Št. 125.	V	Ljubljani,	sreda	dne	5.	junija	1918.	Leto	II.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.,
Učiteljska tiskarna. **"'
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna šSeviilua 14 vinarjev.
Parlament po Seidlerfevi milosti ?
> Afbeiter wiiite « piše:
Avstrijski minšstrskii predsednik je odlgo-diiil /paniaimient, da bli preprečil debato o aferi oe-saryievega piisima in o mmvoiiih sklepih v Brest-Ditowsikeim in v Bukarešta in da bi mcim-Skia-maidiioinalinim hilatpcem pokazal navidezen uspeh na Češkem, katerega nujno rabilo za svoje vtoliilce, ki so postali že sinovi. Med tem ie ^ raizpelioženae rteimšik-ega meiščaimstva, ki je pričeto škili litii že čez melje, v sled posvetovanj v perniškem Klavnem stanu lin vsled deputaciij tiemško-iiaciiotnalnili ulkirajnih in tržnih državljanov postalo nniinneijše, talko da se od te stirani vlada nima ničear več bati. S 'tem pa seveda se nima nobene večine za svoje »potrebe« im zaradite^a pa obljublja sedaj vsak drugi dan v ueiinštoo-tmactonalnem Sin krščainsikio-socialineini caisiopisjiu, 'da blo panllaimant sklican v juniju. Vsaik -tretji tin peiti dan pa zopet čitaimo, da ne ppijdie s ipairlLaimentioim, preden ni zagotovljena večina za »državne potrebe-.
Dr. pl. Seiidler se obnaša v resnici tako, kakictr bi paril anten t potrebovali njega in ne on . 7- ali bolje rečeno: država1, katcire zastopnik te, čeprav me voditelj! — parlamenta. Tako je Postavil na glavio vse pojme in se kaže, kakor bi mogel narekovati painlam/etntu ipioigoto, pod katerimi bli se sešel. V resnici1 so pa gospodje, k<i vladajo v Avstriji, že spoznali, da mora ta ječeči in cvileči državni vioz brez parlamenta obtičati v najhujšem močvirju. Keneam juniju Poteče pnovizonij in eid 1. julij a dalje ne more vlada več izterjevati davkov, razen če poseže Po kršitvi nsitave s § 14.; tkalko bi pa to danes vplivalo na državni kredit, sii liabikio misli/mio. 23 milijard nepokritih bankovcev kroži danes v -državi 'in sanno z otvionitvijo novih državnih dohodlkov potom diavikotv, ki jih tmiore dovoliti Parlament, se da, ta uisodepolni vpliv vojne nc-Mftko oniffliti. Že ito sto nujni: 'raiztagi za skili-tonje parlatmenta, k čemer pride še zahteva Vseh slovanskih strank in nemških delavcev bo javni tribuni.
Stvari torej nikakor ne 'Stoje itaikio, da bi bilo od milosti gospoda pl. Seidlcriia in (tilstih, k!i stoje za njiijm, odvisno, ali naj se snide ljudsko zastopstvo. Če se sedaj pogajajo s Poljaki, do diobe večino, potem je to zahteva potrebe.
2o teh glasov ni dobiti i'Z gole ljubezni do avstrijske države ali celo do vlade, nasprotnim
LISTEK.
Po praških slavnostih.
v.
Čcškii soc. dem. delavska stranka ali centralistična K°c. clent. stranka združuje vse one delavce, ki sc niso odcepili od državne strokovne komisije, ampak so'ostali *,ri nji. Takrat, ko sc je izvršil la preobrat v strokovni m aanizaeiji češkega delavstva, seve so na obeli straneh posamezni zaupniki in cele grupe strastno agitirale za svoje Prepričanje. »Separatisti« za svoje nove organizacije, »centralisti« za stare centralne. Spor se je prenesel v politično in gospodarsko organizacijo. Posledica 10 bila. da so se centralisti tudi v političnem oziru, od-cnpili od čcškoslovanske soc. dem. stranke, ki je vodila '‘separatistične« strokovne organizacije in ustanovili 'lstno politično stranko in lastno časopisje. Centralisti 11,1 ;iio znatno zaslombo med češkim delavstvom na Mo-lllvskein in šlezkem ter na Punaju. V kraljestvu Češkem imajo le v nekaterih krajih pomembne organizacije. Moravska gravitira proti Dunaju, prav tako Šlezka. • laii Gin gr, državni poslanec rudarskega okraja češke
— zunanji minister grof Burian se mora peljati v Berlin, da bo mogel prinesti gaiiišikiim PioSita-koim -nekaj pomirjevalnih besed o uredbi ntoive polljske države. V Avstriji se pač stvari ne dado tolklo enostavno urediti, kakor si to predstavljalo različni mali Mioiriioi iz Ptuja itn Celja. Narodi predstavljajo gotove moči, ki jih ne ukliineimio, ako ukinemo parlament. T,ri' leta grofa Stiirgkha, ki -so globoko omajata državni kredit, odbila od te države vse mememške narode in najgloblje ogorčila tudi nemšk/o delavstvo, so pokazala, da držalva ne potrebuje .panlaimtein-ta nič manti nego narodi.
Mir aii le oddih?
V plenarni seji vseruskega centralnega liz-vrševiato-ega komiteja in mioislkovskega sovjeta delavskih odposlancev je imel Ljciniiin dne 14. maja daljši progiraimatičnd govor, v katerem je rekel mied drugiarti:
»Mednarodni položaj ruske republike osvetljujeta v tem trenutku dve glavni nasprotji: najprej boj med Anglija itn Nemčijo na zapadu, piotem pa nivalinioist mod .laponsko in Ameriko. To zadnje nasprotje med Japonsko in Ameriko blaži sedaj njiju zveza proti Nemčiji, toda razmere na vzhodu kažejo medviotm-mo, da je konflikt med Japonsko in Ameriko neazogiiiben.
Od splošnih vprašanj je prešel Ljeni-n nato k špecialmim vprašanjem, Birestoivska pogodba je nujno rotHa definitivni) sikilctp imliiru s Fiiimsiko, Uikrajino in Turčijo. Kljiub tetmiu pa se bojuje Rusija še nadalje z vsako teh dežel. Daši go-vpire toliko pratznii in ničevih besedi -o brestov-skeim mlinu in dasi zagotavljajo, da mi mogoče, da bi ponnanjal ta miiir- -le nekakšen oddih, je vendar gotovo, da čas od sklenjenega miru dalje ni nič drugega kot dciba oddliiba ki je že-v teh dveh mesecih nodila goitoivc izakltjučke. Ruski vojaki so dobiti prffiko, da so se vrnili damioiv, da so se okoristili dcmia s sadovi revolucije in zemlje, da so se ogledali v novem socialnemu svetu in da zadoibe novih sil za movo pretečo voijno.
Kor se je položaj na Timskem, v Utkraiini im v Turčiji takio silno poostrili, se nam je zdelo, da je seveda že prišel kiončnli tctrmiiim blalgo-nosnega oddiha. Take raizmiare visiLlju(}eto ruski republiki, ki je zaželela večnega iminu lin je 'bila pripravljena odreči se celo naslovu velesile, naimosto popolnega mlinu, vedno lin veduto le dsta vprašanja po viotimii in rninu. Razmere' na
Šlezije, je ostal pri centralistih, prav tako večina rudarjev moravsko-ostravskega revirja.
Centralisti izdajajo sedaj eti dnevnik in sicer »Del-nicky Deiuiik« v Brnu na Moravskem, kjer so tudi sploh zelo močni. Brnsko konzumno društvo »Vzajemnost« je v rokah centralistov. Proti njemu so separatisti svoj čas ustanovili konzumno društvo »Včela« ali le ta stoji v razmerju 1 proti 10 — to se pravi »Vzajemnost« je desetkrat močnejše in večje podjetje kot »Včela«. Glavni čiuitelji centralistov so: drž. posl. Cingr (Mor. Ostrava), urednik h. Burian, Merta, Kovanda, Nadvornik, Vcska (vsi v Brnu), Gruncl (v Pragi) in Stcin (na Dunaju).
Na zadnji strankini konferenci so sc centralisti postavili na stališče Zimmcnvaldovccv ter stoje v ozkem stiku z nemško soc. dem. levico. Urednik Burian je bd med onimi, ki so sestavili zadnji narodnostni program »levice«, ki ga dr. Renner v »Katnpfu« nazivlja »mazzinizem«.
Ceškoslovanska soc. dem. stranka (separatistična) želi, da se združi s centralisti v eno stranko. Deželno zastopstvo čcškoslovanske soc. deni. stranke je v svoji seji 17. februarja t. I. izrazilo željo, da se združijo centralisti in separatisti, ker med njimi ni nobenih načelnih razlik, le vprašanja taktike v političnem, gospodarskem in strokovnem boju so, ki jih je treba urediti. Vršilo se
finski meji sio označene z besedami: »Trdnjavi Ino to Murtman«. Trdnjava kr.o to varuhinja Petrograda. Rusija je priznala. Fincem pravico do vsega finskega ozemlja, obe vladi- pa sto se pogodili, da ostane trdnjava Ino v ruskih rokah, da »se v ar ujeto skupni interesi socialističnih repubik«. Seveda je. finska buržoazija za-raditega napravila velik kiriik iin vik ter zahteva •to todBujavo muzaj. (.Trdnjavo Ino je Rusija že izpraznita. Op. ur.) Pravbaiko kritično je vprašanje imfunmiainsikega 'ozeimilja, v katerem so vtaknili Angilofrajnoorai miilipome im rmrjlijcine.
Piollitičn-i položaj potestruje dalije tudi kalv-kaško vprašanje, im če podpirajo kavlkmškio rado, tatico toaiker ukrajimisiko, moizeimisike č-eite, stoja Rusija pined miovntmi težkiočaimf. So ljudje, kii se pritožujejiO' motu uezucsno pezo teh razmer, ko visitmio imied viotoo im miro/m, ter miisllijo. dai se itz negotovega položaja 'toliko izmetom o, češ, zahtevajmo, da se izpoiliniiiuto br-estoivtsika po-gcdiba. Toda tt ljudje poizabilijato, 'da imeramo najprej zmagati, poiteim šele k)a:j zahtevati. Vlada je imterpebraJla z že neštehiimii brziojavkatmii, ali odgovora nd dobila 'nobenega. To ne za Nem--čijo im Turčijo pretveza, da prodirata vedno dalije im datliic. iz lizkušemj revoiuciiie seno se maličili, da moramo zaisledovati taktUto netobziame-ga napada, če to dovodijo obtoktivnii pogoji. Pri-siilfemii pa -simo, da sprejtmeinro taiktikio čakamija; da zbaratmo poilagouna svoje sile, ako mami mi mioigiače, da bi se rtiogili neObziinnio bramiti.
Vsa prizadevaniia vlade sovijeitov se morajo koncentrirati v teh-le točkah: Podaljšati -dobo oddiha, izraMiti nasprotstva med imperialisti iai oihraniiitii mioč sovijetov, diokter me nastopi isvoto poti imedinarodmi proletariat. Sedanja vlada je lizvojevaila pravico za braimbo doimioivime. Orat mie bramli Rusije tooit velesile im mie naciirmal-iniiih imiteretsov, kiajti Interesi svetovnega socia-liizima so višiili, kakoa- maoiianalmi interesS. Mi smo btraanlbovcf socntdistične d)oim;olvine. _ Za branubo pa pioitreibujcmo trdino armado, urejeno zaledje in zadicstmo organiziramo preskrbo«.
Ta Dieniianoiv govor potoki je in diolcaizuje, da ainelklsiionistličeiti. mir ni mir, aimipak 'poimieuii za prema,gamcii le oddih, da zbere niovih stili za .iioivo voffmio. Ako simtaitra celo tako častihlepna imirioilifnbina in miru poifirebna vlada, jkabor to LjemiiUiova Bresitovskii imiir te za Oddih, potem si lahko ustvarimo -sodbo, kako bo vplival aneksiiontotičen mir rna deželo, kjer iseide v Vladi meščanski razredii. To poročilo je cenzura pripustila v centralne države z 'Očitnim mnime-narri, da ioipoizuTii javnost na mcvalrniost iz Ru-.-žjie in da opraviči svoje pnod-iranje k4iu.b -miru.
je že več sej, na katerih so zastopniki obeh strank razpravljali o združitvi, ali do rezultata še ui prišlo. Upanje pa je, da se zgodi i to.
Češka socialistična stranka je sicer ustanovljena še-le letos ob Veliki noči; nadela si je novo ime in nov program. V jedrn jo tvori bivša nar.-delavska oz. na-rodno-soeialna stranka, ki jo je pred 20 leti »iz tal izkopal« (takrat so češko rekli: »vydupal«) urednik Nar. Listov Vaclav Klofač. Združevala je glavno trgovske nastavljence, uslužbenec občin, železničarje ter malo-obrtniške delavce in mojstre. Podpirali so jo domoljubi in kapitalisti proti češkoslovanski socialni demokraciji. koji so hoteli ovirati razvoj; kot pripraven faktor sc jim je zdela Klofačcva stranka, ki se je splošno tako nazivala. Ta stranka je govorila o »kooperaciji dela s kapitalom«, internacionala je bila le za posmeh o razrednem boju ui hotela nič slišati. Bila je stranka na-rodno-socialna. S časom je prihajalo spoznanje. V stranko so prišli možje kot so Choc, Svozil itd. Boj, ki sc je vršil med njo in češkoslovansko soc. dem. stranko, je bil zelo ljut. Dočim je soc. dem. stranka na vseh straneh zidala in zidala — je nar. socialna živela največ dnevu in momentu. Pri volitvah: s pomočjo meščanov proti soc. demokraciji, na shodih s tzv. mitlauferji, v časopisju z antisemitskimi in veienarodnimi šlagerji. Med
Kje so 'pta cinika pomočila? Zafcati :.ti3i mi? Ali ljudstvo me sume vedeti, fcaj sicer giorvionie 'tuislki vadiiitalijii reipubJnfke in kakio tureiiujeiiio raameire doma. Ce bi unaim sporočili budi to, tpioiteimi sol* bi si lahko maptraviiilfi objelktiifvinio scdibo.
Politični pregled.
— Ljubljanski škof in Šusteršičeva stranka. Včerajšnji »Slovenec« prinaša naslednjo politično <vest: »Slovenska katoliška zveza«. Presvetli gospod knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal načelništvu »Slovenske katoliške zveze« naslednje pismo: Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 1. junija 1918. št. 2091. Slavnemu načelstvu »Slovenske katoliške zveze« v Ljubljani. Skrb za čistost katoliškega imena in za cerkveno disciplino je ena glavnih dolžnosti škofovih. To izrecno poudarja tudi novi cerkveni zakonik (prim. ean. 336). In sedanji papež Benedikt XV. je v svoji prvi okrožnici z dne 1. novembra 1914 določno izjavil, »da ni s cerkvijo, kdor ni s škofom«. Ta jasna najnovejša določila najvišje cerkvene oblasti slovesno potrjujejo staro cerkveno prakso, da si nobena stranka, nobeno društvo, noben časnik, nobeno podjetje ne sme lastiti pridevka »katoliški« brez izrecnega privoljenja lastnega škofa, ker jo škof odgovoren za vse, kar nosi v njegovi škofiji »katoliško« ime. Na tem temelju izjavljam, da se nova stranka, ki si je nadela ime »Slovenska katoliška zveza« ne more iri ne sme imenovati »katoliška«, ker se ne samo ne strinja s cerkvenopolitičnimi navodili škofovimi, ampak jim naravnost nasprotuje.
~ Seidlerjeva vlada v škripcih. Koncem junija poteče sedanji proračunski provizorij in vlada je v skrbeh, kaj potem. Baje je redni proračun za leto 1918/19 že izdelan in vlada ga hoče predložiti državnemu zboru. Izkazoval bo ogromen deficit. Istočasno s proračunom hoče vlada predložiti parlamentu šestmesečni proračunski provizorij. Posebno skrb dela vladi neprestano naraščanje bankovcev. Predvčerajšnjim sta imela ministrski predsednik in finančni minister dolgo posvetovanje, kako temu odpomoči. Edino sredstvo so novi veliki davki, toda Seidler ne ve, kje bo dobil večino za te davke.
— Slovenski uradnik kaznovan. Namestniški Iconci-pist Karel Trstenjak v Slovenjem Gradcu je za kazen prestavljen v Gradec. Kakor znano, je Trstenjak bil vladni zastopnik pri Št. Janškem shodu. Ker ni dopustil, da bi orožniki nastopili kot rezerva nemških razgi ajal-cev, se je dvignila proti njemu divja gonja, ki je imela uspeh. Korektni uradnik je bil za kazen premeščen. Na njegovo mesto pride seveda zanesljiv nacionalec.
— Proti razdelitvi Češke. Češki konservativni veleposestniki so se v Pragi zbrali na posvetovanje pod predsedstvom kneza Schwarzenberga ter sklenili manifestacijo proti razdelitvi Češke na okiožja.
~ Mirovne pogodbe pred parlamentom. Dunajski »Zeit« poroča iz Budimpešte:	Ogrska vlada bo v
kratkem predložila parlamentu mirovne pogodbe. Ce se zagotovi redno delovanje avstrijskega državnega zbora, predložile se bodo mirovne pogodbe najbrže istodobno v Pešti in na Dunaju. Ce bi pa avstrijski pai-lament ne bo mogel razvijati normalnega delovanja, bo ogrska vlada zgodovinsko važne mednarodne pogodbe predložila ogrskemu parlamentu že pred poletjem.
— Franclja in Avstro-Ogrska. V pariški »Ver.te« napada poslanec Luzien de Foyer, bivšega ministrskega predsednika Ribota zaradi njegove politike napram Av-stro-Ogrski ter dokazuje absurdnost oficielne in neofi-cielne avstrofobije -in njihove zahteve po razdelitvi Avstrije. De Foyer piše: Upanje, da bi se sredi vojne Avstro-Ogrsko ločilo od Nemčije, je bilo abotno. Bilo pa bi razborito in pametne, da bi si Francija pri bodočih mirovnih pogajanjih zagotovila podporo, ali vsaj prijaznost Avstro-Ogrske. Na vsak način bi bila morala Francija napram Avstro-Ogrski vztrajati pri svoji tra-
dicionalni politiki. Namesto tega pa* smo Avstro-Ogrsko zasmehovali ter jo označevali za vazala Nemčije. S tem smo le učvrstili vezi, ki vežejo donavsko monarhijo z našim mogočnim sovražnikom. Podpirali smo stremljenje po razdelitvi Avstro-Ogrske, nismo pa pomislili na posledice, katere bi tak dogodek moral imeti.
— Ukrajina in Velika Rusija. Iz Kijeva se dne 2. ju-j nija brzojavno poroča: Včerajšnji seji mirovne konfe-! renče je sledila o protokolu glede odseka p6oblažčen.
j cev obsežna debata. Rakovskij je videl v ukrajinskem i besedilu, ki uvodoma priznava Ukrajino in rusko socia-j listično federalistično sovjetsko republiko kot samo-| stojne države, ki sta v tem trenotku druga z drugo v I vojnem stanju ter izrekata željo skleniti mir, posega-1 nje v vprašanja, o katerih se naj pogajanja še vrše. j Pravni odnošaji med obema strankama naj se potom j pogajanj šele določijo. Ukrajina kot država še nima po-j polnoma določenih jurističnih pravic iu je sovjetska j republika kot taka še ni priznala. Sovjetska vlada je j pravni naslednik bivše ruske države in le z 'njenim j privoljenjem smejo nastopiti gotove drž. pokrajine kot | nosilke narodnostnih pravic. Stvarno priznava sovjet-j ska vlada pravico samoodločbe za Ukrajino. Besedilo j ruskega protokola izhaja od člena 6. mirovne pogodbe j v Brestu Litovskem, ki nalaga sovjetski vladi dolžnost, j skleniti mir z ukrajinsko ljudsko republiko. Protokol navaja tudi, da je dne 30. marca stopil sovjet ukrajinskih ljudskih ministrov pred moskovski sovjet in ljudske komisarje s predlogom, da naj se skliče mirovna konferenca v svrho, da se ustavijo sovražnosti, da se določi meja in ugotove pravne razmere. Izdelanje besedila protokola se je poverilo mešani komisiji. Glede demarkacijske črte še ni prišlo do sporazuma. Ostale točke v pogajanjih za premirje pridejo pred tajno sejo.
•=“ Ljudsko glasovanje v Švici. Iz Berna se poroča dne 3. junija: Danes je bila od 115.000 švicarskih državljanov podpisana, od socialno - demokratične stranke predložena in od levičarskih meščanskih strank podpirana ljudska zahteva, naj se uvede zvezni davek od dohodka nad 5000 frankov in od imetja nad 20.000 frankov z večino 40.000 glasov odklonjena.
— General Maurice o vojaškem položaju. Angleški general Maurice, znan po svojem napadu na ministrskega predsednika L!oyda Georgeja piše v »Daily Chronicle« o vojaškem položaju: Posebna važnost, ki bi jo imela osvojitev Reimsa po Nemcih, obstoji v tem, da mu omogoči železniške zveze, ki vodijo iz Reimsa v Mezieres in Laon. Zlasti važna bi bila za sovražnika zadnjeimenovana črta, kajti Laon je važno križišče, zvezano z železnicami z dolino Oise, v kateri se najbrže nahaja večji del nemških rezerv. Nemški cesarjevič, ki je osvojil Soissons, bo sedaj lahko vpostavil železniško zvezo Soissons-La-on. Potem bo imel dve važni železnici, vodeči na bok fronte iz ugodno ležečega centra. Nemško prodiranje do Marne je resno in pomenja, da je sovražnik napravil gotovo vrzel v bojni fronti aliirancev. To vrzel bomo zopet zadelali, kakor smo zadelali vrzeli meseca marca južno in zapadno Somme. Meseca marca se je včasih bilo bati resnih posledic, resnejših, kakor pri sedanji vrzeli. Obstojala je takrat možnost, da sovražnik raztrga skupno angleško-francosko fronto ter porine angleško armado na morsko obrežje. Podobne nevarnosti sedaj ni. Dokler sovražnik ne prodere zapadno v smeri na Pariz, ne more izvojevati v resnici odočilnega uspeha na bojišču. Vršilo se bo sedaj tekmovanje med Hinden-burgovimi in Fochevimi rezervami. Sedaj je Hindenburg v boljšem položaju: a moč aliirancev bo naraščala. V dobro informiranih francoskih krogih se sodi, da sovražnik doslej ni vrgel v boj več kakor 45 divizij, torej le 20 več, kakor jih je bilo v boju že prvi dan nemške ofenzive.
— Iz angleškega parlamenta. Angleška delavska stranka bo, kakor poroča »Dai!y Mail«, v zvezi z nekaterimi člani liberalne stranke prihodnji petek inter-
zaupniki ene iu druge stranke je bilo vsled tega osebno sovraštvo . . . Prišla je vojna.
Velikonočni shod stranke je sprejel program, s katerim se proglaša k Socializmu in k Internacionali ter celo k razrednemu boju. Sklenil je slaviti 1. maj! — Sedaj delujejo razni činitelji i med češkoslovansko soc. dem. stranko i med češko socialistično za tem, da se obe stranki združita v eno. Češka socialistična stranka ima v Pragi dva politična tednika: Cesky Socialista in on-dčlnik.
♦
Agrarna stranka je razredna kmečka stranka, stian-ka velikih kmetov. Ima po deželi mogočne kmečke organizacije ter je seve gospodarica kmečkih občin, češke gospodarske družbe, češkega poljedelskega sveta pri deželnem odboru itd. Izdaja dnevnika »Venkov« in »Večer« . . . Med njenimi žurnalisti je tudi znani pesnik Hil-bert. Agrarna stranka' zastopa z vso odločnostjo razredne kmečke interese. Je velika naspi otnica socialne demokracije, ki organizira male kmete, bajtarje in kmečke delavce. Je proti razširitvi volilne pravice v umislil enake volilne pravice iu proti demokratizaciji občin. Njeni tipični predstavnik je bivši minister P r a š e k . Vodja stranke je veleposestnik Š v c h 1 a . Zanimiv a-grarec je n. pr. pater Zahradnik, drž. poslanec. Znana
sta posl. Stančk, preds. Češke Zveze in podpredsednik zbornice Udržal.
ivatoliško-narodna stranka je majhna stranka. Izdaju sicer svoj- dnevnik, ali na Češkem politični katolicizem nima ugodnih tal za razvoj. Na Moravskem so zanjo boljša' tla. Tudi tu izdaja svoj dnevnik. Pri zadnjih volitvah je na Moravskem napredni blok (soc. demokratie in lidovci) občutno porazil katoliško-narodne kandidate. Vodja stranke je moravski poslanec Hruban.
Med delavstvom tudi tzv. krščanski socializem nima skoro nobene zaslombe. Tomaž Jiroušek jo pred leti z vso vnemo deloval, da bi vzbudil kako gibanje, ali vse zaman!
Ceh ni zato! Hus in husitizem, dogodki po bitki na Beli gori — vse to je mogočno vplivalo na razvoj češkega ljudstva. Potem pa še visoka kultura; skoro nobenih analfabetov!
♦
Danes imamo pravzaprav tri pomembne grupe v političnem življenju Cehov: 1) državno-pravno demokracijo z dr. Kramarom kot stranko meščanstva; 2) agrarno stranko kmetovalcev; 3) češke socialiste (tri vzporedno delujoče stranke) kot zastopnike delovnega ljudstva.
Razmere so sc precej uredile za pravo politično življenje naroda.
polirala Lloyda Georgeja v spodnji zbornici o francosko-anglaškem porazu na Chemin des Dames.
-» Japonska grozi Holandski. Kakor so poroča nevtralnim listom, grozi Japonska Holandiji, da bo zasedla njene kolonije, če bi Holandska iz lastnega nagiba ali tudi neprostovoljno kakorkoli pomagala Nemčiji.
Zbor Unije rudarjev na Dunaju,
Prvi dan so bila na dnevnem redu poročila načelstva.
Drugi zborovalni dan je utemeljeval tajnik sodruH Polil predlog o sistematični vzgoji in izobrazbi zaupnikov ter o ustanovitvi socialno-političnega oddelka v Urfijski pisarni. Predlog se je sprejel.
Jako živahna debata sc je vnela o prodsedstvcnetri poročilu. Med drugimi je omenjal slovenski delegat Sittcr iz Trbovelj: Postopanje oblasti in cenzure proti iiašemu strokovnemu slovenskemu listu je bilo nezaslišano. Tudi mi bi lahko poročali o neverjetnih stvareh. Prcdstojništvo naj bi zbralo ves materijal in ga razposlalo zaupnikom, kakor tudi po vojni izročilo javnosti.;
Pri glasovanju se je soglasno sklenilo izplačati vojno podporo iz rezervnega zaklada. — Delegat Schaal je predlagal ustanovitev pisarne za pravno varstvo. Sprejeto.
Delegat Rosnowsky pa jc želel, naj se posveča večjo pažnjo stanovanjskemu vprašanju in da naj sc zahteva ža izven rudnikov stanujoče člane stanovanjska doklada. Predlog se odkaže načelstvu. ‘
Izpreniemba pravil, kakršno predlaga načelstvo, ic zgolj formalna stvar. Važnejša sta predloga revirnih konferenc Trbovlje in Moravska Ostravica, da se v S 1. pravil določi sedež Unije Dunaj (dosedaj je bil I urn pri 1 oplicah). Ta važni predlog načenja vprašanje temeljite reorganizacije Unije. Mnogo važnih razlogov govori za preložitev, nekaj tudi proti. Zunaj ie Unija trdna in uprava njena prosta birokratizma. P'e" ložJitev brez reforme bi bila posledica, da se oživotvori birokratični aparat. Razvoj naše Unije sc ni pospešil« kakor se je pričakovalo. Separatizem nas je najbolj zadel, ker pri nas je odstotek slovanskega delavstva največji. Zaraditega so se stavile centralizaciji najveeje težave, in to je provzročilo razmeroma slabo stanje organizacije v prvi rudarski deželi države, na Češkem. Vojna je na mnogo rudarjev vplivala demoralizujoče. Zaupanje se mora v njih vzbujati po večjem naporu, po intervencijah in enakih stvareh. Od zunaj je to silno težko. Socialno-demokratični poslanci so za nas posredovali, pa oblasti vedo, da je Unija daleč. Informacije se ne morejo dajati dovolj hitro' in neposredno. In intervencije se £edalje bolj množe. Toda s preložitvijo se problem še ne bo rešil. Razgovarjati se je treba tudi o obliki preložitve, in tu zadenemo na nacionalni problem v strokovnih organizacijah. Jasno je, da sc mora narodom ustreči v največji meri. Le enotnost in urnost se ne smeta odstraniti in zapostaviti iz reforme. Mišljene so posebne akcije, ki bi mogle ustrezati jezikovnim, kulturnim in agitatoričnim željam.
Predsedstvo ve, da zahteva preložitev sedeža tudi centralizacijo strokovnega časopisja na Dunaju, že iz vzroka, da se napravi kot glasilo Unijskega predsedstva in da se uprava zctiostavi. Kot predpripravo za preložitev treba skrbeti, da pridejo v revirje nadomestne moči. Sestava predsedstva mora biti vzor vsega članstva, v njem morajo biti zastopani vsi narodi in stik s trenil najvažnejšimi revirji: Ostrava, Severozahodna Češka in planinske dežele. Poročevalec je predlagal nato resolucijo, po kateri sc sklene preložiti sedež na Dunaj, ukrenejo pa sc pri tem vse potrebne odredbe v revit-jili. Ožji odbor naj se primerno sestavi iz revirjev in narodov.
Po izpremembah pravilnika se je utemeljevala dvojitev doneska (od 40 na 80 vin.) v očvrščenje odP1'1" nostnega zaklada in ureditve podpor.	sl°ve"^1
delegat Cobal iz Zagorja govoril za preložitev na Dunaj, je poročal o možnostih 'internacionalne organizacije. V lepem govoru je utemeljeval svoj predlog, naj se z vsemi Jezikovnimi in nacionalnimi zahtevami ravna enako. V Uniji nima noben narod zase večino, dasi H'1 je v njej združenih pet. Edinole uprava, denar za boi. naj ostane enotna. Podjetnik in vlada naj vidita, tla je rudar močan iu za boj neustrašen. Predlogi so se Izročili komisiji.	.
Delegat Ebert je poročal <» zahtevali rudarjev med vojnim in prehodnim gospodarstvom. Zahtevalo, c podjetniki jamčijo s svojim imetjem za prestopke -darsko-policijskih predpisov. Istotako treba urediti darsko nadzorništvo, v katero naj volijo delavci zaupanja vredne osebe. V štatistiki je najti, da zakrivijo le tri odstotke nesreč podjetniki, vse druge, v kolikor niso nesrečni slučaji, se naprtijo delavcem. Tu treba odpomoči. Zahtevajo osemurni delavnik. Odkar je uvedeno deveturno delo, je produkcija napredovala Pp vprečno v letu od 3771 na 4161 metrskih stotov ali v vrednosti od 1559 na 2456 kron. Razvidno ie iz tega* kako deluje skrajšanje delovnega časa. Nadaljnje z** h te ve so: poravnalni uradi, varstvo zadružnih dcleg.>'
Stov. 125.
tov, varstvo delavcev, ki stanujejo v podjetniških stanovanjih, izprememba službenega reda in podržavljenje rudnikov.
linijskemu predsedstvu se naroča, da v zvezi s socialno-demokratičnimi poslanci pospeši izpolnitev teh zahtev v primernem času. — Predlogi: izprememba Pravil, predlogi o preložitvi sedeža, zvišanje doneska °d 40 na 80 vin.; čakalna doba za povišano posmrtno Podporo se skrajša od 26 na 13 tednov, se sprejmejo
soslasno.
Nato je sledil stvarni, na dejstvih polni re^eiat so-'Jruga Pohla o rudarski pravici v vojni in pritoževalnih komisijah O tem zanimivem referatu smo že poročali »a kratko včeraj. Razgovor je izpopolnil Pohlova izvajanja s strašnimi opisovanji dogodkov iz poedinih revirjev Ogtasil se ie ob tei prUiki tudi delegat sodrtiR Čobal iz Zagorja, na kar sta bili obe rcsoluciji soglasno
sprejeti.
Naslednji dan so se vršile predsedstvene volitve in je bil izvoljen: Jarohim predsednikom, Pohl namestnikom ki tajnikom, v ožji odbor: Sittmacher, Zvvonar, Pollauf in Lyzak.
Jarolim je poročal o stanju rudarskega zavarovanja in utemeljeval zahtevo po izpopolnitvi zavarovanja zoper nezgode, po reorganizaciji bratovskih skladnic s 'centralizacijo revirnih bratovskih skladnic in spojitvijo namembenili zvez, po izpremembi provizijskih redov, po izenačbi doneskov ,po zvišanju rent, po uvedbi drti žinskega zavarovanja, po izpopolnitvi razsodišča z ustanovitvijo poklicanega razsodišča in po odpravi vo-jaško-zdravniških preiskav. Te so postale pravi bič za rudarje. Tozadevne resolucije so se po zanimivih izvajanjih poslanca Regeria sprejele.
Končno se sprejme še resolucija o vršitvi državne konference rudarskih zadrug in predlog o starem prepiru med Unijo in skupino II. rudarske zadruge Moravska Ostravica.
■larolim se je nazadnje zahvalil delegatom, češkemu in Poljskemu prestavljalcu, gostom in delavskemu domu ter zaključil Unijski zbor.
Dnevne beležke.
Sveti za domače gospodarstvo. Tolažba je ostala skrbnim gospodinjam v teh težkih časih, ako tudi je Postalo vse dražje, dober svet je vedno še poceni, kakor nekdaj jagode. Začelo se je s kuhalnimi recepti, ki so zahtevali prikladke. Potem je sledil kuhalni zabojček, ki se še danes proslavlja v gotovih krogih kot rešitev za socialni problem. V zadnjem času se je mnogo govo-i ilo o krušnem receptu. Kruh deneš v vodo, da se omehča, prerineš ga sk-ozi stroj za rezanje mesa, do-deneš tvarini 35 dekagramov krušne moke in dva zmečkana krompirja... Pomanjkanju sukanca je hotela neka dama odpomoči s tem, da je svetovala, naj se iz platnenih odrezkov potegnejo niti. Seveda je takih odrezkov še precej v zalogi. Zatiralec stenic je računil zu snaženje dveh prostorov nič manj kakor 110 kron. Gospa se je obrnila na takoimenovani damski list za svet m dobila točen odgovor: Preskrbite sami Žveplo, potem delo ne srne stati več kakor deset kron. Odkod se naj sedaj »preskrbi« žveplo? Vrsta takih svetov se da poljubno raztegniti. Toda kakor gotovo bi se dalo marsikaj popraviti pri gospodinjstvu proletariata, tako. gotovo je ta način dobromislečih in razumljivih svetov brezpomemben. Ako hočejo pa že dame izravnati socialne razlike s takimi prijaznimi sveti, menijo s tem Popraviti socialne škode. Njim se mora reči, kar se Pravi navadno mladim zdravnikom: Zdravi počasi!
— Ovaduhi v ženskem krilu. »Slovenski Narod« poroča, da je prišlo v Ljubljano 18 preizkušenih ženščin, ki naj prisluškujejo, kaj ljudje govore, in potem oblasti ovadijo vsakogar, ki bi izražal nevšečuo naziranje. No, mi sodimo, pravi list, da je ta govorica, čeprav se trdovratno vzdržuje, povsem neutemeljena* Zakaj čisto odveč bi bilo, posebej nastavljati ovajalke, ko je vendar domačih denuncianotov obojnega spola in obojne narodnosti dosti in še ti nimajo kaj opraviti.
— Zagorskega Janeza maščevanje nad železničarji.
železničarje ie vojna res huda niuka. Pri nas je tako:
"e storimo to, kar nam ukažejo, smo kaznovani, če
■ st°nm0, delamo Janezu krivico. Tako se je zgodilo ob mooiHsjacijjt da je bilo strogo prepovedano puščati ljudstvo na peron jn tudi nihče ni smel govoriti slo-■ ons!(i. Nekoč pa su jc j,- nagnetlo na peron polno ljud-s,va, ki ga ie moral odstraniti Goršek po nalogu načelnika. Zagorski Janez pa je mislil, da se ta zapoved 'Vega ne tiče in je prav navzkrižema gledal, ko mu je Goršek povedal, da spada tudi on med ljudstvo. Kmalu h 1 že štiri leta, toda Janez tega še ni pozabil. V nedeljo, Ulic 28. aprila se ie zbrala vesela družba v gostilni pri Milki. Z njo je bil tlldi Goršek. Naenkrat se priplazi tudi na: Janezz in kma|u začne prepir. Goršku jc očital dogodek na peronu, „a kar mu Goršek pove, da je storil le svojo dolžnost in nič več. Janez skoči nadenj '» ga udari po glavi do krvi. Goršek mu ni vračal tc j^rovosti. Tudi ni hotel omenjati njegovih starih voznih ‘irt. In hudobni ljudje dolže Janeza še enega maščeva-"ia- V nedeljo dne 26. maja so imeli pri Milki železni-^arli shod. Vino v tej gostilni so točili pred shodom 1)0 7 kron 20 vin. liter, na dan shoda po 8 kron, sedaj
NAPREJ.
pa zopet po 7 kron 20 Vin. Tudi ta »pameten« svet, ki ga je baje dal gostilničarki, pripisujejo njegovi človekoljubnosti. Poglejte torej, koliko trpe železničarji zaradi Janeza, ki je drugačne pameti kakor naš postaje-načelnik ali pa sploh miroljubni in dobrohotni pošteni ljudje. Samo eno se bojimo, če bomo ubogali svoje predstojnike, pa mesa ne dobimo iz aprovizacije. Toda tudi tako njegovo brco prenesemo; naj meso je sam, samo da ga plačamo!
— Planinska koča na Vršiču okradena. Koča slovenskega planinskega društva na Vršiču je bila letošnjo zimo skoraj popolnem oropana. Neznani tatovi so udrli v kočo ter odnesli 64 prevlek za modroce z žimo vred, 12 blazin, dve stenski uri, šest kocinastih škafov, mnogo oprave in porcelana v skupni vrednosti 10.800 kron. Orožniki poizvedujejo po uzmovičih.
— Razne nezgode. Na tukajšnjem južnem kolodvoru je padel 401etni stari premikač Alojzij Godel z nekega vagona ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval. —-82 let stara mestna uboga Jožefa Sirnik je na Dolenjski cesti prišla pred električni motorni voz, ki jo je na glavi težko poškodoval.
— V vodnjaku utonil. V Erzelju pri Vipavi je petletni posestnikov sin Evgen Koruza padel v domač vodnjak ter utonil.
— Z nožem je ranil železniški delavec dvajsetletnega delavca pri brzojavil Ant. Kodermana v neki gostilni v Kresnicah. Kodermana, ki ima v prsih težke rane, so prepeljali v deželno bolnico.
— Slab kruh v Trstu. Ker so se množile pritožbe radi slabega kruha, je namestništvo odredilo oblastveno revizijo v pekovskih obratih, ki se vrši te dni. V jed-nem slučaju sc je ugotovilo, da je kruh slab vsled premajhne skrbnosti v izdelovanju.
— Tržaški redar ustrelil ruskega ujetnika. Prebivalce ob ulici Punte del orno v Trstu je zbudil ponoči strel in krik. Neki redar je naletel na tri sumljive ljudi in jih hotel aretirati. Bili so ruski ujetniki. Aretirati se niso pustili, marveč so pograbili za redarjevo orožje in mu je hoteli izviti iz rok. Redar je ustreli! in zadel Rusa Alekseja Semerisina, ki je kmalu nato v bolnici umrl. Ko so bili prihiteli drugi redarji na pomoč' sta se ona dva Rusa udala.
— Konjsko meso za manj Imovite v Trstu. Tržaška aprovizacija razdeljuje ta teden konjsko meso za manj imovite po 3 K 60 vin. kilogram. Na vsako izkaznico se dobi četrt kilograma mesa.
— Uboj iz maščevanja. V Rečici blizu Laškega Trga sta pretečeni četrtek vojaška delavca brata Anton in Miha Kovač pri poljskem delu napadla mlinarja Jakoba Vrečka ter ga ubila. Brata Kovač sta dezerterja ter sta uboj izvršila baje iz maščevanja.
— Boj za lokomotivno tovarno. V Avstriji se naj osnuje nova lokomotivna tovarna. To bi seveda tie bila v teh viharnih časih nobena zadeva, ki bi dala povod k posebnemu razburjenju. Toda tudi taka tovarna more razburiti imarsikake duhove. Taka tovarna naj bi se ustanovila pri Plznju, na napravah Škodovega podjetja. Sedaj so si gospodje prav pošteno v laseh, kje naj bo ta tovarna ali na Dunaju ali na Češkem. Pogled za kulise finančnega kapitala bi lahko povedal cele knjige.
— Strašen vihar je divjal pretekli četrtek celo noč in v petek dopoldne v Boki Kotorski. Uničena je vsa letina: oljka, vinska trta, sadje in zelenjava. Med ljudstvom vlada strašna pobitost, saj je bilo edino njegovo upanje letošnja letina. Boka Kotorska je že par dni brez vsakega kruha.
— Slikar IicdJer umrl. Eden izmed najslovitejših prikazni evropskega slikarstva, star 65 let, je umrl v Genovi. Figuralist posebne svoje vrste, je slikal v glavnem velike monumentalne in simbolične slike. Nazivljajo ga reformatorja dekorativnega slikarstva.
— Električni tok ga je ubil. V tovarni na Dobravi sta pretečeni petek elektrotehnik Krondorfcr in vojak Lasskowitz popravljala električno napravo. Naenkrat zasliši Krondorfer bolesten vsklik svojega pomagača, Hitel je k njemu, a bilo je prepozno: Lasskosvitz se je bil dotaknil električnega prevodnika. Bil je takoj mrtev.
Ustanova nadškofa dr. Kolina. Kakor znano, je poklonil bivši nadškof v Olomucu, dr. Kolin, svoje znatno, 2,000.000 kron znašajoče imetje v svoji oporoki posebni ustanovi za ustanovitev češkega vseučilišča v Olomucu. Toda te ustanove niso hotele priznati ustanovne oblasti, češ, da ta gotovina nikakor ne zadostuje za ustanovitev vseučilišča in da se torej ta oporoka ne bo mogla v doglednem času uresničiti. Upravno sodišče .ie odklonilo proti tej odločitvi vloženo pritožbo. *
Voina,
Dunaj, 4. junija. Uradno se razglaša: Na celi italijanski fronti traja živahno artiljerijsko delovanje dalje.
Berlin, 4. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta. Naraščajoč topniški ogenj. Živahno poizvedovalno delovanje sovražnih oddelkov na raznih mestih fronte. Južnozapaduo Morrisa je svražnik vdrl v neznaten del naših sprednjih jarkov. Armadna skupina nemškega cesarjeviča. Žilavi odpor sovražnih čet, ki so se ustavljale ob višinskem pobočju jugozapadno Soissonsa, jc bil včeraj prema-
Sfcran 3,
gan. Osvojili .smo višine pri Vauxbuinu in zapadno Chau-duna. Vzeli smo v naskoku Fernant in Nissy aux Bois ter vrgli sovražnika na črto Le Sculier-Dommiers nazaj. Osvojili smo več francoskih baterij ter vjeli več tisoč mož. Francoske protinapade ob obeh straneh reke Qurcq smo krvavo odbili. Severozapadno Chateau Thierry smo v boju prekoračii železnico La Ferte-Che-zy-Boue;hes ter odbili sovražne napade. Med Marno in Reiinsom je položaj neizprcmer.jen.
Berlin, 4. junija zvečer. Uspešni boji na južne.n bregu Aisne in zapadno Soissonsa.
G e n e v a, 4. junija. Francoska meja je zopet zaprta, kar kaže, da se vrši veliko prevažanje čet.
Zadnfe vesti.
Parlament.
D u n a j^ 4. ;hiwiu'a. Včeraj m danes je prišlo lici Dfuinaj viec vodillinih politikov, ida ise jKKS-vctu-[jejo z ministrskim predsediniikom o pollotžajiu. Ploslaneic K o ir o š e c se bo podajali s češkimi voditelji glede madaJtjmaega postoipainiia. J u n osilo v a.ni zahtevajo, miaii se -ne raz/pravtLjia ie o 'proračunu in daivklli v voljne sivirhe, ampak •predvsem o pcllifcičnih dogoidkih zadnjega časa; omieijiltive društvene itn zboroval n e svobode v 'južnih deržellah mečejo raiinnio prenašati um bodo povedali svoje (mnenje tudi o sprejemu alp-kSh Nemcev pni cesarju. Kakor pravi parlamentarna karesipoindemea, so rti krogli immentja, da je stališče v i a d e spričo razdelitve na okrožna to ukrepov pinoti Juigotsfliavainicim skrajno omajano in da se vlada ne bo mogla dalje držati. Poljski parlamentarci sto izjavili, da se bodo zavzeli za proračun, Iketr (zahteva .to interes to obstoj parlamenta. Davčne predloge pa bodo akceptirali Podtlaki le <teid.au, & Mgiodi vilada niiiih zahtevam.
D u in a ij, 4. jiunligia. Dr. Gross je na pismio piredisedistva češkega kluba, kii je zahtevalo malj skliče vilada ikiomfemanoo nače&nskov, odgovori, da ugodi zahtevi, .po dosedanjem; običaju, ile v slučaiu, ce zahteva -to večina parlamentarnih strank.
Avstrijsko-poljsko vprašanje.
D u n a j, 4. junija. Rešitev avstrijsko-poljskeg« vprašanja se ni opustila, kakor so poročali nekateri berlinski listi, marveč se o tej zadevi živahno razpravlja. Priklopitev Poljske k Avstro-Ogrski je skoraj gotova.
Prehrana.
Dunaj, 4. junija. Od poučene strani se poroča, da se je današnja konferenca za prehrano pečala v prvi vrsti z letošnjo žetvijo ter z aprovizacijo meščanskega prebivalstva Avstrije in Ogrske z najvažnejšimi živili. Razpravljalo se je tudi o preskrbi armade, zlasti glede dobave živine. Končno sc je vršil razgovor o razdelitvi razpoložljive živine v zasedenih ozemljih med armado in civilnim prebivalstvom z ene, med Avstrijo in Ogrsko z druge strani. Konferenca je trajala do dveh popoldne.
Poslanec Weissk!rchsier o položaju.
D u n a j, 4. junija. Na shodu voliicev v Hietzingu je govoril dunajski župan poslanec dr. Weiskirchner o političnem položaju. Rekel je: Svarimo pred izločitvijo parlamenta, katerega v teh težkih časih ne moremo pogrešati. Prva dolžnost nemških strank je, da se strnejo k skupnemu delu v močan nemški blok, da kot trdna falanga nastopimo proti »slovanskemu veleizdajstvu.« Poglobitev zveze z Nemčijo z zadovoljstvom pozdravljamo, ker nam bo ta zveza močna opora v gospodarskem in političnem oziru.
Zračni napadi.
Dunaj, 4. junija .Zvečer 1. junija je skušala veliku sovražna zračna ladija pripluli nad Pulj, a je bila pravočasno opažena in z močnim obrambnim ognjem zavrnjena, predno je prispela nad Pulj.
Rim ,4. junija. Pomorska admiraliteta razglaša; Predpoldne dne 2. junija sirio vkljub močnemu obrambnemu ognju z vidnim uspehom bombardirali vojaške naprave na dalmatinskem otoku Lagosta. Razun enega so se vsa naša letala vrnila v svoje izhodišče.
Jugoslovansko vprašaje.
Budimpešta, 4. junija. Potovanju Buriana v Berlin so v tukajšnjih političnih krogih pripisuje velik pomen. Trdi se, da se bo obenem s poljskim vprašr-.-njeni rešilo tudi jugoslovansko vprašanje, to je priklosv-Ijenje Bosne in Hercegovine Ogrski ter utelovljenje Dalmacije Hrvatski. Državicpravno razmerje Bosne in Hercegovine napram Ogrski bo takšno, kakor je ono Hrvatske napram Ogrski. Na čelu bosenske uprave bo ban. Pojavil pa se je še drug predlog, naj bi se Bosna in Hercegovina neposredno priklopili Ogrski. Reditev jugoslovanskega vprašanja je v veliki meri odvisna tudi od vprašanja, kakšna bo usoda Srbije in Črnegore.
Nesreča na železnici.
Budimpešta, 4. jumfija. V soboto zjutraj sta zavioziila na postaiji Redeigi diva tovarna vlaka 'd/mg v dinugeiga. Pri tem so se 'britje vagoni raabriild, šest oseb je bik) inirrfcviih, deset pa teižikio rajnjmih.
Nemški rajhstag.
B er lili m, 4. iuiniiija. Rajhistaig sc je sestal danes k polletoeimiu zaLsedamju in bo razpravljal v glavnem o iniovih davčnih pinedilio^ah. VoiMtev ndvegia pmeldsedmiika rajbsitaffa se bo v.ršiila v četrtek. Izvoljeni bo, 'kalkioir dicimineviajto, član cetnirairna Fiehmeinibach.
Vojno stanje na Ruskem.
M o s k v a, 3. -juinliiia. V Mioskivi je raiztfla-šanio vojiruo stanite, 'Oibemeim i)a sio vipolkilicali 12 tetniikioiv piod zastavo. Laemin lic izdali inevollmoio-nainemiU Jjiudstviu oklKc, -v katerem pojaisiniiuse resnost pcdiitrionogai poliožaija iti cpoizanfa na oie-vannosit, ki proti iretviohidiji 'Od strani reiaikoiio'-;>ainn*i)h eleimienfmiv.
Grška ofenziva.
Sofija, 4. j linija. Vsled ogromne premoči šestih ;• rskih in dveh francoskih divizij proti eni sami bolgarski diviziji na višinah Moglena-Jarevina južno Hume je sovražnik dosegel pričetni uspeh, ki se je s protinapadom /e i/ravnal. Bolgarska artiljerija je dosegla velike uspehe. Boj traja dalje. Cilj sovražnega napada je osvojitev I ojrana, oziroma Gevgelija.
Belgijski ministrski predsednik odstopil.
Ha vre, 3. Janija. ReilgiijsM miiniteitrlski pradisedinik Bn>cqiuiililie je pioidal dieuniiis&ja. Kirailij je podelil vods tvo kafalsmeta! biivšeimiu priediseid-?;iku zibiomntee, Goioirieimianiu.
Angleška sodba o nemški ofenzivi.
Lug a n o, 4. junija. »Corriere della sera« poroča i/. Londona: Dnevno časopisje priznava enodušno, da je položaj na Francoskem zelo resen. S tem, da so zasedli Nemci marneško črto v dolžini 30 kilometrov, je skrajno ogrožena zveza Pariza ,s Chalonsom in Verdunom. Vendar soglašajo kritiki v tem, c!a je položaj znatno boljši, kakor za časa marčeve ofenzive. Danes je prebitje angleške in francoske fronte izključeno. Sicer sovražnik še ni potegnil v boj vseh rezerv, glavna nemarnost za zvezno armado pa bi bil nov udarec generala Hindenburga. Vendar hočejo vplivati angleški kritiki z ozirom na ves položaj pomirjevalno, posebno, ker .se bližajo Francozi vsled svojega umika vedno bolj svojim preskrbovalnim virom, dočim se Nemci vedno bolj oddaljujejo od njih.
Ameriške čete na italijansko bojišče.
Oesif, 4. .fimiea. Državni tajniik za vojne z ajde ve je v inetkeim govorna v Noiveim .licirikiu izjavili, da bodo odšle atniariške čete v kratkem na o/talij ansiko bojišče.	_____
Aprovizacšja
Krompir na rumene izkaznice C, štev. i do 1820.
stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 1820 prejmejo krompir v četrtek, dne 6. t. m. in v petek, dne V t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 6. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. l Jo 130, od 9. do 10. št. 131 do 260, od 10. do 11. št. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 391 do 520, od pol 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. štev. 781 do 910. — \ petek, dne 7. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 911 do 1040. od 9. do 10. št. 1041 do 1170, od 10. do 11. št. 1171 do 1300, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1301 do 1430. od pol 3. do pol 4. št. 1431 do 1560, od pol 4. do pol 5. št. 1561 do 1690, od pol 5. do pol 6. št. 1691 do 1820. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 50 vin.
Odgovori uredništva.
M. J. v Trstu. Imate prav. 'rajnik pri liberalnem političnem društvu in tajnik pri SI. Soc. Matici. — Lokar
v A. Naznanite natančni naslov strankinemu tajništvu; to Vam bo poslalo vse potrebno za ustanovitev organizacije. — Š. R. v B. B. Jugoslovanska demokratska stranka je novo ime, ki ga si hoče na ustanovnem zboru dati sedanja narodno-napredna stranka. To je stranka imovitejših slojev. Jugoslovanska socialno demokratična stranka pa je socialistična, delavska, revolucionarna stranka. — O. F. v C. 1.) Strokovno tajništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. 2.) Josip Kopač, tajnik železničarjev, istotam.
Za tiskovni sklad »Napreja« smo prejeli: Sodr. Pi-šek, Trbovlje K 5.60, Cicigoj J., VVollersdorf K 3.—. P. Malovrh nabrala v Hrastniku K 16.04, Malovrh v Hrastniku K 4.02, Ceglar F .nabral v Zagorju K 11.—, Rozman M. v Trstu K 4.—. Nadalje so darovali železničarji s postaje v Zagorju ob Savi, itr sicer: Zupančič Rudolf K 10.—, Končar Alojzij K 10.—, Ivan Cič stari
K K). , Zupančič Andrej K 5.—, Ludovaj iLudovik
K 2.20, Mervik Leo K 2.—, Mervik Janez K 2.—, Končar Franc K 2.—, Končar Marko K 2. . Ivanka Cič K 2.—, Kotar Jožef K 2. , Ocepek Jožef K 2.— .Ule Franc K 2.—, Zimšek Franc K 2.—, Šuštar Janez K 1.—, Popotnik Jožef K 1.—, Popotnik Janez K 1.—, Voga Vid K 1.—, Štancer Jožef K 1.—, Kurnik Matija K L—, Mad-zidovšek Simon K 1.—, Ivan Sič mlajši K L—, Vičar
Razno.
* Prvi vagon opeke za češko »Narodno tfiedališJ*"
v Brnu. Prva tišnovska opekarna Maček, Bily in Co. je darovala za »Narodno gledališče« v Brnu vagon opeke. Češki listi poživljajo tudi druge češke opekarne, da naj jih posnemajo. Kaj pa kaj pri nas?
* število strokovno organiziranih delavcev in delavk v Nemčiji znaša koncem I. 1917 1,275.000, skoraj enako kot koncem I. 1914.
izdajatelj in odgovorni r,rednik:
Josip P e t e j a o.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Jakob
Grčar
K 1.—,	Forte Albin K	1.—, Neža	Grčar K 1.—;
Avgust	80 vin., Dolanc	Franc 80	vin., Zupančič
Anton	80 vin.,	Flere Ivana 50	vin., Pišek	Viljem 50 vin.,
Kotar	Franc 40 vin., Mohar	Anton 40	vin. in G. O.
K 4.-... — Skupaj K 74.40. Ceglar F. je nabral v Zagorju K 3.20, nabrano v kons. društvu na Jesenicah: Tominc 1 K, Plešnik I K. Pintar 1 K, Cop 1 K, Mateža 1 K, Frankič 1 K, Prešern 1 K, Rues 1 K, Kaučič 60 v, Kapus 40 v, Slabina 1 K, Babudcr 40 v, Polajner 2 K, Majnik 1 K. Dežman 24 v, Gaberšček 1 K, Eržen 1 K. Crnolo-gar 1 K, Droljc 2 K, Pikš 2 K, Duler 1 K Hemz 1 K, Jeklič 2 K, Mikluš	I	K ,Proser I	K,	Pavlin	4.50	K,
Rupnik 1 K, Bogataj	1	K, Rainer l	K,	Jeraša Fr.	5	K,
Sitar I K, Koblar Fr.	5	K, Auer l.K, skupaj 46.14	K.	Vsega skupaj 167.40 K. —	Lepa hvala!
Uradnica
Slovenka, vešča nemškega jezika v pisavi in govoru, s čedno pisavo, vešča strojepisja (vendarle ne pogoj), vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem. Gospice, katere ne ljubijo mestnega trušča ampak p ijetno samotno življenje (ob obali jadranskega morja na jednem polutoku) imajo prednost. — Cenjene ponudbe, če mogoče 8 sliko, ktera se v slučaju sprojema za popotnico potrebuje se naj dopošljejo na:
Zlatko Planinc, Trpanj, Dalmacija.
Kuharica, ^
Slovenka, vešča nemškega jezika, štedljiva in veš^a v svojem posiu, vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem. — Ponudbe se sliko, ktera se v I slučaju vsprejema za popotnico potrebuje p i poslati na: Zlatko Planine, Trpanj, Dalmacija-
'•♦♦k
Zavarovanje na Vlil. vojno posojilo. ^
C. kr. avstr, zaklad za vdove in sirote, = zavarovalni oddelek =
| dež. poslovalnica v Ljubljani, Frančevo nabr. 1,
sprejnma na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. živijensko zavarovalnico
avstr. FENIKS na Dunalu
zavarovanja na
VIII. vojno posojilo
—--------—	pod	najugodnejšim! pogoji. EEEEEEzE
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim
posojilom osme in prejšnjih izdanj.
"“i1®®® Poiasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju,
S KranTn. kJL, Litiji, Ljubijani (Frančevo nabreije 1/1), ^1, n<’,	‘
Radovljici in Rodolfuvem in naši pooblaščeni za s
— DeBniSks sSavniia —-K 1iO,OOOnOOO.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim
Poslovnika c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Carici (t. č. v Ljubljani) in Celju
»exerVf ; ff » n f3 3 okroglo
K 2,000.006.
Kupuje ‘a Prodaja vso vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizaf.iittke kredite —-