‘Zb, COLOIjEVE illFORfilACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VII. Marec 1978 Št. 3 (72) Dom na Voglu je v letošnji, s snegom bogati zimi, vsaj za en teden postal drugi dom za marsikaterega ljubitelja belih opojnosti. Delavci - nosilci planiranja Tokrat objavljamo predlog srednjeročnega investicijskega programa razvoja Colorja do leta 1982, s čemer želimo seznaniti vse delavce s tem gradivom, obenem pa opozoriti na samoupravni sporazum o osnovah planiranja. S planiranjem se usmerjajo celokupne dejavnosti delovne organizacije, določa se smer razvoja, obenem pa se lahko dosegajo optimalni rezultati v produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Vsak samoupravljalec je nosilec planiranja, zato mu je omogočeno, da odloča o bistvenih elementih gospodarjenja. Dano mu je zaupanje v prihodnost delovne organizacije, zato z aktivnim delovanjem lahko doprinese bistven delež k uspešnosti investicijskih naložb. Več predlogov bo, lažja bo odločitev. Torej, razmišljajte, predlagajte! Mogoče bo ravno vaš predlog obogatil investicijski program! PRIPRAVIMO SE NA VIII. KONGRES ZKS, KI RO 3. APRILA 1978 V LJUBLJANI! POGLOBLJENO Preteklo leto je potekalo v razgibani aktivnosti in naporih družbenopolitičnih dejavnikov, samoupravnih organov in vseh delovnih ljudi za uvajanje in uresničevanje določil ZOZD v TOZD in DO, vzpostavitev samoupravnih odnosov, samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Člani ZK smo aktivno sodelovali v delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Vključili smo se skupno s člani sindikata in samoupravnih organov v akcije organiziranja in vodenja javnih razprav ob sprejemu samoupravnih sporazumov in aktov, evidentiranju AKCIJSKI PROGRAM Na osnovi programske usmeritve in vsebine tedna »KOMUNISTA« pod geslom: »Človek, znanje, produktivnost ter družba in knjiga« in naloge »Komunista« v pripravah na kongrese«, je IK P CK ZKS izdelal predlog, da se v akcijo poleg Zveze komunistov vključijo tudi vse druge družbenopolitične organizacije, samoupravni dejavniki in predvsem vsi delovni ljudje. Z aktivnostjo in rezultati ob tednu »KOMUNISTA« se bomo vključili in prispevali k uspešnim pripravam na VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ. Z ak- kandidatov za volitve 78, izvedbi referendumov in volitev, ter pri reševanju tekočih problemov. V okviru osnovnih organizacij smo vodili razprave o družbenoekonomskem položaju DO, o uresničevanju določb Zakona o združenem delu v naši DO, o delu in programu razvoja SOZD Polikem, o delu sveta ZK SOZD Polikem, o delovanju sveta ZK Krajevne konference Medvode. Pripravili smo informacije in razpravljali o aktualnih političnih dogodkih v domovini in v svetu. Preko delegatov smo se vključili v delo sveta ZK KK Medvode in sveta SOZD Polikem. Ob jubilejih tovariša Tita in KPS smo organizirali slavnostno sejo, sprejeli smo 9 novih članov v članstvo ZK, ter natečaj za spise in risbe za učence osnovne šole »Franca Bukovca« v Preski. Sestavili smo akcijski program na osnovi usmeritve in vsebine tedna »KOMUNISTA« pod geslom »Človek, znanje, produktivnost ter družba in knjiga«. Z izvajanjem programa te akcije se aktivno vključujemo v predkongresno dejavnost. cijo smo pričeli v oktobru 1977 in bo trajala do kongresov. 1. V srednjeročnem planu delovne organizacije, ki je sestavljen za obdobje 1976-^-1980, je potrebno ponovno preveriti, če vsebuje vse dejavnike razvoja, da bo zagotovljena večja produktivnost v delovni organizaciji in tozd in večje ustvarjanje dohodka. 2. Potrebno je vzpodbuditi množično inovacijsko dejavnost v delovni organizaciji in tozd, kar bo pa možno le, če bodo delovni ljudje obveščeni o proizvodnih problemih. 3. __ Izdelali bomo samoupravni splošni akt za nagrajevanje inovacijskih predlogov. 4. Pri uvajanju novih proizvodov in proizvodnih procesov je potrebno z vsestransko analizo ugotoviti, ali se lahko opiramo na svoje lastno znanje in dosežke predno gremo rešitev iskat drugam. Poglobiti moramo stike z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami ob vzpostavitvi dohodkovnih odnosov. 5. S poglabljanjem samoupravnih odnosov in medčloveških odnosov v delovni organizaciji in tozd bomo uspeli spodbuditi vsakega delavca za čim večjo ustvarjalnost in produktivnost pri delu. 6. V samoupravnem splošnem aktu o nagrajevanju izdelati merila za delitev osebnih dohodkov, ki bodo uveljavila ustvarjalnost, delovno učinkovitost, proizvodnost, znanje, delovno disciplino in učinkovitost delovnega časa. 7. V okviru možnosti izpopolniti našo knjižnico še z marksistično literaturo, ob sodelovanju z dejavnostjo občinske knjižnice. 8. Člani 00 ZK se bomo aktivno vključili v akcijo nadaljevanja novih oblik dela in komuniciranja slovenske izdaje »KOMUNISTA«. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Dobro pripravljeni Ob 30-lelnici ustanovitve časopisnega zavoda Uradni list SRS je izdan Zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Zakon podrobno razčlenjuje pravice in dolžnosti vseh organov in organizacij. V skladu z novim zakonom je v DO Color jormiran odbor za LO in DSZ z vsemi svojimi organi. Formirana je enota narodne zaščite. Za načelnika NZ je odbor za LO in DSZ imenoval tovariša Kamin Franca. Enota NZ je že v začetku dobila več nalog (zavarovanje trase, železnice, DO) in jih uspešno izvršila. Oddelek za ljudsko obrambo SO Ljubljana-šiška bo v letu 1978 organiziral več seminarjev za načelnike NZ, kakor tudi za vodje trojk enote NZ. Odbor za LO in DSZ je v delovni organizaciji izbral vodje trojk, ki se bodo udeležili seminarja, ki bo v sami delovni organizaciji- V enote NZ so vključeni vsi člani kolektiva, razen tistih, ki po zakonu o LO in DSZ ne smejo opravljati te dolžnosti, in ženske nosečnice ali z mlajšimi otroki od 7 let. Zaradi boljših varnostnih razmer v primeru opoklica vojnih obveznikov na dolžnost v oborožene sile, se poišče takojšnja nadomestitev. CZ v DO Color deluje že več let. S sedanjim zakonom so se razmere v CZ še poboljšale. V teku je izpopolnjevanje obstoječih enot: RBK, reda varnosti itd. z novimi člani. Vsak novi član CZ v DO Color dobi obvestilo, kateri enoti pripada in se potem na seminarjih strokovno izpopolnjuje. V CZ se delavci trudijo vključiti čim več žensk, posebno v oddelek prve medicinske pomoči, zveze obveščanja in alarmiranja. CZ ima srednjeročni načrt dela do leta 1980. Janez Ferbar Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - (NE)ENAKOVREDNE SODELAVKE Celih 68 let je že minilo, odkar so 8. marec proglasili za mednarodni dan žena. Ideja ženske enakopravnosti se je širila, naše žene so v NOB in pri izgradnji domovine prispevale levji delež■ Pridobitve NOB, dosledna uresničitev ustave in zakon o združenem delu postavljajo žene v resnično enakopraven položaj na vseh področjih družbenega in političnega odločanja. Kaj o 8. marcu mislijo, kaj si želijo in ali je to za njih zares praznik žena, smo povprašali štiri naše članice kolektiva. Takole so nam povedale: ŽITA SEDONJA, odprema pošte: »V našem kolektivu ni pravih tovariških odnosov med delavci, tudi ne do žensk. Nekako razpuščeno se mi zdi, ni prave discipline. Žal mnogo preveč govorimo, dosežemo pa manj. Lahko bi nam poklonili več pozornosti. Stanje se bo verjetno počasi popravilo, verjetno tudi red in disciplina.« »Kljub moderni tovarni, moderni tehnologiji, imamo v Colorju zelo zastarele poglede na ženske, tako da smo še vedno zapostavljene. Vse se ti zdi še nekam v redu, dokler ne naletiš na težave, ki se ne rešujejo za vse enako. Osebno sem bila zelo razočarana ob reševanju stanovanjskega vprašanja. Praznovanje se je le premaknilo, saj ni več le pogrnjena, preobložena miza, temveč tudi prijeten program. Osebno najraje praznujem na snegu.« SASA FABIANI, tajnica generalnega direktorja: Slabi izgledi so, da bi ženske dosegle to, kar smo želele. Predvsem moramo vedno dokazati, da smo bolj sposobne opraviti določeno delo (od moških). Ne vese- Tokratna številka glasila je izdatnejša od prejšnjih in to po zaslugi vas, spoštovani sodelavci, ki ste zapolnili te strani. Torej prizadevanja uredniškega odbora niso bila zaman in brez hvale lahko zapišemo, da počasi, a vztrajno postaja naše glasilo pravi informator celotnega kolektiva. Seveda, vašo pomoč bomo v še večji meri potrebovali tudi v prihodnje! Radi bi zapisali še to, da anonimnih pisem, pa če so še tako zanimiva, ne bomo objavljali. lim se 8. marca, kjer je ta dan le gola formalnost. Rada bi videla, da ženske ne bi bile samo na papirju enakovredne delavke in sodelavke. V Colorju še vedno obstaja miselnost, da ženska ne more enako uspešno opravljati istega dela kot moški. Tako se lahko uveljavljamo v samoupravljanju, glede dela pa ne!« » MARIJA VILAR, kuharska pomočnica: »Oh, naš praznik se zgodaj začne: že ob pol petih zjutraj, saj moramo tudi na ta dan pripraviti malico. Vse bi šlo, če nas potem še ne bi kritizirali, da je zanič. V kuhinjo naj pridejo pogledat; saj sploh nimamo pogojev za delo. Štedilnik nam bo vsak čas razpadel! Zdi se mi, da je praznovanje 8. marca pri nas lepo, saj nam otroci pripravijo lep program. Samo — ko pa sem takrat že tako utrujena!« Bomo pa sledili tem pismom in dognali, iz katere sredine izhajajo ter primerno ukrepali, če bo potrebno. Sicer pa imate možnost, da vas ne podpišemo pod članek, če to zahtevate. Kot vidite, vaše glasilo redno prihaja med vas, zato vas prosimo, da vaše prispevke oddajate do 1. v mesecu za tekoči mesec. Torej srečno in — pišite! ANONIMNOST ANICA PETACI, inž. razvijalec: COLOR3 Predlog srednjeročnega investicijskega programa razvoja do leta 1980 oz. 1982 V februarju leta 1976 je DS »Color« sprejel sklep o srednjeročnem programu razvoja podjetja do leta 1980. Na osnovi zelo grobo postavljenih smeri razvoja, tako v predvidenem bodočem asortimentu, kot tudi tehnologiji, so bila po takratnih cenah določena potrebna sredstva za gradbena dela, domačo in uvoženo opremo, za bodoče kapacitete ter njihov ekonomski efekt. Po tako imenovanih »minimalnih kazalcih« smo te ocene prijavili občini Šiška, Gospodarski zbornici in Zavodu za statistiko. Z republiško resolucijo o razvoju gospodarstva SRS za leto 1977 in naprej, je bil jasno dan poudarek oz. potreba po izgradnji lastne bazične kemične industrije. Le take naložbe naj bi dobile prednost in podporo pri Gospodarski zbornici, banki in SDK. Naš »grobi program«, ki se je v podani obliki smatral lahko predvsem kot program predelovalne kemične industrije, smo vsled tega morali v konceptu spremeniti s poudarkom na razširitev kapacitet naše bazično organske tehnologije, to je na sintetske smole in njihovo predelavo. Za predstavitev oz. za razpravo pred samoupravnimi organi in kasnejšo predstavitev pred občino Šiška, SDK, Gospodarsko zbornico in banko, je bilo torej potrebno izdelati po predpisani metodologiji nov investicijski program srednjeročnega razvoja. Ta je bil v decembru leta 1977 gotov in je sedaj sposoben za razpravo. Z realizacijo po razpravah osvojenega programa naj bi DO »Color« v teku naslednjih let dosegal nujno potreben kvantitativen, kot tudi kvalitativen razvoj obeh TOZD. Ker bodo nosilci investicij posamezni TOZD, ter da oblika dokumentacije ne bi predstavljala kakršnekoli ovire pri realizaciji postavljenih ciljev, ni izdelan en sam skupen investicijski program, pač pa so programirane investicije grupirane v posamezne zaključene tehnične, tehnološke in ekonomske enote in je za vsako od teh izdelan poseben program. S tako organizacijsko obdelavo je možno časovno različno pristopiti k realizaciji, vsako zaokroženo celoto je možno posebej prijavljati pri SDK, posebej dobiti gradbeno dovoljenje itd. S tem realizacija nobene zaključene celote ni ovirana zaradi morebitnih nerešenih vprašanj druge celote (npr. vprašanje lokacijskih odločb, vseh soglasij, zagotovitev sredstev, odobritev opreme iz uvoza itd.). Seveda pa tak pristop ne pomeni, da težimo ali želimo, da bi vsako od zaokroženih investicijskih celot posebej prijavljali pri SDK, da bi za vsako posebej zagotavljali sredstva, iskali gradbena dovoljenja itd. Nasprotno, želimo organizacijsko čim racional- Izdelana pa je knjiga povzetkov vseh investicijskih programov, ki da kompleksen vsebinski pregled z vsemi številčnimi pokazatelji. Celoten kompleks obsega 11 zvezkov: I. INVESTICIJSKI PROGRAMI TOZD I — skladišče anahidrida ftalne kisline — plinifikacija tovarne — za proizvodnjo poliestrskih smol TOZD II — mešalnica — razredčila — koridor skladišče — pralnica embalaže s čistilno napravo — skladišče izdelkov — vodotopni premazi — praškasti premazi II. KNJIGA POVZETKOV INVESTICIJSKIH PROGRAMOV DO COLOR. B. Poleg razširitve lastne baze naj bi bil »Color« s sovlaganji udeležen tudi pri razširitvi oz. graditvi nove bazične kemijske industrije. Ta naj bi zagotovila domačo surovinsko bazo tako »Colorju« samemu, kot tudi ostali predelovalni kemijski industriji. Seveda ima investicijski program naše DO prednost pred drugimi programi. Potrebna sovlaganja so razvidna iz priloženih tabel. REKAPITULACIJA VIROV FINANCIRANJA v 000 din Skupaj Od tega 1978 1979 1980 1981 1982 I. Osnovna sredstva 1. lastna sredstva 57.776 8.534 4.989 13.600 27.020 3.633 2. krediti dobav, opreme in izvajalcev 74.612 9.150 7.109 20.400 32.503 5.450 3. kredit' banke 132.393 17.685 12.099 34.000 59.526 9.083 Skupaj 264.781 35.369 24.197 68.000 119.049 18.136 II. Obratna sredstva 1. lastna sredstva 75.750 23.750 17.500 34.580 2. bančna sredstva 75.750 — 23.750 — 17.500 34.580 Skupaj 151.500 — 47.500 — 35.000 69.000 Skupaj OS + ObS 416.281 35.369 71.697 68.000 154.049 87.185 III. Druga potrebna sredstva Lastna sredstva 1. za energetiko 12.710 1.698 1.161 3.264 5.715 872 2. interkalarne obresti 16.821 812 1.576 3.050 7.466 3.917 Skupaj III 29.531 2.510 2.737 6.314 13.181 4.789 Vse skupaj 445.812 37.879 74.434 74.314 167.230 91.955 ne j e pristopiti k realizaciji in za čim več enot istočasno sprožiti postopek in urejati vsa potrebna opravila v zvezi z investiranjem. Realno računamo s tem, da bodo v okviru nadaljnjih pripravljenih del (glavni projekti, soglasja itd.), nastopile določene težave, zaradi katerih ne bo možno časovno potrebna opravila povsem u-skladiti. In prav glede na to je prednost v posameznih investicijskih programih, ki se lahko poljubno grupirajo v širše celote. Rekapitulacija investicij v 000 din Skupaj I. faza (do konca leta 1979) Kasneje (do leta 1982) skupaj TOZD I TOZD II skupaj TOZD I TOZD II I. Osnovna sredstva 1. gradbeni objekti 87.098 19.418 533 18.885 67.680 20.500 47.180 2. domača oprema 3. uvozna oprema 121.581 25.223 2.012 23.211 96.358 43.440 52.918 a) po tečaju 23.841 7.530 788 6.742 16.311 2.264 14.047 b) carina itd. 4. ostalo 9.505 3.337 282 3.055 6.168 831 5.337 a) plačljivo v din 22.290 3.890 210 3.680 18.400 6.000 12.400 b) v tuji valuti 467 169 — 169 298 — 298 skupaj osn. sredstva 264.782 59.567 3.825 55.742 205.215 73.035 132.180 II. Obratna sredstva 151.500 47.500 — 47.500 104.000 45.000 59.000 Skupaj OS + ObS 416.282 107.067 3.825 103.242 309.215 118.035 191.180 III. Druga potrebna sredstva 1. za energetiko 12.710 2.859 184 2.675 9.851 3.506 6.345 2. interkalarne obresti 16.821 2.338 88 2.300 14.433 5.416 9.017 3. depozit za inozem. kred. — — — — — — Skupaj III 29.531 . 5.247 272 4.975 24.284 8.922 15.362 Vse skupaj 445.813 112.314 4.097 108.217 333.499 126.957 206.542 PREDVIDENA SOVLAGANJA 1978 1979 1980 1981 1982 Združena osnovna sredstva a) DMT 32 % — Polikem za skupna obvez. din 4.560 287 1.622 1.655 996 b) Aminoplasti — Melamin skupna obvez. din 3.520 150 159 164 169 c) Anhidrit Ital. — IPLAS skupna obvez. din 4.800 449 486 525 568 č) Druga vlaganja — Barit Kreševo skupna obvez. din 198 Vsega združena sredstva 485 2.221 2.300 1.685 737 Odgovor piscu članka Zakaj poklic? Ko sem bral zadnje Colorjeve informacije, sem zasledil tudi članek: Zakaj poklic? Ko sem ga prebral, pa sem se počutil kar tnalo prizadetega, zato sem sklenil, da piscu odgovorim. Čeprav je pisec članka že precej časa zaposlen v našem kolek-vu, pa izgleda, da slabo pozna, koliko »Petrov«, ki so se prekvalificirali v »Pavlete«, dela v proizvodnji. Vsi ti »Petri«, ki so sedaj »Pavleti«, pa naj bodo to zidarji, mizarji, pečarji, pleskarji... so bili vajenci 3 leta prav tako kot on, poleg tega pa so morali opraviti še izpit za PK in VK barvarja, da lahko sedaj delajo na KV delovnih mestih. Naj me pisec ne sprašuje, zakaj ne opravljamo svojih poklicev, odgovoril mu bom takoj. Veliko se jih je v Colorju zaposlilo zato, ker je bilo takrat posameznih poklicev preveč in si težko dobil delo, drugi pa zaradi družinskih razmer, ali pa zato, ker je bil Color bližje naših domov in ne nazadnje tudi zato, ker so bile plače takrat v Colorju boljše kot drugod. Da pa bi sedaj zapustili podjetje je pa bolj malo verjetno, saj smo preveč prirastli v njem. Precej nas je, ki že 10, 15 in več let vestno opravljamo svoje delo. Vem pa, da tudi tisti »Pavleti«, ki jim je res edina interna kvalifikacija (barvar), prav tako opravljajo svoje delo z enako odgovornostjo in vestnostjo kot vsi ostali. Zato predlagamo tovarišu Zvonetu, če smatra, da ni prav da sta »Peter« in »Pavel« enako plačana, da napravi izpit za KV barvarja in se nam pridruži na kateremkoli KV delovnemu mestu, predvsem »šaržerjem«, če meni, da mu bo lažje. Dodal bi še to, da se v 12 letih, kolikor jih bom v Colorju, ne spominjam, da bi kateri izmed »Petrov« (vzdrževalcev) zaradi slabih delovnih pogojev zapustil podjetje, medtem ko je »Pavletov« že veliko odšlo zaradi raznih poklicnih obolenj, ali pa so bili premeščeni zaradi slabega zdravja na druga delovna mesta. Zato smatram, da je prav, če sta oba pridna »Peter« in »Pavel« enako plačana, ali pa bomo morali »Pavletu« še kaj primakniti, če hočemo da jih ne bo premalo. Janez Dobnikar Rekli so... Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZKS, v razgovoru za »Komunist«: Komunist ne uveljavlja le svoje vloge v ozkih mejah tozda, delovne organizacije, občine, temveč mora razvijati temelje in metode samoupravnega sporazumevanja v mnogo širšem prostoru. Brez tega ne more biti u-spešne graditve socializma in socialističnega samoupravljanja. Ob tem pa nam mora biti jasno, da noben odgovor ne more biti ukaz, da bo kdo drug namesto nas opravil naloge in sklepe, to je odgovor o vsebini posameznih akcij, o tem, kdo bo njihov nosilec in kako se bomo organizirali. Čaka nas torej naloga, da se organiziramo in izbojujemo bitko za uresničevanje sprejetih sklepov. Še bolje pa je, če sprostimo vse spone, ki so pri temeljih, pri tozdih, krajevnih skupnostih, da bodo od spodaj prihajale pobude za razne oblike samoupravne integracije na vseh ravneh. Kvalitativne metode ocenjevanja delovnega prispevka OCENJEVANJE Zakon o združenem delu nedvomno poudarja, »da je osebni dohodek delavca določen tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku ...« Za dosego tega smo delavci dolžni določiti ustrezna merila. To se pravi, da ni dovolj izdelati le merila za ugotavljanje delovnega prispevka posamezne organizacijske enote, službe, oziroma delovne skupine, ampak moramo poiskati tudi ustreznejša merila individualnega delovnega prispevka. Merilo za osebni prispevek delavca pa nikakor ne more biti točkovna ali indeksna ocena zahtevnosti (sestavljenosti dela), ki ga opravlja, in ure preživete v delovni organizaciji. Pri enakem delu v istem času je prispevek posameznega delavca lahko zelo različen. Odvisen je od količine in kakovosti opravljenega dela ter od bolj ali manj racionalnega izkoriščanja sredstev za delo... To pa pomeni, da moramo izdelati tudi za ta del osebnega delovnega prispevka delavca ustrezna merila. Naloga je jasna, toda rešitev ni enostavna. Trditev, da lahko za vsako delo najdemo ustrezna merila, je zelo pavšalna. Prispevek posameznega delavca je v ne tako redkih primernih težko kvantitativno meriti. Beseda »težko« pomeni dvoje: ali je kvantitativno merjenje nemogoče ali pa je pre-komplicirano. Komplicirano merjenje pa nam povzroča (administracija), precej več stroškov kot koristi. Kvantitativna merila v obliki norm so najpogosteje uporabljena za proizvodna dela. Kjer pa to ni mogoče, ne bomo merjenja opustili, ampak bomo uporabili ustrezna kvalitativna merila. S kvalitativnimi merili mislimo ocenjevanje delovnega prispevka delavca. O ocenjevanju pa je bilo izrečenih že mnogo sodb in obsodb. Toda najprej moramo vedeti, za katero metodo ocenjevanje gre in kakšne rezultate nam daje, nato šele lahko izrečemo sodbo o ocenjevanju. Trditi, da je nasploh vsako ocenjevanje slabo, neobjektivno in zato nesprejemljivo, je nesmiselno. Res je, da imamo vsi precej slabih izkušenj z ocenjevanjem »dosežkov« v šolah. Vendar imamo primere, kjer dosežke kvalitativno merimo — ocenjujemo (npr. discipline umetnostnega drsanja). Z ocenjevanjem se ukvarja posebna veda; dognanja te vede, domače raziskave na področju ocenjevanja delovnega prispevka in praksa, nam dajejo naslednja spoznavanja: 1. Vsak človek pristopa k ocenjevanju — ne glede koga ocenjuje — š svojo »osebno enačbo«. To pomeni, da imamo zelo realistične objektivne ocenjevalce: dobrohotne, ki ne morejo dati slabe ocene, in prestroge, podcenjujoče ocenjevalce. Poleg splošnega pristopa pa se posamezni ocenjevalec v svojih »notranjih« ocenjevalnih kriterijih prilagaja osebi, ki jo ocenjuje. Poznamo tudi nepristranske ocenjevalce, toda več je takih, ki podležejo simpatijam, antisimpatijam, zameram ... Neredko je ocenjevanje podvrženo celo trenutnemu razpoloženju ali odnosu 0 slabostih ocenjevanja. Vse to pomeni, da je ocena posameznika nesprejemljiva, pa čeprav jo potrjuje še neka komisija ali odbor. Tako ocenjevanje je nezdružljivo z našo samoupravno prakso. 2. Druga ugotovitev je, da objektivnost ocenjevanja raste s številom ocenjevalcev. Pri večjem številu ocenjevalcev se pristranske ocene v plus in minus med seboj nevtralizirajo. Pri manjših skupinah ocenjevalcev — od 3 do 5 oseb — ta zakonitost še ne deluje dovolj zanesljivo. Pri majhnem številu oseb se kaj lahko zgodi, da je poleg sredine zastopan le enostranski ekstrem. Zato moramo postaviti kot spodnjo mejo 7 ocenjevalcev. Pri tem številu se na realnost ocene praviloma že lahko zanesemo. Še bolje pa bo, če bo kakšen ocenjevalec več. 3. Samo po sebi se razume, da je ocenjevalec lahko le oseba, ki pozna delovni prispevek delavca, ki ga ocenjuje. Zato v nobenem primeru ne morejo biti ocenjevalci osebe, ki delujejo zunaj ocenjevalne skupine in nimajo z delavci te skupine tesnih delovnih povezav. Ker ne moremo zaposliti v vsaki organizacijski enoti sodniškega zbora, ki bo opazoval in ocenjeval prispevek posameznika, se ponuja logična rešitev problema in to je: vsi delavci v skupini so ocenjevalci, kar pomeni, da vsak delavec ocenil vse delavce. 4. Delovni prispevki posameznih delavcev so lahko zelo različni. To različnost mora pokazati tudi raztros, razpršenost ocen. Metoda, oziroma postopek ocenjevanja, ki daje uravnilovske rezultate, je slaba. Ocenjevanje pa teži k uravnilovki v naslednjih primerih: a) Majhno število ocenjevalnih stopenj, oziroma ocen. Ce ocenjujemo na primer z ocenami 1 (slabo) do 3 (zelo dobro), se bodo vse ocene gibale okoli dvojke, kajti ocenjevalci se izogibajo ekstremov — posebno negativnih. To se pravi, da se bo poleg množine dvojk pojavljala le še redka trojka. Nekoliko boljše je pri ocenah od 1 do 5. Dober razstros pa dobimo pri večjem razponu ocen. Zelo dober raztros ocen daje lestvica od 1 (slabo) do 9 (zelo dobro). b) Javno ocenjevanje Pri javnem ocenjevanju so mnogi delavci do delavcev s slabimi delov- nimi prispevki pretirano tolerantni. Znano je namreč, da slabi delavci razvijejo sijajne »obrambne mehanizme«. Takim mehanizmom pa se dober delavec raje izogne. Čeprav v mnogih primerih obsojamo anonimnost, je ta pri ocenjevanju nujno potrebna, če hočemo doseči zaželen cilj. Zato se pri ocenjevanju »vsi vse« odločamo za anonimnost, kar terja, da ocenjevalec oceni tudi samega sebe. 5. Naslednje vprašanje je, kdaj je ocenjevanje bolj objektivno: pri globalnem ali analitičnem ocenjevanju. Pri globalnem ocenjevanju ocenjujejo delavci prispevek posameznika kompleksno (ta je dober delavec, ta , je slab, ta je odličen); pri analitičnem pa ocenjujejo prispevek po več kriterijih, tako da ocenjujejo vsakega posebej. Za analitično metodo ocenjevanja pa bomo vzeli naslednje karakteristike, npr.: a) količina dela: ki zajema elemente delovne storilnosti in obremenitve; b) kakovost: ki zajema razne elemente kakovostne izvedbe dela; c) gospodarnost: ki zajema elemente gospodarnosti in racionalnosti. Podroben opis karakteristik mora biti vedno prilagojen konkretnim zahtevam in vsebini dela na določenem področju. Zaključek Kjer je mogoče, bomo delovni prispevek posameznega delavca merili, ko pa je to prezapleteno, pa bomo delovni prispevek ocenjevali. Najboljša in samoupravnim odnosom najprimernejša metoda ocenjevanja je tista, kjer se bodo delavci v organizacijski enoti, oziroma skupini medsebojno sami ocenili. Skupina, ki se ocenjuje, mora biti dovolj velika — 7 delavcev in več. Zato naj se manjše skupine, katerih delo se prepleta ali navezuje, med seboj združujejo. Pri ocenjevanju delovnega prispevka naj se upoštevajo le tisti elementi, ki se neposredno nanašajo na količino, kvaliteto in racionalnost opravljenega dela. Izbrati moramo tudi postopek ocenjevanja, ki zagotavlja dovolj izraženo diferenciacijo med nadpovprečnimi in podpovprečnimi delovnimi prispevki. Razpon ocen je primeren v okviru od 0,80 do 1,20 ali 40 »/o. Poudariti je treba, da je ocenjevanje nesmiselno, če ocene uokvirimo v simboličen razpon, ki predstavlja le 10 do 20 %. Rezultat ocenjevanja v smislu stimulacije mora biti pomembno večji kot »stroški« konfliktov. Slabi delavci se ocenjevanju vedno z vsemi silami upirajo. PREJELI SMO DELOVNA Nisem navajen pisati z lepo slovnično besedo, zato mi bralci ne zamerite, če se bom v tem članku bolj preprosto izražal. Res je, da v našem kolektivu ni najboljša delovna disciplina, kar se zadnje čase še posebno poudarja na raznih sestankih, zborih, pa tudi novoletna čestitka tovariša generalnega je izzvenela po proizvodnih obratih v tem smislu. Prav tako, saj je od naše pridnosti odvisen naš OD, ni pa prav, da se največ govori in poudarja o nedisciplini v proizvodnji. DELOVNI TEDEN feroriflK PiTEK~ SOBOTA NEDELJA Če bi pogledali še po ostalih službah in obratih, bi se marsikaj našlo in smatralo za nedisciplino. (Razvoj, Splošni sektor, Skupne službe, Kontrola ...). Ne zdi se mi prav, da omenjamo nedisciplino samo takrat, če vidimo delavca, da je predčasno zapustil delovno mesto, da kuha kavico med delovnim časom, da je zjutraj zamudil nekaj minut in podobno. Vse te napake bi s primernim točkovanjem, nagrajevanjem in kaznovanjem lahko skoraj povsem odpravili. Moje mnenje o nedisciplini, a mislim da to ni samo moje, pa je tudi drugačno. Če pogledamo s kakšnimi težavami se večkrat srečujemo v proizvodnji, ko nam zaradi pomanjkanja raznih surovin in nadomestnih delov stojijo stroji in so rezervoarji prazni, mi delavci na izde-lavnih delovnih mestih pa bomo po novih merilih plačani le od kg in ur. Če pogledamo našo novo tovarno od daleč, je na zunaj zelo lepa, če pa jo pob liže ogledamo, pa bomo našli tudi marsikatere napake, ki govore tudi o nedisciplini naših odgovornih. Vsakdo ve, da je srce Co-lorja sinteza, vemo pa tudi, koliko popravil in remontov je že preživela, čeprav je še zelo mlada. Poglejmo DISCIPLINA mešalnico, stare in amortizirane stroje ali pa tlak. Vem, vsak ki se čuti prizadetega bo dejal, prihranili smo toliko in toliko milijonov. Malo je tudi resnice v tem, če pa pogledamo nekatere druge povsem zgrešene naložbe (računalnik, palete pri sintezi), ki so nas stale krepke milijone, pa se tudi lahko zamislimo o nepravilnosti naših naložb in tudi disciplini. S tem ne mislim reči, da so naši vodilni slabi, saj vemo vsi, da nam je delo v novih obratih lažje in da vsak kdor dela tudi greši. Poudaril bi pa, da zaradi prej naštetih napak še ni bil nobeden vodilni uslužbenec kaznovan ali opominjan, da pa je delavec, ki je pri premikanju tovor- njaka (katerega ne bi smel) polil nekaj hobokov barve bil obravnavan na neštetih sestankih in bil tudi kaznovan (podobnih primerov bi še lahko naštel). Rad bi napisal še nekaj besed o naših tozdih. Ne trdim da je vse slabo kar je novo, in da tudi zamisli o tozd niso zrasle v naših glavah, moti pa me to, da smo v posameznih oddelkih povečali predvsem delovna mesta v administraciji, kar vse nam zmanjšuje produktivnost. Ko sem bral 'govor tovariša Kardelja, ki ga je imel v Kragujevcu, mi je ostal najbolj v spominu stavek, ki pravi, da je le produktivnost dela naše merilo za povečanje OD. Zato bomo morali vsi od NK delavca do direktorja disciplinirano izpolnjevati svoje delovne naloge, da ne bomo ob zaključnem računu ugotavljali. to kot letos, da je bilo preteklo leto najslabše v zadnjih letih. Janez Dobnikar SPREMEMBE Na zboru delavcev so bile sprejete spremembe Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, kot sledi: Kot osnova za izračun prejemkov in nadomestil se v več primerih jemlje povprečni neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v prvih devetih mesecih preteklega leta. 1. Delavcem, ki dopolnijo z delom v podjetju 10, 20 ali 30 let skupne delovne dobe se izplača nagrada v višini: — za 10 let delovne dobe 60 % povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta; — za 20 let delovne dobe 90 % povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta. — za 30 let delovne dobe 100 % povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta. 2. Delavci imajo pri odhodu v pokoj pravico do odpravnine, ki znaša tri povprečne OD v SRS v preteklem letu, če je bil delavec zaposlen v organizaciji »Color« več kot deset let in dva povprečna OD v SRS za ostale delavce. Enak znesek gre ob smrti delavca njegovim najožjim družinskim članom. 3. Regres za letni dopust znaša 45 odstotni povprečni OD v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta za delavce, ki imajo vključno 13. razred, za ostale delavce pa 40 o/„. Ta znesek se izplača vsako leto pred prvim majem. Delavec pridobi pravico do regresa ko pridobi pravico do letnega dopusta. 4. Osebni dohodki pripravnikov: — s srednjo izobrazbo 73 % — z višjo izobrazbo 94% — z visoko izobrazbo 110% Deljen delovni čas, če prekinitev delovnega časa traja: — eno do dve uri 8 % — dve in več ur 16 % Dnevnice za službena potovanja v državi in stroški prenočevanja: — od 8—12 ur 3% — nad 12 ur 4,5 % — stroški prenočevanja z računom 5,5 % — stroški prenočevanja brez računa 2,2 % — znižana dnevnica 6—8 ur 2,2 % Osnova je povprečni mesečni neto OD na zaposl. v gospodarstvu SRS I,—IX. 1977 — din 4.557. Nadomestilo za ločeno življenje 40 % Kilometrina 30 % (Cena super bencina — 7 din) Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela: — delavec prispeva sam 1 % — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev 10% (Cena super bencina 7 din) Regres za prehrano med delom 8 % (OD zap. v gosp. SRS I.—IX. 1977) Nagrade učencem z učno pogodbo: I. letnik 20 % II. letnik 25 % III. letnik 30 % Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo največ v višini, ki velja za II. skupino dnevnic za službena potovanja v tujino, skladno z zvezno uredbo in odločbo. COLOR 7 LETNA SKUPŠČINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA REKREACIJA ZA VSAKOGAR Športno društvo »Color« Medvode je lansko sezono dobilo iz sklada skupne porabe 285.000 din. 60.000 dinarjev smo porabili za nakup trenerk za tekmovalce, 10.000 din pa za pomoč pri nakupu vetrovk, ostanek denarja smo razdelili med sekcije. Naše športno društvo je sestavljeno iz: — planinsko-smučarske sekcije (vodja Gostič Jože); — jamarske sekcije (vodja Vilar Stane); — kegljaške sekcije (vodja Čadež Silvo); — košarkaške sekcije (vodja Senčar Tone); — strelske sekcije (vodja Hribernik Marjan); — namizno-teniške sekcije (vodja Schwikart Herbert); — šahovske sekcije (vodja Borč-nik Darko); — balinarske sekcije (vodja Kušar Ivan); — odbojkarske sekcije (vodja Be-ber Marko); — nogometne sekcije (vodja Bitenc Miro). Vse sekcije so bile skozi vso sezono zelo aktivne. Skoraj v vseh sekcijah sodelujejo tudi članice našega kolektiva. Sekcije so aktivne v organiziranju tako množične rekreacije kot kakovostnega tekmovalnega športa. Množična rekreacija je prišla do izraza predvsem v planinskih izletih, smučarskih treningih in turnih smukih, ki jih je organizirala pla-ninsko-smučarska sekcija in se jih je lahko udeležil vsak član delovnega kolektiva. V izletih in raziskovanjih naših kraških jam, ki jih je organizirala jamarska sekcija. Rekreacijsko streljanje, namizni tenis, odbojka, balinanje, kegljanje, plavanje, pohod ob žici okupirane Ljubljane in še bi lahko naštevali. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da se je rekreacije udeleževalo skozi vse leto okoli 300 članov našega kolektiva. Če to rekreacijo razčlenimo po sekcijah ugotovimo, da je imela: balinarska sekcija 120 ur, kegljaška sekcija 160 ur, košarkarska sekcija 70 ur, namiznoteniška sekcija 30 ur, nogometna sekcija 100 ur, odbojkarska sekcija 120 ur, planinsko-smučarska 400 ur, strelska sekcija 40 ur, plavanje 400 ur organizirane rekreacije. V tem niso vračunane tekmovalne ure. Tudi kar zadeva tekmovalni šport, naše društvo ni zaostalo, saj so se naše sekcije udeležile tekem od tovarniškega do mestnega pomena. Pri tem moramo omeniti predvsem medtozdovska tekmovanja, ki smo jih organizirali v čast Titovih jubilejev, športno društvo se je poleg tega udeležilo športnih iger bar-varjev in letnih iger Polikema, kjer smo celo zasedli prvo mesto in osvojili pokal. Povedati moram, da smo v letu 1978 organizatorji 11. majskih iger barvarjev Jugoslavije. V naši OZD smo že v letu 1977 ustanovili organizacijski odbor, katerega predsednik je Janez Svoljšak, in tekmovalni odbor. Oba odbora sta takoj po ustanovitvi aktivno pričela z delom. Velik problem pri delovanju sekcije so objekti. Najemnina za njih je draga ali pa jih sploh ne moremo dobiti. Tako smo imeli od septembra 1977 velik problem pri namiznem tenisu in odbojki, ker so nam v osnovni šoli v Preski odpovedali enega od dveh terminov na teden. Težave smo imeli tudi pri finančnem poslovanju, zaradi sprememb, ki so nastale v prejšnjem letu. Zaradi boljšega poslovanja smo sedaj v dilemi, ali naj športno društvo registriramo ali ne. Glede na to, da množična rekreacija koristi delovnemu človeku na delovnem mestu in pri SLO moram poudariti, da moramo v naslednjem obdobju vložiti še več napora v organizacijo in razvoj telesne kulture v naši OZD. Ker bo dela vedno več, bomo v naši OZD slej ali prej primorani odpreti delovno mesto referenta za šport in rekreacijo. Poročilo je bilo podano na letni skupščini športnega društva, ki je bila 2. marca. V nadaljevanju so vodje posameznih sekcij poročali o svojem delovanju, po vsebinsko bogati razpravi pa so prisotni sprejeli sklep, da se zaradi pomanjkanja prostora za vadbo skuša dodatno urediti v telovadnici Partizana. Ugotovili so tudi, da posamezni delavci s prekomernim angažiranjem z rekreacijo v času malice kršijo delovni red, ker pa se preveč utrudijo, rekreacija izgubi svoj smisel. Nadalje so sprejeli program dela za letošnje leto ter razdelili denar med posamezne sekcije. Prvenstvo v kegljanju — moški 3X200 lučajev Bezjaku tretji zaporedni naslov Kegljači Color j a so v treh zaporednih nedeljah izvedli prvenstvo, ki se je odvijalo po sistemu izpadanja (zaradi prevelikega števila prijav). Po prvem dnevu tekmovanja, ki se ga je udeležilo preko 30 tekmovalcev, so izbrali 12 najboljših po rezultatu, ki so morali na stezo še dvakrat. Zmagal je Bezjak Andrej, ki je tako že tretjič zaporedoma osvojil prvo mesto in s tem zlato kolajno. Srebrno je dobil Kristan Marko, bronasto in s tem tretje mesto pa Čadež Silvester. Vrstni red: Bezjak Andrej 2518 (829 — 834 — 855) Kristan Marko 2481 (819 — 838 — 824) Čadež Silvester 2464 (809 — 841 — 814) Dubokovič Vojko 2450 (846 — 811 — 793) Zidar Miroslav 2429 (836 — 769 - 82.4) Burja Alojz 2415 (800 — 827 - 788) Berus Brane 2345 (785 — 780 — 780) Kobal Srečko 2339 (739 — 769 — 831) Krelj Franc 2286 (753 — 755 — 778) Frfolja Evgen 2265 (748 — 740 — 777) Krmelj Stane 2152 (730 — 735 — 687) Kušar Janez 1480 (756 — 724 — —) Marko Kristan Strelstvo - glavni dejavnik v krepitvi obrambnih sposobnosti naše družbe V decembru se je končalo liga tekmovanje v streljanju z zračno pištolo med strelskimi družinami občine Ljubljana-Šiška. To tekmovanje sodi v okvir številnih tekmovanj, ki jih vsako leto posebej določi Občinska strelska zveza v tako imenovanem letnem strelskem koledarju. Letos so bile v liga tekmovanje vključene samo tiste strelske družine, ki imajo Zadostno število strelnega orožja (v tem primeru zračne pištole) in ne tako kot je bilo doslej v navadi, da so morale obvezno vse strelske družine sodelovati v omenjeni ligi. Zaradi tega je pogosto prihajalo do velikih zamud in neupoštevanj urnika tekmovanj, kar je močno oviralo normalen potek ostalih tekmovanj. Na jubilejnih igrah barvarjev v Umagu so se naši strelci dobro odrezali Strelske družine, ki so sodelovale v omenjeni ligi, so dosegle naslednje uvrstitve: 1. Proleter 153,34, 2. Color 115,42, 3. Tabor- 69.113,58, 4. Ljubo Šercer 99,22, 5. Barle Ambrož 96,54, 6. Agrostroj 87,86, 7. Lokomotiva 83,82 točk. Rezultati naših strelcev pa so naslednji: skupaj uvrstitev Barbič Franc 300 270 280 259 292 280 1.681 3. Krelj Stane 276 283 282 294 236 254 1.625 5. Krelj Franc 298 312 287 297 302 286 1,782 2. Hribernik Marjan 287 293 318 283 307 319 1.807 1. Šimonkovič Mijo 263 291 287 289 251 272 1.653 4. Skupaj 1.424 1.449 1.454 1.422 1.388 1.411 8.548 Povprečno število krogov v enem kolu je bilo 1.424. Povprečno število krogov na posameznika je 284. Povprečen krog ob vsakem strelu pa je bila 7, kar je zadovoljivo glede na slabo kvaliteto zračnih pištol (češkega, madžarskega in kitajskega porekla — drugih ni mogoče dobiti), s katerimi smo tekmovali. Na kraju naj poudarim še pomembno in odgovorno nalogo, ki jo ima strelski šport, saj po mojem mnenju največ prispeva k obrambni sposobnosti vsakega člana naše družbe, zato moramo v bodoče na vseh področjih še bolj skrbeti za čim številnejšo, kakovostno in organizirano udejstvovanje v njem. Marjan Hribernik Zakaj tako? Razočarani strelec Zelo sem bil presenečen, ko sem prebral zapisnik športnega društva COLOR MEDVODE z dne 15. 12. 1977. Ne morem si misliti, kaj je člane upravnega odbora ŠD Color vodilo k dejstvu, da so sprejeli sklep, da Strelska družina Color mora izstopiti iz članstva Občinske strelske zveze Ljubljana-šiška. Ta sklep je za nas ravno tak, kot da se ukine strelska sekcija Color. Ne vem, ali se člani UO ŠD Color ne zavedajo posledic, ki bodo nastale z izstopom iz Občinske strelske zveze Ljubljana-šiška. S tistim dnem bomo morali vrniti vse orožje, ki smo ga dobili od SD »Barle Ambrož« in Občinske strelske zveze Ljubljana-šiška. S tem bi bila usoda strelske sekcije Color zapečatena. Vem, da bo nekdo rekel, bomo pa sami kupili orožje. To pa ne gre tako lahko, ker je to orožje uvoženo. Naš proizvajalec Zavodi Crvena zastava zaenkrat nima v programu izdelave športnega orožja. Letos praznujemo 30-letnico Strelske zveze Jugoslavije, katere pokrovitelj bo tovariš Tito. Smo tudi organizatorji športnih iger barvarjev Jugoslavije. Namesto da bi se pripravljali na proslavo in majsko srečanje, pa se borimo tu v delovni organizaciji, če bomo sploh lahko delovali kot ŠD Color. Menim, da je to skrajno neodgovorno in nepremišljeno. Vprašujem se, če so takšni ljudje v naši družbi lahko na takih ključnih položajih? Znano mi je, da naša družba daje velik poudarek SLO, med katerega sodijo tudi strelske družine. Prav zato smo pred devetimi leti strelci Color j a rešili propada SD »Barle Ambrož« Medvode. Kar pa zadeva denar, je točno razvidno, da je bil porabljen namensko za strelsko dejavnost. Tako res ne vem, kje in kdaj smo napravili tako napako, da smo tako hudo kaznovani? Janez Šetina Miiiimimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiii XI. KONGRES ZKJ BO JUNIJA 1978 V BEOGRADU imiiiimmimmiiiiiimmiiiiiimimmmimmiiiimimiit COLOR 9 Pogovor z našim najboljšim kegljačem Andrejem Bezjakom OD NOGOMETA H KEGLJANJU Mišim, da mi ni potrebno posebno opisovati športnika, sodelavca Bezjak Andreja, ker ga vsi poznamo, saj je že dolgoletni član našega kolektiva. Prosil sem ga, da odgovori na nekaj vprašanj o športu — kegljanju, s katerim se ukvarja v prostem času. Prošnjo je malo smehljaje sprejel, vendar so bili odgovori premišljeni in resni. • Kaj ti pomeni kegljanje, in kdaj si se z njim pričel ukvarjati? V mlajših letih sem se aktivno ukvarjal z nogometom pri NK Medvode, vendar sem z leti spoznal, da je nogomet le prenaporen za poznejša leta, zato sem se preusmeril na kegljanje. Z rednim kegljanjem krepim zdravje in s tem boljše počutje ter uspeh na delovnem mestu. • Letos si osvojil 3. zaporedno zmago »Color« v kegljanju, uspešno zastopaš barve »Color« na občinskih tekmovanjih. Kako ti to uspeva in kakšne napotke bi dal svojim so-kegljačem? VELESLALOM COLOR V soboto, 11. marca je bil v organizaciji planinsko-smučarske sekcije in škofjeloškega Alpetoura sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 44 tekmovalcev in tekmovalk. REZULTATI Ženske »B« (8): 1. Rezka Tome 1:07,91 2. Gabrijela Rozman 1:13.51 3. Helga Doleczek 1:18,15 Ženske »A« (6): 1. Matjaž Hafner 0:48,07 2. Milena Kržin 0:57,61 3. Marjeta Štrukelj 0:59,66 Moški »B« (10): 1. Matjaž Hafner 0:48,07 2. Zvone Rožnik 0:50,28 3. Dane Bitenc 0:56,55 Moški »A« (20): 1. Zvonko Rožnik ml. 0:45,77 2. Tone Senčar 0:50,06 3. Julij Nardoni 0:52,42 COLOR 10 Trenutno imamo zelo dobro ekipo. To so Burja, Čadež, Dubokovič, Kristan in Zidar, ki bi me lahko izpodrinili s prvega mesta. Vendar pa pri večjih tekmovanjih poleg znanja odloča tudi psihična pripravljenost, izkušnje in nenazadnje športna sreča. • V našem podjetju smo ustanovili športno društvo, ki vsebuje 10 bolj in manj aktivnih sekcij. Mislim, da društvo opravičuje svoj obstoj. In tvoje mišljenje? Delo v društvu je zelo urejeno, pa tudi sekcije kot so planinsko-smu-čarska, strelska in kegljaška so posnemanja vredne in bi jih postavil kot vzor in jedro našega društva. • Pomen športa v tovarni in športnik na delovnem mestu? Mislim, da šport v obliki rekreacije v naših sekcijah koristno vpliva na počutje, delo v tovarni in na delovnem mestu. • Ali lahko športno društvo pripomore k boljši disciplini in storilnosti na delovnem mestu? Menim, da so športniki v Colorju disciplinirani in dobri delavci in da ni humane akcije, kjer ne bi bili v večini. • Lahko poveš kaj o svoji sekciji? Prvikrat smo nastopili kegljači Colorja, na majskih igrah v Zagrebu 1961. Če pomislim na dosežene uspehe, ki smo jih dosegli do danes, se z veseljem spominjam nanje, saj smo na tekmovanjih vedno dobro uvrščeni. Delo v sekciji si razdelimo; probleme rešujemo skupaj in uspešno. • Letos smo organizatorji športnih iger. Kakšjiega pomena so majske igre tebi in za tovarno? Igre so vsestransko koristne, pa tudi potrebne. Tu se krepi prijateljstvo med narodi in mislim, da ne moremo zanemariti tudi poznejšega poslovnega povezovanja, ki se porodi iz takih srečanj. Obenem pa izkoriščam priliko, da zaželim čim več uspeha in športne sreče na XI. majskih igrah v Medvodah. • In na koncu, lahko daš kakšen poduk sodelavcem in športnikom? Vsak zaposlen v podjetju si lahko izbere sekcijo, v kateri bi tekmoval ali »trimčkal«, zato vas vabim, da se čim številneje vključite. Odgovornim v sindikatu pa se zahvaljujem, za razumevanje in podporo, ki smo jo dobivali za nemoteno delo. Z Andrejem sva se poslovila in končala s kratkim pogovorom. Mislim, da nam je lepo prikazal delo v kegljaški sekciji, kot tudi v športnem društvu in mu lahko samo zaželimo veliko uspeha v kegljanju in v športu, ki ga morda ni omenil, kot tudi kegljaški sekciji, v kateri redno deluje. Marko Kristan DELOVNI PLANINCI (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Vzorno oskrbujejo naš dom na Voglu in pozimi člani sekcije opravljajo tedensko dežurstvo. Lahko se pohvalijo, da je dom postal prijetno shajališče smučarjev-planincev, saj je v njem 25 ležišč, 2 opremljeni kuhinji, radio, TV. Imajo tudi že natančno izdelan plan izletov za letos ter se bodo 18. junija odpravili na Olšavo, Potočko zijalko, od 2. do 4. julija bo tradicionalni pohod na Triglav, 26. in 27. avgusta gredo na Škrlatico, 16. in 17. septembra na Skuto, 14. in 15. oktobra na Planino pri Jezeru, 22. julija pa bodo skušali »osvojiti« Breithorn v Švici. Tudi letos se bodo udeležili vseh napovedanih turnih smukov, s planinci zagrebškega Kemijskega kombinata, ki so vključeni v planinsko društvo »Medvednica«, pa se bodo še tesneje povezali, oziroma bodo naredili skupen izlet. Zapis nebi bil popoln, če ne zapišemo, da sekcijo vodi Jože Gostič, da tajniške posle vodi Anica Petaci, ki je obenem tudi zelo dober vodnik, da je tu še vrsta dobrih vodnikov in prizadevnih članov, ki združijo v sekciji koristno s prijetnim. Fotozapis z Vogla Biti na Voglu v lepem, sončnem vremenu, je zares enkratno. To vedo povedati številni naši delavci, ki so preživeli vsaj teden dni v lepo oskrbovanem domu, ki sprejme do 30 gostov. Ob našem obisku je bil dom polno zaseden, toda že ob devetih — povsem prazen. Treba je bilo vzeti pot pod noge in — navkreber. Toda že ob prvi vlečnici smo počasi razpoznavali zagorele obraze naših. Vneto so se vozili gor in z večjo ali manjšo spretnostjo po strmini navzdol. Toplo sonce in prevelika zagnanost sta opravila svoje in kmalu smo v teleobjektiv že ujeli prvo skupinico, ki pa ni imela preveč časa za poziranje. Toda, kaj naj človek dela na Voglu brez smuči. Zato je bilo treba nazaj v dom. Uf, kako je že pred do- so jo spet udarili v strmino, le Dane je moral v dom kuhati kosilo, pa tudi s svinjskimi glavami je imel še dovolj opravka. Toda, serviral jih je šele zvečer. V domu zelo uspešno deluje samopostrežna »restavracija«, kjer goste pivo velja 6 dinarjev, liter vina pa 23 dinarjev. Doslej manjka še ni bilo. mom dišalo. Sled je vodila naravnost v kuhinjo, kjer je kuharski mojster Dane Založnik pripravljal malico za »svoje« goste. Pripravil je pečenice, jih skupaj s pivom (in kru-kom!) zložil v nahrbtnik in ha j d’ v strmino. Malica okrog enih popoldne je kar dobrodošla in nikogar ni bilo treba čakati. Ko so se podprli, Dan je hitro minil, tako da velja zapisati le še to, da je v tem času bil na Voglu smučarski tečaj ter da so tečajniki z veliko volje obvladovali začetne smučarske veščine. poli kem 70 Color pokrovitelj Državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince in mladinke Smučarski klub »ALPETOUR« iz Škofje Loke je v dneh od 3. do 5. februarja 1978 nadvse uspešno organiziral in izpeljal državno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Pokroviteljstvo nad tem lepim in zanimivim tekmovanjem je prevzela DO COLOR. Prevzeti pokroviteljstvo, pomeni na eni strani pomoč organizatorju, istočasno pa je to tudi komercialna poteza pokrovitelja, saj so sredstva javnega obveščanja posvetila veliko pozornost tekmovanju mladih alpin-cev. V vseh poročilih pa je bilo omenjeno tudi ime pokrovitelja »COLOR«. V tekmovalnem biltenu je bilo na vidnem mestu reklamno geslo pokrovitelja, prav tako pa je bila v brošuri, izdani ob priliki mednarodnega FIS tekmovanja pionirjev »POKAL LOKA 78«, objavljena reklama COLOR. Ta brošura je bila kot propagandni material razposlana po vseh evropskih državah. Sodelovanje združenega dela s športom, pa naj si bo v delno komercialni obliki ali preko samoupravnih interesnih skupnosti, je v zadnjih letih doseglo lepe rezultate posebno še v alpskem smučanju. Poleg Križaja, Strela, Magušarja in Kuralta se v mednarodnem merilu uveljavlja nov mladi rod jugoslovanskih smučarjev na čelu s pionirjem Rokom Petrovičem, ki je na evropskem kriteriju pred dnevi zasedel prvo mesto v slalomu. Da imamo tudi nadarjene mladince so pokazala tekmovanja na mladinskem državnem prvenstvu na Starem vrhu. Zagnanost in pogum, velika mera znanja in majhne časovne razlike so pokazale, da imamo v mladih tekmovalcih veliko perspektivnih fantov in deklet, ki bodo z dobrim delom in družbeno podporo sposobni posegati v vrh svetovnega alpskega smučanja. Smučarski klub »ALPETOUR« je že v preteklih letih nudil sindikatu DO COLOR pomoč pri organizaciji sindikalnega tekmovanja v smučanju, kar velja tudi za naprej. Smučarski klub ALPETOUR se zahvaljuje DO COLOR za pomoč pri organizaciji državnega mladinskega prvenstva. Obljubili smo, da bo organizacija na ravni, vredni renomeja pokrovitelja — DO COLOR. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila izvedba tekmovanja (po izjavah tehničnega delegata in vodij ekip) popolna, brez napak. Prejeli smo tudi pismena priznanja in zahvale. Izgovorjene so bile celo besede: »Enkratno, čudovito itd.« To pa je končno za klub in za pokrovitelja DO COLOR veliko priznanje. COLOR 11 BREZNA IN JAME K jamarski sekciji sem se vpisala lani, ko je Jamarska sekcija COLOR Medvode iskala v osnovni šoli nove člane. Ker me je to že od nekdaj zanimalo, sem se vpisala tudi jaz. Seveda mi, ki smo se na novo vpisali, nismo šli takoj z njimi na teren, marveč smo imeli najprej nekaj ur predavanj o delu, življenju in raziskavah. Zvedeli smo tudi marsikaj o raziskavah tujih in naših speleologov in njihovih rekordnih dosežkih. Zvedela sem veliko koristnega in zanimivega za moje nadaljnje udejstvovanje. Pri praktičnih akcijah bom to znanje uporabila za skupen uspeh ekipe, s katero se bom podala v podzemlje. Tega trenutka sem si zelo želela in končno smo se polni pričakovanj odpeljali izpred tovarne COLOR v Medvodah, kjer je bilo zbirno mesto. Medtem, ko je šofer gledal na cesto in promet, smo mi živahno in polni optimizma razpravljali o naših akcijah. Kombi se je po dolgi in naporni vožnji ustavil na zame neznanem kraju. Akcija se je začela in z zanimanjem sem opazovala starejše in izkušene jamarje, kako so se organizirali in razdelili delo pred spuščanjem v strah vzbujajočo praznino. Sledili so zapleteni manevri z vrvmi, jeklenico in poljskim telefonom, kar sem z zanimanjem opazovala. Ko so brezno premerili v globino in širino, zabeležili vse zanimivosti in posebnosti brezna, so se posvetili kot temu pravijo jamarji, najlepšemu trenutku, to je počitku in malici. Vmes so se pogovarjali o izvedeni akciji in kovali načrte za naprej. Počasi smo se poslovili od brezna, ki ga domačini imenujejo Krviška okruglica. Še večkrat sem bila prisotna pri takih in podobnih doživetjih, ki so bila zame vedno zanimiva, posebno pa takrat, ko sem se v brezno spustila tudi sama. Tudi to nedeljo nisem bila doma. Naš cilj je bil jama pri vasici Račno. Kombi je le s težavo zdeloval sivo cesto skozi lepo obarvane jesenske gozdove skoraj prav do cilja. Ko z avtomobilom ni šlo več naprej, smo si razdelili tovore in nadaljevali s človeškimi silami, ker so konji pri kombiju pač omagali. Prav po Šerpovsko smo se zagnali v breg, vendar smo morali nekajkrat počivati, da smo prispeli do brezna. Končo je bilo brezno pred nami. Ogledali smo si teren, potem pa se lotili dela. Do te votline nas je pripeljal domačin. Trije jamarji so se spustili v brezno, seveda eden za drugim. Ker niso odkrili niti kapnikov niti drugih zanimivosti, smo se odpravili proti jami, ki je bila od brezna nekoliko oddaljena. Vsi, ki smo bili določeni, da gremo v to jamo, smo si nadeli pajace, obuli visoke škornje in si dali na glave čelade, saj bi si lahko brez njih ob tolkli glave. Pritrdili smo si še akumulatorske svetilke, vsak je imel tudi po eno svečo in rokavice. Približno 200 m smo se povzpeli na hrib in zagledali skalo, pod katero je bila ogromna, dolga, toda nizka odprtina. Drug drugemu smo prižgali svetilke in se splazili pod skalo v temno notranjost votline. Pred nami se je odprl velik prostor, ki je na enem koncu prehajal v ozek tunel. Ko smo se mu približali, smo se začudeni zagledali v skalo vklesane stopnice, ki so peljale v globino. Po njih smo se spustili niže, kjer smo zaslišali šumenje vode. Ozrli smo se proti kraju, kjer se je slišalo šumenje m zagledali svetlobo, ki se je odbijala od vode. Ugotovili smo, da skozi jamo teče rečica. Pozneje smo zvedeli, da je to reka Rašica. Jame ni in ni bilo konec. Hodili smo ob vodnem koritu in si ogledovali vse lepote in čare tega podzemeljskega labirinta. Vsake toliko časa smo opazili tudi redke kapnike. Pozornost vseh nas je pritegnil kapnik v obliki velike gobe, ki smo ga poimenovali po našem predsedniku tovarišu Vilarju. Opazili smo tudi školjke polžev, ki jih je voda prinesla iz zelenega sveta, tja v temo. Nobenega življenja nismo opazili v jami, pravzaprav temu na žalost tudi nismo posvečali večje pozornosti. Do konca jame nismo prišli, zato tudi ne morem povedati točne dimenzije. Bali smo se namreč, da bi nam zmanjkalo električne razsvetljave, sveče pa niso preveč praktične. Prehodili smo še enkrat vso pot nazaj in v oči nas je zbodla bela svetloba. Kasneje so nam vaščani ob prijetnem kramljanju povedali, da doslej najbrž še nihče ni prišel tako daleč v jamo, kajti pred vojno še ni bilo baterij, z baklami in svečami pa se ni dalo daleč priti. Pred odhodom domov smo najbrž vsi, vsak zase potihem sklenili, da se še kdaj vrnemo v ta skriti kraj naše dežele. Zopet je zahrumel motor, konji so potegnili kovinsko školjko in kolesa so začela požirati cesto v domačo smer. Jelka Vidmar Kavica, kavica... Brez. kavice si delavnika ne moremo več zamišljati. Marsikdaj tudi ne izbiramo načina, kako priti do nje. Žal zaenkrat o organizirani »preskrbi« še ni sledu ... ORGANIZIRANOST POLI KEM A V letu 1977 smo izdelali ter sprejeli predlog razvojnih usmeritev in organizacije Polikema. V tem dokumentu smo poudarili, da Poliketn z obstoječimi članicami ne more realizirati obsežnih razvojnih programov, zato smo predlagali, da se v Polikem vključi še vrsta drugih DO in SOZD. To pobudo smo posredovali tudi IS SRS, skupščini mesta Ljubljane, mestni konferenci ZKS Ljubljana in drugim. Na sestanku, ki ga je sklical IS SRS v oktobru 1977 je bila imenovana delovna skupina z nalogo, da prouči možnost organiziranja poslovne skupnosti. Delovna skupina je v novembru končala z delom in predlagala, da se ustanovi skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Obstoječa organizacija kemične industrije Slovenije ni ustrezna ih ne zagotavlja realizacije bazne kemične industrije ter dela energetike. Za realizacijo teh nalog je nujno združevanje dela in sredstev pri snovanju, usklajevanju in uresničevanju razvojnih planov, usmerjanju blagovnih in denarnih tokov, znanstveno raziskovalnega dela, skupno vključevanje v mednarodno delitev dela in združevanje sredstev za vlaganje v razvoj skupnih dejavnosti v okviru skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Ustanovitev te skupnosti je predvidena v prvi polovici letošnjega leta. Za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje je imenovana posebna delovna skupina. V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju bo potekala izgradnja objektov bazične kemične industrije in energetike v glavnem v okviru treh industrijskih con, in sicer Koper, Lendava in Lj ubij ana-Dolsko. Za izgradnjo vsake od teh con bo potrebno določiti nosilca, okrog katerega se bodo zbrali vsi zainteresirani za izgradnjo posameznih objektov v teh conah. V kolikor bo potrebno, se bodo za izgradnjo posameznih con formirale tudi posebne poslovne skupnosti. Skupni cilji in naloge se bodo uresničevale prvenstveno preko članic skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Naša naloga je, da ob upoštevanju dejstva, da bo organizirana skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje bazične kemije in dela energetike, ponovno proučimo predlog razvojnih usmeritev in organizacije Polikema. Pri opredelitvi statusa Polikema moramo upoštevati tudi to, da sta se v okviru Polikema organizirali dve sestavljeni organizaciji združenega dela Sava in Astra. Odločiti se bomo morali v okviru treh variant: 1. da se Polikem organizira kot poslovna skupnost kot je opredelje- na v predlogu razvojnih usmeritev in organizacije Polikema; 2. da se organizira kot SOZD, s tem, da DO sozda Save in Astre proučijo svoje interese in postanejo člani tudi Polikema (dvojno članstvo); 3. da se organizira kot SOZD, brez dvojnega članstva s tem, da se o uresničitvi skupnih interesov ter temeljev srednjeročnega plana SOZD Polikem za obdobje 1976—80 sklenejo posebni sporazumi. Ivan Žerko Seminar Polikema Delovna razmerja 28. decembra lani je skupščina SRS sprejela zakon o delovnih razmerjih. S tem se je tudi področje urejanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu približalo uresničevanju zakona o združenem delu. Republiški zakon ureja delovna razmerja v osnovi. Samoupravni splošni akti združenega dela pa morajo v skladu z obema zakonoma urediti in najti praktične in najustreznejše rešitve. Rešitve, ki bodo odraz stopnje razvitosti samoupravnih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu kot tudi usmerjeni v smeri razvoja naše družbe. Z namenom približati vsebino zakona delavcem, ki se poklicno ukvarjajo z reševanjem problematike delovnih razmerij, je sektor za kadrovske in splošne zadeve skupnih služb Polikema v sodelovanju z nekaterimi predstavniki iz članic Polikema, pripravil in organiziral seminar o spoznavanju vsebine zakona o delovnih razmerjih. Seminar je vodil tov. Nace Pavlin, dipl. pravnik. Na seminarju, ki je bil v Ljubljani v ponedeljek 16. januarja, je bilo prisotnih 45 udeležencev. Prisotni so bili delavci iz skoraj vseh delovnih organizacij, članic Polikema — iz Donita celo 14. Nerazumljiva pa je bila odsotnost iz Colorja, Chema in Ser-mina. OBVESTILO Bralce obveščamo, da bomo podatke iz zaključnega računa in poslovnega poročila za leto 1911 objavili v prihodnji številki glasila. Uredništvo COLOR 13 polikem X) Volili smo Na minulih volitvah je od 618 volilnih upravičencev volilo 569 delavcev, to je 92,1 %. V TOZD I je bila volilna udeležba 91,3 %, v TOZD II 90,5 %, v DSSS pa 95,2 %. Letna skupščina 11. februarja je bila v sejni sobi letna skupščina osnovnih organizacij sindikata. Prisotni so poslušali poročila o delu osnovnih organiza- cij, poročilo nadzornega odbora, poročilo o delovanju športnega društva, poročilo o blagajni samopomoči. Po vsebinski razpravi so sprejeli delovne in finančne načrte. V jedilnici pa so se ob skromni zakuski pogovori nadaljevali. Več o delu skupščine v naslednji številki. Prišli - odšli (od 23. 12. 1977 do 2, 3. 1978) NA NOVO ZAPOSLENI Matjaž Kern (pripravnik), Skupne službe; Rrahim Buqinca, tozd premazi; Milan Podbregar, tozd premazi; ing. Janez Barle (vrnil iz JLA), tozd premazi; Ferid Mahmutovič, tozd premazi; Kasim Kličič, tozd premazi; Slavoljub Rabrenovič, tozd premazi; Ana Koren, skupne službe; Branko Ferfolja, tozd premazi; Dunja Budošan (za določen čas), skupne službe; Darinka Ramovič (za določen čas), skupne službe; Apolonija Pečnik (za določen čas), skupne službe. DELOVNO RAZMERJE PREKINILI Miloš Gabrijel, skupne službe; Jožefa Kočar, skupne službe; Stojan Kenjalo, tozd premazi; Magdalena Česnik, tozd premazi; Marjan Bobnar, tozd premazi; Šemso Osmano-vič, tozd premazi; Stanislava Alič, skupne službe. PREMESTITVE IZ TOZDA V TOZD Mijo Šimunkovič iz tozd premazi v skupne službe. ŽREB JE ODLOČIL ■ r. " ji K sr* "P* st |~ \Z~ zu i ■s N K rt M B z? z R £ K t. E N ZC E rr P R K T Sr r L Z) r Z? t T o N R O h ~5 z?.. iSti 3 R R w Z z F / R G r G G A/ r G O S z F K K G L o A/ O O A/ O p r z K G R S* J K M"*'-' O 1/ G L N o /9 G £• D S st, K z vZ z g. O N R rr E * O /V O An E 0 2> E -S Z) KLL c k £ -S J O p R v P7 G F -S E /V O F r r R - jgsL V R L E A/ r / N 1/ <9 z> rt r K Ml v E s E L fes- R K 3= rt r/ J> O R 1 L -S E" p O 'ŽL zz. 0 k G O R rt r E k Z Z? R 55 T O R ih T T r ŠE zf Z? R tj V R zv z? rt rt t t Za nagradno križanko iz februarske številke Colorjevih informacij smo prejeli 73 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih razvojnega oddelka. Komisija v sestavi Vilma Meglič, Jana Pajk in Martina Ločniškar je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Rezko Polh, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Anica Bukovec, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Jože Jenko. Nagrade bodo izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v aprilu 1978. Čestitamo! COLOR 14 V teh kadeh in sodih nastajajo številni odtenki nitrolakov... NAGRADNA KRIŽANKA ZfcToPN/Kf, ?o£lRRC! PAČKOS/- TČL3/CR TA (SR K KepG SA&iOl /rRh ter* * (SL IT £10* JERLR P*GJ PGD/3 PRShR -C€*r/ DALRSK/4' JUL fr/ RT*'«/ '94*4*5*/! hORSKR ■so&or/f So C^nSKo) SJČSIRR PR2PARSČ /7RL/DR J<£H/GW PREREZ OJ£Qff/ Z G/h E A* S Cfi/hSKO ) A EC, PA soh er H ES EC S L ET£S PASR CAKR zuSeutR hR£HR KI CRDGlR vOTKRm?£ OAGRRE OSLO S Gl RS Oec GlRi/e HO Rs KR ss (R/HS*0 POLH/ra^ sLoia/R (h/roz-J h£AR VOSRS/HO $ PLOSK* ■srer - ARLvOSRR SCUtShRKR *D3£Rr MČRVR S Z DR KRRsre* KR G-IRS/ SR3RC SPcRkE/R hKXbRTn/Hf) ODD9JR TIS S/L/C/J S£sr/?S/L: -4c trpokskr fOLLRA/DO pohR/R EO/PcRR, Zcg^schcr Oc/*'oVsK/ PREZn/RLC/ VLZRCVČ R/resec DoA/D ha sz r l/CORSKR CPREHR 9R(fL£S*R h£RR PfCS/t/RLC/ /stre e vPOPR RZ/JSK/ OTOK PPG J i/ /STRr 2 Ro&ldek DC&G, R/?LDoe,D£ (*/h3KD) Eh/L. LUSVS/& MR7/ zevsr GiRShO h ES TO E 7/OP/,JE ZGRČOR Gorr ts vSV/fi/ REC/REA/ hRTA/J TOhR SRSTR, OdOTRSE* /TRL/JR O&SEf, EL'9 (Qc/3*os) pEh/CK/ ELEhtRT Kf/Jl/ECOR N/)ŠR PT/CJ} hRj/VEK Pr 0«*/)SKj kr/ien Grl/j Goa'CR E/£