18-41 Prevalje 18-34 Št lija 20-31 Št. H} 18-45 Prevalj* 2P- • Pragerske 19-20 Avstrije 21-34 Avstrijo 20— Čakovca 21-47 čakovee 21-06 • Ljubija** 22-- • Ljubljano 23-25 Mafl I, M »talijo* pcere-(lov*In« hi eeeljale* ramM obftlnrtu: *Mka beeeda 30 p, aajmanj« anneek Dia 6-— Mati o a lasi (I asiesfc Dl* IO’—j Plisd žur vsikc vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjSe za »vilo od 2mm naprej ter na vseh »vili hi tkaninah, posebno pa na na sličnem izdeluje samo P*** te stroke v Mariboru, mod. atelje Marica Kitzler, Krekova 5 po najnrf. cenah dobite dnevno pri tvrdki torij tol, Maistrova ulica 6. g v slovenskem prevodu! Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v knjigarni Mm zadruge Maribor, Aleksandrova c IS Spominjajte seti! Darila Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949 Stanovanjc eno do dveh sob išče stranka brez otrok, če mogoče v Melju. Naslov pove uprava lista. — ' 1004 Dobro meščansko hrano iščem za dve osebi. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobra hrana« na upravo. U Stanovanje 2—3 sobno iščem. Plačam eventuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«. U«— Snažna soba v pritličju z dvema posteljama se takoj odda. Vprašati: Miklošičeva ulica št. 2 II. nad. vrata št. 4. 1007 Najemniki. Dam solnčno 3 sobno stanovanje s kop. sobo v II. nacist- sredi mesta ceneje za slično stanovanje pri parku ali vilah. — Predloge pod »Potreba hoje« na uprav. . 1021 Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče stranka brez otrok. — Naslov v upravi lista. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Gonilne, šivalne in vezalne jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8t 948 Oddam v najem lokal in stanovanje na Državni cesti št. 24, Maribor. 1039 Kupi se takoj, dobro ohranjeno spalno sobno upravo iz trdega lesa brez omar. Naslov pove u-prava lista. Orehi poceni se dobe v Mariboru, Pod mostom 7 (desni brez Drave.) 1038 Koza, dobra mlekarica se kupi. Ponudbe z navedbo cene na u-pravo lista pod »Koza«. za birmo! A. Stoječ NHclaste ure po 60 - ioo in 150 Din. Srebrne uro 220 -280 in 320 Din. Zlate zapestne ure 350 — 400 in 450 Din. Zlate vratne verižice 95 — 150 in 200 Din dobite pri tvrdki tatfe-Kmocil -tar.. » im Izdajate«. P or .6 y Manbon, M, 4 4. Maribor Jurčičeva ulica št. 8