SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de agosto - 23. avgusta 2012
PUSTIMO SVET LEPŠI!
Jeseni fiskalno pravilo?
BRANKO MARINIC
(Nagovor predsednika odseka SFZ Slomškovega doma na Mladinskem dnevu 12. avgusta)
Za začetek bi si danes rad sposodil besede Roberta Badena Powella, ustanovitelja svetovne skavtske organizacije in zelo plemenitega človeka. Takole je dejal: »Pusti ta svet vsaj za spoznanje lepši, kot si ga prejel!« Naredi torej na tem svetu toliko dobrih stvari, da bo ta vsaj za malenkost lepši, ko odideš.
Osebno sem imel srečo biti skavt in sem ta stavek slišal, mislim da več kot tisočkrat, a priznam, da ga mogoče nisem nikoli povsem razumel in mi tudi ni prišel do srca. Bil je pač en stavek več med toliko drugimi, ki jih slišiš dan na dan.
Ko sem prišel v Argentino sem skavtizem pustil ob strani, začel pa sodelovati pri mladini v Slomškovem domu. Kot mladina se zbiramo za skupno delo in pomoč v skupnosti; zbiramo se, da nadaljujemo s slovenskimi tradicijami, da se zabavamo. A mislim, da je najlepše to, da so prijateljske vezi med nami eden od najmočnejših razlogov, da mladi zahajamo v Dom. Kaj je torej lepšega kot vedeti, da boš v Domu vedno našel prijatelja, ki bo enako kot ti pripravljen nadaljevati s kulturnimi in verskimi tradicijami, ki so nam bile predane. Zato lahko z veseljem povem, da ima večina mladih danes svoje najboljše prijatelje tukaj v Domu, in da je prijateljstvo brez dvoma eden od stebrov našega delovanja.
Mladinski dan je dan za vse. Mlade in tudi starejše. Mlad je namreč vsak, ki se za mladost zanima. Ni nam več toliko pomembno šteti leta posameznikov. Pomembnejše je šteti leta skupnih uspehov in napredovanj. In glej, malenkost, danes štejemo že 42. mladinski dan!
Ko kdorkoli opazuje delovanje, ne samo mladine ampak tudi vseh ostalih organizacij in dejavnosti v Domu, bo brez dvoma presenečen ob neverjetnem uspehu, ki ga dosegajo. A še bolj čudovito in presenetljivo je gledati, kako od najmlajšega do najstarejšega vsi skrbimo, da ne bi ljubezen do naše daljne Slovenije nikoli ugasnila.
Vprašam se na primer, kako je mogoče, da se po toliko letih še vidi petletnega otroka v slovenski narodni noši? Kako je mogoče, da se po vsem tem, kar nam televizija in internet nudita, še naprej vidi skupino mladih, ki z veseljem pojejo slovenske cerkvene pesmi? Kako je mogoče, da se po vseh mogočih različnih glasbah in inštrumentih, ki nam jih nudi svet, še naprej vidi mladeniča s harmoniko in veseljem do Avsenikove polke? Kako je mogoče, da se za tekmo Slovenije na nogometnem prvenstvu, zbere skupina mladih in bučno slavi gole slovenske reprezentance? Kako je mogoče, da se po toliko letih mlada dekleta še zberejo in nas presenetijo z odlično potico?
Da bi lahko odgovoril na vsa ta vprašanja mi pridejo na misel zopet zgoraj omenjene besede: Pusti ta svet vsaj za spoznanje lepši, kot si ga sam prejel. Zdaj mi močneje zvene in jih razumem. Naši starši, naši stari starši in vsi naši predniki so nas naučili lepih tradicij. Naučili so nas skupnega dela. Naučili so nas, da vztrajnost nikoli ni zaman. Skratka, pustili so nam ta svet za spoznanje lepši, kot so ga sami prejeli. Iz srca se jim za to zahvaljujemo. Prejeli smo neverjetno dediščino, ki jo bomo, obljubimo, nadaljevali in s katero bomo mlajšim, in nekoč našim otrokom, še naprej dokazovali ljubezen do slovenske domovine. A danes se kot mladi zavedamo, da imamo neizmerno odgovornost: Pustiti ta svet za spoznanje lepši, kot smo ga prejeli.
Do jeseni se bo morala politika dogovoriti o treh odprtih vprašanjih, ki so ključna za prihodnost javnofinančnega in gospodarskega stanja v državi, to je vpeljava zlatega fiskalnega pravila, sanacija bank in ustanovitev državnega holdinga. Medtem ko je delovna skupina za fiskalno pravilo razrešila vsebinske dileme, pa morajo soglasje doseči še predsedniki strank.
V Janševi Slovenski demokratski stranki (SDS) menijo, da bo za to potreben dodatni napor, saj še posebej največja opozicijska stranka, Jankovi-čeva Pozitivna Slovenija (PS) vztraja, da zapis pravila v ustavo ni potreben. Kot je povedal poslanec SDS-a in predsednik Odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj, bi zapis pravila v ustavo med drugim ustavil padanje bonitet slovenskih bank, s čimer bi posojila možno najeti po ugodnejših obrestnih merah. »Z vnosom fiskalnega pravila v ustavo bi se zaustavilo padanje bonitet za državo, za banke, na drugi strani bi se trend lahko obrnil v pozitivno smer, kar pomeni, da bi se lahko banke, drža-
va in gospodarstvo lahko zadolževali oz. najemali kredite po ugodnejših obrestnih merah. To seveda pomeni manj stroškov za obresti in konkurenčno gospodarstvo.«
Potem ko je PS na novinarski konferenci vladi očitala, da je fiskalno pravilo spremenila v politično temo številka ena, poslanec SDS-a to zanika: »Gre v bistvu za to, da se omogoči poslovanje države v prihodnje na zdravih temeljih, na podlagi katerih bi prihodnji rodovi plačevali manj obresti in imeli več denarja za razvoj.«
Šircelj upa, da se bodo predsedniki strank vprašali, kaj dejansko to pomeni za državo v finančnem, gospodarskem in socialnem smislu ter da bi opustili politične ambicije: »Pri vnosu te določbe v ustavo ne bi smelo iti za politični prestiž, ampak bi morali enostavno delovati stvarno in državotvorno v korist državljank in državljanov ter države.«
Tudi poslanec Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik je po sestanku delovne skupine z ministrom Janezom Šušteršičem poudaril: »Pri predsednikih
vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne.« Ne pričakuje pa, da bo doseženo soglasje za ustavno spremembo, ampak zgolj za zapis pravila v zakon.
Spomnimo, da bo Državni zbor o zapisu fiskalnega pravila v ustavo glasoval sredi septembra, za njegovo potrditev je potrebna dvotretjinska večina ali 60 glasov, premier Janez Janša pa je že junija napovedal, da bi glasovanje lahko vezal na zaupnico vladi. V tem primeru, če pravilo ne bi bilo potrjeno, bi vlada padla.
V torek, 21. avgusta, pa je premier Janša je za to sredo popoldne sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti o fiskalnem pravilu, državnem holdingu in sanaciji bank. Politični vrh sledi zaključku dela parlamentarnih delovnih skupin, ki so obravnavale in usklajevale izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu in zakon o agenciji oz. skladu za sanacijo bank.
tudi v Sloveniji
Vlada je sklenila, da ta četrtek 23. avgusta, v Sloveniji zaznamujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. S tem je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009.
V omenjeni resoluciji je Evropski parlament med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so v njej tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. Vla-
da v sporočilu po dopisni seji pojasnjuje še, da je 12. februarja 2008 na enak način razglasila tudi dan spomina na žrtve ho-lokavsta.
Ob tem je zanimivo poudariti, da ZZB za vrednote NOB Slovenije (na kratko: 'borci') ne bo proslavljal 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ker da ta ne more prispevati k umirjanju političnih razmer. Študijski center za narodno spravo pa razglasitev dneva spomina podpira, ker se, kot so zapisali, totalitarizmi več ne smejo ponoviti.
Blejski otok ostaja v rokah župnije
Država se ne bo pritožila na sklep kranjskega okrožnega sodišča, da zoper župnijo Bled ni mogoče voditi postopka o ničnosti sporazuma. Otok tako ostaja v rokah blejske župnije.
S sporazumom, ki ga je podpisal nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti je prejšnja Janševa vlada objekte na Blejskem otoku vrnila tamkajšnji župniji, otok pa dala Cerkvi v brezplačen najem za 45 let, je poročala TV Slovenija.
Simonitijeva naslednica Majda Širca Ravnikar si je kasneje pri-
Prekmurje je naše
Eden izmed državnih praznikov v Sloveniji je posvečen spominu, ko se je Prekm,urje ponovno priključilo Sloveniji. Imenujejo ga Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Letos se je praznovanja v petek, 17. avgusta udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmila Novak.
Pred začetkom proslave se je ob 19. uri udeležila maše za domovino, ki jo je v velikopolanski farni cerkvi daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Na slovesnosti je bil slavnostni govornik mi-
nister za obrambo Aleš Hojs. V svojem nagovoru je združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom označil kot enega od pomembnejših dogodkov v naši zgodovini. V nadaljevanju je poudaril, da se za takšen razplet, da je do združitve prišlo, lahko zahvalimo sposobnostim takratnih pogajalcev in takratne diplomacije ter seveda dokončni plebiscitarni odločitvi ljudi iz te regije.
Po končani slovesnosti se je ministrica Novak srečala z domačini in se sprehodila tudi med stojnicami, ki so jih pripravili ob tej slovesnosti.
zadevala za njegovo ničnost, zato je državno pravobranilstvo vložilo tožbo.
Kranjsko okrožno sodišče se vse do danes z njeno vsebino še ni ukvarjalo. Ker je bil v prvi tožbi naveden le en toženec - župnija Bled, ne pa tudi drugi sopodpisnik sporazuma - Nadškofija Ljubljana, je tožbo zavrnilo.
Letos junija, ko je odločalo o tožbi zoper oba sopodpisnika pa je ugodilo blejski župniji, ki je trdila, da je bilo zoper njo v isti zadevi že razsojeno. Na to odločitev sodišča bi se država lahko pritožila le še do četrtka, 16. avgusta, je poročala televizija. Na državnem pravobranilstvu so pojasnili, da se država zagotovo ne bo pritožila zoper sklep sodišča.
Majda Širca Ravnikar, ki je bila ministrica Pahorjeve vlade, je v izjavi za televizijo dejala, da je bil »ta molk oziroma nereagi-ranje pričakovano, kajti že v prvi Janševi vladi je bil Blejski otok pridobljen mimo odločitev ustavnega in vrhovnega sodišča«. Pravobranilstvo očitno nima moči, da bi zastopalo stališča, ki jih je še pred par leti zastopalo v smeri, da je sporazum ničen, je dejala in dodala, da v tem smislu »država asistira voljo Cerkve«, je še menila bivša ministrica.
Sodišče bo zdaj nadaljevalo s postopkoma zgolj zoper ljubljansko nadškofijo.
Pater Rupnik tudi v Fatimi
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Enega najpomembnejših Marijinih romarskih krajev na svetu v Fatimi krasi tudi veliko delo slovenskega mozaičarja in teologa Marka Ivana Rupnika.
Rupnikovi mozaiki krasijo številne sakralne objekte v Evropi. Med pomembnejšimi so zagotovo mozaična dela v Vatikanu, Lurdu in Fatimi. V slednjem se je avtor izkazal z mogočnim oltarnim mozaikom in se v slogu tega dela še najbolje približal bizantinskemu umetnostnemu kanonu. Zravnano apsido krasi kar 500 kvadratnih metrov velik mozaik s pozlato. Mozaik, ki so ga postavili leta 2007, je nastajal v Rupniko-vem ateljeju Centro Aletti v Rimu. Bizantinska umetnost se je razvila sočasno z delitvijo rimskega cesar-
stva na vzhodu. Geografsko je prek Grčije, vzhodnega Sredozemlja in Balkanskega polotoka svoje sledi pustila tudi v Italiji. Med slavnejšimi mozaiki Bizanca na zahodu ne moremo mimo ravenske umetnosti, kjer se v stroki izpostavlja predvsem Mavzolej Gale Placidije. Poleg mozaične okrasitve Markove cerkve v Benetkah je nam najbližja poreška Eufra-zijeva bazilika z dobro ohranjenimi bizantinskimi mozaiki. Velika zlata podoba je gledalcu postavljena na ogled v četrti največji cerkvi na svetu, v portugalski Fatimi. Pred mozaikom visi veliko razpelo, za njim pa je v mozaiku upodobljeno ja-gnje ob prestolu. Pod njim Kristusa označujeta označevalca Alfa in Omega, začetek in konec, prvi in zadnji. Na obeh straneh križanega sta figuralni skupini angelov in svetnikov. Na desni strani lahko z atributi prepoznamo Janeza Krstnika, na levi pa Marijo v belem oblačilu. Marijo spremljata pastirja, ki opozarjata na dogodek njenega prikazovanja iz leta 1917 na Portugalskem. Fatima se tako postavlja ob
bok številnim romarskim središčem, ki pričajo o Marijinem prikazovanju. Velik romarski trg v kraju zaključuje monumentalna modernistična arhitektura grškega arhitekta Alexandrosa Tobazisa.
Celotno mozaično površino gradijo zlati odtenki v kombinaciji s pastelnimi zemeljskimi odtenki. Zlata barva ločuje zemeljski svet od nebesnega. V to enovito barvno ploskev, ki predstavlja nebeško kraljestvo, se kot srp trikrat zarežejo rdeči trakovi. Sploščen prostor se na tem mestu prekine in iluzionistično poglobi.
Figure so neme, mirne in slo-ke ter se ikonografsko navezujejo na pravoslavno izročilo. Formalna gradnja je usmerjena v simbolno pripoved, ki je izražena v tisočerih
TONE MIZERIT
majhnih pravokotnikih, ki v svetlobi migetajo in poudarjajo metafizično transcendentalnost prostora. Mozaično umetnost je treba gledati z distance, saj se le tako lahko podoba izriše v smislu in pomenu. Abstrakten pogled od blizu pa je prav tako vreden razmisleka in vpogled v logiko zlaganja mozaične podobe. Cenjena umetniška zvrst, ki se razpenja med slikarstvom in kiparstvom v službi arhitekture, tako po več tisočletjih še vedno uživa svoj ugled v umetnosti in pri naročnikih.
VTISI IZ SLOVENIJE
(Od našega dopisnika)
Luč oziroma svetloba je ena izmed prvih stvari na svetu. In ko jo je človek znal uporabiti in koristiti, je evolucija človeštva naredila korenit korak.
Kulture in običaji so jo vzeli v svojo sredo in ji dali častno mesto v mnogih dejavnostih: predelovalnih, izobraževalnih, domačih, cerkvenih, čustvenih ...
Ne vem, če se je že kdo lotil analiziranja kulture sveče v Sloveniji. Zanimiv pojav, ki se je razbohotil predvsem na pokopališčih. Vedno mi pride na misel, kako se na satelitskem posnetku vidi Slovenija v prvih nočeh v novembru, ko sveča ob sveči razsvetljuje pokopališča po vsem ozemlju (tudi tega ne vem, če je ta običaj razširjen tudi po drugih evropskih državah). Praznika vseh svetih in vseh vernih duš
O svečah
dajeta luči močan simbolizem na mnogoterih področjih, od verskega za vernega človeka do spominsko--čustvenega za tiste, ki pravijo, da ne verjamejo v onostranstvo. A vsi želijo izraziti nekaj s tem, da prižgejo luč v obliki sveče.
In ta sveča, ki je nositeljica luči, je prisotna tudi v drugih običajih. Nisem pa opazil, da bi na romanjih po Sloveniji ljudje prinašali sveče, kot je to na primer v navadi v Lujanu.
Ima pa pri začetku krščanskega življenja, pri prejemu sv. krsta, nalogo, da krščenca spominja in vodi po poti vere. Zato je najti v trgovinah s nabožnimi predmeti tudi sveče, ki bodo krščenega spremljala v življenju. Veliko pa je tudi oseb, ki sveče izdelujejo po naročilu ter pripravijo in nanjo vpišejo ime novega kristjana in datum, ko je to postal. Običajno so to sveče, debele tri, štiri centimetre in dolge kakih trideset, štirideset. Odvisno od znanja in ustvarjalnosti postanejo to izredno lepi, skoraj umetniški unikati, ki so potem vsa leta v veselje in ponos družini.
Še lepši običaj je ob poroki. Takrat zakonca dobita svojo skupno svečo, ki je krajša, a debelejša in s tem svečarju da možnost za še lepšo in bogatejšo poslikavo. Svečo ob prejemu zakramenta sv. zakona prižgejo, da bi jima svetila v skupnem življenju. Če pa sta nova zakonca ob
svojem času dobila in potem zadosti skrbela za svoji krstni sveči, sta prav ti sveči nosilki luči, s katero prižgejo zakonsko svečo. Simbolika, da je kaj.
Sveče so tudi lepo darilo ob okro-
glih in drugih pomembnih obletnicah, ko si izdelovalci prizadevajo, da jih čim lepše okrasijo. Medtem ko so svečke na torti enkratne - rekel bi, da so izraz minljivosti vsega, kar je na tem svetu - pa je taka sveča izraz pojma neskončnosti časa. Res, da teh jubilejnih sveč ne prižigamo pogosto, vendar nas skozi dolga leta opominjajo, da je njihov plamen tisto, kar naj nas vodi k Luči.
GB
Ko je prejšnja številka že stopala v tisk, se je končno uredila zadeva stavke podzemskih železnic. Kot smo že tedaj nakazali, je bil tako začetek stavke, kot potem njen konec, navezan na namige (ukaze?) iz vladne palače.
Bitke in vojna. Mimo trpljenja milijon ljudi, ki nad teden dni niso mogli uporabljati tega transportnega sredstva, in še drugih milijonov, ki jim je stavka prinesla dodatne težave pri vsakdanjemu premikanju po mestu, je treba gledati politično ozadje in priti do zaključkov. Prvi je, da vlada nima (in ne bo imela) nobenega ozira do svojih nasprotnikov. Celotna akcija stavke je bila naperjena proti vodji vlade avtonomnega mesta. Mauricio Macri je izziv sprejel in trdo ostal pri svojem stališču, da podzemskih železnic ne sprejme v mestno last pod sedanjimi pogoji. Razumljivo: to je trojanski konj vladajočega režima. Zanimivo je, da je kmalu odnehala gospa predsednica. Zgodilo se je isto kot v primeru, ko je guverner province Buenos Aires, Daniel Scioli trpel stavke ob neplačanem aguinaldu. Obema je v teku konflikta padal ugled, a bolj je padal gospe predsednici. Ljudje so domnevali, da ona nosi glavno krivdo za njihove težave. Če je bilo to vidno v provinci, je toliko bolj jasno v prestolnem mestu, kjer od samega začetka kirchneriz-ma sedanja vlada ni mogla osvojiti volje prebivalstva. Ko so številke upadanja priljubljenosti gospe Cristine dosegale nevarno obzorje, je bilo stavke konec. To seveda ne pomeni konec vojne. Vlada stalno izziva bitke, ki jih v večini primerov tudi osvoji. A tudi če je poražena, vojna se nadaljuje do končne odločitve. Tako je bilo v primeru kmetov, s katerimi razmerje še vedno ni urejeno; tako je na področju medijev, kjer stalno ogroža tiste, ki ji niso naklonjeni (ali poslušni); in še bi lahko naštevali.
Hočemo vse. V senci tega gesla, ki ga celoten režim stalno ponavlja, se je v teh dneh razbesne-la nova bitka. Vlada hoče ustavno spremembo, ki bi predsednici omogočila ponovno kandidaturo in tretje obdobje na predsedniškem prestolu. Tretje? Seveda; in še četrto, peto ... Celotna akcija bo potekala pod geslom »Večna Cristina«, kar jasno govori, do kje segajo vladne želje. Prvotna argentinska ustava je določala predsedniku dobo šestih let; sprememba iz leta 1994 pa sedaj omogoča dva zaporedna mandata, vsak po štiri leta. Ko je bil pokojni Nestor
Krchner guverner province Santa Cruz je izvedel svojo ustavno reformo, in danes tamkajšnji guvernerji lahko postanejo dosmrtni vladarji. Tudi nekatere druge province (na primer sramotno slavna Insfranova Formosa) nudijo take možnosti »dosmrtnega« vladanja. Gospa predsednica sama doslej o tem ni govorila. A v njeni bližini stalno poudarjajo, da je potrebno spremeniti ustavo v tej smeri. Seveda ne govorijo odkrito. Zagovarjajo ustavne spremembe na vseh področjih, previdno pa znižajo glas, ko gre ga »re-re«, možnost ponovne kandidature. Ob tem je bil zelo jasen predsednik vrhovnega sodišča Lorenzetti, ko je dejal, da je ustavo treba »izvajati, ne spreminjati«. Vrsta določil, ki so jih sprejeli leta 1994, ko so omogočili ponovno kandidaturo Menema, še vedno ni udejanjenih. In zakaj taka ihta, ko manjka do predsedniških volitev še tri leta in imamo pred tem prihodnje leto dodatne parlamentarne volitve? Za vsak slučaj. Vlada upa, da bo na volitvah leta 2013 dosegla zmago, ki ji bo zagotovilo (z zavezniki in ukročenimi nasprotniki) potrebni dve tretjini v obeh zbornicah. Kaj pa, če do tega ne pride? Če bodo uporni guvernerji (De la Sota, Scioli in še kateri) na kandidatnih listah utrdili svoje kandidate in prezrli želje (zahteve) gospe predsednice? Za vsak slučaj je treba reformo izpeljati še pred temi volitvami. To pa je tudi zapleteno, ker dveh tretjin danes vlada nima. Pritisniti na guvernerje? Kupiti manjkajoče glasove? Tudi v to smer kažejo rastoči pritiski na province in grob način, s katerim bi jih hoče vlada finančno zadaviti.
Brez cilja in brez poti.
Tako lahko danes označimo opozicijo. Ta skupek strank, ki pa sicer po zadnjih volitvah predstavlja 46 % glasov, ne najde smeri. Mirno tudi lahko trdimo da, če bi bilo bolj stvarni, jasni in privlačni, bi ta številka lahko zelo narasla, saj vladni ugled nenehno pada. A se ne znajdejo. Prav tako ni jasnosti v vrstah upornega peronizma, ki ne najde voditelja, ker hočejo vsi voditi. Zmeda dosega že tako neverjetno razsežnost, da se celo govori o »povratku« glavnega tajnika CGT v vladne vrste. Hugo Moyano je iskal opore v političnih vrstah za skupno fronto proti gospe predsednici. Ni je našel. Res je, da je njegova osebnost zelo problematična in odbijajoča. A ko se gre za usodo demokracije, bi morali spregledati malenkostne razlike in lastne koristi. Utopija?
SLOMSKOV DOM
V	vrsti mladinskih dni, ki se tradicionalno odvijajo v slovenski skupnosti v Argentini v drugi polovici leta, je mladina Slomškovega doma, organizirana v odsekih Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze, v nedeljo 12. avgusta pripravila že 42. Mladinski dan.
V	jutranjih urah so se začele tekme v odbojki med odseki. V opoldanskih urah pa je bil slovesen začetek slavja z dvigom državnih zastav ob petju obeh himen. Dan je odprl v imenu mladinskih organizacij predsednik Branko Marinič. Sledila je mladinska maša, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati z dejavnim sodelovanjem mladih pri petju, prošnjah in mašnih darovih.
Po kosilu je ponovno zaživelo na igriščih. Fantje in dekleta iz vseh odsekov so se pomerili v odbojki s ciljem, da bi dosegli naslov zmagovalca Mladinskega dne v Slomškovem domu.
V	večernih urah je množična udeležba deklet in fantov ter prijateljev mladine napolnila veliko dvorano Doma za kulturni program. V imenu domače mladine je Lucijana Jakoš pozdravila častne goste: župnik Franci Cukjati,
42. Mladinski dan
predsednik Slomškovega doma mag. Pavel Brula in soproga Andrea Quadri ter zvezna predsednica SDO Marjanka Oblak in zvezni predsednik SFZ Martin Uštar. Branko Marinič je v imenu domačih odsekov SDO-SFZ nagovoril z navdušujočo besedo zbrano mladino in žel navdušeno odobravanje (njegov nagovor objavljamo na uvodnem mestu našega lista).
Napovedovalka je nato uvedla predstavo »Rešimo Postojnsko jamo«. Domači avtorji so posegli globoko v »znanstveno fantastiko«, popeljali gledalce na kordobski Uritorco, kjer naj bi pristajali »OVNI« (UFO). Radovedne turiste zalotijo »extraterrestres« (izvenzemska bitja) in z njimi odkrijejo fantastično dejavnost tudi v Postojni. V nevarnosti je celo človeška ribica, največja privlačnost Postojnske jame. A bistroumnost in neustrašnost »znanstvenih fanta-stov« vse razreši in mladostni ples skupine mladenk spremeni nape-
tost v sproščeno rajanje.
Pomembna je bila tudi naslednja točka programa: razglasitev zmagovalcev tega mladinskega dne. Pri dekletih je dosegla pokal
Mladi, delavni in veseli strežniki
skupina iz Našega doma San Justo, pri fantih prav tako skupina iz Našega doma. Močan aplavz je pospremil zmagovalce. Mladinska himna Slovenska smo mladina je sklenila praznovanje v dvorani. V gostinskih prostorih Slomškovega doma pa se je nadaljeval nič manj pomemben del praznovanja: družabno srečanje fantov in deklet ter prosta zabava.
J.T.
Vsi nastopajoči in sodelujoči. Čestitamo!
Na višarjah 30. romanje
Na znanem romarskem središču Svete Višarje je danes potekalo jubilejno, 30. romanje treh dežel, pri katerem so sodelovali romarji iz Italije, Slovenije in Avstrije.
Slovesno mašo v treh jezikih so vodili škofi iz Vidma, Celovca, Ljubljane, Celja in Kopra. Škofi so se zavzeli za skupno dušo v združeni Evropi.
»Ni dovolj, da se strinjamo zgolj o skupni valuti ali o skupni organizacijski strukturi, da dosežemo globoko povezanost med različnimi kulturnimi tradicijami,« je dejal videmski nadškof Bruno Mazzoccato. »Da bi Evropa postala združena, potrebuje skupno dušo,« je še dodal Mazzoccato. Ob njem so somaševali še celovški nadškof Alois Schwarz in ljubljanski nadškof Anton Stres ter celjski škof Stanislav Lipovšek in koprski škof Jurij Bizjak. Prisoten je bil tudi naslovni videmski nadškof Pietro Brollo.
Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je na koncu svete maše nagovoril zbrane z besedami: »Lepo vas pozdravljam na tem milostnem kraju, kjer se srečujemo verniki vseh treh sosednih narodov že dolga stoletja. Časi se spreminjajo, naša vera, naše upanje in naša ljubezen do Boga in bližnjih pa ostajajo in morajo ostati isti. Živimo v težkih časih, zato še bolj potrebujemo Božjo pomoč in zvestobo in priprošnjo Matere Božje z Višarij. Božji blagoslov naj vas varuje in spremlja vse dni vašega življenja.«
Srečanje treh dežel sicer vsako leto poteka v enem od Marijinih svetišč sodelujočih škofij. Naslednje naj bi potekalo čez tri leta. Romanja treh dežel so se začela leta 1981 na pobudo takratnega vidmskega nadškofa Alfreda Battistija. Takoj sta jih podprla tudi celovški škof Egon Kapellari in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Ta srečanja naj bi zbliževala krajevne cerkve in krepila sožitje ter sprejemanje med narodi na stiku romanskega, germanskega in slovanskega kulturnega okolja, pojasnjujejo na spletnih straneh novomeške škofije, ki prav tako sodeluje pri tem srečanju.
Svete Višarje (it. Monte Santo di Lussari, nem. Luschariberg) spadajo med najvišje ležeče in najbolj priljubljene Marijine Božje poti med Slovenci. Vrh Svetih Višarij s cerkvico in vasjo na 1789 m kraljuje nad Kanalsko dolino in krajem Žabnice. Romanja so se začela leta 1360, ko je nek pastir iz Žabnic tam našel Marijin kip. Nesel ga je k župniku, a naslednji dan je kip spet našel na istem mestu. Ko se je to ponovilo še tretji dan, je oglejski patriarh ukazal župniku, naj na gori postavijo romarsko svetišče. Kljub nekaterim požarom se je kip ohranil do danes. Do nastanka Brezij so bile Svete Višarje verjetno najpomembnejša Marijina Božja pot za Slovence. Na Višarje radi romajo tudi Avstrijci, Italijani in Furlani. Na Svete Višarje danes vozi gondola, lahko pa se nanje odpravite tudi peš.
OB 65-LETNICI NASELITVE (3)
Brezdomci so našli nov dom v Argentini
Janez Hladnik -
V tej številki zaključimo z objavo spominov pokojnega msgr. Janeza Hladnika na dni, ko se je odločala naselitev naše skupnosti v Argentini. Članek je bil prvotno objavljen v koledarju Svobodne Slovenije za leto 1949, ko so v buenosaireško pristanišče še prihajale ladje s slovenskimi protikomunističnimi begunci. Objava naj bo hvaležen poklon njemu in prispevek za osveženje zgodovine.
Med tem je pa tudi Peronova vlada od besed začela prehajati na dejanja. Oblast je sicer odklanjala prevzem prevoza naših beguncev, pač pa nam je nudila zaposlitev. Tako je od prve skupine, ki je bila znatnejša (ladja Tucuman), zaprosil minister de Obras Publicas nekaj delavcev za Ezeizo. Fantje so napravili odličen vtis, ker so bili disciplinirani in pridni za delo, kar je odprlo pot nadaljnjim, tako da so naslednji pri-šleci našli že pripravljene službe,
v kolikor so bili samci.
Vse do novembra 1947 sva nosila odgovornost za vse z g. Košičkom. Tedaj je začel delovati Klub slovenskih beguncev, sestavljen že v oktobru, katerega tajniške posla je prevzel g. Anton Sku-bic, gdč. Petelinova pa je prevzela skrb za ženski del problemov. Toliko je bilo vsakršnih potov in pisarij, da je nujno bilo treba človeka, ki naj bi se samo temu delo posvetil. Toda kdo? Tedaj so se namreč že začela odpirati vrata v razne službe in kdo bo zastonj delal, če ima priliko, da dobro zasluži. Toda treba je pa le bilo in zato smo po splošni želji naprosil g. Toneta Skubica, naj bi on prevzel pisarno. Malo preje je dobil dobro delo v tovarni in res mu ni kazalo, da bi nekaj gotovega pustil v zameno za nekaj nevšečnosti. Zaenkrat je sprejel to odgovornosti polno delo, v kolikor ga bo mogel vršiti izven svojega dela v tovarni. Nekaj tednov je šlo, toda kmalu je postalo to nemogoče, dokler nismo slednjič sklenili, naj se g. Skubic izključno posveti be-
gunski pisarni, za kar mu bomo preskrbeli skromno odškodnino. Prav tiste dni smo dobili tudi iz Severne Amerike nekaj podpore. Bilo je 1000 dolarjev kot edini prispevek, ki ga je naša pisarna prejela od zunaj.
Kaj pa razmerje do starih Slovencev
Strašilo o »izdajalcih s krvavimi rokami« je še vedno hodilo okrog. Celo uradno iz službenega mesta titovskega predstavništva je bilo izdano naročilo, naj se z njimi nihče ne druži, ker so »narodni zločinci«.
Dobro so vedeli tisti gospodje, da bodo svoje obrekljivke vzdržali le, če bodo mogli vzdržati prepade med starimi in novo prihajajočimi Slovenci.
Čudne štorije so tiste čase krožile po Villa Devoto in po Paternalu. Nekdo, tako so pripovedovali, je šel v hotel, povabil te ljudi na vrček piva. Namesto v gostilno jih je zapeljal v zasedo, kjer so jih »tako nabunkali ...«, kar prste si
je obliznil pripovedovalec ... Srbeli so ga, ker bi pač rad kaj takega napravil, toda zgodilo se pa ni nič podobnega, pač pa so se začeli vse bolj bližati taki, ki so imeli resnično željo zvedeti resnico o stanju doma.
Gonja proti beguncem je bila na višku lani septembra meseca (1948, op. ur.). Toda dogajalo se je, da so se večinoma le javno bali družiti se z novodošlimi, zasebno so se pa stiki čim dalje bolj množili. Grožnje, ki so imele namen ustrahovati slovensko javnost, so našle pri mnogih že zasmeh - in slednjič je prišlo do tega, da so naši fantje lahko stopili že v katero koli gostilno in lepo zapeli, ne da bi slišali žal besedo. Naštel bi lahko lepo vrsto imen dobrih mož in žena, ki so novo-došlim šli na roke, a nočem, da bi komu zato svojce doma preganjali.
Ko je po 15. septembru - po priključitvi cone A Jugoslaviji - začela deževati od doma pošta, ki je porazno vplivala na partizansko navdušenje, in so se istočasno
oglašali že tudi prvi povratniki iz Jugoslavije, so se začele enotno strnjene vrste tukajšnjih zagovornikov Titove Jugoslavije razhajati in pod nesmiselno krilatico »sedaj pa jaz nikomur več ne verjamem« je prišel do izraza razkroj enotne fronte proti beguncem.
Sedaj se vsem dobro mislečim oči odpirajo. Zato pa sedaj tudi nikomur ni več mar, kaj bodo rekli fanatiki. Ogromna večina starih Slovencev je novim dala roko v pozdrav in pomoč: tako je zasut umetni prepad, ki ga je komunistična propaganda skušala držati. Mnogi novodošli so našli stanovanje v hišah starih Slovencev; mnogi stari rojaki so preskrbeli stanovanje in delo novim in ni daleč dan, ko bo prišlo tudi do sodelovanja na prosvetnem in kulturnem polju.
Tako se mnogi stari Slovenci danes radujejo prihoda novih rojakov, ki so prinesli svežega in zdravega slovenskega duha in bodo vlili novo narodno življenje slovenski koloniji v Argentini.
(Konec)
BRALI SMO
Kako vidijo Argentino
V slovenskem mediju »Finance« so izpod peresa Albine Ken-da že 13. aprila t.l. objavili članek pod zgovornim naslovom: »Nasvet: Pazite, da se pri izvozu v Argentino ne opečete«. Objavljamo besedilo članka, ki bo gotovo zanimalo bralce, saj ponazarja kako na našo državo in njene zaplete gledajo v Sloveniji.
Matjaž Medvedšek dobro pozna argentinski trg
je vse manj. A zaradi protekcionistične politike trpijo podjetja, tudi argentinska.
Skorajšnjega izboljšanja razmer ni mogoče napovedati
Zaradi politike argentinske vlade se je 30. marca 40 držav,
Argentina je februarja uvedla uvozne omejitve, s katerimi lahko izvozne posle v to državo celo povsem onemogoči.
Tudi slovenska podjetja že čutijo negativne posledice omejitev uvoza v Argentino. Nekaj se jih je celo znašlo v položaju, ko so že dobila predplačilo ali se že lotila proizvodnje naročila za argentinskega partnerja, zdaj pa ne vedo, kako naprej. Kaj se dogaja v Argentini in ali je tja sploh še mogoče izvažati?
Slovensko podjetje, ki že več kot deset let sodeluje z argentinskim partnerjem, je konec prejšnjega leta sklenilo nov posel. Argentinsko podjetje jim je januarja nakazalo predplačilo, potem pa se je zataknilo. V Slovenijo sporočajo, da je argentinska vlada ustavila uvoz, slovensko podjetje pa ne ve, kako se izviti iz te zagate. Kot so pojasnili na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, ki je v stiku z obema podjetjema, primer še vedno ni rešen. »Je pa rešitev bolj kot od slovenskega izvoznika odvisna od argentinskega, ki mora odgovarjati na dolgotrajna poizvedovanja in zahteve sekretariata za trgovino,« pravijo na veleposlaništvu, ki ga vodi veleposlanik Tomaž Mencin.
Zakaj se zatika pri izvozu v Argentino
Argentinska vlada, ki želi nadzirati oziroma zmanjšati uvoz, s tem pa omejiti odliv deviz ter uravnotežiti svoje finance, je februarja letos uvedla stroge omejitve. Kot pravijo na veleposlaništvu, vlada odtlej od vsakega argentinskega uvoznika zahteva natančna pojasnila o vsakem poslu, preden mu izda uvozno dovoljenje. Uvozno dovoljenje pa je pogoj, da argentinski uvoznik lahko nakaže plačilo v tujino. Posledica je, da je argentinska bilanca vse bolj uravnotežena, odliva deviz
G. JOŽE
Ljubezen
tudi Evropska unija, že pritožilo na Svetovno trgovinsko organizacijo. Evropska komisija v Bruslju zbira dokaze prizadetih izvoznikov. A skorajšnje ureditve razmer ni mogoče napovedati, pravijo v Buenos Airesu. Gre pa za velike razsežnosti, saj Argentina vztraja pri svojih ukrepih, na dovoljenja sekretariata za trgovino za uvoz pa še vedno čaka več kot deset tisoč izdelkov iz EU, med njimi vsaj trije slovenski.
Ali je v Argentino sploh še mogoče izvažati
Negotovost je velika, saj na posle ni mogoče računati stoodstotno. Tudi če se poslovna partnerja sporazumeta o vseh podrobnostih, lahko v posel poseže država in ga izniči. »Težava je v tem, da ima argentinski uvoznik zvezane roke, zato je treba do nadaljnjega posle sklepati drugače. V prvi fazi slovensko in argentinsko podjetje lahko določita količine, ceno in plačilne pogoje, a potrditev posla mora biti pogojena s pridobitvijo uvoznega dovoljenja, pri čemer je za slovensko podjetje pomembno navesti tudi skrajni rok,« pravi Matjaž Medvedšek, lastnik podjetja Latina Consulting, ki dobro pozna argentinski trg. Potem je po Medvedškovih besedah potrebno potrpljenje: argentinsko podjetje mora na uvozno dovoljenje čakati do štiri tedne, če v tem času ne dobi odgovora, potem ga skoraj zanesljivo ne bo dobilo.
Kdo ve, koliko je bilo že rečeno in napisano o tej temi, nekaj prav gotovo pravilnega, pa tudi enaka količina napačnega.
Ljubezen je božja lastnost. Bog je ljubezen. In to je prav gotovo najbolj pravilna definicija ljubezni. Kdor res ljubi, je iz Boga, pravi sv. Janez. Če mi ljubimo je to zato, ker nas je Bog prej ljubil.
Največ, najlepše in seveda tudi pravilno, nam o ljubezni pove sv. Pavel v visoki pesmi ljubezni v 1. pismu Korinjčanom, kjer nam med drugim pove, kaj pomeni ta krepost za vsakega izmed nas. Tam pravi da, če ljubezni ne bi imel, nisem nič.
Torej sem, kar sem, samo iz ljubezni. Najprej mi jo je Bog pokazal s tem, ko me je ustvaril, ko mi je dal življenje. Če bi te božje ljubezni ne bilo, tudi mene ne bi bilo. Bog me je ljubil in zato sem. Ne smem se pritoževati nad življenjem, čeprav živim v solzni dolini, ampak, moram za vse, tudi za življenje, in to v prvi vrsti, biti Bogu hvaležen. Tako morem s svojim življenjem Boga hvaliti, bolj kot to vršijo oni, umrli, s svojim trohnenjem v zemlji. Na vsak način sem produkt ljubezni in to gotovo vsaj s strani Boga. Iz ljubezni sem ustvarjen za ljubezen.
In to je najvažnejše v mojem življenju. Če je ljubezen moj začetek, naj bodo tudi nje sadovi temu primerni.
Če svet gledamo z ljubeznijo in ljudi enako, nam bo svet lepši in ljudje boljši. Bratje in sestre mi ne bodo volk, ampak meni enaki ljudje. Opazil bom pri njih vso lepoto človeškega bitja, njihove borbe, padce, pa tudi uspehe. Ne bodo mi več povzročali težav in nepremostljivih ovir, temveč veselo srečanje z njimi.
Vsega tega je zmožna samo ljubezen. Ne vsaka, ki včasjh to sploh ni.
Če hočemo biti nekaj pred Bogom in pred ljudmi, vzemimo zares Pavlove besede o ljubezni in ne pozabimo, da nismo nič, če nimamo prave ljubezni.
Krivice, lustracija in ideološke teme
Andrej M. Poznič_
NOVE STARE KRIVICE
Slovenija je polna krivic. Skoraj vse izhajajo iz titoističnega komunizma, ki ga pri nas pooseblja Milan Kučan in strici iz ozadja z Zemljaričem na čelu. Človeka kar zmrazi, ko se dejansko zave, da UDBA deluje, da je svoje sile usmerila v gospodarsko izčrpavanje Slovenije v zasebne koristi in da zadnji partijski sekretar noče in noče odnehati v svojem zlopočetju. Krivica je, da imajo premnogi, ki so se rodili daleč po vojni, borčevske penzije. Krivica je, da so privilegiji preteklega režima razglašeni za »pravice« in da naj bi zanje veljalo pravilo, da se v »pridobljene pravice ne posega«. Krivica je, kar je naredil Gaber s slovenskim šolstvom. Iz tega sistema prihajajo generacije brez občutka za odgovornost, pridnost, poštenost. Mladi ne poznajo zavor pri lastnih grehih in napakah. Na štiri desetletja komunizma, ki je sistematično uničeval tisočletno katoliško delo in oblikovanje našega narodnega značja, smo zdaj cepili dve desetletji »gabrovizma«. Rezultat je moralno razsulo, ki se ne ustavi niti pred vrati Cerkve, ker je le-ta sestavljena iz ljudi, ki jih ne more več odločilno oblikovati, dostop do mladih pa ji je sistematično zaprt, kar je seveda tudi krivica.
Krivično je, da so tajkuni (vsi so imeli rdeče knjižice) »prihva-tizirali« premoženje in ga tudi zapravili. Krivično je, da so ban-
čniki državnih bank na besedo posojali milijarde, ki zdaj Slovenijo uvrščajo med Grčijo in Španijo, kar novinarji kontinuitete privoščljivo in nekritično pripisujejo pomladni vladi. Krivično je, da plačniki ne moremo nadzorovati državnih sistemov kjer je korupcija vseprisotna. Nikogar ne zanima, da je Univerza v Ljubljani okostenela ustanova nepo-tistov, kjer otroci komunističnih veljakov in profesorjev dobivajo dobro plačana in protežirana delovna mesta. Skoraj ni profesorja na univerzi, ki ne bi imel med uslužbenci bližnjega sorodnika. Slovenija je mala, vendar ne tako mala.
Krivica je, da nimamo medijske pluralnosti. Nimamo konzervativnega ali katoliškega dnevnika, nimamo liberalnega časopisa... pri elektronskih medijih imamo rumeno POP TV in AKanal, ter nacionalko, ki je postala plen propadlih politikov in slabih političnih kadrov.
Krivica je, da se lahko župan vozi 200 na uro in se v kamero smeje tudi tedaj, ko ima DURS resne papirje o njegovem "šviga - švaga" pri davkih, da o asigna-cijskih pogodbah niti ne govorimo. Vsem na očeh hodijo po robu zakonitosti in se vsem smejejo v brk.
Nove krivice so naredili konti-nuitetniki ob procesu denacionalizacije, ko so namenoma zavlačevali, prenizko ocenili premoženje in poštene ljudi še enkrat opeharili za njihovo dediščino.
Hkrati pa so vpili, »da ne smemo delati novih krivic«. Tako smo v Sloveniji dvakrat enim in istim ljudem delali krivico. Obakrat so bili povzročitelji eni in isti.
MANJKA LUSTRACIJA
Lustracija je čudovit in pozabljen izraz. Dežele, ki so lustrirale svoje kriminalce iz komunističnega režima, imajo trdno demokracijo. Naj bo to Češka ali Slovaška, Poljska ali Litva, vsem gre bolje kakor nam, ki smo se prepustili jadikovanju in vzdihovanju partijskih aparitičkov in nismo prepovedali političnega in javnega udejstvovanja tistim, ki so v preteklem režimu imeli rdečo knjižico, kar je dokaz, da so sodelovali z zločinskim sistemom. Prav tako nam LDS-ovski zakoni preprečujejo, da bi vedeli imena ovaduhov, ki jih je bilo preveč v vsaki vasi in v vsakem bloku pri vhodu, ter dovolj na vsakem delovnem mestu. Ljudje, ki so sodelovali z UDBO, danes nonšalantno hodijo po parlamentu, medtem ko se ukvarjamo s prepisanimi diplomskimi nalogami. Ali ne vidimo bistvene razlike v kvaliteti zločina? Sodelavcev UDBE na javnih mestih je veliko preveč, da bi lahko demokratična pomladna oblast sploh lahko delala. Še vedno potrebujemo lustracijo, kajti kazen za zločine mora biti, potem sodba in obsodba, pa tudi pomilostitev. Naj dodam, da je lustracija vse kaj drugega kakor likvidacija, ki so jo izvajali partizani nad drugače mislečimi (partizani, domo-
branci, vaškimi stražami, Cerkvijo, civilisti, skratka nad narodom). Tu gre predvsem za vzpostavitev normalnega stanja, ki ga je revolucija postavila na glavo.
ideološke teme
Sedanja vlada je nepričakovana. Zaradi arogance pingvinov in masla na njihovih glavah, nihče ni hotel v mafijski objem politika, ki zaničuje parlament. Vendar pa tudi ni kakšne velike ljubezni med strankami koalicije. Zato si redno mečejo polena pod noge. Menda obstajajo tabu teme, ki so zbrane pod sintagmo »ideološke teme«. To naj bi menda pomenilo, da vse tisto, kar Slovence deli zaradi zgodovine ne sme priti v vladno kolesje. O sveta preproščina! Ali res kdo misli, da je pri nas mogoče mimo zla, ki se je privleklo iz gozda?
Že v tem kratkem zapisu sem naštel samo nekaj ideoloških tem, ki ovirajo slovenski razvoj. Vlada bi se morala strpno in odkrito spopasti z ideološkimi temami. Veliko predlaganih sprememb iz varčevalnih zakonov je propadlo prav zaradi ideološke sebičnosti privilegirancev in socialistične miselnosti. Vlada doživlja dan za dnem pravo medijsko preganjanje, pljuvanje, obračunovanje in preprosto diskreditiranje, ker so naši novinarji ideološko preparirani na rdeči fakulteti. O njihovi kvaliteti ne izgubljajmo besed, o stanovski etiki pa premnogi še slišali niso.
Utvara je, da se lahko izogne-
mo ideološkim temam. Priznajmo si raje, da kontinuitetniki, ki že dvajset let izgubljajo svojo prej absolutno oblast, neusmiljeno in s starim sovraštvom Slovenijo držijo v izčrpajočem kulturnem boju. Proti RKC, proti slovenstvu, proti nam samim in naši zgodovini. Proti vsem, ki mislimo s svojo glavo in se ne udinjamo njihovi partijski disciplini.
Priznajmo si tudi, da ta boj na nek način izgubljamo in izgubljamo Slovenijo za katero je onim iz gozda malo mar. Gre za denar in pohlep, za internacionalizem in verjetno mednarodno masone-rijo, ki nasprotuje krščanstvu, še posebej katolištvu.
NI VSE ČRNO ...
Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da kljub temu, da imajo negativci »vse«, pravzaprav ostajajo brez nič. Dan za dnem rušijo, pa ne morejo porušiti. Dan za dnem blatijo, pa ne morejo prepričati. Dan za dnem delajo za lasten žep, pa ostajajo revni in sami. Slovenija počasi a zanesljivo pušča za seboj »krvavo tito-ko-munistično stoletje« in išče nova pota svobode. Svobodo smo si kljub rdeči zvezdi izborili, zdaj jo hočemo opremiti še z odgovornostjo, poštenostjo in pridnostjo in to kljub krivicam, ne izvršeni lustraciji in zaslepljenosti, ki se izogiba jasni in strpni besedi v sporih.
Vremena Kranjcem se vendarle jasnijo.
(Časnik.si)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
»BIL je lep vecer«
namreč zavodarska proslava stoletnice smrti Antona Martina Slomška in desetletnice Rožmano-vega zavoda v Adrogueju dne 26. avgusta v dvorani Presvetih Src, Plaza Irlanda, v Buenos Airesu. Pri polni dvorani se je natančno ob določeni uri odprl zastor in pred nami so stali zavodarji v markirani narodni noši v temi in začeli zborno deklamacijo Zupančičevo Besedo, ki se je nato stopnjevala z lučjo in silo do izrazitega sola, govorečega o možu, ki je »med nami bil kot zrno klen in zdrav«, pa-sus, ki je v tem primeru nanašal na Slomška in ob njem na rast slovenske Besede, ki »naj ostane med nami: Slovenska misel vpluj, vrzi se do nebes!« S tako mogočno uvodno himno, recitirano iz ust vseh dijakov, se je odprl večer, ki je bil nato v vseh točkah vseskozi povezan s Slomškom tako, da nismo niti za hip pozabili nanj, čeprav smo se smejali zavodarskim burkam in resnim izvajanjem, kar vse je dajalo vsebino tudi Slomškovemu vprašanju, ki je bil motto tega večera: »Preljubo veselje, oj kje si doma?« Razume se, da je bil odgovor nato spričo tega večera enoglasen pritrdilen: »V Rožma-novem domu med slovenskimi zavodarji«. ...
Tine Debeljak
GRADITEV DVORANE V SLOVENSKI HIŠI
V	»Oznanilu« z dne 10. junija so bili objavljeni načrti g. arhitekta Marijana Eiletza za zgraditev novih prostorov v Slovenski hiši in sicer: 1. dvorane za 600 do 700 ljudi, 2. kapele za 150 do 200 ljudi, 3. upravnih prostorov za društva in organizacije slovenskih izseljencev, uredništva listov, stanovanja za duhovnika, jedilnice, kuhinje, sobe za kuharico in 4. čitalnice, male dvorane, stanovanja za hišnika in tuje sobe. ...
RAZSTAVA SLOVENSKIH SLIKARJEV V BUENOS AIRESU
V	soboto, 25. avgusta ob pol 8 zvečer se je začela razstava slikarjev, ki so absolvirali ali nekako skupno obiskovali umetniško šolo Slovenske kulturne akcije. Manjkala je samo gdč. Metka Zirov-nik, ki je trenutno iz Buenos Airesa odsotna. Razstavili so v Slovenskem domu v San Martinu torej gg. Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, Andrej Makek, France Papež, Darko Šuštaršič in Jure Vombergar skupaj 40 slik in grafik.
Slovenci v Argentini
Osebne novice.
Družinska sreča. V družini Jožeta Modica in njegove žene ge. Martine roj. Gril se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Jože. Srečni družini naše čestitke!
Svobodna Slovenija, 30. avgusta 1962 - št. 35
RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je junija v primerjavi z majem znižala za 0,1 odstotne točke na 11,5 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je junija znižala že petič zapored, število delovno aktivnih oseb pa se je junija znižalo za več kot 1200, kažejo podatki državnega statističnega urada.
CENE PADAJO
Cene večine nepremičnin v Sloveniji v zadnjem letu in pol počasi, a zanesljivo padajo. Glede na gospodarske in socialne razmere, upad kreditne sposobnosti in kupne moči prebivalstva ter relativno veliko ponudbo stanovanj je postopno padanje cen stanovanjskih nepremičnin tudi pričakovano, navaja Geodetska uprava RS.
PREKMURSKI PRAZNIK
V Sloveniji so se 17. avgusta z državnim praznikom spomnili združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan se je pred 93 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih namreč zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Osrednja regijska prireditev ob tem dnevu je bila v Veliki Po-lani.
VRNITEV OPAZOVALCA
Ob zaključku opazovalne misije Združenih narodov v Siriji je svoje delo zaključil tudi slovenski predstavnik v tej misiji. Podpolkovnik Josip Bostič se je že vrnili v Slovenijo, so sporočili z ministrstva za obrambo. Podpolkovnik Bostič, ki je bil na misijo napoten 24. maja, je kot vodja mednarodne skupine vojaških opazovalcev ZN deloval v Damasku in pokrajini Rif Damask.
UMIK NOVE ZELANDIJE IZ AFGANISTANA
Po nedeljski eksploziji, v kateri so umrli trije novozelandski pripadniki iz Natove misije Isafv Afganistanu, se je v Wellingtonu razvnela razprava o tem, ali ni najbolje odpoklicati svojih vojakov. Opozicija poziva k takojšnjem umiku, vlada pa odgovarja, da načrtuje predčasen umik; predvidoma se bo to zgodilo aprila 2013.
ODPRAVILI CENZURO
Oblasti v Mjanmaru - nekdanji Burmi - so odpravile medijsko cenzuro v državi. Gre za zadnjo v vrsti hitrih demokratičnih reform in obenem najpomembnejšo doslej v smeri svobode izražanja v tej azijski državi, ki je bila 48 let podrejena strogi cenzuri. Ministrstvo za informiranje je sporočilo, da novinarjem od ponedeljka naprej člankov ni treba več posredovati v vnaprejšnji pregled državnemu cenzorju. Praksa, po kateri je moral oddelek za kontrolo in registracijo tiska vnaprej odobriti vsako publikacijo, od člankov pa do besedil pesmi in pravljic za otroke, je bila vzpostavljena avgusta 1964. Kljub ukinitvi vnaprejšnje cenzure, pa bo potrebno vse novinarske izdelke posredovati ministrstvu po njihovi objavi, da bo presodilo, ali so bili z njimi kršeni kakšni medijski zakoni.
BOGOSKRUNSTVO?
V Pakistanu je veliko razburjenje povzročil primer deklice z Downovim sindromom iz Islamabada, ki so jo minuli teden aretirali zaradi bogoskrunstva. Deklica, sicer kristjanka, naj bi namreč oskrunila več verskih besedil, domnevno tudi posamezne strani muslimanske svete knjige Koran, kar je razbesnelo številne domačine. Pred njimi jo je rešila policija in odpeljala na postajo; obenem je eden izmed policistov sporočili, da med delno zažganimi besedili niso našli listov iz Korana. Gre za prvi primer, da so zakon o bogoskrunstvu uporabili proti mladoletni deklici, ki je obenem prizadeta. Obenem je moralo zaradi nasilja svoje domove zapustiti skoraj 300 krščanskih družin, ki so bivale v naselju, kjer se je to zgodilo.
ASSANGE
Ekvadorske zaveznice v Bolivarskem zavezništvu Amerik so Veliko Britanijo opozorile na resne posledice morebitne kršitve ozemeljske celovitosti ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Kot je znano, se je tja zatekel ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange, ki mu je Ekvador ponudil politični azil, da ga Velika Britanija ne bi izročila Švedski, kjer ga čaka zaslišanje zaradi obtožb o spolnih napadih. Velika Britanija Avstralcu medtem ni pripravljena zagotoviti varnega prehoda in ga namerava aretirati v trenutku, ko bi zapustil veleposlaništvo, zato pred stavbo vztrajajo britanski policisti. Assange se boji, da bi ga Švedska naprej izročila ZDA,
kjer ga obtožujejo vohunjenja, saj je omenjena spletna stran v preteklosti objavila več tajnih ameriških depeš, med drugim tudi v zvezi z vojno v Afganistanu. Assan-geu v ZDA zaradi tega grozi celo smrtna kazen.
GRŠKA KRIZA
Pred Grčijo je zelo pomemben teden. Oblasti v Atenah bodo namreč skušale v teh dneh prepričati evropske partnerje, da jim odobrijo naslednjo tranšo posojila, ki bo državi omogočila, da ostane nad vodo. Ob tem je član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen ocenil, da bi bil izstop Grčije iz območja evra obvladljiv, a drag za vse vpletene.Grški premier Antonis Samaras se bo konec tedna pogovarjal z nemško kan-clerko Angelo Merkel, dan pozneje pa še s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Znidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Branko Marinič, Jernej Tomazin in Luciana Hribar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
EDITORIAL
El presidente de la organizacion juvenil Slomškov dom, Branko Marinič, comenzo sus palabras con una frase que oyo muchas veces de nino en los scouts: "Pusti ta svet vsaj za spoznanje lepši, kot si ga prejel!« (iDeja el mundo un poco mas hermoso de lo que lo recibiste!) Ahora la comprende mejor. Como jovenes (mladina) se reunen para trabajar en union y ayudar a la colectividad, se reunen para continuar con las tradicio-nes eslovenas, para divertirse. Cree que lo mas positivo de todo esto son los lazos de amistad que se entrela-zan en el Dom (centro esloveno). Cualquier observador estaria impresionado por los objetivos logrados en el Centro. Pero mas maravillado queda al ver que, desde el mas pequeno hasta el mas grande en edad, todos, se ocupan que el amor hacia Eslovenia nunca se apague. Nuestros abuelos nos dejaron un mundo para conocer mejor, del que ellos recibieron. Nos ensenaron a cola-borar con el otro, a mantener vivas las tradiciones,... Recibimos esta herencia que prometemos continuar y asi dejar a las siguientes generaciones un mundo por conocer mejor, del que recibimos. (Pag. 1)
UN OTONO CALIENTE
La actividad politica en Eslovenia se reduce, en estos momentos, a la preparacion de la campana presidenci-al. Las elecciones para el nuevo presidente de la Republica se llevaran a cabo el domingo 11 de noviembre. Mientras tanto, el parlamento goza de sus vacaciones, que duraran hasta principios de agosto. El comienzo del nuevo ano parlamentario se anuncia muy agitado, pues para el principio del otono se anuncia el tratamiento de nuevas medidas para hacer frente a la crisis economica que afecta al pafs. Como la norma mas importante, que estara en discusion, se prepara una reforma de la Con-stitucion, que preve incluir en la Carta Magna una norma fiscal, tendiente a asegurar la estabilidad financiera de Eslovenia. Para ello se necesitaran los dos tercios de la Asamblea, o sea 60 diputados, cifra alejada de la que posee la coalicion gobernante. El primer ministro Janez Janša ya habfa dejado entrever con anterioridad, que la votacion estana sujeta a un voto de confianza. Si asf su-cede, en caso de no ser aprobada la iniciativa, signifi-cana el fin del actual gobierno y el inicio de una nueva crisis politica. (Pag. 1)
RUPNIK EN FATIMA
Uno de los mas importantes lugares de peregrinacion mariana es sin dudas Fatima, en Portugal. Uno de los mosaicos que decora desde 2007 el lugar que atestigua las apariciones de la Virgen Maria, nacio en el atelier del teologo y artista esloveno Marko Ivan Rupnik sito en Roma. En esta obra de 500 metros cuadrados, el autor se acerco aun mas a los canones artfsticos bizantinos. Los mosaicos de Rupnik decoran varios objetos sacros en Europa, que incluyen el Vaticano, Lurdes y Fatima.
(Pag. 1)
RAMOS MEJIA
El domingo 12 de agosto, en el centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mejfa se desarrollo el 42Q Dfa de la Juventud, organizado por los jovenes de dicho centro esloveno. Por la manana empezaron a jugarse los partidos de voley entre los equipos presentados por los centros eslovenos de Buenos Aires, tanto femenino como masculino. Cerca del mediodfa se realizo la aper-tura formal del Dfa, con el izamiento de las banderas argentina y eslovena y el saludo del presidente de la organizacion juvenil Branko Marinič. Posteriormente, se llevo a cabo la misa ofrecida por el parroco Franci Cukjati en la que participaron los jovenes. Tras el almuerzo se siguieron disputando los partidos de voley. Se consa-graron ganadores de la jornada ambos equipos de San Justo. En horas de la noche se lleno el salon principal de Slomškov dom para disfrutar del numero cultural y continuar el encuentro con amigos. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Ceke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
Kunigunda v velenju
SLOVENCI IN SPORT
V Velenju se bo med 24. avgustom in 1. septembrom v okviru festivala mladih kultur Kunigunda zvrstila kopica zanimivih kulturnih dogodkov.
Festival mladih kultur Kunigunda je projekt, ki ga letos že petnajsto leto zapored pripravlja Mladinski center Velenje. Vse od leta 1998 se na urbanih prizoriščih v Velenju - vsi dogodki namreč potekajo na prostem, na mestnih ulicah - dogajajo številni glasbeni, gledališki, plesni in drugi uprizoritveni dogodki, likovne, fotografske in multimedijske razstave in umetniške inštalacije, perfor-mansi ter izobraževalne, ustvarjalne in družabne delavnice.
Bistvo festivala je v nekaj dneh pripraviti čim več kulturnih dogodkov čim bolj različnih zvrsti, ki so zanimivi predvsem mladim, obenem pa niso preveč dolgočasni starejšim, niti niso preveč banalni za najbolj zahtevne, v sporočilu za javnost pišejo organizatorji. Kunigunda ne-konvencionalnim kulturnim praksam in mladim neuveljavljenim umetnikom omogoča, da stopijo iz ozadja in razburkajo vsakdan. Njen namen je osvobajati kulturo na urbanih prizoriščih v mestu in dokazovati, da je alternativna kultura prav tako kvalitetna, izpovedna, zabavna in katarzična.
Tudi letos je skupina več kot 90 mladih prostovoljcev pripravila obsežen festivalski program. Med drugim bodo lahko obiskovalci uživali ob poslušanju Senser, Disciplino Kitschme, Kultur Shock, Janija Kovačiča, Melodrom
in še dvajsetih drugih bendov in izvajalcev. Uprizorjenih bo tudi več gledaliških predstav: Pes, pizda, peder, Skok iz kože, Scaramuccia, Naočnik in Očalnik ter muzikal My Fair Lady.
V okviru Kunigunde bodo odprli tudi več likovnih, fotografskih in multimedijskih razstav in inštalacij, še posebej zanimivi pa bosta razstavišči Pekarna in Vodno mesto iz plavajočih geodezičnih kupol na Velenjskem jezeru.
OBVESTILA
TURIZEM TURISMO bled	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089	j-y-^Vv
de Luda Bogataj
Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 MWA TTSVIAJES % 1 J Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR batagelj, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
V SLOVENJI
21. avgusta 2012
1 evro	1,24 US dolar
1 evro	1,23 KAD dolar
1 evro	5,80 ARG peso
	
ČETRTEK, 23. avgusta:
Izredna seja Medor-ganizacijskega sveta,
ob 20. uri v Slomškovem domu
SOBOTA, 25. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 26. avgusta:
Mladinski dan v Cara-pachayu
SREDA, 29. avgusta:
Seja voditeljic šolskih tečajev.
SOBOTA, 1. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SKA vabi na kulturni večer, ob 19. uri v Slovenski hiši.
Rock in Ramos, ob 21. uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 2. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. septembra:
Redni pouk na sre-
dnješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra »Stari in mladi«, ob 20. uri v Hladnikovem domu.
NEDELJA, 9. septembra:
Mladinski dan v Našem domu San Justo
SOBOTA, 15. septembra:
60-letnica Rožmanove šole v San Martinu
NEDELJA, 16. septembra:
51. obletnica Slomškovega doma
ČETRTEK, 20. septembra:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek ob 16h v Domu. Imeli bomo praznovanje in tombolo.
SOBOTA, 22. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 29. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
DAROVALI SO
v tiskovni sklad sta darovali N.N., Kanada 200.-kanadskih dolarjev.
Darovalkama Bog plačaj!
Gorica
Tretja izvedba vegetarijanskega Festivala, je kot nalašč za privržence in simpatizerje zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga.
Prireditev bo potekala od 31. avgusta do 2. septembra 2012, v Gorici. Festival bo ponujal dobro in zdravo hrano, kulturna srečanja, razstave, ogled filmov na temo okolja in predstave ter delavnice za najmlajše. Prireditev bo potekala tri dni. Staro mestno jedro bo ponudilo zdravo vegetarijansko prehrano in zdrav ter neoporečen način življenja.
OLIMPIJCI NA KONGRESNEM TRGU
Slovenske olimpijce, ki so na OI v Londonu osvojili štiri odličja, je na polnem Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravila navdušena množica in zaploskala zlati judoistki Urški Žolnir, srebrnemu atletu Primožu Kozmusu in bronastima veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku; bronasti strelec Rajmond Debevec je manjkal, ker je že na drugem tekmovanju. V glavni vlogi na osrednjem slavju slovenskih olimpijcev se je znašel Iztok Čop. Po Zdra-vljici, ki jo je zapela Katja Ajster Kataya, in po pogovorih na odru se je začelo zadnje športno slavje najboljšega slovenskega veslača v zgodovini, ki je s po enim zlatom in srebrom ter dvema bronoma tretji na večni slovenski olimpijski lestvici. Čop je 3. avgusta ob progi na jezeru Dorney oznanil konec svoje športne poti. Tokrat pa je s Špikom na odru najprej zapel, na koncu uradnega dela pa se je znašel na odru v vlogi natakarja s polnimi pladnji pijače, ki jo je delil ostalim olimpijcem.
dvakrat rumen
Slovenski kolesar Jure Kocjan je na dirki po Li-mousinu prišel do enega svojih največjih uspehov. Kolesar je namreč dobil prvo etapo od Limogesa do La Souterraina, po 161 kilometrih je premagal Francoza Juliena Simona in Argentinca Eduarda Se-pulvedo in oblekel rumeno
majico.
Tudi v tretji etapi je po ciljnem sprintu 189 kilometrov dolge preizkušnje med Jumilhac-le-Grandom in Trelissacom zmagal in s tem spet oblekel rumeno majico skupno vodilnega.
prva zmaga novega selektorja
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Stožicah premagala Romunijo s 4:3. Za Slovenijo je bila to zadnja tekma pred septembrskim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014. Za Slovenijo so zadeli Boštjan Cesar v četrti, Zlatko Dedič v 51., ko je zadel z bele točke, in 60. ter Andraž Kirm v 69. minuti.
Slovenska vrsta je v četrti tekmi pod Stojano-vičevim vodstvom vknjiži-la prvo zmago. Po porazu proti ZDA z 2:3 ter neodločenih izidih proti Škotski in Grčiji, obakrat je bilo 1:1, so slovenski reprezen-tanti v osmi medsebojni tekmi z Romunijo zabeležili drugo zmago ob treh remijih in porazih.
Selektor Stojanovič je tekmo začel brez dveh standardnih mož, vratarja Samirja Handanoviča in levega bočnega branilca Bojana Jokiča, ki sta ostala brez nastopa zaradi poškodb kolena oziroma gležnja. Namesto prvega je vskočil čuvaj mreže pri Mariboru Jasmin Handa-novič, namesto drugega pa Andraž Struna, igralec poljske Cracovie.
Z NOVO SOIGRALKO - SREBRNI
Finale ženskih parov na teniškem turnirju v Cin-cinnatiju se ni razpletel po slovenskih željah. Katarina Srebotnik in Kitajka Jie Zheng sta morali po uri igre priznati premoč češkemu paru Andrea Hlavačk-ova/Lucie Hradecka, ki je slavil s 6:1, 6:3.
Navkljub porazu v finalu sta lahko Srebotnikova in Zhengova zadovoljni z nastopom v Cincinnati-ju. Bil je njun prvi skupni nastop, s sodelovanjem bosta nadaljevali tudi v prihodnje, za uvrstitev v finale pa sta prejeli ček za 55.000 dolarjev in 620 točk za lestvico WTA; 31-letna Velenjčanka je bila pred turnirjem deveta igralka dvojic na svetu, Zhengova pa 29.
OSEBNE NOVICE
Krst
V ponedeljek, 20. avgusta, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Anika Grilj, hčerka Andreja in Veronike roj. Vombergar; botra sta bila Aleksandra Taboada roj. Grilj in Tomaž Vombergar. Krstil je delegat Jure Rode.
Srečni družini iskreno čestitamo!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Društvo Slovenska vas
ob svoji 60. obletnici vse prav lepo vabi na igro Antona Medveda
Stari in mladi
Ljudska igra v štirih dejanjih. Režija: Ciril Jan
V soboto. 8. septembra ob 20. uri v Hladnikovem domu. Prostovoljni prispevki. Po igri bo na razpolago večerja. Prijave na tel. 4267-1097.
0
46. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA PESEM DOBROTE
Nedelja 2. septembra v Slovenski hiši
-	ob 16.uri: sv. maša za vse žive in rajne članice Zveze za pokojna generala Rupnika in dr. Hacina;
poje Slovenski pevski zbor iz San Martina.
-	poklon padlim pred spomenikom
-	ob 17.uri: prireditev v dvorani škofa dr. G. Rožmana; slavnostni govor: dr. Katica Cukjati
sodelujejo: Dekliški pevski zbor San Martin - zbor ZSMŽ Pristava Zlatorock - Kvartet in Slovenski Inštrumentalni Ansambel