146. fleoiuto.
« LjuiiUoni, » tema 28. lunlja 1923.
Uto LV1.
iti l do O p«ttt vrst i 1 D, od 10—IS vrttt vmt A 1 D 50 p, reCfl ln»er*ti peUt vrsta 2 D; notice, podano, iijart, raMame, pekUcl petit mta 3 D; poroke, raroke velikost IS vrat 30 Dj iealttM ponudbe beseda 75 p. ^opust le pri naročilih od U objav naprej.     Kssratai davek posebej.
Popust
Vprašanjem glede insereJov osj
se pffk>& znamk« at odgovor.
Upravaditrs „tlov. naroda41 aa
BUoa st Si »rftUtao. —
Teleta« st. SS4.
te
Kaafiava «Uea it. S, L stav. 34. e ta aadoetao a« »• vrata.
Posamezna Številka:
v Jugoslaviji       dni po Din v Inozomstiftt navadna dal Oln 1, nedalia Oin 1
Poštnina platana v gotovini.
.Slovenski Narod* vetja:				V Icozeirrtv«
	v LJubljani	po		
12 mesecev......	Din 144*—	Din	144 —	Din 26*—
	. 72--	v	72 —	
	36 — j	■	36'—	t 6r>'—
1     • »»•#••		•	12 —	
J. K.:
Vidovdanska pesen.
Med svetovno vojno, ko je ječala vsepočez prekopana zemlja ter je po trdih skalah curljala na mehka polja človeška kri — je Meštrovič razpel svojega Krista na križ. Zapadni svet je ostrmeL Ni mogel razumeti v nebo vpijoče bolesti naroda, ki je hodil dolgo pot na Golgoto, krvavel iz vseh ran, da se je zdelo, kakor bi vrela iz njegove rodne zemlje kri V svojem srca neuko zapadno ljudstvo ni poznalo postaj, pod katerimi je padel narod v svojih spominih na davne dnu
Na čelu mogočnih križarskih trum je jahal imperator Darbarosa skozi osvobojene pokrajine srbske. Slovesno ga je sprejel v Nižu Štefan Nemanja, ponujajoč mu zavezo proti Bizantincem. In potem je sezidal prvi Nemanja s trdo roko hišo razširjajočega se srbskega carstva. Toda p rešilen je bil njegov duh, da bi se lepil na tleh, pred smrtjo svojo je zgradil svojemu narodu večno hišo.
Blel VTlir.dar nasred tore Svete, krasnu, slavna sebe zadužbinu, v'ječnu kuća na onome sv'Jetu«.
Tako silno se je zdaj narod zavedal svojega rojstva, da mu je zemlja odprla svoje bogastvo, zlato. V shrambah Dušanovih so žVenketali rumeni cekini, s katerimi ie gradil svojo pre-stolico, Skoplje in iz njih je skoval sebi earsko krono. Bil je Mojzes srpskega naroda, pisal mu je prve zakone. Sokolje oko je zrlo na klanjajočega kan-takuzena, dediča vrhovnega rimskega cesarstva, ki mu je ponujal svojo hčer v zakon. Pod širokimi platanami, nad belim Prizrenom, so poslecmjič počival! njegovi sli, predno so ponesli v ravan pod seboj ponižne prošnje rimskega papeža. Pred carskim tronom so se srečali z onimi iz dalnje Češke, ki so prihajali z bratskimi pozdravi češkega kralja.
S silo mu je hotela za tisni ti smrt. oči, ki so uporno zrle proti vzhodu, od koder so vrela turška krdela. In Čutil je, da bo umrla pod njimi sirotica Srbija, če jo on zapusti tako zgodaj. V nočeh brez sna se je obupno boril s pošastno prikaznijo, z rokami na grudih je rotil umirajoče srce, da bi ga ubogalo vsaj do tedaj, dokler ne zamahne pred zmagoslavno vojsko proti vzhodu. Posinele ustnice so krčevito poskušale iztisniti povelje za boj. Zaman! Zmagala je smrt in zaplesala je svoj zmagoslavni ples nad carskim grobom
pod cerkvijo sv. Arandjela. Tam spodaj se je boril nemirni duh z zapovedjo večnega pokoja, od tam je vstajal m šepetal duhovom, česar ni mogel iz-pregovoriti živ m srcem.
Dediči njegove oblasti, trije bratje Mrnjavčevići, Vukašin, Uglješa, Oojko so Čuli njegov glas. Duh umrlega Dušana je spremljal njih vojske. Ni pa mu bila dana moč do živega človeka, da prebudi lahkoverno spečo srpsko vojsko v naročju noči. Ko je objokano septembersko jutro leta 1371 odprlo svoje oči, so padale njegove solze na trupla bratov, ležečih že v Dušanovem naročju. Spodaj v strugi Marice nesrečne je vrela žlahtna kri uničene vojske, in zevala so na stežaj odprta vrata v Srbijo.
AH je bila žalost, ali usmiljena usoda, ld je zlomila poslednje drevo Nemani ičev že par dni po nesrečni bitki?
Komaj so zavalili kamen na grob skrivnostne rodbine in so odpeli nasledniki sv. Save bilje nad pokojnimi dušami:
»Sto nosili, sv*jetlo vam bilo. što rodili, sve vam sveto bilo«,
jfe že zarjul orkan blaznega klanja. Kraljevič Marko je bil poslednji krvavi boj. Od Skoplja do Prizrena, na Sar - plan'no ga nosi šareč, dokler ne izgubi svojega čudodelnega jezdeca.
»Nasred blele crkve Vilindara ondje starac okupao Marka, da se Marku za grob ne raznade da se njemu dušmanl ne svete«.
Temna noč suženjstva se zgrinja proti severu. Zemljo bije z verigami, človeška srca so vsa izgorela v bojih aa svobodo.
Neopaženo, flho se je dvignil kamen nad grobom Dušanovim. Zaprl je car svoi vizir, da bi ga žareče oči ne izdale Turkom. Še enkrat mu je bilo dano, vstati. Skozi turška krdela je nevidno prehodil svojo pot do carja Lazarja. In sta sedela vso dolgo noč. Ves bled je vstal zjutraj Lazar od mize in je vedel, da bo poginila vsa njegova vojska, ker je zavrgel zemeljsko carstvo m si Izvolil nebeško. Se krep-keje je stisnil svoj meč, zamahnil z njim prod jug« m zamajala so se krdela iz Bosne in Srbije. Ponosno so vihrah bar jaki, valovi vitezov so pljus-nili na Kosovo.
»I pogibe trpsld knea Laaare, I njegova sva Iagibe vojska«.
Se dandanes poje zeleno žito, šumi v visokih topolih, govori kamen Gra-čanice, kako so se znali biti in umirati vitezi in vojvode, knez in narod za svobodo svojo.
Smrt je srpsko zemljo zagrnila s svojim plaščem. Umirala je mati sinov:
»Nadala se Jugovića majka,
nadnla se, pa se i raspade
za svoji je devet Jugovića
i desetim star-Jugom Bogdanom«.
Umirala so drevesa pod roko kosovske devojke:
»Ona ide svom bijelom dvoru kukajući iz bijela grla: »Jao jadna! ode ti sam sreče! Da se, Jadna, za zelen bor vati na, 1 on bi se zelen osušio!«
Car Lazar je s svojo vojsko zapustil svet in se preseli] v nebeško carstvo. Zapuščeni rod je obmolknL Toda iz svojega carstva je Lazar poslal pesem na svet. Strune na guslih so jo izpre govorile.
Možem je opevala vojsko Lazar-, j evo, bela mesta Prizren in Skoplje, materam je vihrala v srce bol majke Jugovićev. dekletom svetniško kosovsko devojko.
Iz sela do sela je romala, se skrivala pod pastirskimi kočami, prosila, bodrila, otožno ječala, dokler ni vstala v dušah zasužnjenih nova država, carstvo sanj.
Barjaki so pozvali pod orožje, na čelo trum je stopil novi Nemanja — Karadjordje.
Izza strmih pečin se uočile puške. Niso utihnile preje, dokler ni kronal narod svojega kralja. Leta 1904 je po kronanju pred združenim jugosloven-skim narodom pristopil h kralju stari Pašič in mu predložil Dušanovo oporoko. — In kralj je nosil v srcu ske-lečo rano. Leta 1912 so sedli za mizo Petar, Pašić in Putnik. Njih pogledi so bili uprti na jug, usta pa so preštevala številke junakov, ki bodo padli, vrste vdov In sirotic, vračunala so pregažena polja, razdejana sela: nate so molče sprejeli nase breme osvobofenja.
Vsuli so je roji srbskega kmeta na Kosovo, vriskajočim gradim je postala preozka skopska ravan. Do morja so pljusnili razjarjeni valovi osvobodilne vojske.
V bele marmornate skale je tedaj sklesal Meštrovic" vidovdanska pesem,
Pri morebitnem povifanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno P° nakaznici.
Ni <amo pismena naroČila brez poslatvc denarja se ne moremo ozinti.
WWJSS»g= ..... ■'   '■■m-Ti---T—WTi —■ — -M!i------—
danska pesem, ki je rodila narod ju-goslovenski in bo dojila še nerojeno deco.
Jugoslavija in Italija.
(Izpod peresa odličnega pacifista.)
Pogajanja o reškem vprašanju se na naše veliko začudenje nikakor ne pomaknejo z mrtve točke. Čuli smo izjavo Mussolinija. zaupali ji in se nadejali, da se bo naše zadnje nesoglasje z zapadnim sosedom odpravilo v hitrejšem tempu z dnevnega reda, in sicer v interesu obeh držav, v interesu evropskega miru in v blagor človeštva. Retardacija nam ni bila razumi i iva, pač pa nam postaja šele sedaj, ko čitamo Mus-solinijeve besede, ki jih je govoril v Benetkah in se jih poslučil v brzojavki na italijanskega mornariškega ministra. To je bujna dikcija, ki jo je uporabil ta mojster besede in poznavalec psih j svojega naroda. Odgrnil se je pajčolan in mi se nahajamo pred novo situacijo, vendar pa se moramo vprašati: Katera okolnost Je spremenila Mussolinijevo mentallteto? Najdemo novo besedo, ki je doslej v taki pregnanci še nismo slišali iz Mussolinijevih ust. »Italijanski polotok je za italijanski narod premajhen! Varianta od tega je nam Jugoslovanom pač dobro znana, mi smo jo pred svetovno vojno in med njo stokrat culi in Čitali od — madžarske straši . , . ,
Ne rabimo nikakega velikega dfvi-nacijskega daru, saj vemo, da so madžarski politiki šele nedavno imeli z MussoDnijem intimne razgovore. Nikakor se torej ne motimo, da oni tu nastavljajo kladivo, da kot eksponenti centralnih držav dvignejo solidnost an-tantinih drŽav iz tečajev. Ako bi jim enkrat res uspelo povzročiti med njim! razkol hi v to tvorbo, ki jo je ustvarila svetovna vojna, poriniti zagvozdo, bi si dogodki naglo sledili in centralne sile bi se zopet domogle uplivne ingerence. Toda nekaj je Mussolini prezrl. Italija se Še ne more smatrati za zmagovalca ne le zaradi tega, ker okupiranih področij ne more smatrati za premagano ozemlje, saj končno tudi reetablaciia nemške posesti v Trentu ni najodloeil-nejla, ampak historična poteza Nemcev gre dalje. Mussoliniju bi potem preostala dvomlirva čast Goethejevc^a »Zatiberlehrlinga«: duhov, ki jih je klical, se ne bo mogel rešiti . . . Lo predstavljajmo si situacijo:
Italijanski narod je dal Človeštvu na stotine velikih mož, umetnikov, filozofov, politikov. Ako prepotujete Italijo, na marsikaterem kraju potegnete klobuk   z   glave v znak občudovanja.
da ji ustvari veličanstven hram, kjer bodo trume osvobojenega naroda opravile molitve za one, ki so padli za njo.
Kralj pa ni našel miru. Vse pregloboko je koreninil v zemlji, kjer so spali mrtvi. Pretesno je zrastel z živimi in duh njegov je strmel daleč v bodočnost, iz katere so vstajali novi rodovi. In vedel je, da ga je usoda izbrala. Vse povsod, do Triglava je prevzela srca vidovdan. pesem in drhteča desnica starca je še enkrat zgrabila meč. Kralj je šel v boj bojevat se kakor Lazar.
Petnajstega leta Je zločinska lava požigala srbske domove, zorne njive, bela mesta, človeška srca. In kralj se je odrekel zemeljskega carstva. Sklenil je, da se na Kosovcm med rdečimi potonikami, ki so pognale iz krvi padlih, izpove v GraČau'ci ter pade kot poslednji car Srbije. Usoda, mračna in skrivnostna ni dovolila. Do zadnje kaplje je moral nagniti kelih.
V belem Prizrenu so izsušene oči zrle na narod. Razbite, gladne tolpe so se pogrezale v blato; krvave sledove so zapuščale stopinje belih otrok, katerim so matere do krvi izžele svoje dojke. Gledal je št'ridcset tisoč otrok, vsem je pritisnila smrt na Čelo svoj žig. Za njimi pa sami okostnjaki, dan in noč. Tedaj je zbial krog -;cbe otroke Prizrena, da jim poslednjiČ razodene vidovdanska pesem in ko se je še od teh poslednjih cvetov poslovil, so mu solze zalile oči.
Njegov? start borci pa ga niso pustili. Opotekal se je z njimi skozi albanske gore in večerni zvonovi so zvonili v DeČanih poslednjo molitev tega naroda, ki je kopal v sovražne skale svoj grob.
Zamrli so z nočjo zvonovi in pri bornem ognju sedeč je razlagal starec z drhtečimi ustnieami, da jo usoda Srbije taka, da vse, kar je sezidal,
»To vse vila za noč obaljuje«.
In čntil je, da je vse zapustilo narod. Le tega ni pomislil, da ga ni pesem zapustila, ki je mesto krvi nalila ognja v dušo.
Tisti hip pa ss je že izpolnila pro-rokba, ki jo je bila izrekla nad belim S kadrom.
Temelj Srbije so zgradili človeške kosti in v njene zidove je bila zazidana živa srbska mati.
Vrnil se je kralj v državo, k* jo je vidovdanska pesem ustvarila.
Zdaj se je lahko mirno odrekel zemeljskega earsrva in zatisnil oeT, ker je v človeška srca zazidana mati, vidov-
Sonan Dovle:
11
Razpad in vstajenje svetovja.
Romaru »Da, gospod?«
»Hvala vam za zvesto službovanje, katero ste toliko časa pri meni opravljali«
Preko prevetrenega obraza sluge je šinil smehljaj.
»Kaj hočete, to je bila pač moja dolžnost« je odvrnil.
»Danes napoči konec sveta, An-stin.«
»Da, gospod. Ob kateri nri?« »Tega ti ne morem natančno povedati, Austin, toda še pred nočjo!« »Dobro, gospod!«
Kratkobesedni Attstm se Je priklona! in odšeL Chaflenger si je prižgal cigareto, pomaknil stol bUže svoji soprogi m vzel njene roke v svoje. »Dete moje, veš, kako je z nami« ji Je dejal, »svojim prijateljem sem že objasnfl. Mislim, da se vendar ne bojiS?«
»AJi bo bolelo, George?«
»Toliko, kolikor čutil, kadar te uspava zobozdravnik. Vselej, kadar si se dala uspavati si pravzaprav umrla.«
»Te občutje pa Je Mle zelo pit jetno.«
»In prav slična bo tudi smrt. Okorni stroj človeškega telesa nima moči, da bi obdržal prejete vtise, vendar pa slutimo duhovno slast ki je v sanjah aH pa v uspavanosti. Morda je narava zbočila čudežna vrata in jih pregrnila z mnogimi vonjivimi in leskečimi preprogami, da bi pripravila našim strmečim dušam dovolj krasen vhod v novo življenje. Kolikrat sem prodrl v resnično življenje, vselej sem našel le dobroto in modrost Če kdaj. Je ubogi zemljan gotovo potreben nežnosti pri nevarnem prehoda iz življenja v smrt. Ne, Sum-merlee, vašega materijalizma ne maram, kajti — najmanje — sem premo-gočna stvar, da bi se razlezel v samo snovne sestavine, v kepo soli in tri vedre vode. »Tn — ta,« Je potolkel z ogromno pestjo po svoji močni glavi, »tu je nekaj, kar se pač poslužuje snovi, a vendar ni nastalo iz nje in je povsem drugega bistva; — tu — tn je nekaj, kar bo premagalo smrt, česar smrt ne bo nikoli uničila!«
»No, ker smo pri smrti, bi pripomnil to-le,« je dejal lord John, »gotovo sem dober kristjan in razumem naše dede, ki so se dali pokopati s sekirami miKtotmi ta laki vred, kakor da bodo tad) »tam« nadaljevali obtca*© življenje. No vem —• ve vem* če se pe bi tod*
jaz počutil bolj mirnega, ko bi mi v grob položili mojo »šrlristopetdesetieo« in puško za ptiče, zraven pa še dve nabranki patronov. Morda je moia želja prismojena — toda, kaj morem za to. No, kaj porečete, gospod profesor?«
»Hm,« je odtegnil Summerlee, »ker že hočete, da vam povem svoje mnenje: vaša želja se mi zdi brezdvojben padec nazaj v kameneno dobo ali pa Še v bolj sivo preteklost. Jaz pa sem človek dvajsetega stoletja in hočem umreti kot kulturni Evropejec. Ne bi rekel, da se smrti bojim bolj kot vi vsi, kajti naj se zgodi karkoli, meni itak ne preostaja več mnogo let Toda vendar se mi zdi preneumno. da bi tu vdano sedel in, ne skrbe* za obrambo, Čakal konca kot ovca mesarja. Ali ste trdno prepričani, Challenger, da je vsaka pomoč izključena?«
»Rešitve ni nobene,« je odvrnil Challenger, »v najboljšem slučaja se bo nam posrečilo, da življenje za nekaj ur podaljšamo, da bomo vsaj opazovali potek te mogočne žaloigre, v kateri pademo kot žrtve tudi mL Ali le to začasno podaljšanje življenja je v moji moCi Ukrenil sem razne varnostne odredbe --c
»Kisik ?-
»Uganili ste! Kisik!*
»Toda kaj nam utegne koristiti kisik, ko je ves eter zastrupljen. Med kisikom in etrom ie prav tolik razloček kot med opeko in plinom. To sta dve povsem različni materiji. Dru»a ne more na drugo učinkovati. Tega sredstva vendar ne mislite resno, Challenger.«
»Dragi moj Summerlee, na ta tter-ski strup gotovo vplivajo materijelne snovi To sem spoznal po načinu in raz-delbi pojavivših se učinkov. Sprva, res, da nismo utegnili kaj sličnega domnevati, toda zdaj so te domneve dejstvo, o katerem ni mogoče več dvomiti. Zato sem trdno prepričan, da je plin kisik, ki poviša življenjsko silo in odpornost telesa, zelo pripraven za uničevanje vpliva strupa »daturona«, kot ste ga vi prav dobro imenovali. Seveda ni izključeno, da se motim, vendar pa kot vedno, trdno verujem v resničnost svojih domnev.«
»No.« je dejal lord Jebu, »ali naj se morda lepo vsedemo in naj vsak začne sesati iz cilindra s kisikom kakor dete iz steklenice? Hvala za tako sredstvo!«
»Kdo pa pravi, da bomo to delali.« Jo odvrnil Challenger, »poskrbel sem
— največ na prigovarjanje svoje žene
— da ostane spalnica kolikor mogoče b«u:mctično zatvorjena- 5. namočio de-
belih odej, s firnežem prevlečenega papirja . . .«
»Moj B«g, Challenger, menda vendar ne nameravate zapreti pot etru s firneževim papirjem?!«
»Moj učeni prijatelj, niste je pogo* dili! Teh varnostnih priprav nisem ukrenil zato, da bi zabranil dostop etra, temveč da pridržim kisik. Dobro vem, da ne bomo izgubili zavesti, dokler bo zrak prepoln kisika. Jaz sem imel tega plina dve posodi, vi ste jih prinesli še tri. To ni sicer mnogo, pa vse eno le nekaj.«
»Koliko časa bomo izhajali s to množino?*
»Tega sam ne morem povedatL Kisik moramo Štediti in ga ne prej izpustiti, dokler je zrak le količkaj še zdržljiv. Šeie potem bomo izpuščali plin, ko bo skrajna sila že. Morda na ta način preživimo nekaj ur več, morda eelo nekaj dni več, ki bomo v njih zrli na ugaslo svetovje. Tako odmikamo svojo lastno usodo, kolikor možno daleč od sebe in dodeljen nam bo neobičajen slučaj, da bomo namreč postali takorekoč zadnja straža človeškega rodu na potu v neznanost. Ali ste toliko prijazni in mi pomagate pri postavljanju plinovih cilindrov? — Zrak postaja Že zelo težak.«
Stran s.
•5LUVCM5M      NA KULU    d 11 c 28 junija 11**0.
su\    I K)
UmetniSki zakladi se množilo po vrsti in inteligenca vseh narodov roma do njih in jih občuduje. Tisočeri služitelji umetnosti vseh narodov najdejo na njih vrelec intuicije in oploditev motivov za lastno nadaljnje udejstvovanje. Glavno mesto tega umetniškega naroda ni bilo le v starem In srednjem veku, temveč posebej še v zadnjih stoletjih in tudi v najnovejši dobi srce svetovne psihe« Italijanski narod, v svojih temeljnih potezah prav tako plemenit in dober kakor slovanska duša, ima ravno tako kakor Slovani zgodovino težav in bridkosti S sočutjem gre človek skozi muzeje v Milanu, Veroni, Benetkah, kjer se nahajajo relikvije narodnih mučenikov.
Kaj pa naj b! bila prva etapa, na Eateri hoče Mussollnl nastopiti proti Ju-goslovenom? Ali bi nam privoščil isto csodo, kakor jo je Italijanom prisodila avstro-ogrska monarhija v Milanu in Benečiji? Toda tudi Jugoslavija ima moje, ki so pripravljeni trpeti za domovino in narodno last. Ali naj se še bolj lezpali mržnja, namesto da bi po veliki jnoritvi svetovne vojne nastopilo končno izmiri en je? Mussolirri, ki je znal nase Obrniti pažnjo vsega sveta, hoče torej jno receptu propadle avstro-ogrske politike začeti vlivati olje v ugašujočo Jrjavico svetovnega požara? To pa proti svojemu zavezniku, ki Je v najtežjih trenotkih svetovne vojne stal ob strani Italije, in v korist priliznenega sovražnika, ki ima največji interes na tem, da se antanta, katere eden glavnih či-niteljev je Italija, začne majati v teme-
ljih. Močni karakter Mussollnl naj bi kot slaboten medij podlegel varljivi in splet-karski madžarsko-nemškl sugestiji. On hoče svojemu narodu, ki mu sicer želi vse najboljše, nakopati nepomirljivega nasprotnika — nas Jugoslovene. On hoče, sledeč sugestiji, 500 tisoč sinov — cvet svojega naroda, žrtvovati zato, da zastražl svojo mejo in očuva storiš oče zarobljenih Jugoslovenov v Italijanskem okvirju.
Drznemo si staviti povsem drug predlog, ki bo pogodu tako Italijanom kakor tudi Jugoslovenom in ki posebno Italijanom ne povzroči nobenega rizika. Ako Mussolinl razpolaga s trdno voljo in ako svojo politiko ustvarja po veliki dalekovidni koncepciji, potem naj skusi premagati Jugoslavijo, toda ne s kanoni, temveč — z duševnim, etičnim, humanim orožjem, z mobilizacijo prijateljstva! Tu gre predvsem za Reko, ki je ključ ne le do naših gospodarskih zvez, temveč tudi do naše splošne medsebojne vzajemnosti Italija ima pristanišč obilo, Reka pa mora ostati ventilacija velike jugo-slovenske ekspanzije. Govoriti o koristih, ki bi jih donese! miren Id uvideven sporazum, je odveč. Saj ležijo na dlani! Ako Je Mussolinijev duh sloboden vsake sugestije, naj se dvigne k višjemu poletu, zakaj ne le ml temveč ves kulturni svet mu bo sledil z radostjo in občudovanjem. Le v tem smislu pozdravljamo nacijonalno, patrijotično in humano Italijo!
A. G—k.
Razdelitev avstro-ogrskih arhivov.
n.
Ha Dunaju, sredi Junija.
Tz dosedanjega dela tega članka je mogla naša javnost dobiti Jasnejšo sliko o ogromnem obsegu in važnosti tega vprašanja za našo državo in za sto-tisoče njenih članov. Velik del naše zgo-idovine je v teh arhivih, pa tudi vitalnih interesov mnogih državljanov. Podali smo vsaj vidne splošne obrise te-)ga, kaj prav za prav hočemo od bivše monarhije; podrobne zahteve bi mogli sestaviti edino le veščaki iz vsake stro-Jce, vsake bivše centrale posebe. Ako pa hoče kdorkoli priti na Dunaj zdaj, ida bo tu izločeval iz arhivov, kaj vse je našega, aH bi moralo biti naše, potem mu treba zabrusiti v obraz, da je velik domišljavec in nepreračunljrv škodljivec naših ogromnih državnih in zasebnih interesov.
Poleg slike v obsega in pomenu pa smo videli todi edino pravo pot, po ka-iteri bi bih prišli do zaželjenega namena iV polni meri ako bi bile obveljale smernice, ki jih je dal že znani dunajski revolucionarni »Odbor južnih Slo-jvanov« in jih je hotela vestno in stro-kovnjaško izvršiti likvidacijska komisija pod predsedstvom dr, Ploja.
Kako lepo in edino pravilno je bilo pričeto to veliko delo. V svesti smo si bih večstoletnih vezi naših dežel z bivšo monarhijo, s katero smo se razvijali iz temne primitivnosti v moderno življenje. Dokumenti tega razvoja, pričet-ki in kontinuiteta pravnega in upravnega ustroja, sledovi večjega dela našega političnega in kulturnega in gospodarskega življenja so v teh arhivih. In tu je obtičalo na stotisoče še nerešenih zadev sedanje generacije, često eksistenčne važnosti za nešteto naših rojakov. *— Zato smo določili da so bili naši likvidatorji v vseh centralah, v kolikor je bilo le mogoče, samo bivši dolgoletni
uradniki v teh centralah, katerim Je bilo vse znano: preteklost in sedanjost in zlasti važni spisi še nerešenih zadev. Saj so šli premnogi ti spisi skozi njihove roke, oni so vedeli, kje jih najdejo. Vrhu tega so ti naši likvidatorji bili dolgoletni kolegi ostalim avstrijskim uradnikom, ki so se Čutili kot glavne varuhe vse centrale, ali bili so tudi tovariši čeških in poljskih uradnikov, s katerimi bi delali roko v roki .— Takim našim likvidatorjem ni mogoče ničesar prikriti in oni bi našli vse, česar nam treba. Marsikje se nahajajo tudi tajni arhivi in seznami Kdor za nje ne ve, ne more do njih, ako mu jih avstrijski uradniki hočejo prikriti. — Zdaj si pa predočite, kakošna sirota bi bil v teh-le centralah kak nepoučen uradnik iz Srbije aH koderkoli drugod, ki o stari avstrijski upravi nima pojma in bi prišel tjakaj kakor teliček skozi nova vrata.
Ali naša likvidacijska komisija Je bila razgnana, a kar so nabrali, je bilo nesortirano, zmetano v zaboje, ki danes nekje leže zabiti — To našo komisijo je takoj od početka ovirala in končno ubila nesrečna Pribičevlčeva direktiva: »Kaj nas Švabe brigajo«, ki nam jo je dal prvič kot podpredsednik Narodnega Veća in pozneje kot minister iz Beograda. — Naloga sedanje radikalne vlade je, da popravi vse te vnebokričeče grehe, v kolikor je to sploh še mogoče. — Da je treba nekaj storiti je uvidela In določila komisijo treh oseb. Ali sestava te komisije po Številu in kvalifikaciji dokazuje, da tudi radikalne vlade nimajo pravega pojma o velikosti in važnosti tega dela, ki ga končno moramo izvršiti. Za to sem se odloČil, da tu javno podam praktičen vzgled, kako se moramo tega dela lotiti. Doslej smo videli ogromnost in važnost tega vpraša-
nja, poslej ga poglejmo, kako ga izvršujejo — Cehi ti naši učitelji na raznih poljih Javnega življenja.
Vlada ČS. republike Je bila sklenila z Avstrijo dvoje pogodb: praško in brnsko, ki sta temelj likvidaciji vseh vprašanj. Ali tudi Cehom se je bilo primerilo, da na neko možnost niso mislili ob sklepanju pogodb, namreč: da vsi spisi in listine iz Slovaške niso v Pešti, marveč tudi na Dunaju, Na poslednjo možnost se nobena pogodba ne ozira. — To omenjam, da vidimo, kako Je treba pred sklepom pogodb misliti na vse eventualnosti
Ker je vlada odredila, da mora biti ta likvidacija končana v letu 1923„ je morala lansko število uradništva pomnožiti na — 122 oseb in sicer:
1. Spojna pisarna ima nalogo, da vodi vse oddelke, tu sem mora priti vsaka zadeva. Na čelu je šef komisije dr. Vaclav Vavra, naslednik ministrstra Zahradnika. — Poleg njega dve uradnici
2. Posebne zadeve po dispozicijah poslanika. Dva uradnika, oba dr. prava.
3. Legaclja, eden uradnik.
4. Seznam skupnega materijala. Načelnik dr. prava in ena štiri ženske.
5. Središnica za radeljevanje spisov po oddelkih. Načelnik en mžener In dvoje žensk.
6. Ministrstvo notranjih
7. Ministrstvo notranjih poslov. Načelnik dr. prava, tfva pogodbena uradnika in oni pod Št. 3.
8. Naučno ministrstvo. Dva dr. prava in dva uradnika.
o. Najvišji računski dvor In dvorni erar. Dva uradnika.
10. Pravosodno ministr-sivo in najvišja uprava sodišč. En dr. prava in še en uradnik.
11. Finančno ministrstvo. Pet uradnikov; med njimi načelnik finančni svetnik in e*i dr. prava.
12. Poljedelsko ministrstvo. Dva dr. prava iz bfvšega p. m. in še 3va pogodbena uradnika.
13. Ministrstvo p o 5? In brzojava. Dva uradnika iz bivšega ministrstva in dva pogodbena.
14. Ministrstvo j avnih del. Trije uradniki.
15. Železniško m i n i 5 tr -stvo. Načelnik višji svetnik drž. železnic, trije inšpektorji, trije oficijali in ena asistentka.
16. Trgovinsko ministrstvo. Dva uradnika.
17. Ministrstvo deželne b r a m b e. Oddelek: izgube, grobišča in ostaline. Načelnik podpolkovnik iz bivšega ministrstva, in še sedem uradnikov obojega posla.
18. Min. d. b., odd. matrike: 2 polkovnika in 8 pogodbenih uradnikov.
19. Min. d. b. — skupna pisarna matrik, izgub In grobišč. Načelnik rit-mojsfer in 3 pogodbeni uradniki
20. Min. d. b. — Vojni arhiv m muzej. Načelnik dr. Vladimir Klecanda, deželni arhivar iz Prage, 1 polkovnik, 1 major, 2 stotnika in 3 pogodbeni uradniki
21. Min. d. b. — zrakoplovni referat: 1 uradnik.
22. Min. d. & — justičnl referat: 1 general, 1 major, 1 ritmojster, 2 pogodbena uradnika.
23. Min. d. ti. — referat vojne uprave: 1 uradnik.
24. Min. d. b. — generalni štab, železniške, brzojavne in ženijske zadeve, poljske čete: 1 stotnik.
Fr. Z.:
Zasfran novih uličnih imen.
Zastran njih je zborovala na magl-gfratu ne vem ali komisija ali anketa, mene ni bilo zraven in ne vem, kako SO. sklepali in kaj so sklenili
Ampak sem odločno zoper.
Slovenci smo kulturni narod: 375 far&mo zaslužnih mriičev! Pa pravim, ida nismo kulturni narod, ako ne dobi vsak sleherni izmed tega števila svoje »lice, da bo po nJem imenovana! Na ženske je komisija sploh pozabila, dasi imamo j ako zaslužnih, in ne bi smela biti ovira, da so še žive, hvala Bogu, kajti Je naše ženstvo toliko požrtvovalno, hvala Bogu, da ni dvoma in bi se 'dobila katera in M umrla na altarju domovine za vzvišeni cili.
Jaz pravim, vse do zadnjega Je trebji preskrbeti m do zadnje in ne sme ostati brez strehe In na cesti; oziroma na ceste in cestne table morajo Vsi in na ulice in trge in zagate.
Ta hip Je na razpolago za nova Imena 20 ulic, 5 cest, 4 steze m ena |>rv. Toliko jih Je bre* fenena ali pa bi se Jim stara imena lahko afartrala brez škode in zamere. Stevflo Je pičlo. ♦Jaz pa pravim, da ie ftadoatno, $e Wt* fcbilno je. &%šiJ v >VV
Tožijo, ftidi m* iM lJotfli đr7e stanovanjska beda in da Je treba varčnosti in skromnosti in zato da dobe oni zaslužni velmrliči, ki se pišejo enako, po eno ulico vkupe. Jenkova ulica dt
vseh imenitnih Jenkov, pa naj so bren-kali na muzo glasbe ali na ono poezije. In kdor bo prišel po ulici in bo bral napis, pa si naj misli onega« kateri mu je bolj pri srcu.
Priznavam, kal dobre misli tiči v tej nameri. Ampak preozko je grudna!
Ako je stvar taka in že lahko velja ulično ime za skupine ali krdela, vprašam: Kje stoji zapisano, da mora biti ulica imenovana baš po priimku?
Jaz sem za to, da jo kratko imenujemo Josipovo, Fran j evo, Ivanovo ulico, pa bo s skromnim potroškotn treh zanikarnih ulic sijajno preskrbljenih dvesto slavnih glav, Če ne več.
So samostani ki bero plačane maše in je v eni maši združenih petindvajset maš, kajti je valuta jako padla. Taki maši pravijo mašon. Pa bi se omenjene ceste in ulice lahko imenovale ceston in uHcon pa bo vsak vedet takoj: pozor! Tukaj je ovekoveČena rajnka kultura slovenska ne debelo, slava ji in dol klobuk!
To je moj prvi predlog.
Mislim pa tudi še, četna bi morala biti vsa ulica, pa naj Je Bog ve ka" ko dolga, imenovana le po eni osebi To le potrata! Čast femnir čast — toda cenjena gospoda velmrliS naj Izvolijo vpoštevatt reči In razmere, ako nI pa ni! tTiica naj se razdeli in te naj vsak zadovolji s svojim deležem — da ga bo le toliko, kolikor ga potrebuje tabla, pa bo!
To Je moj predlog il 2. Kratica sta oba In preprosta, pa kaj za to —
bo potejnia^^jep^^^
ma reč spravljena v red in rešena čast našega mesta in rešen naš glas pred svetom.
In še bo preostalo nekaj cest in ulic in kaka pot za druga imena.
Sama lastna Imena so izguba. Švaba pravi: »Nomina sunt odiosa«. In se malo bojim, da bodo lastna imena v zadrego našemu vrlemu meščanstvu, ko ga bo tujec lzpraševal, kdo je to In kdo je to, in vrlo meščanstvo ne bo vedelo, kdo.
Mislim, malo poez-je ne bi škodovalo za izpremembo. Mislim, da se ne bi slabo glasUa »Kaj nam pa morejo -cesta« in »Buči, buči - nabrežje«. Ali pa »Ti si urce zamudila - pot« in »Mile, mile lunice - most« in »Koliko kapljic, toliko let - ulica«. Taka Imena bodo vsakomur domača in Jih bo razumel in se mu smejalo srce in bo okrepčan stopil okoli vogala zopet med naše slavne rajnke,
Se sa starodavna cestna imena se bo našlo kaj prostora, za Kravjo dolino, za Blatno ulico in za Kurjo vas. Ta imena so v tesni zvezi z domaČo zgodovino, dragocen so nam spominek preteklih dob. In mi prihaja misel kaj, Če M bila ta imena prenosna in ulične table na prenosnih stojalih in bi se podeljevala le začasno In po zaslugah In M ulice lahko tekmovale druga s drugo sa Ime. Kurja vas bi bila morebiti ono, kjer bi se vršilo največ zborovanj, kajti so naši predniki imenovali zborovanja »kurji lontak« in ne bi blo to
25. Min. d. b. — referat osebnih listin (silno vožnjo za posa-mičnike!); 1 podpolkovnik, 2 ritmojstra.
26. Min. d. b. — 1 referat admin. pravnega oddelka: 1 major, l ritmojster.
27. Prepisovalnica: 1 stotnik, 7 tipkaric
28. Zbiralnica. Dva oficijala in Šest delavcev. Oficijala vodita točno evidenco vseh spisov, ki so bili že odposlani v domovino. Ako torej katerakoli oblast ali posamičnik reklamujejo kak spis ali listino, ugotovi najpoprej ta oddelek, če že ni bilo najdeno odposlano. — Delavci so zaposleni edino pri — ekspediciji. Torej 6 ljudi vedno samo — zavija in odpošilja spise, listine, vrednote v domovino.
29. Skupna pomožna pisarna. En ravnatelj in 6 uradnikov obojega spola.
30. Telefonska domača centrala. Torej vsega vkup 30 oddelkov s
122 uradniki. Vsi ti prejemajo nekaj čez 2 milijona Kč plače. Najbolje plačani imajo čez 6000 Kč aii čez 12 milijonov Ka mesečno, delavci po 1000 Kč aH čez 2 milijona Ka.
Ves ta aparat deluje z nervozno naglico ,ker do konca leta morajo končati Lahko si mislimo, da CS. republika ne vzdržuje tolikega aparata na Dunaju brez nujne potrebe. Cehi hočejo imeti vse doma, kar se njih tiče in kar je njihovo; hočejo imeti vse historične pripomočke, vse priče kulturnega In gospodaskega razvoja, kontinuiteto vsega Javnega življenja, na katerem sloni današnje stanje naroda in države, — in ne, da bi morali vsak hip letati na Dunaj in tukaj lepo prositi, da jim milostno dovole vpogled, — kakor moramo prositi mil! Naš položaj ni dostojen za samostojno državo!
CeŠki interesi niso nič večji od ju-goslovenskih. Pravijo celo, ker imajo vsak dan take dokaze po rokah, da so naši interesi še večji od njihovih, ker ml imamo Bosno in Hercegovino in — mornarico. Zato kar ne morejo razumeti kako je sploh kaj takega mogoče, da edino mi se nič ne brigamo za ves ogromni materijal, ki — je naša last in nam bo neobhodno potreben.
Ko je bil češki aparat postavljen, bi Jugoslaviji ne bilo treba niti polovico tega kjub ogromnosti dela, — ker bi naši uradniki delali poleg čeških, ki so strokovnjaki in poznajo istotako dobro tudi naš materijal. Cehi bi našemu uradniku kar sproti, kakor bi jim nas* materija! prihajal v roke, zmetali na mizo, namesto da ga puste obležati na starem mestu. Mi bi torej prihranili veliko dela. Ali hočemo vse to ogromno delo šele pričeti? — Se je nekaj časa, dokler so Cehi tu, da izkoristimo položaj! Kaj je treba storiti, je na dlani: Za vsako sekcijo po češkem vzorcu je treba poslati na Dunaj vsaj po enega dobrega uradnika, ki je tu že služil v prejšnjih časih. Nekaj jJh živi na Dunaju, le pridobiti jih je treba, pred vsemi pa dr. Ivanića. ____
Sedanja vlada je pokazala nekaj dobre volje in zanimanja s tem, da je imenovala tročlensko komisijo, ki Ima priti na Dunaj 15. t. m. Ali baš s tem je zopet pokazala, da nima jasne slike o ogromnosti in važnosti tega vprašanja. Edino radi tega sva se oglasila dr. Ivanić v »Slovencuc in jaz v »Slovenskem Narodu«, in morda Še v zadnjem hipu pripomoreva, da spravimo vse na pravo pot. S komisijo dr. Corovića nam ni nič pomagano. Zato apelujem na sedanjo radikalno vlado s polnim zaupa-
Kravja dolina bi bila ona ulica, ki bi se izkazala z naj živahnejšim nočnim prometom. In tako dalje. Zdi se mi, ta misel ni nesijajna.
Poizvedel sem. kje stanuje predsednik za nova ulična imena — zavist in sebičnost sta tuji mojemu srcu — In sem šel in sem mu razložil svoje nasvete in predloge.
Ne rečem nič, od kraja je b'l dosti prijazen in me je poslušal do konca. Potipal mi je žilo in je dejal, naj bi pil kozarec tople vode z dvema jedilnima žlicama Karlovačke soli
Odgovoril sem vljudno, da sem ganjen. Tolikšnega gostoljubja da nisem pričakoval, hiši pa se takoj pozna, da Jo preveva jugoslovanski duh, In če mu je vseeno, sem rekel bi mesto Karlovačke soli rajši prosil za čašico sll-vovke. In ker govoriva baš o Živilih, sem dejal da mi je prišla ta hip nova misel Pri ul'čnih Imenih da ne smemo pozabiti industrije in obrti To bi bil smrtni greh. Kaj je najdalje neslo našo slavo? sem dejal Mar naši pesniki? Mar naši slikarji? Ne, nego kranjska klobasa in kranjsko zelje! Pozna Ju Dunaj, pozna Ju celo Berlin in Ju čisla z nehlinjenlm užitkom, In ko že ima tako priprost sadež, kakršen je hren, svojo Hrenovo ulico, tem umestnejše Je moj predlog, da se cesta in ne najslabša nujno krsti na ime: Stradon kranjske klobase in kislega zelja!
Gospod predsednik je vstal in sem miški da gre po slivovko. Pa n! šel "Nji —tfe Mfcfgf IJBMtt tflr/raflftfinafo 1 nego rekel je, dajBi ne_m*xa prjIcritLl
njem, da se loti rešitve celotne likvida cije s staro mornarh jo z vso vnemo in resnostjo, dokler je še kaj časa za to.
Pismo iz Nemčije.
V Kolnu, sredi junija.
Panika je zadnje dni zavladala po vsej Nemčiji. Marka pada in pada, in zdi se, da nobena sila ne more ustaviti tega padanja v — neskončnost. Dolar je danes dosegel višino 150.000 mark. Naravno je, da rapidno rastejo pri tem cene, a tudi, da nikdar ne morejo dohiteti paritete tečajev.
Trgovci se jedva morejo ubraniti velikanskega povpraševanja. Trgovine so po več ur dnevno zaprte, da v tem času morejo dvigniti cene, oziroma pre» znamovati blago. Kajti — kaka ironija — vsakdo je pod kaznijo dolžan, opre« miti svoje blago 8 cenovnimi lističi. Tako je odredila »High allied Rhiin« lande*Commission«. Kaj to pri teh raz* merah, ko se vrednost denarja man.isa od ur do ure, pomeni, si vsakdo lahko misli.
Najobeutneje so pri tem, kakot vedno prizadeti srednji sloji, bodisi trgovci, uradniki itd., ki so navezani na marko. Trgovec si za vsoto, ki jo je pred eno uro dobil za svoje blago, ne more nabaviti niti polovico istega. Oni, ki so navezani na stalno plačo, ki se običajno plačuje vnaprej, lahko stra* da do konca meseca, ako ne najde kake pomoči.
Z 21. t. m. se povišajo tarifi cestne Železnice za 200 % , kar je v primeri z avstrijskimi cenami minimalno, kar pa je tu vzbudilo vzklik ogorčenja. Tako vso cene rastejo od dne do dne, od ure do ure, in s tem prihajamo v znani »circulus vi t losu s«.
Inozemstvo danes kolj, kot kedaj popreje prodaja marke.kar naravno tudi jako vpliva na razvoj tečajev. London« ska borza bo prenehala z notiranjem nemške marke, iz Newyorka prihaja zjutraj tečaj marke mnogo slabejšl kakor je tu bila zadnja notica.
Predaleč bi vodilo, da natančneje opišem ta razvoj, a sigurno je to, da gre velik del nemškega ljudstva a tem svojo pot — v propast. Edina industrija ostane pri vsem tem kaosu precej ne* dotaknjena, kajti ona vodi svoj račun V zlati marki ali tujih^ vrednostih, ona Si lahko nabavi deviz In se s tem opro* ŠČa nepotrebnih mark. Nikdar ni bilo v industrijskih krogih' videti večjega razkošja, kakor ravno sedaj.
V kolikor se položaj more danes presoditi, vodi sedanji razvoj, ako na* daljuje svoj tempo — vruske raz* mere. Pred letom dni, ko Je dolar notiral v Berlinu 380 mark, se je vsakdo smejal, če je kdo rekel »Verjemite mi, dobimo še avstrijske razmere«. Tudi danes je upanje in zaupanje v produk* tivno moč Nemčije pri njenih držav* njanih veliko, toda vkljuH temu vsakdo gleda s strahom in skrbjo v bodočnost
Spominjajte se „Družbe sv. Cirila in Metoda"!
— Položnice prilagamo danes vsem onim ceni naročnikom, katerim poteče naročnina koncem junija ali prve dneve v juliju. Prosimo pravočasne obnovitve, da jim pošiljanje ne zastane,
da ima pomislekov zoper moje predloge. Poglavitni namen cest in ulic, je dejal, da je tako rekoč ta, da služijo prometu. Pa morajo tudi njih imena služiti temu namenu. Nikakor jim ni namen ta, da bi pripravljala na izpit iz slovenske kulturne zgodovine aH da bi pospeševala tekmo zastran blata in pijanih krav. Rekel je, da se je izogibati vsemu, kar bi v prometu in na oblast? vih povzročalo težkoče in zmoto in zmešnjave. S tega vidika pa da to moji nasveti v dobrem delu bolj Šibko podkovani.
Slivovke se ni dotaknil ne z bese* dico več, tako se mi zdi, da se Je bil zastran nje premisli in skesal
To ni napravilo ugodnega Vtiska name. moram reči da ne.
Izjavil sem, njegovi pomisleki da sploh niso podkovani ampak da so bosi in da jih ne vzamem na znanje. Ta moja izjava za je očitno porazila. Moje ogorčenje je bilo Jako ogromno In sem mu očital v zobe nekulturnost breg spoštovanja blagopokojnega prahu In pepela naše zgodovine In umetnosti In poezije in sploh in vse. In sem rekel, da ga bom v javnosti ožigosal
Te besede so ga zadele v živo, spravile so ga v zasluženo stanje obupa, hrupno Je zaloputnil za mano vrata.
Toda nisem mu dal odgovora.
Kar se pa tiče novih ulčnih imen, — jaz ne poznam sklepov komis je ali ankete — mene ni bilo zraven. Ali po trdnem mojem prepričanju je vse vkn-
oaLaajEolfiua tauxe]i£to*
Velika skupščinska debata o Sloveniji
Zanimiri statistični podatki o trgovskem šolstvu v Sloveniji —
i aro dna skupščina je sprejela v celoti zakon o kreditih. _
Danes debata o proračunskih dvanajstinah*
— Ceograd, 27. junija. (Izv.) Ves čas debate o izrednih in naknadnih kreditih, posebno pa zadnje dneve, so klerikalci forsirali gospodarske in finančne razmere v Sloveniji. Navajali so klerikalni govorniki razne pritožbe in podatke, kako da je Slovenija zapostav-liena na vseh poljih državne gospodarske in finančne politike. Nekatere pritožbe so bile mestoma utemeljene. Vsi klerikalni govorniki pa so zadnje dneve navajali take pritožbe in take podatke, ki so že vnaprej kazali, da so preraču-njeni v zgolj demagoško - politične namene. Na včerajšnji skupščini so bila Izvajania ministra saobračaja dr. Veli-za :a Jankoviča o razmerah v Sloveniji zjIo zanimiva in značilna. Minister saobračaja je kot zastopnik ministra trgovine in industrije na podlagi uradnih statističnih podatkov reagiral na demagoški govor znanega klerikalnega priga-
(Klici: »Je prava vdovaU) Ministrstvo tigovine in industrije nima že dolgo časa nikakega strokovnega Šefa in ministrstvo ne more pokazati nikaklh pravih strokovnih uspehov. To ministrstvo bi moralo biti popolnoma strokovno in bi ne smelo biti v njem birokratizma, ki škoduje interesom trgovine. Smatra za potrebno, da prevzame to ministrstvo čim prej pravi strokovnjak. Kot minister saobračaja pa se ne more spuščati v detajle poslovanja tega ministrstva. Ugotovi samo lahko, da je to ministrstvo dosedaj dovršilo samo en posel. Izdelalo Je carinsko tarifo. Minister trgovine in industrije ne vodi nikake statistike o izvozu, toda po oficijelnih podatkih direkcije carine ve, da se Je izvoz zelo poboljšal.
V drugem delu svojega govora je minister dr. Jankovič zelo obširno in s statističnimi podatki reagiral na izvaja-
Minister za socijalno politiko dr. Ninko Peric je odgovarjal predniku ter je izjavil glede prehrane Slovenije, da bo odposlana v Ljubljano posebna kontrolna komisija, ki sedaj pregleduje delovanje gospodarskega društva v Zagrebu. Ta komisija bo kontrolirala poslovanje Žitnega zavoda in bo imela nalogo, likvidirati akcijo za prehrano Slovenije.
Zbornica je nato odobrila kredite tega ministrstva.
Na popoldanski seji je zbornica obravnavala kredite ministrstva za agrarno reformo. Debata e bila zelo burna. Značilno Je dejstvo, da je klerikalni poslanec branil interese cerkvenih posestev, interese škofov in ostale duhovščine, ki so za Časa prevrata izdali manifest na verno ljudstvo, da iugosloven-
ski episkopat daje na razpolago naroda
svoja cerkvena imetja,
Posi. Danalbeg (diemijet) je ostro kritiziral agrarno politiko nekdanje vladine koalicije v Južni SrbUi.
Posla. Faleš (kler.) Je kritiziral postopanje vlade pri agrarni reformi v Sloveniji. Navedel je krivice, ki so se dogodile v Prekmurju. V glavnem je pa govornik bil proti sekvestrom cerkvenega premoženja in se je protivit da bi prišlo cerkveno premoženje pod agrarno reformo. Govorili so še razni drugi govorniki. Zbornica je sprejela tudi kredite tega ministrstva.
Zbom'ca jc prer!a po končan? specijalni debat! h g'asov j.r_*j o sprejetja zakona t celoti. Za cd- brenje izrednih in naknndn-h kred?iov ?e glasovala 111 poslancev proti 61. Seja je bila ob 9.30 zaključena.
STRAŠNO NEURJE NA OSOJSKEM JEZERU. Toča prizadela veliko škodo. — Kamenje in pesek rodovitno polje. — Škoda znaša več milijard.
rtjača posl. Zebota o trgovskem šolstvu    nja klerikalnega govornika posl. Zebo-
v Slovenri. Temeljito je zavrnil klerikalne očitke o »mačehovski« politiki centralne vlade napram Sloveniji.
•    SEJNO POROČILO.
Podpredsednik skupščine g. Baki C je otvoril ob 9.30 dopoldne redno skupščinsko sejo. Po verifikaciji zapisnika in nekaterih formalnostih je minister pravde predložil predlog sodišča za izročitev posl. Ivana Puclja zaradi Salienja Časti Zadeva se je odstopila imunitetnemu odseku. Po nekaterih končanih interpelacijah je zbornica prešla takoj k nadaljevanju razprave o kreditih za ministrstvo trgovine in Industrije.
Posl. Venčeslav Wilder (dem.) Je med splošno pozornostjo zbornice stvarno kritiziral našo trgovinsko politiko. Navajal je dejstva, ki ovirajo razmah nase trgovine in industrije in ki zelo vplivajo na kurz naše valute. Govornik je med drugim omenjal:
D očim je v vseh drugih državah ministrstvo trgovine in Industrije eno najvažnejših, ker je od njegovega dela odvisen položaj valute, se pri nas to ministrstvo omalovažuje, bagatelizira in se stremi, da se to ministrstvo popolnoma uniči Najprej se je ta resor podeljeval samo strankarjem m se je minister trgovine m mdnstrije vedno smatral kot minister brez portfelja. Potem se Je začelo z nasiljem klestiti kompetenco taga ministrstva in so se   važne trgovske zadeve izročale v kompeteneo popolnoma drugim ministrom. Tako sedaj spadajo mlini popolnoma pod ministrstvo socijalne politike, železna in lesna industrija pod ministrstvo šum in rud in predmeti carinske tarife povsem v ministrstvo financ. Ministrstvo agrarne reforme pa je prevfceio v svoj resor uvoz strojev. Poslovni promet tega ministrstva se je tako skrčil da je postalo popolnoma odveč m da uradniki v tem ministrstvu nimajo skoraj nikakega dela. To občutijo tudi naši trgovski m pridobitni krogi.   Konzularna služba je potrebna temeitfte revizije. Pa tudi uredi-
ta. Minister je dolžan, da na podlagi oficijelnih podatkov zavrne očitek o »mačehovski politiku napram Sloveniji. Na podlagi oficijelnih statističnih podatkov ugotavlja minister, da je bilo za trgovske šole in slične institucije v Sloveniji določenih leta 1921. 2.800.000 dinarjev in leta 1922—23 7.300.000 dinarjev. Posl. Žebot je trdil, da se zapostavlja trgovsko šolstvo v Sloveniji in da je zato potrebna avtonomija, da bi se v tem pogledu razmere IzboliŠale. Nasprotno sliko pa podajajo oficijelni podatki. TI podatki vse drugače govore. Po oficijalnih podatkih imamo 1 trgovsko akademijo v Beogradu m 3 trgovske srednje šole (Skoplje, Bitolj In Les-kovec). Za te trgovske šole za celo Srbijo je v budgetu določen znesek 1.500.000 dinarjev, ravno isti znesek je določen za Slovenijo, ki je po številu prebivalstva daleko manjša kakor pa Srbija. Toref trgovsko šolstvo v Slovenci ne more biti od strani vlade zanemarjeno. Upoštevajoč, da je ozemlje Slovenije manjše kot ozemlje Srbije in Crnegore, moramo priznati, da ima Slovenija velike koristi na škodo Srbije in Čmegore. Za srbske trgovske šole je določenih 29 učiteljev. Slovenija Jih trna več. Pripomniti pa moram tudi, da so za ozemlje Srbile in Crnegore obstojale trgovske šole že pred vojno, d oči m Slovenija pred vojno nI tmela niti ene trgovske šole In ima sedanje trgovske šole Slovenija zahvaljevat! edino naši sedanji državni skupnosti. (Živahno odobravanje v centrumu.)
Minister dr. Jankovič Je dalje navajal vladne podpore za razne trgovske m obrtne razstave v Sloveniji. Odločno je zavrnil očitanja poslanca Zebota, ker so temeljila na napačnih informacijah in podatkih. Po oficijelnih podatkih je dobila Slovenija za razstave in sejme leta 1922 400.000 dinarjev, do-Čhn Beograd do danes ni na naslov sejmov dobil niti pet par. Beograd ni doni nit! petih par, dočfcn sta Zagreb in Ljubljana dobila izdatne podpore. (Živahni klici v centrumu: »Bratje Slo-
— Celovec 26. junija. (Izv.) »KSrnt-ner Tagblattc poroča o strašni nevihti, ki je razgrajala včeraj ob 2. popoldne v krajih na severni obali Osojskega jezera. Vihar Je povzročil v višinah obilno točo, v dolini pa se je izpremenil v neurje ki je v nekoliko minutah popolnoma opustošilo vas Crno (Tsch5rau). Nevihta ie dvignila kamenje in pesek ln ga razmetavala na razdalji 1 km in pol široko po okolici. 1 do 2 metra debela plast peska in drobnega kamenja pokriva daleč naokoli polia. Potok Schiefling je narastel v burno reko, ki ie valila svoje valove po vaški cesti in jo razdejala tako. da ie popolnonoma razkopala kanale za električno napeljavo. Voda. kamenje in pesek Je prizadel veliko škodo na poslopjih ln popolnoma uničil neko žago. V neko kmet-sko hišo Je voda nanesla pesek do prvega
nadstropja. Električno napravo posestnka Bergerja v Bodcn :dorfu je voda i:i kamenje popolnoma razdejalo. V smeri pro. Beljaku in Trgu je toča strašno potolkla šk »-de še ni mogoče oceniti, gotovo pa zna*a več milijard. Iz Beljaka le odšla v ogrožene kraje pomožna četa vojaštva. Načelstvo krščanske socijalistične stranke J. brzojavno prosilo zvezno vlado, naj pomaga žrtvam te katastrofe z denarno podooro.
VELIK POŽAR NA KOROŠKEM.
— Celovec, 26. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne je požar unič:l v okolici Kloštra mnogo hiš in gospodarskih poslopij. Požar le ogrožal vso vas, toda požarnim brr*m-bam. med katerimi je bila tud; celovška, se Je posrečilo pravočasno preprečiti večjo katastrofo. Domneva se, da je bila vas zažgana namenoma
tev trgovskihjbornfc«je letela Tenci. nimate se pravice pritoževati!«)
alna. tmamo tri tipe trgovskih zbornic Dalje rrimamo absolutno nikake prave trgovinske statistike, mTcakft knjig o naši trgovini
Govornik Je dalje stvarno izvajal o problemu, kakšna M morala biti naša trgovinska politika. Tu prihajamo na najvažnejši problem, kako v deželi organizirati smotreito trgovinsko m Industrijsko delovanje. Zapadni del naše dr.
Minister ie dalje vskilknil: »Gospoda moja! Ljubljana m Zagreb se ne moreta pritoževati o mačehovski politiki Ta očitek služI v druge namene. Poslužujete se vse drugačnih sredstev, samo ne stvarnih argumentov.«
Minister dr. Jankovič je dalje podal zanimive podatke o pogajanjih s Poljsko in Češkoslovaško glede izvoza naših vin. Ta izvoz v prvi vrsti tangira slo-
žave je poboma tadastrtlalen, vzfcod-   y^k% yiaogTtiđlsfc^ Kot $af delegacije
nI pa agraren. Ta problem pa se ne more reševati potom avtonomije, kakor to zahtevajo klerikalni Slovenci, ker bi baš neki zidovi lahko škodovali industrijskim krajem, pa tudi vzhodtoi del naše državo b i moral kazati veQe zanimanje in večjo skrb za napredek naše industrije. Ta gospodarski problem se da najbolje rešiti s stališča državnega jedinstva. (Veliko odobravanje na levici.)
Govornik je dalje ostro kritiziral enostransko postopanje Narodne banke, ki podpira samo velike in močne denarne magnate. Govornik je koncem svojega govora ponovil obupni klic na-
je vodil pogajanja s Poljsko glede Izvoza naših vin na Poljsko. Pogajanja s Češkoslovaško so bila zaključena, zadevna pogodba o izvozu vin pa do danes še ni ratificirana.
Na priznanje posl. Zebota, da Slovenija res ni imela pred vojno državne trgovske šole, je minister kratko pripomnil: »Tako šok) Vam je sedaj dala naša država!«
Zbornica je za tem z večino glasov odobrila izredne in naknadne kredite ministrstva trgovine in industrije. Prešla je za tem k razpravi o kreditih ministrstva za socijalno politiko. Poslanec
ših trgovskih  in   pridobitnih krogov:   Kremlar (MerJ je najprej protestiral
»Dajte nam ne samo sposobnega ministra trgovine, ampak tuđi dajte nam ministrstvo trgovine, ki Je danes le nimamo, (viharno odobravanje.)
Posi Voaslav LazU (temljor.) je zahteval ravnotežje v naši trgovinski bilanci Zahteval pa Je tudi akinjenje tega ministrstva, če se ne reorganizira v interesu našega kmeta.
Minister saobračaja    dr. Vefamr
proti tema, da bi se ukinilo ministrstvo za soeHalao politiko ter je nato kritiziral delovanje tega ministrstva. Zahteval je dalje, da se čim prej predloži novi invalidski zakon in je koncem svojega govora ostro napadal delovanje sedanjega šefa oddelka za atjafntne politiko prt pokrajinski apravi za SlovestaJo* Zahteval je, da se šef tega oddelka pozove na odgovornost m da se poveri
Jankovič kot zastopnik ministra za preiskava posebni parlamentarni an-trgovino in industrijo je sa tem porabil I keti. Tudi ta klerikalni govornik je svoj priliko, da Je c>dgovarJal na mine pri- govor saključfl z geslom: Dejte nam tožbe m očitke, ki so Jih podali na prej*- avtonomijo! Samo avtonomija nam mo-nri seji klerikalni govorniki žara« sapo- I re dati pravo ureditev socijalnih razmer stavljenja Slovenije na trgovskein po- I v Sloveniji Med diiiedmje govornik lin Med drugim je minister tejavtf. de I aadl kritiziral vladino politiko prehrane ie sam, ko vodi začasno poste teaa nrf- pasivna krajev. Napadal je Žitni zavod, nlstrstva, Že trrldtJ, da ee prtpoms* g. I kateremu je bila poverjena prehrana poslanca W»der|a pfrpoinomm gpravfCe- | Slovenije ed strani vlade. Ta zavod je ne. Ministrstvo imovine m knSt erUe ie ie davno bran
t gotove hsjnsts\ is avaaito
Konferenca držav male antante in Poljske.
Predmet konferenci važni politični problemi.
— Beograd, 27. junija. (Izv.) Zad« nji dogodki na Bolgarskem in skoraj« šnji zaključek orijentske mirovne po« godbe silijo države Male antante, ds se zastopniki teh držav čimpreje se« stanejo na skupno konferenco, na ka« teri se imajo razpravljati važni med« narodnopolitični problemi. Med Beogradom, Prago, Varšavo In Bukarešto so bile tekom zadnjih dni izmenjane misli za sklicanje konference. Na pred« log zunanjega ministra dr. NinČića se sestanejo zunanji ministri navedenih držav v prvi polovici prihodnjega me* seca v Sina ji na Romunskem. V prvi vrsti bo konferenca razmotrivala vpra* sanje, kakšno stališče ima zavzeti Mala antanta napram Bolgarski. Razpravljala se bo tudi mednarodna politična situacija v srednji Evropi, v katerem vprašanju je najbolj interesirana Češkoslovaška republika. Dalje se bo rešilo vprašanje zastopnika Male antante in Poljske v društvu narodov. Društvo narodov ima na jesenskem zasedanju izvršiti važne sklepe. Končno bo kon« ferenca rešila vprašanje vstopa Grške v Malo sntanto.
NAČRTI STAMBOLIJSKEGA O JUGOSLOVENSKEM IMPERIJU.
— Beograd, 27. junija. (Izv.) Po poročilih iz Tofije preiskuje posebna komisija zapuščino Sta lbolijskega. — Med njegovo zapuščino so dobili važne dokumente, med drugimi zanimiv načrt Stambolijskega o ustanovitvi federativne jug slovenske države. Načrt je pisan s pisalnim strojem na sedmih straneh. Člen 1. govori o ustanovitvi jugoslovcnskega imperija, ki naj ot obsegal l bske, Punatska, slovenska, bolgarske, črnogorske in makedonske pokrajine. Vrhovni poglavar tega imperija naj bi bil kralj Aleksander, pozneje pa bi se uvedla republikanska ustava. Narod bi imel pravico voliti predsednika rederativne republike za dobo petih do desetih let. Obstojali bi dve narodni skupščini ena v Sofiji druga v Beogradu.
VAŽNI SKLEPI RADIĆEVE STRANKE,
—Zagreb, 27. junija. (Izv.) Današnji »Slobodni dom« objavlja načelne sklepe Hrvatske republikanske seljačke stranka, ki so bili sklanjani na seji giavnaga odbora dna 15. t m. — Prvi •kl ep daje navodila pokraj mekim organizacijam, da prekliče jo vse sedaj po deželi napovedane javne shode in da sklicujejo zaupne sestanke volilcev v sishi i 4. zakona Iz leta 1875. V dragem sklepu glavni odbor reaigra na vele* važni komunike glavnoga organa na* rodnoradikalne stranke »Samouprave«. Tretji sklep precizira načelno stališče stranke glede uvedbe banaka časti Po nekaterih vesteh zadnjih dni namerava beogradska vlada odpraviti pokrajin* sko nameetništvo in vsposiaviti funk* eije bana. Sklep Mvaema načelno od.
HRVATSKA INTELIGENCA SE PRIBLIŽUJE RADIĆU.
— Zagreb, 27. junija. (Izv.) Za jutri sklicuje hrvatska zajednica vaien sestanek, na katerem se ima revidirati program zajednice in reorganizirati stranka. Zajednica namerava ustanoviti stranko svobodne napredne hrvatske inteligence, ki bi se kot stranka svobodne in napredne inteligence popolnoma programatično, politično ln taktično približala hrvatskemu narodnemu zastopstvu, to je Radlčevi stranki. Na tem sestanku namerava tudi forsirati ostro izjavo proti Beogradu.
POTOVANJE DR. BENESA V PARIZ.
— Praga, 96. Junija (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš odpotuje 4. julija v Pariz. Ta obisk je bil že dogovorjen z maršalom Fochom, ko je bival v Pragi.
Madžarska v kritični situaciji.
— Budimpešta, 36. junija. (Isv.) V po* liričnih krogih vlada velika nervoraost. Madžarska vlada je zabredla v veliko za« ga to. Za nada 1 j ni razvoj dogodkov na Madžarskem pa dela opozicija vlado popolnoma odgovorno. Po poročilih iz Pariza je vprašanje madžarskega zunanjega posojila za. delo na velike ovire. Med Parizom in Prago so vrše nepretrgoma pogajanja, ki kažejo na to, da Češkoslovaška na vsak način dosele odgoditev posojila za toliko časa, do« kler ne bo Madiarska začela izpolnjevati določb mirovne pogodbe, in no vzpostavi dobrih odnosa je v s sosednimi državami. — Tudi   reparacijska komisija   ne namerava
Sre klicati svojega prvotnega sklepa. V mađarskih parlamentarnih krogih pa se ponovno ventilira vprašanje sporazuma s češko* tlovaako. kri jo bajo pripravljena odstopiti (?) gotovi del ozemlja Madžarski, če bi se madžarska vlada resno lotila izpolnjevanja trianonsks mirovne pogodbe in če bi so spremenil kurz madžarske politike.
— Budimpešta, 26. junija. (Izv.) Pre« iskava proti zarotnikom je zadobila zelo velik obseg. Mnogoštevilne so aretacije. Do sedaj je aretiranih 300 oseb. Komunike po« Hcijskega ravnateljstva skuša ugotoviti, da ima afera edino le kriminalen ne pa poli« tičen značaj.
ROMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA NA POLJSKEM.
— Varšava, 36. Junija. (Izv.) Takoj po prihodu romunskega kralja in kraljice v Varlavo so vsi tukajšnji listi posvetili temu dogodku uvodno članke, v katerih naglasa j o vaien politični pomen poseta visokih gostov. »Rzecz Pospotita« pilo, da tv« rita Poljska in Romunija jez med nemško srednjo Evropa Poljsko - romunska zvezna pogodba je dopolnilo pogodbe Poljake s rraaeito hi Romunije s Češkoslovaško ta Jugoslavijo. Prtzident VVoJdecfaovskl Jo prirean as saat kraljevi dvojlel v paiaft Beilevue svečan obed ta Je ob tej pruflrt laja vil, da se prijateljstvo med obema državama razvija zelo ugodno. Krah Ferdinand pa Je naglasa!, ds Je poljsko - lOMsuuUra svaaa poslediss letajo, ki gre sa tom, da s% omogoči mir, napredek is civilizacija obeti narodov. President republiko jo odlikoval kralja Ferdinanda z aajviijlm poljskim redom, velikim krizam »Virtuti MifitarU prvo stopnjo.
6TKOOO F08TOPAKJ1 BEL<M«HI CCT T POstURJU.
— Berila. ISL ranija. (Izv.) »Bertiasr Ztg.« poroča iz Buera: Teror belgijskega efetttktsfa stanja Je ishrtvsJ tri letnike trtvs. Poleg tssa Js belgijsko vojaštvo rs» nflo mnogo Nemcev. Ubiti so bUi oni, ki ih Jo belgijska patrola zasačila po določeni ari na cesti. Kdor po S. uri zvečer pohaja po mostu. Jo v stalni sevaruosti. da ca patrols
VATIKAN NAPRAM DON STURZU.
— Rim. 16. lunija. (Izv.) Boj proti fa-šlstovskl volilni reformi le scjtel tudi v Vatikan, Meosignof Pucci prlobč-.ije v glasilu popolarov »Corriere d' Italia« članek ki zavrača trditev nekaterih listov, da bi Vatikan podpiral opozicijo đon Sturz.t proti predloženi volilni reformi. Pucd, ki Je oti-cijozni sotrudnik Vatikana v omenjenem listu, poudarja, da ie sveta stolica nad vsemi strankami, preveč pa bi bilo zahtevati ni-ravnost intervenc Jo proti don Starša, k„n Vatikan nikakor ni bil udeležen pri nastat* ku stranke in ni za njeno delovanje ol tovoren. Ako pa ie pozicija svete stolice delikatna. Je po dr.-.ri strar.i d:! k.v a u: : ; >-ziciia onejra. ki po svojem značaju ali po svojem poklicu lahko provzroč k nfuziju rr~d svojo la*:no odsovornosijo in ono svete stolice. Kc!;kor boij ostaja dalje cerkvena rb'.nst v svojih mejah, i '. ko b Ij ie drznost vsakega njej podrejene«!, da jej ne t:stva-ja ntprilik in ne nalaga odgovor-nostl. — Kakoi se vidi, je Vatikan Blede na t* litični boj ki se vodi proti MussoUnijevI diktaturi, zcio občutljiv in sc skrbno izogiba vsaki sumnji kakega prorJstaliSča,
STROŠKI KARLOVE AVANTURE V FRANCOSKI ZBORNICI.
— Pariz. 2o. Junija. IHavas.) Poslance Lanci v je predložil zbornici poročilo o odobritvi kredita v znesku 70.000 frankov za kritje stroškov, Izdanih za prevoz bivšega cessrj.; Krrla Habsburškega po D n^v* ns Ittadelro. Pcr»*č:!o r.arlaš.i. da ic poslanička konferenca priznala te potne stroškb kot sMdssvezniške.
i. ^Ljl^U  »JU  01J 3 uJ^r^.. W8uJi
— Moskovski hurjožcstvcnuii v Ameriki. Moskovski hudožestveniki so prispeli ra svoji svetovni turneji v Newyork. kjer so žc priredili več predstav. Uspeli nastopa te priljubljene umetniške skupine ic bil tudi na ameriški sc^-ni v moralnem In mat -rialnem oziru izredno velik. Dasiravno so Igrali v ruščini, so igralci s svojo umetniško dovršenostjo dosegli, da ie ameriška javnost v kreianju in mšnrki videla lastne značaje in obraze Iz domačega življenja, Vsi listi so priobčili kritiko, ki se izraža zelo laskavo in pohvalno o ruskih umetnikih.
— Proslava Kusa v Pragi. V četrtek 5. Julija priredi praški občinski svet V imenu oočine glavnega mesta Prase spominsko proslavo Jana Musa. Svečanost se /aene ob 6. zjatrai v veliki sejni dvorani magistrata s koralom »Kdo ste božji bojevniki«, ki ga zapoje pevski zbor »IHahol«, nakar bo predaval univ. prof. dr. V. Novotnv o temi »Hus in mi«. Svečanost bo zaključil pevski zbor s češkimi narodnimi pes-mami.
— Ruski krožek v Bratislavi. Ruski emigranti v prestolici Slovaške so sa organizirali v poseben krožek, ki prireja družabno večere ln pridno deluje sa zbli-žanjo med Slovaki in Rusi. Tako priredi v, četrtek 38. t m. čajanko, na kateri bo predaval prof. 1 Škultetv »O kulturnih, gospodarskih io političnih stikih med Slovaki ln Rusi«. Bratislavska javnost se zelo zanima za te prireditve, ki so vedno dobro obiskane. Zlasti ugaja občinstvu, da se emigranti nočejo vmešavati v politiko in propagirajo samo idejo slovansko v sojem-nosil
mm Prvi kongres češkoslovaških gasII*-cev. Češkoslovaške požarne branil v prirede od 3& junija do 2. julija veliko razstavo, ne kateri bo zastopano nad 100 raz-stavlisJcev, ki preskrbijo gasilce s potrebnimi napravami. Istočasno se vrši v Pragi tudi prvi kongres češkoslovaških gasilcev. K obem prirsditvam so povabljeni tudi gasilci iz drugih držav. Do sedaj so se priglasili udeleženci iz Jugoslavije, Francije, Belgije* Italije, Bolgar&e, Poljske in neka term drugih dr lav.
— Vsstl Iz Rusije. V Moskvi je otvor-Jeaa takozvana vojna akademija komunistov, ki bo po mnenju Trockesa nadome-stovala prejšnjo carsko akademijo »Paže-ski korpus«. V to šolo se sprejemajo samo sinovi konrunističnih staršev. Po dovr-Šomh študijah bodo prevedeni gojenci akademije v akademijo generalnega štaba in bodo polagoma izpodrinili  dosedanje po-voUnike rdeče armade, ki so večinoma častniki carskega kova. Ravnatelj akademije bo bivši tovarniški delavec,   sedaj poveljnik 12 pehotne divizije Jeiremov, ki se je odlikoval v borbi proti Kolčaku. — V Rusiji, zlasti pa na Ukrajini, je v zadnjem času zelo razširjena kuha žganja. Milica ja nedavno našla 4730 skrivnih zavetišč, kjer so kmetje iz kropmpirja in žita kuhali takozvano sam ogo riko.   Zaplenjeno   jo bilo vseh 4720 aparatov in mnogo žganja. Od aprila so se slučaji tajne kuhe žganja pomnožili za 52 %. Ne glede na stroge odredbe sovjetska vlada ne more   zatreti v preprostem ljudstvu nagnenja do priljubljene samogonke,   za katero bi dal ruski kmet ali delavec poslednje hlače. — V sol-d a tenkovski bolnici v Moskvi Je umrl po dolgi mučni bolezni znani ruski geograf in antropolot, častni član akademije znanosti profesor moskovske univerze D. K. Anu-čm.   Pokojni je bil star 70 let. Njegova znanstvena karijera se je začela 1873 leta aa moskovski univerzi, kjer ie položil izpit Pozneje  Je  organiziral po vsei Ru-sfll univerzitetna predavanja o antropolo-zHi ia asmljepisu in priredil na univerzi v Moskvi obsežen antropološki muzej z oddelkom etnografije in zgodovinske arheologije. Spisal je mnogo znanstvenih knjig. — V boljševisTdh političnih krogih se govori, da namerava znani prvak in urednik »Isvestij« Steklov v kratkem odstopit. — Proti siemu je nastopil konkurent iz »Pravda« Sosnovskij, ki mu očita, da je kot publicist zakrivil več prestopkov, ki niso dostojni komunista. Baje je s pomočjo napačnih Informacij   zavajal ljudstvo v zmoto, špekuliral s tujo valuto in podpiral industrijsko kroge.   Uredništvo »Izvestij« prevzame dosedanji urednik »Krasnoj Gaze.rU IMsbov-Avlos;
Stian 4.
»SLOVENSKI    NAKOU«   One        junija itttf
V I ivi.
Politične vesti.
53 Grožnja iz Zagreba. Glasilo fran-Jrovccv aPravašt piše z ozirom na vesti, da namerava vlada napeti vajeti nasproti Radiću; »Naj si Beograd izbije iz glavo, da bo udušil hrvatski odpor s si-fo. Ni to več po sredi samo Radfc ali njegova hrvatska republikanska stranka. Tu je angažirano celokupno hrvat-ttvo kot taka Mi sicer tudi sami smatramo Radića za težko narodno nesrečo 6i neprlliko, ali če pojde za to, da se proti beogradskim pretenzijam stvori 'ena edinstvena obrambna fronta brvat* Jtva kot takega in ako bo Radić kazal količkaj resne volje, da vstraja v tem "Odporu do konca, ne bo nobenega pra-rega Hrvata, ki bi se ne uvrstil v to ronto. Ako žele beogradski mogoeniki, 6a za vekov veke zastrupijo razmerje Jflhed hrvatstvom in srbstvom ln jih napravijo neznosne, naj samo poskušajo :0perirafi z armaturami.« — Menimo, da m vlada v svoji širokogrudnosti izerpila le skoro vsa sredstva, da privede Ra-jića na pot pravega razumevanja medsebojnih srbohrvatskih odnošajev.. Ako fe sedaj uvidela, da Radić ni dostopen immetnemu m treznemu preudarku in & kljubuje kakor nagajivo dete, potem 5e nihče ne more čuditi, ako jo je minilo
rtrpljenje in ako hoće Radića spraviti razumu in pameti — z drugimi sredstvi
= Vojna je začeta. Pod tem naslo-
gtm piše beogradska »Politika«.; »Voj-jna se je začela. Notranja vojna, ne zunanja. Z Radićem, ne s Cankovim. Za-feela se je naenkrat na vsej Črti. Začela se je, ko je Radić to najmanje pričakoval: ▼ trenutku, ko je Rad^c pripravil svojo veliko ofenzivo proti radikalni Vladi, je radikalna vlada pričela s svo-j(b ofenzivo prod njemu. Proti radikalni vladi, pravimo, ker proti državi Se RadiSeva ofenziva pričela že davno, že s prvim dnevom narodnega osvoboje-pja, že s prvim dnevom narodnega ujedinjenja. Po onem starem vojnem pravilo, da je vedno bolje napadati nego biti napaden in da je vedno težko onerrra, ki se brani, je radikalna vlada napadla in Radić je prisiljen se braniti, toda težko onemu, ki se brani . . .« — sPolltika« zaključuje svoja izvajanja: »Za g. Radića so to poslednji dnevi, da krene na pravo pot hi ta pot je: k, državi in samo k državi.«
Kadlčev govor v Sarajevu zaplenjen. Sarajevske »Večernje Novosti«, ki so prinesle Radićev govor v Zagrebu, so bile od policije zaplenjene.
: Bolgarska vlada ie Izpustila zem-felske poslance Turke. »Vreme« po-broča, da je bolgarska vlada izpustila iz leče vso ono zemljedeljske poslance, pristaše Stambolijskega, ki so po narodnosti Turki. Baje je interveniral za te poslance — Kemal paša.
> =; Madžarska impertinenca. V Ča-fcojltsu »Služba« je bil objavljen Članek, k katerem se je povdarjalo načelo, da le dolžnost tujcev, prilagoditi se veČini fer državi in učiti se njih jezika. Bratislavsko madžarsko časopisje je pa de-'duclralo iz tega takšen sklep, ki je, mirilo rečeno, prava impertinenca. Poziva namreč Cehe, ki so na Slovaškem, ■da bi se v smislu zgoraj omenjenega 'načela prilagodili kakor tujci Madžarom in se učili madžarskega jezika, če ho-Cejo a Madžari občevati! Madžari neki niso dolžni prilagoditi se »tujcem Cehom«, Take nazore imajo torej madžarske manjšine o državnem jeziku češkoslovaške republike. To naziranje naj bi •podnetilo češkoslovaško vlado, da bi le mtenzivneje negovala češkoslova-Sčino v uradih. Vsekako bi bil to najbolj odgovor na madžarsko izzivanje, » Angleški nasveti Mussoiiniju. Anglelki list »Times« je napisal dolg Članek o poziciji italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Pravi, da jc ogromna večina inteligentnih in
patriotičnih Italijanov zelo v skrbeh. Bil bo mogoče izvršiti ozdravljenje Italije, ako se bo nadaljeval sedanji sistem. Sicer so Mussoiiniju hvaležni, da je rešil Italijo iz kaosa, kl se je opasno razvijal, in žele, da ostane še na krmilu, ker bi z njegovim odstopom nastal pravi pravcati kaos ▼ Italiji, toda zadnji tfets je, da razume potrebo za povrnitev na prejšnje poti in sicer kolikor mo-lgoce hitro. FaSlzem je bil sprejet v deželi kot sredstvo in ne kot cilj, fašizem je bil in je diktatura, določena, da resi državo pred pretečo nevarnostjo, ali da preneha takoj, ko ta nevarnost mine. Italijani so drage volje pripustili začasno ustavitev konstitucije ali dolgo časa jbi ne prenašali nikakega sistema, ki bi fi« hotel uveljaviti namesto ustave. Nezaupanje fašizmu narašča vsled znakov pri številnih fašistovskih voditeljih, da se smatra fašizem za trajen sistem vlado in da se ga hoče napraviti kratko malo za vladni sistem. — Sličnih nasvetov so podali Mussolinijn že ugledni milanski in drugi politiki v Italiji, toda on hodi svojo diktatorsko pot dalje in v utrditev svojega stališča prireja shode in potuje po deželi Po teh shodih se vrača domov silno navdušen ln sedaj, ko mu je zagotovljeno sprejetje volilne reforme povsem po njegovem ukazu, akoro gotovo ne bo poslušen angleO jauretom,
Gospodarstvo.
BESEDA OBRTNIKOM O PRILIKI »roUSTRI JSKO-OBRTNE VZORČNE IZLOŽBE« V MARIBORU,
Posledice svetovnega preobrata leta
1918. čutimo danes bolj kakor povsod dru-gad, na gospodarskem polju. Prejšnje gospodarske celote so razpadle, ter nastale popolnoma različne skupine. Prej te razlike nismo čutili, ker smo to kar nam je manjkalo, dobili iz drugega kraja In narobe. Danes to ni mogoče, ker so vmes državne in carinske meje. In tako smo se znašli v popolnoma drugem položaju. Stare trgovske zveze so prekinjene m treba le Iskati novih doma v lastni državi. To nI taka lahko, ker drug drugega premalo ali pa sploh ne poznamo. Nastalo je vprašanje, kako temu od p omoči? Kakor je veleindu-strila segla po velesejmih, tako je tudi obrtništvo prisiljeno, da si pomaga z enakim sredstvom In to so obrtne razstave.
Kakšen namen Ima razstava? Glavni namen vsake obrtne razstave Je, da pokažejo obrtniki občinstvu svoje Izdelke, da pokažejo kaj znajo, da spozna občinstvo, na ta način kaj pridelujemo doma. česar nam ni treba več uvažati Iz inozemstva Iz tujih držav, na drugi strani pa, da dobi obrtnik odjemalce, naročila za delo hi zaslužek.
Iz tega je torej razvidno, da razstave kortetfjo vsem: obrtniku, kt razstavi |n občinstvu, ki si razstavo ogleda. Ni pa teko lahko prirejati razstave. Vse to je združeno z velikimi strofkl m delom. Ne gre zato, da raestavimo bogve koliko vagonov blaga ampak predvsem za to, da rs! razstavimo, da s tem pokažemo, da nas je dovoli
da krijemo s svojimi Izdelki vse domače potrebe i« še eventualno za Izvoz v inozemstvo. Kaki cim veS bomo pridelali doma, tem lažje in bol'Še borne izhajali.
Iz vseh navedenih vzrokov bi bilo želeti, da se obrtniki, iz cele države polno-Stevflno udeleže »Industrtjsko-obrtne vzorčne izložbe«, ki se vrši letos od 15.—26. avg. v Mariboru. Prijavni rok je samo še do 1. julija 1923. Če kateri obrtnik še n! prejel prijavnice naj to takoj sporoči svoj naslov razstavnemu odboru Aleksandrova cesta 22. Razstave se lahko udeleži vsak obrtnik, ki ima svoj sedež v na Si državi.
Kaj naj razstavimo? Na to vprašanje, ki si ga stavi marsikdo, je lahko odgovoriti Razstavi to, kar znaš sam s svoumi rokami in svojo glavo napraviti. Ne delavno za razstavo bogzna kakih velikih naprav, ampak samo eden dva predmeta a ta dva dobro, fino in lepo. Priporočati bi bilo, da bi vsak obrtnik v svoji stroki skušal zapraviti kaj novega, ne po starih šeblonah, ampak kaj takega, kar je sam Iznašel, Izboljšal, kar se mu zdi za današnje čase najprimernejši. Na lanski razstavi v Mariboru je bilo videt! zlasti v mizarski stroki precej takih predmetov n. pr. omara, Jri je imela tri oddelke fn je služila za dve itd. Glavno načelo bodi malo, a to dobro. — Kako se udeležim razstave? Vsak obrtnik, ki se žeti udeležiti razstave, naj si natančno prečita razstavni red in spodaj izpolni priloženo prijavnico. (Ce jo kdo ni dobil naj jo nemudoma zahteva od uprave razstave!) Blago, ki ie namenjeno za razstavo naj se pravočasno, to je tako odpošlje, da bo najkasneje do 10. avgusta dospela v Marfbor. Na vseh Železnicah v na-Šl držav! je dovoljen 50% popust za prevoz tega blaga. Tudi obiskovalci razstave plačajo samo polovično vozn ceno, če se izkažejo z letftknacijo, ki stane Din. 20 iscl. vstopnino za ves Čas razstave.
Posebno važno za vsakega obrtnika Je tudj to, da se bodo najbol'ša dela odlikovala, kar je vsakemu obrtniku, ki si pridobf tako odlikovanje vedno v ponos in trajno priporočilo.
Zato pa: Vsi obrtniki aa razstavo! Nobeden naj ne ostane doma I Kdor sedi za zapečkom ne vidi nič, ne zna nič in ostane vedno starokopiten. Obrtniki pa moramo stremeti vedno za napredkom. Več oči več vidi, več glav več zna! Zato pa naj nfkdo ne ostane doma! Vsi na mariborsko obrtno razstavo, da pokažemo svetu, kdo smo, kaj smo in kaj znamo!
—g Zagrebški lltn! trg. Zagreb, 26. Jrniila. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica 437—445, žolta koruza 270— 2o"0, oves 285—290, pšenična moka »0« 680—690, »2« 610—620, drobni otrobi 150— 160.
—g Novosadska blagovna borza 26. jutkHa. Novi Sad, 26. junija. Na produktnl borzi notirajo: Baška pšenica 78—79 kg. 2 vag. 445, ista 75—76 kg, 2-3% 17.5 vag. 435-440, ista 77—78 kg 2-3%, 1% vag. 440—445, banatska pšenica ab Zcnta, 77— 78 kg, 1 vag. 440, baškt ječmen 75—76 kg ponudba 290, baški oves 1 vag. .106.25, baška koruza 21 vag. 265—372, okrogla koruza 1K vag. 272.50, bela 2 vag. 310: oves 4 H vag. 275, na potu Bos. Brod 5 J vag. 293.75, beli baškl fižol iskanje 640, ba-| natska moka *0« 2H vag. 656.25, »2« ponudba 635, »5« ponudba 570, »6« ponudba 500, »7« 1 vag. 437.50, balkl otrobi v papirnatih vrečah 9 vag. 130. Tendenca čvrsta.
—i ŽMntfc? tajam, ki se je vrffl pretekli ponedeljek ns Dua a ju, je bil as j*
živahnejši in najboljši po prevrat«. Dogon sivine je dosegel okrog 4500 glav. Cene so padle za nekaj tisoč Ka. Vsega dosti, je bila parola na sejmu, kakor se sploh as Dunaju dobi vsaka stvar, in eieet cenejše aago pri nas. —
— VTIL poroette Hmeljarskega društva o stanja hmeljarskih nasadov prt asa ao
drugod.
- Zatec, C S. R. 23. jonfla 1921 Vreme, glavni »nitelj za razvoj bmeljske rast-Ime, le bilo tudi v minulem tednu skrajno neugodno. Meglsat Id hladni dnevi so sa vrstili z mrzlimi aočmt: is sekaj dni |s bilo topielie. Pred dvema dnevoma pa fe
dtftvjSt daal taa aanUa
mokrote. Rastlina še al dohitela tega, kar je zamudila — ona je sicer videti zelena, pa je vendar bolna. Rast je prav minimalna. Iz vseh krajev našega okoliša se nam Javlja, da priletava aphis muha zopet v velikih množinah na že škropljene nasade ta da se ušice hitro množe — posebno pa v nizkih legah; pa tudi nasadi v višjih legah so sedaj bolj okuženi. Obilni stroški zatiranja mrčesa so bili brezuspešni is vendar se mora leto ponavljati. Mnogo je hmeljarjev, kateri se za Škropljenje ne zmenijo. Obilno škodo so povzročili tudi silni vetrovi, kateri so odbijali rastlini vršičke ln panoge. Stanje naših nasadov je torej v obče prav kritično in nestrpno se pričakuje ugodnejše \Teme, katero bi pa tudi nikakor ne moglo popraviti vsega zaostanka; upanje na dobro letino je torej popolnoma Izključeno. Cene: 1080—1160 KČ za 50 kg. Razpoloženje mirno, cene nespremenjene in čvrste.
—g Ustanova borze dela, Za dosego pravilnega reguliranja delovnega trga, vseh vrst delovnih moči brez razlike spola, na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — zakon o zaščiti delavcev odreja ustanovitev Drž. Borze Dela in sicer:
1. ) Sredlšnjo Borzo Dela za celo kraljevino s sedežem v Beogradu, 2.) Krajevnih Borz Dela v vseh razvitih mestih na teritoriju naše države. Poleg državne Sre dišnje Borze Dela v Beogradu (Cara Uroša ul. 13. telefon 28—47) — so ustanovljene Drž. krajevne borze dela v Beogradu (Cara Uroša nI. 13, telefon 5—36). Zagrebu (Opatička ul. 2.). LJubljani (Mestni trg 2, telefon 25/B), Sarajevu (Skenderijeva ul. 14), Mariboru (Slomškov trg 3, telefon 215) Nišu — (telefon 48), Ptuju in Murski Soboti ter v osnutku še mnoge druge. Cilj Borze Dela je, da deluje: 1.) na organizaciji ln regulaciji dotnaeeZa delovnega trga;
2. ) na pobijanju brezposelnosti in 3.) na vposlitvi brezposelnih. Vsekakor Je od eminentne važnosti, da Borza Dela vodi skrb: brezposelne vposlitl in dajati jim v slučaju potrebe brezposelno podporo. Na podlagi § 102 zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev, dolžni to prijaviti najbližji Krajevni borzi dela še Isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samoupravna oblastva in konccsilonirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročiti predvsem preko Borze Dela. Od kar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo Je potrebno, da delo-dajalel kakor tudi vsa državna in samoupravna oblastva nastoje, da gorenje zakonske odredbe izpolnjujejo tem prej, ker Drž. krajevne borze dela razpolagajo z dovoljnim številom prijavljenimi kvalificiranimi in nekvalificiranimi delovnimi močmi In so možne s temi ustreči Izvzemši specialistov te ali one panoge, ki Jih v naši drŽavi primanjkuje. Vsi Interesenti se opozarjajo, da če se v slučaju prednja odredba ne bi Izpolnjevala, navzlic temu da ta izhaja iz nezadostne obvestitve zapadejo denarni kazni od 50—3000 dinarjev, ki Jo predvideva § 122 zakona o zaščiti delavcev.
—g Državna borza deta. Promet od 1. januarja do 16. junija 1923 Izkazuje 26.607 strank In sicer 12.348 delodajalcev in 14.259 delojemalcev. Posredovanj se ie izvršile v tem času 5577. — Dela iščejo: kovači, stavbinski in strojni ključavničarlI, mizarji, šivilje, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, tesarji, pisarniške moči- sluge, vzgojiteljice, trgovski sotrudniki. prodajalke, vajenci, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: šveleraši, rudarji, pečarit, pletarji, železollvarji, železostrugarji. kleparji, natakarji, usnjarji, zidarji, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci itd.
—g Poljska vlada proti valuta! špekulaciji. Ker Je nepričakovan padec marke ogrožal tudi poljske finance, je vlada sklenila, da brezobzirno nastopi proti valutnim špekulantom. Da reši marko pred katastrofo, je odredila dalekosežno akcijo v finančni politiki. Banke in drugi zasebni denarni zavodi nimajo pravice izvrševati devizne operacije. Deželna blagajna pod vodstvom posebne komisije, ki sestoji iz delegatov vseh večjih bank je sedaj centrala za ves devizni promet Vlada je stopila na prste tudi valutnim Spekulantom. Aretiranih je že 40 oseb, pri katerih so zaplenili večjo množino tuje valute. Dolar, ki je notiral včeraj Se 100 tisoč mark, je padel tekom dneva na 90 tisoč. Vlada namerava bale razdeliti tudi finančno ministrstvo v dva resora in sicer finančno in budžetno ministrstvo.
—g Orlientalskl sstem v Lvovu. Pod patronatom poljske vlade se bodo vršili v Lvovu od 5. do 17, septembra ti. orientalski sejmi, kj bodo Imeli mednaroden značaj. Na sejmih ne bo zastopano samo celokupno polsko gospodarstvo, osobito poljaka industrija, sejmi bodo imeli tudi Inozemske sekcije (francosko, nemško, belgijsko, avstrijsko, rusko Itd.) Ravnaterj-stvo sejmov ss trudi, da dobf prevozne olajšave za posetnike m za blago iz naših krajev tudi na nali* železnicah.
—g Trgovinski stiki s New Yorkom. Trgovska zbornica v New Vorku prosi, da sa ti navedek) tonem našrh Izvoznikov, ki bt ieleli stopiti v strke z niW-rorškiml tvrdkafni. Interesent! naj Javilo naslove trgovski m obrtniški sbonricl v LJubljani.
VREMENSKO POROČILO. _ Daaai 31 junija (uradno vremensko poroedo) Daaas je bflo v vsej Avstriji delavno vreme. Temperatura jt bila ves dan skoraj nttsprsmenjena večinoma okrog 10« (Dunaj 15«) V srednji In ssverni Nemaj! Imajo lepie vreme, v Južni NemčiH ra Češkoslovaški dežuje. Temeljnega zboljšanja vremena le m mogoče napovsdstl. Pričakovati je nekoliko lepie hmremenU*-vo vreme,
V svarilo in bodrilo.
Prejeli smo tale zanimiv in vsega uvažavanja vreden članek: šolsko lero se bliža koncu in staršem, posebno manj dobro situiranim, rastejo nove skrbi; kako skrbeti za bodočnost svojih sinov rn hčera. Tu je treba dobro premisliti, predno se napravi odločilen korak in se ta aLi oni odloči za opustitev nadalnih študij, naj si bo Iz gmotnih razmer ali pa radi poman^kania volje Qp sposobnosti za nadaljevane izobrazbe. Zadnja leta je opažat!, da mnogi silijo v trfovsko stroko, ker m'sltjo, da jim bo v tem poklicu mogoče najlažje in z največjim uspehom služiti kruh. To naziran e je napačno, kajti prevelik naval vajencev na trgovine producira nerazmerno veliko trgovskih nastavljencev, za katere tla rri nas še niso primerna. Naša trsovina, ki so še vedno razvija, pač rabi trgovskih moči, aH ne površno Izobraženih, pač pa takih, ki lahko tekmu'e'o s pogosto še vedno potrebnimi Inozemskimi mo^mi.
Vsi starši in tudf oni. k; so posredno aH neposredno odgovorni za naš trgovski naraščaj, na tedaj upošteva o da se bo sprejemalo kot vajence v trzovsko obrt le absolvente nižje gimnazije, realke, meščanske šole ali pa Srazrcdne meščanske Šf>lc m le Iz'fmoma tudi take, ki so dovršiti 3 al! najmanj 2 srednji šoli. Ti vajenci bi imeli radi svojih predštudij potem tudi to prednost, da bi se v ustroj trgovine veliko lalie uživelj hi da M jim bila zas:gurana boljša podlaga za pozne šo samostojno eksistenco,
Ali ne samo predštudije mora !metf naš danaSn'1 trgovski naraSčaj marveč tudi vesel ie in zanimanje za trzovtno. Ka:tl navidezno lahek poklic se po navadi že v prvih mesecih učenja pokaže kot rm'eva pot, na kateri marsikdo omaga če Hima res vztrajnosti in pa gotovega cilia pred očmi. Tak materijal nj za našo trgovino. On jc samo
v nadlego trgovstvu m pa sam sebi fn na-zadn'e se poizgnbj bogve kam. Naša trgovina potrebuje dobro Izobraženih nastavljencev fn naj si bodo zaposleni v prodajalni ali pisarni; zato moramo rjedatf, da si ustvarimo res dober naraščaj. To je pa le mogoče, ako si vsakdo pred vstopom v trgovski poklic predoči nalogo, ki si jo je izbral tako, da jo bo lahko pozne'e tudi Izvrševal, in da ne bo delal že čez nekaj mesecev učne dobe sramote staršem, svojim učiteljem in pa samemu sebi.
Trzovina je sicer lep poklic, teda nI vsak ustvarjen zanj, kajti naša mladina ne sme misliti, da je dotični že trgovski na-stavl'enec ali sotrudnik, ki se zna prijazno prikloniti došlemu kupcu, ali odnesti na pošto pisma in opraviti v pisarni nekaj malenkostnfh del. Tu je treba poglobitve v organizem naše trgovine, treba je tenae-tjKe predirobrazbe ln pa resnega zanimanja za razvoj celokupne naše napredujoče trgovine, treba je temeljitosti v ?ouku in učenju, treba znanosti, kajti v znanosti je moč in le z znanostjo, vestnostjo bomo lahko pokazali inozemstvu, da ga ne potrebujemo več, temveč da sami sh-emrmo za inozemstvom ln da bo nas" naraščaj lahko šel v svet, kakor to dela trgovski naraščaj drugih narodov. Naš prvi cilj naj bo Italija. Njo 'e treba počasi, pa z gotovostjo zainteresirati za naše trgovske nastavljen-ce, kajti mi smo narod, ki se lahko priučimo tujim jezikom, dočim tega Italijani v toliki meri ne morejo. Navezana bo tedaj na naše slovenske trgovske nastavljence. Zato apeliram na vse merodajne kroge, da podpirajo akcijo trgovstva In da preskrbe trgovini res zmožen, resen in zanesUIv na-raičaj. Navajam samo slučaj v Nemčrjft tam ne sprejemajo v trgovske pisarne kot praktikanta nobenega mladeniča, ki ni dovršil najmanj takozvane »Ober Primac ali pa vsaj »Primac kar odgovarja 7 ali 8 Sol naše gimnazije ali realke. Zahteva pa se med učno dobo od teh vajencev Še obisk trgovske šole zlasti pa lxučevan:e tujrh jezikov, ki omogoči trgovskim nastavljencem bivanje Fn delovanje v inozemstvu. To se je pri nas precej opustilo, povdarjam pa, da Čim več Jezikov zna trgovec, tem večji napredek mu Je zasiguran in s tem večjimi močmi bo služil svojemu poklicu ln obenem svoji domovini. Trgovstvo je tudi tisti stan, kf Je poklican, da pokaže tujini našo izobrazbo in prepriča inozemstvo, d2 smo kulturen narod, dasiravno še ne tako trgovsko izobražen, kakor drugi trgovski narodi, da pa imamo na'boljšo volJo doseči to, kar so dosegli drugi. V to pa je poklican naš seveda le inteligenten in strokovno izobražen naraščaj. MlačneŽI in neodločni značaji pa samo kvarijo naš ugled v zuna-nem svetu In zato se mora naša trgovina takih nastavljencev oz. vajencev polagoma Iznebiti.
Naj Izpregovorim Je nekaj besed o ženskem naraščaju. Po raznih uradih in trgovinah so nam potrebne dobre uradnice ne pa nevedna in domišljava dekleta. Z
nekako nervoznostjo napolnjuje ženski na-raSča) trgovske privatne teča'e in z vnemo Studira. Ako pa ga je treba uporabiti za res važna dela se pokaže, da ie vsa predlzo-brazba trhla ln da se morajo vse take moči večinoma znova učiti Sele v pisarni. Ss bolj žalostno pa le, da tak naraščaj nj za nobeno uporabo in po vseh »študijah«, ki jih dovrši goenka, se končno zateče h kakemu odvetniku, ki Jo vzame na:prvo za poskušnjo proti malenkostni plači m ko vidi, da ni vporabna. Jo odslovi in tako gre dalje ed pisarne do pisarne aH pa od prodajalne do prodajaln«, ne da bi koliCkai napredovala aH vsaj koristila trgovini. Taka pred Izobrazba privatnih trgovskih tečajev le Ikoduie naraščaju, kajti absolventi nekaterih zavodov, domačih ali tujfli so res prepričanj da nekaj znajo, ko pa stopijo v irvlienje se prepričajo, da It njih izebrazba precej pomanjkljiva«
Zato je v Interesu vseh prizadetih, da temeljito premislijo predno store odločilen korak in si izbero poklic. Onim, kf nimajo resnega veselja za trgovino m niso dovolj zmožni da bi v trgovini napredovali, odločno svetujem da se raje posvete rokodelstvu sl| kak srn n drugemu poklicu, ker Jt sadnje čast opažati veliko ponvujkaaj«
dobrega naraščaja v drugih strokah in li obrt ratnotako častna, kakor delovanje v trgovini. Iz obrtniškega stanu si marsikdo z mar! ;vnstjo ;n razumevanjem pomaga do ugJecncsa položaja« v trgovini pa j« to pri sedanjih razmerah dokaj težko.
Kultura.
KNJ1QA ERNTSTA DE M S-A O NAMA Odbrana nas.h narcdfkh priva pred -no-stranstvom 1 vera u  nsšu budućnost. »OD VARDARA DO SOČE«. Institut    Slovenskih    Nauka   u PaHzu rrdso je na francuskom zbirku članaka koje je o n:?ern narodu napisao nez. '.\ rav-Ijenj Ernest Denis, profesor Sorbone, osnt-vač Instituta i pred.ain;: predsedalk močne Građanske Uge. Sam naslov zbirke: »Od Vardara d-3 Sočec pokazu.e dovolino duh koiim je ona zadahnuta.
Kn.lga ie kao kakva enciklopedija u kojo; če strani i naš svet naći iskrenog, ubed'enoK, vernog 1 primamljivog vodju u svim političkim, nacionalnim, mediunarod-nhn, etnografskim i kniževno-lsiorTskim pitanjima ko a se tiču Bašei narodnog I državnog jedinstva. Ona če strancima ukazivati n* našti vaktvatl borbu za in:er-gralno os\bod en.c i ujedinjenje, a nama će davati veru u nas same. Ima u no proročkih predviđana Isto teliko koliko 1 mudrih pouka za budućnost.
»Od Vardara do Soče« ja prirodni nastavak čuvene Dtnis-ove »Velike ?rn t*. ko!a je iziMa za vremc naSih najžešćih bitaka na bo !5:u j na diplomatskom po! u. Clanjj nose ove naj'ove: Pcbrdonojna Srbija u 1912 i 1914 grd'n'«, »Jugoslavi:a — Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca«, »Od Vardara do Soče«, »Jedna knliga o Slovencima«, Moralna f'zionomf:a Bugara. »Italija, Austrija i Jugoslavi'a«. »Nova Sofija«, »Konstantin J reček I srpska civilizacija u Srednlem Veku«, »Od Varšave do Beograda —  Mala antama.«
U ime Pariško« Universiteta I francuskih naučnika predgovor kn;iz! napisao je g. Louis Eisenmann, profesor iitorije na Sorboni, koli je nasledio Denls-a na katedri ilovenske isiorije I civilizacije. G. ih senmann istiCc zn?.Caj Denis-ovih radova za Trancure i za 51o\ene uopste a posebice za nas. Taj značaj *e u toliko večj S;o je Denis bio pravi naučnj duh i ito njegovo slavofflstvo nije zasleplieno a u Isti nam njegova osečania za nas nisu time ni najmanje oslabljena.
U Ime naše nauke I na5ih Intelektualnih padnika predgovor Je napisao g. Aleksander Belič, član Akademije Nauka, koji je bio u stalnim naučnrm vezama ! u Intimnom prijateljstvu sa našim velikim prijateljem. O. Belić crta u nekolflco potesa divnu figuro Crnesta Denls-a. filozofa, mislioca isto toliko ko Iko I Istorlcara, strogog naučnika isto toliko koliko l ro-dolhiblvog javnog radnika, neumornog prijatelja svih Slovena a proroka naše pobe-de i branioca naših narodnih težnjj J uli-vača vere n našu plodnu budućnost.
»Od Vardara do Soče« interesovaće najSire krugove čitalačke. Svaka strana pisana je sa Isto toliko živosti i poezije sa koliko erudicije. Denls Je sam dao formulu svog shvatan^a (storije: »Muza istorfle Je ozbiljna, ali je to ipak muza«. Ako je Lama rtine govorio da bi našu istorlju trebalo pevat! a ne pisati. Denis je mislio ga je naša prošlost, kao [ sama sadašnjost, poezija koju trefoa staviti u istoriju.
Ukusno j čak raskošno izdana, sa dosad neobjavljenom slikom i autografom pisca, »Od Vardara do Soče« izlazi kao knjiga Istorljs&e Biblioteke koju Izdaje Slovenski Institut na Sorboni. Cena 12 franaka.
a
— Meitrovlčeva razstava. »Narodna Oalerlja« otvori razstavo MeŠtrovlčeve plastike v Jakopičevem paviljonu v četrtek, dne 28. tm. ob H 12.
— »Filipova ljttbakanla«, roman Octav* Feuilleta. Upravo je Izašao ovaj roman gla-sovitos franeoskoe romanopisca, koli u is-voru ima naslov »Les amnurs de Philippe«. To je jedno od najboljih djela autora Čuvenih romana »Roman siromašna mladića«, »Dnevnik žene«, »Pokojnica«, »Jadna AUje-ta« I drugih. Ovaj roman je ljubavna trilogija, o kojoj mladi francoski vlastelin Iz pokrajine kro* zamamni labirint sirenskoR pariško* društva, kao kroz neko očiŠtiliUte. ulazi u svetište čiste llubavi. u kojoj otkriva tradicijom posvećenu svrhu svoga života, Blještava slika aristokratskog i pororii-noj života prepletena ie s umiljatom idilom seoske prostodušnosti 1 čestitosti. Citnnjo ovosa dijela, u kojem se odraznju sve tipične odlike fVuilletova pjesničkoj stvaranja, ne uzbiidluje samo maštu, već t u duši ostavlja skladan, neisbrislvi dojam.
— .ff^oJm'a?ć7n« m rvlSin* na Mktelo* viJfcfh ioJah. Po inicijativi frškoslovcnsko*
jugoslovanske Ilgc in zvezo filozofov ▼ Pra-gf, je ministrstvo presvete odredilo, d* se prične v prihodniem Šolskem letu na ne1-: i* terih srednjak šolth pouk srbohrvaičfne in ruščine. Oba »loranska jeaika »e boita po* učevala ro načrtu, ki ga je predložila ministrstvu liga, ln aicer kot neonllgaten predmet. Ker pmsvetno ministrstvo nima rn raz^mlago dovolj učnih moči in tozadf*vn;h knft«. se Je začasno omejilo le na nekatere srednje *ole In n« neohligaten pouk. Pornele pa ni izključeno, da se pri ugodnih razmerah fn po ieljt srednješolske mladine uvede «rho* hrvftietna in miema kot obligaten predmet na vseh srednHh šolak. Prosvetni kroji pri* pitujejo tel odredbi veliko važnost, ker ho Češka intcligrnca imela priliko te sernarlti a kulturo in duševnostjo dveh bratskih narodov.
— SaobrnčVnj kurir. »Beogradska pro-j metna agencija« le pravkar Izdala nov vozni red »BaokraČami kurir«, kf 'e moderno nrelen, za potnike jako prepono 'n praktično sestavljen ln vsebire poleg domač!« vse glavne Inozemske procre, cene voznih kart za vsa več'a mesta kral'evlne m evropskih držav, devizne predpise, konzulate, takse za vfzume itd. Kn'rjn stane samo Dtoi 10 ta se prodaa pri Izdalatelui Beograd. Črka Ljubim, ul. it 7 ter v vseh taMigarnaiu
i' V f N Ml I    rt H H um   o,,    i^. [unija 1923
Stran 5
Dnevne vesti.
V Lmbuani. dne
—Neverjetna gonja proti Cehom ob
Jadranu. Nekaj časa se že upirajo nekateri hrvatski brezvestneži ,>rihodu Cehov na Jadran na poletne počitnice. Ti ljudje pravijo, da so Čehi preveč štedljivi in da ni pričakovati od njih onega dohodka, ki bi ga dali drugi tujci. Celo med nameščenci na parobrodih se širi taka zlobna gonja proti Čehom, da sc pri njih nič ne zasluži, da so sti-skavcl, da pokupujejo našo obal in si hočejo čisto po svoje urediti svoje bivanje ob Jadranu itd. Za letos je napovedan poset 60.000 Čehov na raznih krajih naše obali. Za 60.000 vizumov se e inkasiralo 13.500.000 dinarjev. Vožnja in bivanje tega Števila Čehov ob Jadranu se računa okroglo nad 200.600.000 dinarjev, torej skupno na okoli 242.000.000 dinarjev. Mogoče se ta znesek do oktobra še poveča na 300.000.000 dinarjev. Ali ni to ogromna svota, katero prinašajo Čehi našemu Jadranu? Ali ni to lep zaslužek? Pijančevanja, zablodstva, hazardne igre naj bodo naša kopališča prosta! Z zapravljanjem in razuzdanostjo ne bomo dvigali ugleda naših kopališč in ne bomo gradili Jugoslavije! To naj si zapomnijo prizadeti hujskači. Od Čehov se naši ljudje lahko nauče treznosti in varčevanja. Tn v treznosti in varčevanju si iščimo bodočnost! Dalmatinska rivijera ima lahko lepo prihodnjost in le veseli moramo biti. da se baš Čehi za njo tako zanimajo. Ako odbijemo Čehe, bo to velik udarec, ki bi se kruto maščeval lahko tudi politično! Kam vendar lezejo in kaj vendar mislijo izvestni bratje Hrvatje? Češkoslovaški konzulat v Splitu hoče, ako gonja proti Čehom ne preneha, storiti službene korake pri vladi v Pragi, da se prepreči prihod Čehov na slovanski jug, da bi končno ne prišlo do ostrih sporov med Čehi in Jugo-sloveni! Tako daleč se je Že ta grda stvar razpletla. Ako Hrvatje odženejo Cehe od Jadrana, jih ne privabi tja nik-do več, drugih tujcev. Iz Francije, Anglije, Nemčije ne bo v Dalmacijo, ker Imajo drugodl dosti morja in slovečih prvovrstnih kopališč na razpolago, pač pa bi bila italijanska istrska in beneška obal polna gostov iz Češkoslovaške. Italijani jih pridno vabijo in Čehi dobro poznajo Benetke, Gradež, Sesljati, Lošinj itd. Ljudje, ki imajo v rokah usodo dalmatinske obali, naj preudarijo, kaj delajo, dokler je še Čas! Proč z zaslep-Ijenostfo, ki nam ubila Jugoslavijo!
— Praznovanje Vidovega dne. Zveza trgovskih gremljev ln zadrug za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je Pokrajinska uprava odredila, da naj bodo na Vidov dan za časa dopoldanskih slovesnosti vse trgovine zaprte.
— Mestno županstvo vabi vse hišne posestnike in tudi stanovalce ljubljanske, da na Vidov dan okrase svoje hiše, oriroma stanovanja t državnimi aH na* rodnimi zastavami.
— »Slovenski Narode izide zaradi praznikov šele v soboto, dne 30. t. m.
— Promočila. Danes opoldne je bil promoviran doktorjem modroslovja v slavnostni dvorani ljubljanskega vseučilišča naš sotrudnfk, g. Anton Debeljak, profesor na tuka'šnji realk!, ena nalmarkantneiših osebnosti fz vrst naših litera+ov in Jculturnrh delavcev. Doma je fz Loškega potoka pri R'bnicf, srednjo šolo Je študiral v Novem mestu, univerzo v Parizu tn na Duna'n. Izmed njegovih del omenlamo »Solnce In sence«, zbirke poezij, »Moderna francoska lirika«, knjfga prevodov iz francoskega pesništva In prevod A. Franceov »Otok pingvinov«.
— Odlikovanje fugoslovenske d fakinle
v Londonu. Po končanih predavanjih na medicinski fakultet! v Londonu Je prfnee-zfnja Marv razdeljevala nagrade najboljšim dHakfniam. Med nagradenfmi se naha-'a tudi Srpkinja Soklca Antonijevič fz Pan-čeva, ki je s svojimi uspehi vzbudila pozornost vseh angleških listov.
— O. T. Kle!h!-\Vurrens, dlpL Inglner v Berlina se Je poročil z gdč. Roberto Kriegl v L^ubUani. Bilo srečnol
— Inženirski Izpit iz kultumotehnične stroke Je napravil na dunajski visoki šoli za zemljedelstvo g. Neiko Vrhunc Iz znane narodne rodbine Vrhunčeve iz Pral na Gorenjskem.
— Iz državnem sveta. Za tajnika dr-davnega sveta sta bila v senatni seji dne 28. t. m. izbrana slovenska rojaka dr. Janže Novak, odvetniški konclpljent, ta dr. Vlado Muha, pravni praktikant.
— OdTkovanf oČtelrl. Prihodnje dn! no *Mpan kot predsednik mest. Sol. sveta ^ročM kakor čuJemo. red sv. Save: Rnv-narel;ema Božidaru Valentf (IV. razr.) in Pr. Grmu, nadučftslju Tranu Crnagoju (povodom upokojitve) ter učftellfcama: Ziva-nl Mftrovlčevl ln Jerici ZemUanovt (zad-n'fm itfrim red sv. Save V. razr.).
— Smrtnm koša. Danes je umrla na Mestnem trgu ga. Terezija MI k u i, roj. Pauer ▼ starosti 58 let. Pogreb bo jutri v četrtek dne 28. t. m. ob 16. na pokopališče k Sv. Krištofu. — V Gradcu je 26. t m. •imrli ga. Josipfna pl. L u ■ c h I n, rojena Haiiffen. sonroga bivšega sodnika v Radov* Hici. Pogreb bo jutri ob 17. v Gradcu. — Blag jima spomin!
— Razstava kuharskih Izdelkov Gospo" Mnjske šole. Včeraj popoldne so učenke Oosnod'nj'ke šole na mestni ženski realni eimnaziii razstavile svoje kuharske izdelke ln zaključile šol«ko leto z zabavo, na katero so povabila Intimen krog ljubljanske fentkt In moški drulbs. Od 4 do & n ti
27. junija 1923.
okoli razstavnih miz neprestano sukaj kolobar radovednih in sladkosnedih gurmanov in gurmanic in povraševal razlagajoče učenke za vse mogoče važne in postranske recepte. Živ krst še ni dočakal toliko prisrčnega sočutja in blagovoljnega hrepenenja, kakor tisti revni jež, kateremu so te neusmiljene učenke izpulile vsakdanje bodice In jih nadomestile z mandeljčki. vmes pa sra tako neusmiljeno balzamirale z vsemi mogočimi sladkebami. da bi se bil skoro pred očmi svojih bi:lečih občudovalcev raz-počil. Kako živo je švigala postrv po vzduš-nl majonezil Kar z roko bi jo bil pograbil! Starejši so se držali roastbcafov z grahom,
jetrnih paštet, garniranih pljučnih pečenk, rib z aspikom, mladina pa je hotela na vsak način zatrobiti v lovski rog. odnesti golo pravo in čisto deblo, mala Slavki bi se bila pa tako rada obmetala z mladiškim! krapi in pojedla kar celo skledo ruskih" JaJČk. Ji verjamemo! Na levi je brenkala čokoladna lira s svojim še danes zajenilji-vlm motivom »Preljubi svet* Lenart kako si ti svet. imaš majčkeno faro, pa toPko deklet!«. Ob eksplozivni gurmanski nestrpnosti so vsi ti krasni Izdelki prišli ob šestih pod secirski nož in na poljuden način s precejšnjo jadrnostjo odšli na poljane, iz katerih pravijo, da vznikajo vsi človečki ideali in vse človeške neumnosti. Učenke so dale prizor tn še enkrat dokazale aksloma-tlcno resničnost leiplh stenskih okraskov, od katerih se nas Je najbolj prijel: Kaj bogastvo, kaj je dota, trajne sreče v njih ne išči. Sreča prava le toplota v srcu Je in na ognjišči. Pa pravijo, da Ljubljana ne premore Intimne družbe in zabave. Samo najti si jo le treba. Nekoč smo se toliko zanimali za vse mogoče vzoree slovenske, prevajali nemške izraze, hoteli imeti slovensko književno opremo, slovensko modo In seveda tudi slovensko kuharstvo. Evo pred nosom nam biva šola. razstavlja nam vsako leto, da smo z njenimi uspehi lahko zadovoljni. Po okusnosti ln Imenitnosti razstavljenih izdelkov bi se lahko kosala z vsako tako šolo na zapadu. Pa tudi Iz splošnega narodnega ozira zasluži Gospodinjska šola in njena neumorna voditeljica gdčna. Zemlja-nova lepo zahvalo. Svetovna vojna nas Je blazirala in nam pregnala vsak čut za intimnosti In lepote družinskega življenja ln njegovega gospodinjskega sveta. Znaki novih teženj v stanovanjski kulturi nam oznanjajo nove mike in užitke gospodinjskega dejanja In nehanja. Bodi Gospodinjska šola še nadalje ljubljanski oznanjevalec takega časovnega stremljenja In čustvovanja.
— Račun za zvonove. Pišejo nam: Izmed 4 novih šentpeterskih zvonov so darovali denar: za 1. veletržec g. Predovič, za 2. veletržec g. Andr. Šarabon, za 3. tovarnar g. K. Pollak ml. In za 4. so se zavezal! plačati šentpeterskj župljani. Akcijski odbor pa toži zdai po »Slovencu«, da Je za zvonove še le komaj »ena desetinkac denarja skupa', kako se to vjema.
— 19 minfonov dnarjev al j 76 milijonov kron mora iskati zdaj mestna občina ljubljanska za novo dovoljena posoifla, t. J* za klavnico In hladilnice, za zgradbo kopališča ob Ljubljanici, za odkup Šabčeve hiše za gradom i. dr. Dotični sklep se enostavno glasi: Občinski svet je sklenil naleti posolilo in g. župan se pooblašča da posojilo najame. To gre pri teh finančno-gospodarsklh veleumnih vse po eni šabloni. Mj naredimo dolg (če nam bo namreč kdo kreditiral!), plačali ga bodo Že drugI! Tako klerikalci In komunisti mislijo, toda vprašanje je, kdo bo danes komunistom kaj posodil?
— Staršem v vednost. (Opozorltev staršem, ki lmalo svoje otroke v grafički obrti — da se učijo za črkostavce, tisk. strojnike, Ittografe, knjigoveze in temu slično.) Oba podpisana Saveza tem potom ponovno opozarjata vse starše, ki imajo svoie otroke v katerikoli stroki grafične obrti (črkostavci, tisk. strojniki, litografi, knjigovezi \n temu slično), da n:Ih otroci po dovršeni učni dobi lahko dobijo službo le v slučaju, če so se Izučil! v tariliranem podjetju. Ce se izuče v netarifiranem podjetju, to ie v podjetju, k| se ne drži »Tarife za rad u grafičkim poduzečlma Jugoslavije« ne bodo pod nobenim pogojem sprejeti za člane Saveza Grafičkih Radnika Jugoslavije, a kot nečlane omenjenega Saveza J"h po določbah »Tarifne Za'ednlce«, ki ščiti obojestranske Interese, ne sme sprejet) nobena tiskarna, litografija, ali knjlgovezn!ca v' delo. Potemtakem se čas. ki ga sedal trosijo z učen;em v netarifiranem pod'etju troši brez vsake koristi, ker se v tem oziru ne bo delalo nobenih Iziem. Zato naj vsi starši, k{ so dali učit svoje otroke v taka podjetja iste v svoem lastnem interesu iz teh pod:etIj izvlečejo ln jih dajo ali v kako drugo obrt ali v kako drugo tarifira-no grafično podjetje, ki Ima pravico izučavati vajence. Vsa obvestila, katero podjetje je tarifirano In katero ni, dajeta oba podpisana Saveza in se poziva starše, da se v Interesu boliše bodočnosti svojih otrok, informirajo katero podiet e je tarifirano ali ne. Opozaramo, da se je gornji zakluček začel že z vso strogostjo Izvajati« Za Savez Graf čnih Radnlka-ca Jugoslavije.' Predsednfk: Villm Bukšek, v. r. Sekretar: Boguslsv K. Jošt, v. r. — Za Savez Udružen'a Oral lokih poduzeća Jugoslavije: Predsednik: Luka ZubčIČ, v. r. Sekretar: Vinko Jurkovlč, v. r.
— Topčider. Prijatelj lista nam pile: V zanimivem podlistku »Pismo Iz Srbije« poroča DlsatelJ. da izvira fme Topčider bale odtod, ker leži to kra!;evo letovišče le za strelja! Izven mesta. Kot star prijatelj naše prestolIce, k! sem Jo spoznal že ob priliki kronanja kralja Petra I. In sem bit pozneje Še večkrat tod, sem se spomnil, da sem svoj čas v nekem potnem popisu čltal drugo razlago. Poiskal sem dotično knjigo (Mevers RelsebOcher, Turke!, Rumanlen. Serblen. Bulgarlen, Leipzig und Wfen 1902) Is aaisl »ilsco, da pomtaja Topčider top.
ničarsko dolino od »topčl« — topnlenr hi »dere« — dolina, oboje turška izraza. Turki so Imeli namreč na tem mestu artilerijsko voiašnico. Morda bi kateri od naših stalno v Beogradu bivaiočih uradnikov vedel, katera razlaga je pravilna. — (Zadnja razlaga ie pravilna I Uredništvo.)
— Diaškl Izlet. V petek, dne 29. junija zvečer odpotuje 70 go'enk In gojencev drž. učiteljišča v Ljubljani, združeni v pevski zbor (zborovodja: skladatelj E. Adamič) pod vodstvom svoih profesorjev v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino v svrho prou-čevan'a svoje domovine. Pevski zbor namerava prirediti na tej potj tudi par koncertov. Turneja bode trajala približno 14 dnL
— Maturantje L 1913 bivše IT. drž. gimn. v Ljubljani se snidemo ob lOlet-nlci naše mature v soboto 7. julija ob 8. zvečer. Lokal pravočasno naznanimo.
V nedeljo, 8. ?uliia. skupen izlet. Vabimo tudi naše sošolce iz gimnazliskih let. Ljubljančani se snidemo na skupen po-menek že v ponedeljek 2. iulija v kavarni »Zvezda*. Prijave pošliite na naslov: Dr. Ivan Oblak, zobozdravnik. Ljubljana, Stari trg 34.
— Zdravstveno stanje mesta LhiM*a-ne. Zdravstven' Irkaz mesta L:ub!!ane v času od 17. do 23. hinila fukaru je to-le statistiko: Umrlo le 21 oseb. 7 moškega In 14 ženskega spola (tu'cev 5). Smrtni vzroki: žrvl>nska slabost 3. Jet'ka 3. pliučnfca 1, davlca 1, možganska kap 1, srčna tvba.
boTezn* ž!l:a 2, drugI naravni vzroki 8, sbiča'ne smrtne pnSV^crbe 2. Med tem fta-som 'e bito roienlh 24 otrok, 12 moškega in 0 ženskega spola (mrrvoro'enf 3). Naznačene nalerl'lve bolezni: davica 1. škr-latlca 4. trebušni legar I. dtriRnvf, kaše!! 2.
— Nesramnost. Pri brzovlaku št. 901 / 1001 Monakovo- Zagreb se nahaja kurzn! voz Ca št. 37396. kater! nos! napis v kričeči rdeč! barv! Salzhurg-Agram. Čemu dopušča to Izztvanie železniška uprava? Zahtevamo, da se ta napis nadomesti s pravilnim S*1zbwr«*-ZagTef».
— Kopal šče ▼ KolezOT. Magisrratn! gremil Je prepustfl bazen v KolezIM športnemu klubu »Tlirlla« v plavalno treniranje.
— Karte s privitim robom niso dop's-n'ce. Nekatere tvrdke m podletla uporabljajo privatno Izdelane dopisnice, katerih spodnji rob. na katerem je zapisan naslov, 'e zapogn'en čez polovico sprednje stran! dopisnice in nalepl'en alf pa samo z znamkam? prttr'en na d^msnieo. Take kar+e ne odgovarjajo določilom I dela pravilnika člen 18. točka IV. zato ministrstvo pošte In telegrafa z odlokom štev. 31245 od 22. maja ti. odredilo, da zaradi mogočih zlorab ministrstvo takih dopisnic ne prfpoz-nava za doplsn'ce in da Jih morajo poŠte smatrati za pisma.
— Zvon je počil. Poročajo nam: Na Igu je počfl eden izmed novih treh zvonov vsled pretiranega razbilania (potrkavanJa). Ker tovarne za ulite predmete n!so vezane za slnča' kake poškodbe na kako ga-ranciio, bodo Ižnnci stroške za prelttie zvona sam! trpe!!. Te posledice brezumnega ravnanja z zvonovi naj bf že enkrat naše kmetske lfudf frpametovale!
— Jugoslovenskl Matici Je ponovno poslala tvrdka M. Žigon v Skofjl Loki 1500 D kot izkupiček prodaje kvasa v prid Jugo-slovenske Matice. V prvem letu ie doprinesla prodaja tega Izvrstnega kvasa Matici 6044 Din. Obračamo se tem potom k vsem narodno zavednim trgovcem da naročajo kvas pri tvrdki M. Žigon v škofji Lok?. W je najboljše kavovosti in obenem podpirajo tudi eno največjih kulturnih Institucij. Jugoslovansko Mati 'o Slovanski trgovci, se-zite po kvasu tvrdke M. Zigon. — Za Jugo-slovcnsko Matico j> darova! g. dr. Ivan Dimnik, Kr<ko, iz neke kazenske poravnave 100 Din. Sodna izvedenca gg. Knez Ivan in Josip Bahovec predsedniško pristojbino v znesku 100 Din. Isrena hvala!
— Zv!šan*e nekaterih telefonsk'h prl-stofb'n. štev. 18623/ITI-23, vsled odredbe ministrstva pošte In telegrafa se Je z U. Juni'em ti. pri nekaterih skupinah telefonskih naročnikov zvišala prfstofbma za In-štalac!*o glavnih In zunan'fh stranskih po-stai od \2>~*0 Din na 2000 Din. Hkrati se Je zv:ša1a pristo'blna za Inštalaci'o pomožne (frfšne) centrale in sicer za Inštalacfo pomožne centrale, k| Ima 1 do 3 sporedne zveze od 250 Din na 500 Din, če ima pomožna centrala 4 do 10 zvez, od 360 Din na 750 Din in če kna več kot 10 številk od 500 Din na 1000 Dfn. Poleg tega zneska Je treba plačati tudi Inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 Din za vsak telefonski vod, k! veže pomožno centralo s telefonske centrale. Pristo'blna za Inštalacijo sporednih aparatov signalnih zvoncev in aparatov za ojačevan'e toka. se je zvišala od 200 D;n na 300 Din. S 1. Julrem ti. se zviša:o tudi govorilne prlsto'blne v medkraievnem prometu ln sicer v !. pasu od 10 D:n fn na 15 Din, IL pasu od 15 na 20 Din, lit pasu od 20 na 25 Din fn v IV. pasu od 25 na 30 Din za pogovor od 3 minut.
— Celjske ves«. Proslava Vidovega dne. V žiiom* cerkvi sv. Danijela bo ob R. slovesni requ!em z Hbero za padle bo'evnike za naše u'edln'en'e, kateremu prisostvujejo zastopnik! crvfinfh in vojaških oblasti. Ob 9. Je v velik! dvorani Narodnega doma pravoslavni parastos, katerega opravi svečenik dr. Ljudevit Peric", ob 10. pa v evangelPsk! cerkvi cerkveno opravilo. — Mestno županstvo Je pozvalo hfšne posestnike, da okrasijo gvo»a poslopja s državnimi m narodnimi zastavami —
V celjsko bolnico to prepellal! nekega železničarja, kateri je osuml'en, da Je na progf ZkJanfmost okradel ▼ vlaku trgovca Prana Antla fz .Os!*eka. Bfl fe takoj aretiran: ko so ga na postali zaslišali orožniki, ie prosil, na ga spustilo na stranišče, čemur so ustregli. Na stranišču si le pa v samomorilnem namenu poskušal prerezati z nekim ostrim predmetom vrst vendar so ga še pravočasno opazili ter ga spravni v bolnico. — Stara vojaška bolnic« aa ljubljanski cesti ss nahaja v tako sla-
bem stan u, da je nevarnost, da se nekega dne zruši. Tudi tako razdrapano poslopje ni v okras mestu. Naj bi se popravilo ali pa sploh odstranilo.
— Mariborske vestL Eksplozija pri dr. Oroslu še sedaj ni pojasnjena. Toliko je gotovo, da gre tu za naknadno napolnjeni šrapnel, ki Je bil postavljen pod mizo, torej ga je moral nekdo namenoma tja postaviti. V ta namen je moral priii od zadaj skozi \rrata. da bi ga vrgel skozi okno. kakor se od nekatere strani trdi, je izključeno. PoHclia zasleduje to hi rudi druge kombinaci e. — Zanimiva zgodovinska pravda. V občnskem svetu so se, kakor znano, gospodje prepirali zaradi t. zv. vrta pred Gradom, na katerem b! bil restavrater Grajske kleti rad postavil gostilniški vrt za poletje. Ta vrt bi bil ravno na tem zanemarjenem mestu, kjer se v sramoto mesta razpostavlja različna robi. in ropoti a, relo primeren. Večina v mestnem občinskem svetu je bila nasprotnih nazorov. S tem pa zadeva še zdavnaj ni rešena. Kakor namreč doznamo, ta svet sploh ni last mestne obline, r.eso spada h gradu. Svoj čas je grof Brandis ta prostor oddal mestni občani na razpolago samo pogojno, da nosi ves trg na večne čase ime njegove žene Sofije. Ker pa ie trg dobil drugo Ime (Trg Svobode) ie s tem bila pogodba razrešena In s tem bi ta del prešel zopet v last gradu, torei sedni v last trgovca Berdajsa. Tako utegne med mestno občino In sedan:fm iastn'kom gradu nastati zanimiva pravda. Glede projektiranega vrta je treba še prii>omniU. da se ie slfČen vrt že svoičas tudi nahajal na tem prostoru. Naj nam bo dovoljeno vprašan'e, ako je umestno, da se na tem res krasnem prostoru ozir. trgu še danes trpi seem za seno ln slamo In da se tam naha'a tudi javna tehtnica. Svojčas. ko ni bilo še novega dela mesta, ie bil tak trg za sejem na mestu, a danes? — Deložaclia strank. Na Koroški cesti je že več dni deložirana železničarska vdova Regina Lesiak, katero je stanovan'ski urad brez pravne podlage vrgel na cesto. Na cesti na Brezje je deložirana družina delavca Papeža s šesterimi otroci. Namesto, da bi se slične deložacije z ozirom na popolno gradbeno pasivnost omejevale, se čim dalje boli širilo. — Žrtev velikega ubo-š t v a. Na Koroški cesti na dvorišču v kleti podobni sobici >e bfla 94 letna vdova Vln-cencUa Santner, doma iz Rottenmanna. Dobivala le od svoje občine po 12 K mesečne podpore. Lani Je vsled starosti onemogla in težko zbolela. Pretekli teden je razpadla pod njo postelja, na kar so poslali po rešilni oddelek, še le tem potom je prišlo vse siromaštvo In trpl'enie te starke v javnost. Komaj so H pričeli prihajati darovi usmiljenih ljudi, se jo je nepričakovano usmilila — smrt.
— Oderuštvo na dežen. Prijatelj našega lista nam piše: Bil sem nekako mesec dni zaradi spremembe zraka na deželi, ln sicer v Gotnl vasi na Dolenjskem. Bival sem pri nekem gostilničarju, ki Ima gostilno v najemu ln ki mi Je računal dnevno za hrano 100 K in reči in beri za prenočišče dnevno 100 K. To je skrajno oderuštvo, ki ga človek ne najde niti v Ljubliani. kjer stane hotelska soba kvečjemu 80 K dnevno. Dobro bi bilo, da bi trda roka malo posegla med take pijavke.
— Od strele obit V občfn! Ojurgjevo Je med hudo nevihto strela udarila v posestnika Jova Kovačlda. ko ie vozil z dvema konjema seno domov. Kovačič in oba konja so bili takoj ubiti.
— Tafnstven umof. V selu Rijeliini so neznani razbojniki vlomili v hišo Alfreda Tiemafl'ngera, b'všega kapetana, ga zvezali ln nato v neki šupi ubili. Razbojniki so nato premetali vse reči v h'ši, ne da bi kaj odnesli. Policiji dela taiinstven uboj mnogo preglavice.
— Roparski nmor cigana. V okolici Retfnle pri Osiieku so našlj truplo cigana in trgovca Valentina Sark5zy|a, ki Je žc razpadalo. Njegov oče, ki ga Je poznal, le fz'avil. da 'e verierno, da so ga umorili drugI cigani, ker Je Imel pri sebi 10.000 dinarjev.
— Umor Iz lliibosumnostl. V Skoulju le te dni vojak Rista Tomič. rodom iz Prizrena, zaklal z bajonetom svo:o 1'ubico Ružico Joksimovlč s katero Je živel v Intimnih odnošah'h. Svoje dejanje Je Izvršil fz 1'ubosumnostf. Po stor:enem činu je skuša! pobegnit!, vendar so ga orožniki prijeli.
— Roparska tolpa Iz okolice Osijeka pod krilcem. Orožnikom iz Našle v osije-škem okraju, se »e konečno posrečilo aretirati tolpo roparjev, ki ie napravliala vso okolico na cesti med Vuko In Budincimi nesigurno. Prijet! so bili roparji Mladen Tomič, Branko Mirkovič in neki Zaje. Vsi trl:e Ima'o na vest! več težkih zločinov.
— Vlomi po deželi. Dne 8. t. m. je bilo vlomljeno pri posestniku Volavšku v Harjah fn odneseno raznega blaga za okoli 12.000 kron. — Istega dne le b lo vlomljeno pri posestniku Josipu Zelatu. Tudi temu so tatovi odnesli raznega blaga v vrednost! 12.000 K. — Dne 9. t m. Je bilo vlomljeno pri posestniku Josipu Freteju v Palinl pri Slov. Gradcu In mu odneseno 2644 K denarja. Nekaj dni kasneje Je bilo vlomljeno pri posestniKu Cmeriku pri Sv. Anton« na Pohorju. Vlomilci so mu napravili za 15.000 K škode. — V Jorkloltm le bilo vlomljeno v stanovanje občinskega sluge In odneseno raznih predmetov za 20.200 kron.
— Tihotapstvo na melL Pri Oornfl Radgoni le bflo v soboto na kresni večer aretiranih več tihotapcev, ki so tlhotaplU razno blago čez melo. Tlnančna straža je blago, ki Je bflo vredno več 100.000 Dna In ki ie bilo namenjeno nemškutarskemu trgovcu Ferdinandu Oolobu pr! Sv. Trojici v Slovenskih goricah, zaplenila.
— Chr'stofov zavod v Ljubljani prvi m najstarejši oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo In stf>oiep!sje v Sloveniji s pravico Izdajanja veljavnih iBpriceval, vpisuje vsa mesec lattj ta sv-
gust vsak dan na Domobranski cesti 7/1. Opozarja se, da se bo s prihodnjim šolskim letom, ki prične dne l. oktobra ti., pouče* vala  slovenska,   srbohrvaška  in nemška
stenografi a. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 75 Din, v večernem tečaju 100 Din. Ako se vpošteva Število učnih ur. ne znaša honorar na tem zavcxiu od ure niti 2 Din.
— Koncert v kavarni »Emonat se vrši v petek ob 8. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester.
— UgouH le vsem zahtevam modernega plalnega stroja edinole »STOC->VER«, zastopstvo Ljubljana, Selenburgo-va ul.-a 671.
— ElcLtrična masaža Tca In manlcura za gospode ln dame, vsa lasna dela, se strokovno izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran vhod za dame skoz! vežo. Zaloza parfumerije, moderna higijenična brivnica, — Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6.
— »Pekatetec najcenejše testenine. To potru'ejo vse gospodinje, k| so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. »Pekatete« so se vedno zelo na-kuhale.
— Telesno zaprtje. Profesor Oser, sloviti strokovnjak za želodčne In Črevesne bolezni, je pogosto vpotrebllal grenčico »Franz-Josef« in vedno dosegal ž njo zadovoljive uspehe.
— Zahtevajte no vseh restavracijah prvovrstna šnccljrlna vina v steklenicah tvrdke Gjuro ValjaK, Grajska klet, Maribor.
— Pozor! Senzacija! Pozor! »Čuda
džungle« (The Alirekles of joungles). film v 15 epizodah, od katerih ena nad-kriljuie drugo. I. del (o epizode: »Gnezdo levov«, »Ulica smrti« in »Napad v džungli«), se predvaja od Četrtka 28. t. m. do nedelje 1. Julija. Film nam predvaja pustolovstvo nad pustolovstvom. Fenomenalni ln krasni posnetki divjih zveri, bivajočlh v džungli. Slon!. JevL tigri, opice, leopard!, noji, čaplje itd. ustvarjajo film za eno največjih svetovnih atrakcij. Film naravnost fascinira gledalce, ki jih obdrži do konca v skrajni napetosti. Izdelan je bil v največji amerikanski filmski tvornici »Seelig« ter sodelujejo v njem prvovrstne amerikanske filmske moči ln najjačji črnec na svetu I. F. Martin.
— Proslava žegnanja v St. Peterskl fari na praznik 29. tm. so vrši v gostilni »pri Učku«, na gričku, ob rujnem cvičku, z domačimi Struklji in bobi ter drugo okrep-čavo. Se priporoča Vinko Magister Strma pot S.
— Cenjeni gospodje se opozarjajo na
svftlo Ukane ovratnike. Prva dunajska hV cijenična pralnica fn sve ti olik al m*c a PlrS flr Šimenc, LJubljana, Kolodvorska ulica 21.
— Pretep med furnal!s*L   V Novem Sadu sta se sprla tn kasneje rtepla glav*.; na urednika obeh madžarskih Ustov »Hlr»i lap« in »Valdaszag«. V kavarni Jo nastali velik prelep, ki ga je končala sele poUcrja««
Stavbna in javna dela
I
Pri zgradbi palače »Ljubljanski dvor*j Je zidovle Južnega trakta    v Pražakov*j ulici dojrrajeno do v!3ine prvega nadstrop-, }a. Nadaljni zgradbi teea trakta so na potu^ šo stoječi objekti, kf služijo za stanovanje raznim strankam, k! se bodo pa Ša odstra-< nili. Severni trakt je dograjen že do drugo-' ga nadstropja. Palača »Vzajemne posojilnice« na MiklošiCevl cesti Je že ometana.; istotako dozidano tretje nadstropje Jernej Černetovega  hotela  »pr| Štruklju« v Dal-; matlnovi ulici. Fasada je tudi že na novo' prebarvana !n odri odstranjen!. Pri stanovanjski hišf »Mestne hranilnice Ijubl'anske«: v Dalmatinovi ulici so odstranili pretekle dni odre. Poslopje bo meseca avgusta odnJ novembra ti. uporabno. Poslopje »Pokojninskega zavodat na Aleksandrovi cesti se Se ometava, istotako vUa trgovca Fr. Stupice v Kolfzejski ulici. Palača »Trboveljske premogokopne    družbe«    bo meseca aveusta ti. uporabna; v nji so LzvTŠit! Se razna profesr-onistovska dela. Pri uradni in stanovan?ski hiši zavarovalnice »Riunio-ne Adriarica dj Slcurta« v Bethovnov! ullcj, so dograjeni pritlični   prostori. Poslopje tvornice za učila na ljubljanskem polju Ša ometavajo fn snažljo. Mestna (II.) uradniška hiša na Prulah je dodelana ln bo novembra meseca letos uporabna. Obsega pa samo 8 družinskih stanovanj, kf se imajo nakazati   Izključno    oženjenim mestnim uradnikom.   Za mestne delavce se zgradi stanovanjska hiša za Bežigradom tekom letošnjega poletja. Pri »Leonišču« jo fasa-^ do prebarvali in poslopje s prizidkom podal šali. V Spodnji Šiški se gradi Bolaflje-.; va hiša. Stanovanjska in uradna hiša Do-( hodarstvenega urada na Dunajskf cesti f«! dodelana in ometana, tsto velja o stano-' vamsld hiši Ju/ne železnice in o enakih hišah »Pokojninskega zavoda« na Dunajski cesti. Pri gospodarsk em poslopju centralnega pokopališča prf Sv. Križu so zU: darska dela končana In preurejeni prostori! Že uporabni. Vila na kolizejskem zemljišču ob Bleiweisovf eestf je dograjena fn bo pri-; hodnje dni pod streho. Poslopje inšpektorata državnih železnic ob Celovški cest! Js ometano !n osnaženo in sa urad preseli me-' •eca avgusta !z deki. liceja v svoje novs uradne prostore. Z'darska dela pri novih hišah na Barju In pri vili ob Poti v Rožno dolino so v teku in bodo zgradbe to poletje pod streho in ometane. Adaptacije se Izvršujejo v naslednjih hišah: V  hiši »Trg. banke« na Dunajski cesti it. 4, adaptaerja stanovanjskih prostorov, v hišah št. 6 in 8, istotam pa se adaptirajo pritlični prostori za trgovske lokale; razen   teh so se ista dela Izvršila še v par drugih hišah v prod*] racstiib.
5Tran rj.
»SLOVIfTfSRi   NAI?iM^ ane      rtrrrrja r^?o.
«yre>. 1*0.
Sokolstvo.
»LJUBLJANSKI SOKOL« praznuje 60-LETNICO ter priredi na Vidov dan JAVNO TELOVADBO v Tivolija ob 16. uri.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) prelaga začetek jubilejne javne telovadbe na Vidov dan dne 28. tm. na 18. uro (ob 6. zvečer), ker so trgovine jproti dosedanji navadi na narodni praznik odprte. Delodajalci se naprošajo, da dovolijo svojim uslužbencem, ki sodelujejo pri davni telovadbi, oditi vsaj pol ure prej, da se morejo pripraviti za nastop, [jgjfc—- Sokolska župa Ljub liana I. Župni Set v Kamniku se vrši 28. In 39. junija ti. ln ima sledeč} spored: 28. junija ob 16. tek-taa članov, članic ]n naraščaja na sejmišču. pb 20. uri bratski sestanek tekmovalcev m »Društvenem dormic. 29. junija ob 9. iz* kušnje, ob 14.30 slavnostni sprevod po mestu in pozdrav pred >Društvenim domom«. J*o sporedu koncertrira Dravska muzika na
telovadišču, nakar se vrši ob 16. župna javna telovadba in nato ljudska zabava. Zveze za udeležnike te sokolske priredft-sre so zelo ugodne, osobito za 29. junija, ko •vozi ob 5.20 zjutraj izletniški vlak, ki se jvrača v Ljubljano ob 20.50 zvečer. Toda tudi še ob 8.05 in tudi popoldne ob 14.10 Imajo posestniki zleta priložnost, da se Judeleže sokolskega praznika v Kamniku. <r?oyratek ob 20.50.
L    — Župni zlet sokolske župe Ljubljana I.
na dan Petropavlovski bo velik sokolski praznik za Kamnik in okolico. Posetniki zle-jta imajo ugodne železniške zveze, priložnost napraviti zjutraj kratek izprehod po ciivni kamniški okolici, popoldne pa naj prisostvujejo vsi javni telovadbi vseh župnih jcddelkov. Sodeluje godba Dravske divizije pod posebnim vodstvom kapelnika g. dr. ■Čerina, ki priredi pred favno telovadbo koncert na telovadišču. V petek na praznik tedaj vsi v naš lepi, ponosm Kamnik, ki bo svoje goste prisrčno bratski sprejel.
— Sokol I. v Ljubljani poživlja svoje člane, ki se ne morejo udeležiti Župnega teleta v Kamniku, da posetijo na Vidov dan jubilejno telovadbo bratskega sokolskega društva v Ljubljani. Odbor.
— Sokol Metlika. Pevski odsek" metliškega Sokola in Godb eni klub v Metliki sta priredila v nedeljo dne 17. t m. v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki velik pevski in orkestralni koncert. Udeležba glazbe željnega občinstva je bila obakrat, ob 4. popoldne, kakor tudi pri ponovitvi zvečer ob pol 9. nad vse pričakovanje tako številna, jjda je občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Koncert z vsporedom, ki je ibil fciko obširen in slikovit in bi zadostoval jfta civa večera,- je nad vse pričakovanje ruspel Izredno in mirno lahko trdimo, da se rMetliki doslej še ni nucKl noben tako lep In jbogat glasbeni večer. Posamne točke pev-jske in orkestralne, kakor n. pr. »Zlata Jcangljicae. »Dobro jutro«, »Hajd na ples«, •»Flesma, Slavulj« in đr. so bile tako dobro Jln izbomo izvajane, 'da so jih morali na .zahtevo občinstva ponavljati Očarali so 'nas tudi solisti: ga. Grabrijanova s svojim nežnim in ljubkim sopranom, konservato-aist g. Gregorač s polnim tenorjem in do-jrnačin g. Joško Marn s svojim blagodone-feim baritonom. Smelo trdimo, da bi lahko [nastopili tudi v večjem mestu, kjer bi želi Rsto navdušeno priznanje in polivalo, ki jo jv*polni meri zaslužijo. Njihov trud in volja, •jua so se skoro (Iva meseca v lepih ponriad-jbiti večerih dan za dnem, odpovedujoč se vsaki 'drugi zabavi, vežbali in učili, nista ibili zaman. Torej vsa čast in pohvala se-hstram pevkam in bratom pevcem, kakor [tudi godbenikom, predvsem pa našemu •mlademu pevovodji g. učitelju bratu Ferdu ^Vigeletu in kapelniku br. Milanu Guštinu, ■med katerima je zlasti prvi s svojo naravnost vzorno, neustrašeno in vse hvale ^vredno vstrajnostjo kot duša vse prireditve dosegel uspeh", ki si ga lahko šteie v fcast in na katerega je lahko popolnoma upravičeno ponosen. V znak zahvale mu Je tbil poklonjen krasen Šopek. Hvaležno in z ^veseljem se bomo spominjali lepega večera i!n kličemo vstrajnim 'delavcem: Le tako naprej! Nudi nam kmalu kaj enakega!
— Zlet novomeške sokolske župe se Vrši one 28. in 29. v Karlovcu, 28. popoldan tekma članov in članic. Zvečer akade-jnija na lepem telovadišču karlovšlčega So-ikola. Dne 29. dopoldan nadaljevanje tekem, .Skušnje za popoldanski nastop in povorka. Župni odbor in staroste društev opozarjajo na župno odborovo sejo, ki se vrši 29.
ob 9. jaaaMhi v ial«waaa1cl feariovškega Sokola. Zlet ie sa vsa društva obveaen.
Glasbeni vestnik.
*■> IV. javna produkcija gojencev kon-
sarvatortja Glasbene Matice se vrši danes v sredo, dne 27. junija ob 8. ari rvečer v Filharmonični dvorani. Spored te produkcije je silno zanimiv in to vsled tega, kar je prvi svoje vrsto, odkar deluje naša Glasbena Matica na glaabeno-šolskem polju. Vse štiri točke sporeda tvorijo skladbe dveh konservatoristov s kompozicijskega oddelka tukajšnjega konservatorija, kateri oddelek poučuje prof. Josip Michl. Gospod prof. Mfchl se je z njemu lastno vestnostjo m izredno marljivostjo posvetil temu predmetu fn svojim gojencem in sad pouka v kompozicijskem oddelku je naša IV. javna produkcija. Prvo točko sporeda tvori SvJ-karšjčeva skladba za godalni orkester in sicer Preiudfl fn Fuga v C-durn. Naslednje točke so skladbe Josipa Bmobica tn sicer dva soiospeva »Kad nri majku pokopaše« fn »U jutru«, katere poje g. Banovec five-tozar (iz šole rav. Mateja Hubada) tn katerega spremlja na klavirju konservatorist Ravnik Aneron, (fz Šole g. Ravnik Janka). Tema dvema solospevona sledijo 3 glasbene sličice za godalni orkester in kot sklepna točka Preludij in Tuga v E-duru za godalni orkester. Godalni orkester tvorijo deloma člani orkestralnega društva Glasbene Matice, deloma pa gojenci kon-servatorfja Glasbene Mattee. Naštudfral je orkestralne komade g. prof. Jos. Mfchl. Oba gospoda Brnobic in ŠvikaršHS sta ravnokar naredila državni inprt iz glasbe pred tukajšnjo topraševalno komisijo fn sicer oba z odličnim uspehom. Ravnateljstvo vabi vse, ki se zanimajo in ki hočejo vestno zasledovat! resno vzgojo delovanja Glasbene Matice, da posetijo tudf to javno produkcijo.
— Glasbeni Matica v Mariboru. Orkestralni odsek naznanja vsem članom, da se vrši redni letni občni zbor v aonedeljek dne 2. julija t. 1. ob 18. popoldne v prostorih Matice z običajnim dnevnim redom. — Novi člani in gostje dobro došli.
— Koncert v Udfl. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi svoj drugi letošnji pokrajinski koncert v nedeljo dne 1. julija popoldne ob 5. v sokolski dvorani v Litiji. Vstopnice že prodaja litijska glavna trafika. Opozarjamo Litijčane in okoličane na to pevsko prireditev in jih vabimo, da se je gotovo udeleže!
Šolstvo.
— Zrelostni fviijensftaiat) krpiti na država! gimnaziji v Maribora, ki jim fe predsedoval gimnazijski ravnatelj dr. Josip To-minšek, so se vršili od 19. do 23. junija. Izmed 33 kandidatov (med njimi 4 realni gimnazijci) sta bila 2 zavrnjena, 2 ponav ijata izpit iz enega predmeta, ostali so prestali izpit uspešno. Novi predpisi ne poznajo odlik; po prejšnjih predpisih bi hnell odličen uspeh: Maister rTrvoj, Podlesnik Vladimir in TommŠek Josip*; uspešno se Izpit dovršili nadalje: Bajlec Fran, Bakan Štefan, Brumen Franc, Budih na Lovro, Cvetko Anton, Cvetko Fran. Dolar Nada, Gorup Josip, Orosmai*! Bofena. Jereb Bogdan. Koleno Fran, Košuta Josip, Kruk Fran, Pifruš feKren, RazdorŠek Lnilovfk, Škerjanc Srečko. Strna«" Ivan. Šljanee MIlan, TrampuŠ Josip. VeSove Alojzij. Vodeb Slavko* Vospernift Ivan, Zelenko Milan ter realni gimnazijci: Daaev Cmil, Glaser Milka, Živic Ivan. Kakor trafejo Imena, so bile med izpitniki 4 kan&darinje.
— Osnovna šola v Mostah pri Ljubljani priredi razstavo ženskih ročnih dd, risb in plsrnenm Izdelkov 1. fuUja. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za našo mladino.
—■ Razstava ženskih ročnih del na dri. orcdnjem rtrvodu aa žensko domnČo obrt v Ljubljani. TurjaSki trg 6fU v rjoslooju, kjer je kavarna * Jadran«, traja od petka, to je 29. junija do eetrtka, to je 5. julija 1923, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. — Vstoo proat.
— Drž. gimnazija v Maribam Sprejemni Izpiti za I. razred leta 1923-24 se vršijo v soboto dne 30. Junija točno od 10. ure dalje. Vpisuje se do navedenega dne in do označene ure vsak dan, hodfti osebno alf s rn*edlo£HM?o vpisnih listin (krstnega, oz. rojstnega lista ter zadnfega šolskega spričevala) tudi po pošti, pri gimnazijskem ravnateljstvu. Spreiemnf izniti v Jesenskem roku bedo dne 11. septembra.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje v ta zavod se vrti same jeseni meseca septembra dne 10. In 11. septembra
i. 1. Nataenejši podatki so razvidni iz razglasa na Srni deski v šolskem vestibulu.
— Razstava risb, učencev v risalnJci kr. drž. ghTmazfje v Kranju bo odprta dne 28. in 29. tm. od 9.—12. ter od 14.—18. popoldne. Vstop prost.
Turistika in spori.
Koča na Triglavskih jezerih. Komarča je 600 m visoka stena v Ukan-ci nad Bohinjskim jezerom. Po tej steni je izpeljana položna stezica k sedmerim jezerom. Od spodaj se vidi, da je nemogoče tu zgoraj priti, a vendar je steza dokaj širša in pelje ves čas med grmičevjem in tudi visokimi drevesi, tako da ne prideš nikjer do izrazitega in nevarnega prepada. To pot je letos Slov. plan. društvo posebno temeljito popravilo. Odstranil se je tudi ves nepotrebni grušč ob poti, tako da greš tudi z navadnimi čevlji gor ln jo zmagaš v 1 in pol ure. Tik pod vrhom je 26 lesenih stopnic, letos na novo narejenih. Malo nižje teh stopnic so vreici sveže vode. Takoj nad stopnicami prideš na vrh Komarče. Tam se za kake četrt ure vsedi in uživaj krasni razgled na vso Ukanco. Pod teboj Strmi in bobni Savica, in od tod se dviga pot še iz vojnega časa v nebroj vijugah proti gorski planoti Komna, na planino na Kraju in dalje proti Krnu. Komarča nima ne enega klina, ne ene vrvi, ker so nepotrebni. Od vrba Komarče pol minute dalje na levo se vidi še kup obrezanega lesa, ogrodje lesene stavbe, od koder so pred kakimi 40 leti les po vrveh spuščali čez vse te prepade. Še 5 minut dalje med bujno rastjo raznih planinskih zelišč in cvetlic prideš do Črnega jezera in še dalje v eni uri do koče pri Triglavskih jezerih. Ta koča stoji med V. in VI. jezerom, je 2 nadstropja visoka, ima 9 sob z eno ali več posteljami in še posebej skupno ležišče in bo na Vidov dan dne 28. t m. otvorjena. Koča bo z raznimi, tudi izbranimi jedili in pijačami preskrbljena, tako da nudi turistu prijeten oddih.
— Otvoritev koč pod Triglavom. Osrednji odbor SPD. v Ljubljani naznanja svojim članom, da bodeta otvori eni na Vidov dan, to Je 28. t m. Vodnokova koča na Velem polju in Aleksandrov dom; ko*t sta preskrbljeni z dobro Jedlo in pijačo, kakor tudi z lepimi razglednicami. Triglavski dom na Kredarici radi velikega snega šc ni otvor J en.
•  m •
— S. K. Primorje je prejel od Gradjan-skegn častno povabilo na prijateljsko tekmo, kl se vrši jutri na Vidovdan 28. junija v Zagrebu.
— Vfktoria. Sušak : S. K. Prhnorfe. V petek ob 6. uri se vtH na igrišču Dunajska cesta, velika prijateljska tekma med sušaško Viktorijo in Primorjem. Viktorija Je zavzemala pred vojno najodličnejše mesto v hrvatskem sportu ter ponovno premagala redanje zagrebške klube. Vsled političnih razmer Je šele lani na novo oživela ter po enem letu osvojila prvenstvo fogosloveaskega vodnega sporta Danes sestavlja gros paše reprezentance v Goete-borgu. Tuđ! v nofrometu je toliko napredovala, da zadnjic* riašle-komb. m* mogel doseči boljšega rezultata, kakor 2:1, komb. Hafrfaka na Je celo potolkla e visoko diferenco. §dl srene lave le mžen in prožet s hltrmtl teki. Tekma bo zelo napeta. Pr odprodaja vstopnic v Sdenburgovi ulici v trafiki Sever.
— S. K. Drava. Varaždin gostuje v Ljubljani v nedeljo dne 1. julija ob priliki destletnice S. K. Slovana, s katerim igra nogometno tekmo. S. K. Drava je prvak VeraSdma in }e znan po svojih lepih reruk ta tih, ki jih je dosegel v tekmah z Gradjan* »kim. Haškom, CakovaSkhn športnim VIu* bom itd. Njegovo moštvo je jako hitro, goji lepo kombine ci i o in ie tehnično popol* no. Odlikujejo se zlasti desno krilo, srednji napadalec fn oda obramba. V Varaždinu je pred nedavnim časom porazil S. K. Slo* van s 3 : 0 in bo moral zadnji napeti vse sile, da ob svoji desetletnici doseže lepši rent!tat. — Začetek tekme ob 16. uri po* poldne. — Ob nol 15. uri predtelema S. K. Irmis jun. r S. K. Slovan rezerva. — Vstop* nina: sedefi I. vrste 10 Din, IL vste 8 Din, stojišča 6 Dtn. za dijake 4 Din. — Tekmi ae vršita na ierišču S. K. Ilirija. Med od* morom tekme Drava : Slovan se vrši tek na 200 m za prvenstvo S. K. Ilirije. — Tekmi se vršita ob vsakem vremenu.
Društvene vesti.
— Društvo »Mladika« ima renVi b?ftf-nji občni zbor v torek dne 3. julija ob 5. popoldne v posvetovalnici Dmžbe sv. Cirila in Metoda v prvem nadstropju Narodnega doma z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajništva. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo računskih preglednic. 5. Volitev upravnega odbora za novo triletno upravno dobo, 6. Volitev računskih preglednic za upravno leto 1923/4. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. K mnosobrojni udeležbi vabi naj uljudne j sa upravni odbor.
— Na vrtni veselici, ki jo priredi v ne« deljo dne 1. julija športni klub »Slovan« v hotelu »Tivoli« v proslavo desetletnice yvo* jega obstoja, poleg plosa in drugih wle* zanimivih zabavnih točk na aporetra tndi šaljiva poŠta, ribolov na suhem, komični muzej, lutke itd. Naj nihče ne zamudi lepe prilike, da se do solz nasmeje in rajsko zabava. — Začetek veselice ob 16. uri — Vstop in a 6 Din.
— Gasilci, ne pozabite, da se vrši v nedeljo 15. iulija t. i. ob pol 11. zvezni občni zbor v Ljubljani v Mestnem domu in pa velika ter te2ka vaja poklicnega in prostovoljnega gasilstva na trtru Sv. Jakoba. NTai nihče ne zamudi tefca zborovanja tn vaje, pri kateri bo delovala tudi nova avtomo-bilna brizgalna. 2eleznl5ka vožnja bo polovična proti društveni izkaznici.
— Za letovIšcarje - plesalce priredi Klub plesovodJj v Ljubljani entedenski tečaj «a plesne novitete, to je Shimnv - Fox, Camel - waik in dr., kateri letošnjo sezono prevladujejo družabne večere ln prireditve. V proučavanje teh novitet se mud! klubov član Vlček v Bcrollnu, Leipzigu, Pragi in Dunaju ter se vrne okoli 19. julija in prične takoj s poukom. Prijave sprejema klubov načelnik Lud. Cerne. Wolfova ulica 3, kjer se dobijo tudi vsa pojasnila.
— Prireditev v Hrastnika. Dne l.hiEa se vrši velika vrtna veselica, ki jo priredi »Konzorcij za gradbo Narodnega doma v Hrastniku« na »Savi« (nasproti postaje Hrastnik). Spored: Koncert muzike savske dtvteije iz Zagreba ter pevskih društev fe Hrastnika, Trbovelj in Zagorja; telovadba sokolskega naraščaja in čete vojakov 35. pešpoFka; ples, srečofov, vožnja po Savi itd. Kuhinja fn klet v lastni režiji; za dobro jed in pffAčo bo preskrbljeno. Vabimo vse Hrastničane. kakor tudi druge, pftfateiie trarodiK>-kulturnih društev, H sosednjih krajev, da se pr«-ed*tve pomoštevfmo nde-leže. Iz postaj, na progi ts Celja, Zagreba in Ljubirane, polovična vožnja. Začetek ob 3. popoldne. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedeljo 8. julija.
— Prostoročno gaaimo društvo v Taom pod Šmarno goro praznu)* dne L Julija ti. 26-ietnloo svojega človekoljubnega delovanja. Spored slavja je sledeči: Ob 10. dop. maša v cerkvi sv. Jurija v Tacnu, pop. ob 14. uri velika okrožna gasilska vaja, katere se udeleži 8 društev z brizgalnim tn drugim orodjem, in ki utegne biti ena največjih tn najzanfmtveliih tovrstnih gasilskih vai. Po va-ji odlikovani« dveh zaslužnih članov, ki delujeta v društvu od ustanovitve. To sta gg. ŠuŠtaršfč Prano, posestnfk m kov. mofster in Slavec Franc, stavbenik, oba Iz Tacna. Po odlikovan?u defilaciia. Nato na prekrasnem senčnatem vrtu pri Ko^rju velika vrtna veselica z bogatim sporedom pr? kateH sodeluje fpol-noštevilna gasflsfca godba z Dobrove. Gasilna društva, vse prijatelje gasilstva jh zlasti rudi ljubljanske in druge izletnike opozarjamo na to prireditev in jih kar naj-uljudneJe vnbimo k posetu.
—• »Društvo upokojenega učitctjsfva Slo* veriijem. v Ljubljani no imelo SW>j nbcpi zbor letos v četrtek dne 5. julija na CMIa m Metoda dan v I. mestni Soli na Ledim", Komonakof^a ulica 19. — Začetek ob 15. popoldne. Člani društva to vljudno povđb* ljeni.
Borzna poročila.
— Zagreb, 27. Junija (Izv.) Z«4rtju&»k.
Devize: Curih 16.10, 16.15, Parte 5.5a. 5.5S\ London 414.—, 417.—, Berlin 0.06, 0.065, Dunaj 0.125, 0.1267, Praga 2.7125, 2.7225, Trst 3.99, 4.01, Newyork 89J6, 90,—, Budimpešta 1.02» 1,04. Valute: dolar —;—, 8 S. 50.
—■ Curfeh, 27. jvarfja. (Tav.) Današnja predoorza: Beograd* 6.25. Bertm 0.0O4, A m« sterdam 220.—, Mewyork 3.605. London 25.S6, Pariz 34.37. Milan 24.85. Prao« 16.78, Bvdfmoesta 0.065, Bukarešta 1.95, Varšava 0.055. Hrinaj 0.O07O, avstrijske žigosano kro* ne 0.00J. S#fna 6.10.
— Trxt, 26. junija. Beograd 15.40, Bor« lin 0.02, Praga 67.75, Pariz 13*90, London 104.40, Nevrvork 22.70, Curih 401.
I   NAJNOVEJŠA POROČILA.
PREZIDENT MASARYK NEVARNO OBOLEL.
— Constanimo (Alžir) (Havas), 26. fcjnlja* Stanje prezidenta dr. Masaryka se je tako poslabšalo, da se zdravniki boje zc njegovo življenje.
— Pariz, 26. junija. (IzvJ »Petit Pa-riften« javlja iz Alžira, da |e prezident Masarvk na svojem potovanju po Alžiru obolel in ne sme iz postelje,
— Alflr. 25. junija. (HavaS.) Prezide« t Masaryk, ki sedaj potuje po Alžiru, je na poti iz Biskre v Tun'-s obolel ter je moral v Toldi prekiniti svoje potovanje,
Pogodila o razdelitvi dunajskih arbivoy.
— Dtmaj, 27. juni>a. (Izv.) Včeraj dopoldne ie bila podpisana pogodba o razdelitvi dunajskih arhivov med kraljevino SMS in avstrijsko republiko. Pogodbo so podpisan za Jugoslavijo dr. Corovfc, đr. Nagy in dr. Lokič. za Avstrijo pa dvor. svet. in univ. prof. dr. Redlich. untv. p mi. dr. Kretschmayer, dvor. svet. dr. Bittner in min. svet. dr. Tlerze. Pogodba bazira na načelu obnja-stranosti in na načelu znanstvene eksploatacije. Gotovi za *ug^slovensko državo važni zgodovinski dokumenti bodo v najkrajSem času izročeni, med dru jim dubrovnlski arhiv.
SVEČENIK TTHON SVOBODEN.
— Moskva, 26. junija. (Havas.) Svečenik Tyhon je svoboden.
RAZGLAS SODBE V PROCESU PRO TI »HRVATSKEMU BORCUc.
— Zagreb. 27. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bila pri sodnem stolu proglašena sodba v procesu proti »Hrvatskemu Borcu«, ki je trajala skoraj H dni Glavni urednik in izdajatelj znani Joje M a t o s i t je bil obsojen na pet mescev težke jačo zaradi hujskanja proti drlavj tn n}e predstavnikom. Odg vorrri ttrednik »Hrvatskega Borca« Kralj je bil objoren na globo 100 dinarjev v smislu para?rnia 2^5. tiskovnega zakona iz leta 1907. zaradi zanemarjanja uredniško paznosti. Soobtožen1 prof. 8egvS )e bil oprošCen.
PRITISK RIMA NA BEOGRAD.
— RJsn> 26. junija. (Tzv.) Na pritisk rimske Mussonniieve vlade sta bila iz-puSčona v Zagrebu na svobodo dva rezka fašista Pallavicini in Pma, ki sta bila aretirana v Jugoslaviji zaradi raznih rx>tttičmh umorov m sta bila v zaporu nad dve leti.
KONGRES ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE.
— London, 2«i- junija. (Reut>?r.) Letni kongres delavske stranke le bfi danes ot-vorjen. StevOo članov stranke je padla od 4 milijonov na 3310.000. Kongres ie odkio-nfl predlog za prikljnčitev komunistov d-tavski stranki.
ETNA.
— RTm, 26. junija. (Izv.) Etna se jo povsem umirila, Mussolini ic ukazal, da se preneha s pomožno akcijo, ker to vrniva aiabo na gunaj. Mussolini odi c-no obsoja pisavo italijanskega tiska o Katastrofi na Siciliji.
— Rim, 26. lurma. (7zv.) Danes ob 1. ponori je srrismograf beležil okoli štiri mimrte trajajoč*, potres. Centrnm potresa se je nahajal okoli 40 km od Rima.
Poizvedbe.
Doiičtfi eoupod, kj j« pomotoma ^d-oe**J pri tomboli »Gosposvetskesa zvona« radeČ sloL. lact >Narodne kavarne«, se naproša, da ga prinese nazaj.
ntevni nređnik: RASTO PUSTOSLEMŠBht Odgovorni nređnik:
VALENTIN KOPITAR.
^ VRSTNI KROCfcHĆHA:
LEŽIŠČA
$PEC13AUTETE
NOVOSTI
1 (TOEEC
C1V619ANM
B41AĆA LMCRET'BK'
Spreten mizar,
samostojno   moč.   iš.če pri*
merne m L
Dobro ohranjena spalnica« postelje z žfanni-cami, pisalna miza in drugo NAPRODAJ.
Ogleda se mi 2 ae 5. ure ae» poldne, Knezova ulica 3, III. nadstropje, desna. 6641
Lovska puška,
hncsuaao irdelaaa, eopah neva *Boek« * riteaiea (Bii«k»*
flinte) z daljnogledom 4 X, k a* liber 16 in 6.6 mm, s priljublje* nim SS 56% nabojem, raaantna v strelu, se vsled selitve v ino* zemstvo za 1300 lir PRODA. — Pismene ponudbe aa upravo »Slav Nar«f ped »r\atkntf6o5Stf.
Bukove in hrastove Mode,
prvavrtfno, popolnem* zdravo* ravno blage brez grč, KUPIM. — Ponudbe aa; JHm & Gor*
Rensko vino!. 1893,
tvrdke Stranss Hflf., Frankfurt a. M. (rnamke Liebfrauenniileh, Ooldrropfea) NAPRODAJ. — PeirVe se: Erjavčeva uliem 14 Z.
Meblovana soba
SE ODDA SLAMO ZA ČASA POČTTKIG (Julij in avgnpt). — rveslettpnvs upaasa afiavaa* skeffa Narod a*i €MD
Enonadstropna Msa
v sredini meata. e Sestuni sla« novanji im foatilnSncnau lokaH, pi ipra v nlnai tu41 aa kako drofo obrt SE PRODA. — Ponudbe aa upravo »Slov* Naroča« aod »Lepa lefa/6tHŽ«.
Mala ali srednja bila,
prtprevne zs Raft^^o obr( e& fi*gov$sšO', v aveeAf eft ne peri* jem mesta, SE KITPT. — Ponudba na uprajp* *5fen. Nar.«
Na stanovanje
SE SPREJME BOLJŠI G O* SPOD. y- Poizve se: Stari trg it. 16. II. nadstropje 6650
Lepa preproga,
(M V &2nO SE PRODA. — Praialrov« utiea (kisa Tonnies). ZZZ. nadstropje, leva. 6645
Za malo trgovino
SE TCK fbres hraae in stan©* vsajal DEKLICA POŠTENIH STARŠEV. — Pismene ponud* be aa upravo »Slov. Naroda« po4 **f*et9m*$Š<&«.
Mesta kot učenka
ŽELI DEKLICA, stara 15 let. U |e aovriua meščanske solo, v trgovino mešane stroke v mer stu aR na deset. Je ie nekoliko vajena ter ima posebno veselje do laaaaaam — Naslov pove
66*
Bokova drva,
žagane in sekana. NAPRO* DAJ. — M. Srebotajak. Kolodvorska uliea 51. 6630
Kupim CRVA,
vsako množino, na vagone. — Naslov pove upsava »SI. Naroda«. ettf
Mesečno si
NEMEBLOVANO. e separat, nhji vhodom v sredini mest«, ISfcEM ZA TAKOJ. — Ponud. be pod »Soba/6535« ns apsavo »Sloveaelref a Naroda«.
Stanovanje
naročnino!
v Ljubljani aa D«m*tstt eeati, obstoje4e is sob«. k»V*ineta, ku# binje in »Htiklf«. se ZAME« n.ta Z tSKKm ALI VEC* JIM V SIŠKL — Naslov pove ufcava »Slov« Maeadaa
Kontoristin^,
zmožno knjigovodarva, — RCEH. *~ Oglaartt sa od 6. do 7. ure zvečer Knesova olica Sp. SSke, (Baitelioo),
Ml
Tovorni auto
znamke »Praga*, 35/40 HP, 3 do 5 tonski, skoraj nov, aa 80.000 Din NAPRODAJ. —- Jugo s Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 6654
Gamoufoi/o
netil pilio n nelPte
iaaa^ntllU
je isborao učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do tiredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenrivnepo nianto Urvf. Cena zavojčku Din 3—,
Rszpolilja društvo
tt
Vrtnarska lola44 e Konjsi.
Stalna zaloga: Hmmmtic/, Korslka, Urbanic in droge«
oja *A4riaS
$tev Nb.
.SLOVENSKI NAROD* dne Sj juni'n !9?3.
stran 7.
Kupim MOTOR
2 HP, 300 V. istoimenski tok
in TRANSMISIJO. FLORJANCIC, Ljubljane.
Kupimo vsako množino
starega svinca.
PUSKARNA V KRANJU.
6394
~ K!inui?m KUMNO "
V VSAKI MNOŽINI. Ponudbe r  vzorci  in   najnižjo  ceno na
LJUDEVIT SIR C, KRANJ.
6347
Kolesarji!"
Oglejte si vc fko zalogo dVo-ito'es. komnletnfh. z dr»bro pn^u-mat Vo nd Din Tribuna F. B. L., Ljubljana, Kartonski rsU Ste v. 4.
Pisala! itroii. polreKIiiie
mehanična delavnica
(po-?ra vijalnlca)
l. BARAGA, Ljubljana, Šelenburaova ulica 6*1.
PRODA   SE  vili podobna
enonadsfropna hiša
* dvema stanovanjema, riđana v
'vtrarskem slogu, z vrtom, NA KLEDU, nedaleč od postaje. « 'ena nizka; stanovanje takoj '-a. "a^polago. — Več pove H. Frivšek, Ljubljana, MikloVče* •* resfa 18. 6608
KoRtoristinja
t daljšo prakso, vešč« »loven*
$*;ne, srbohrvaščine in nemščl* ne ter kn ilgovndsrva  in steno*
^afiie SE TSČE ZA TAKOJ* sFN NASTOP. Prednost se da on?, ki bi imela veselje tudi do prodaje v trgovini elektrotch« ničnih predmetov. — Ponudbe t navedbo zahtev in doseda* nirga službovanja pod »Trajna sb-fha 25—30'6466« na upravo
»Slovenskega Naroda«.
— ■ - ——
p*rnani Marin erfevt
.šumeči'
(Brause) llmoaadn! nraikt kakor tudi vse vrste bonbonov, koksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki
Josip Vitek
Ljubljana,  Krekov trg 8.
(zraven Mestnega doma.)
Zahtevajte ceniki      Na debelo
5609
Nanrodaj imam več vil,
MALIH IN VELIKIH HIS i
prostim stanovanjem in brez stanovania. HI5E Z OBRTJO, GOSTILNO T NI INDT TSTKl.T» SKA PODJETJA. PARCELE, GOZDOVE. TRGOVINE Z INVENTARJEM IN S PRH. VZET JEM BLAGA. MLINE IN ŽAGE. GRAŠČINE t arondiranimi zemljišči v Ljub* Ijani in izven Ljubljane. Ugod* ne cene in ugodni prodajni po* goiif — Resni kupci naj ae zglase: Hinko PrivSek, Ljubijo* na, Miklošičeva cesta Itev. 18. L nadstr., poleg sodilča. 6411
ODDA SE radi selitve
stara, znana, dobro-idoča GOSTILNA ori Rotil na Bohinjski Beli
v bliJlnl farne cerkve In Sole. oddaljena deset minut od ko* lodvora in 20 minut od Blej» skeca jezera, jako obiskovana od letovičarjev in pripravna za vsako drugo obrt ali trgovino. Zraven spada: gospodarsko poslopje, velika klet, ledenica, sadni vrt velik vrt ta zelenja« vo in 1 ali 2 njivi. Odda se vse s popolnim inventarjem. — Po» nudbe nasloviti na: Alojzij Papler. Bohinjska Bela. 6627
BLUZE
najnovejšo, Izredno nizko cene«
Francoski
RIPS, PLATNO, ETAMnM, BATIST, F0UBLABD SVDLA,
0PAL-BA-TIST
is da maka oblaka.
Klavir poučuje
(začetnike) in era tudi ne dom GOSPODIČNA. — Naslov po. v upravi »SI. Nar.« 6558
Opremljena soba
z dvema posteljama, zračna in
svetla, SE ODDA od 15. juliji do 31. avgusta. — Naslov pove • mrava »Slov.  Naroda«. 6550
Snreime se UČENEC
t dnhrimi iohkimi spričevali » 1. julijem v elektrotehnični ve* tetrgovi Učna doba tri leta ter se mu da prispevek za hrano in
stanovanje. — Ponudbe na-»PoStni predal 3«, Celje. 6465
OpL« s separatnim vbodom U Uli U in električno razsvetljavo, išče doh-o sifuiran pri* vatni uradnik, star 28 let. — Pomirlbe je poslati pod •St 2930'6605« na upravo »Slovenskega Naroda«,
Defekt™ koruzo
(ZA  KONJE) razprodaja
na vreče in vagone M. BIELIC. Dunajska cesta št. 33 (pri  »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah.
o574
Okraine 7asfnnnike
SPREJMEMO PO VSEH KRA. JIH. Služba stalna. Gospodje, ki majo veliko znanstva. naj pošljejo ponudbe z referencam? Generalno zastonstvo za Slove* nijo »L* UNION«, francoske zavarovalne družbe, Ljubljana. Sv. Petra cesta 33. 6546
Komnaniona
z najmanj 100 000 dinarjev go* tovine ISCE TRGOVEC Z LE* SOM. — Ima modern, popol. noma nov polnojarmenil:. Jago in posestvo. Jamstvo zagotov« ljeno proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Nar.« pod »Les* na industrija ^6499«.
Krepka deklica,
poŽtena, ne pod 18 let stara, zmožna opravljanja domačih del In tudi nekoliko vešča v
Sfvanju, katera bi imela veselfe do izučenim v tnererifakl tr^o*
vini SE SPREJME V BOLMI TRGOVSKI HM NA DEŽELI proti prosti hrani in stanova* nfu. — Ponudbe pod »Krepka 6517« na  upravo »Slov. Nar.«.
Traži sa
za sredniu parnu pilano. Isti mora biti Izučeni srtojobravar 1 tokar. Ponude kod uprave ovoga lis*a pod .Strojar 6628■. 6628
Tražf se
lokomobila za manji ugljenokop, koji je ujedno izučeni strojobravar. Ponude kod uprave ovoga lista pod .Ugljenokop 6629V
HIŠA naprodaj
v Ratečah na Gorenjskem, od* daljena četrt ure od italijanske meje. tik šole in farne cerkve. Pri hiši se nahaja hlev za 20 govedi, zidani svinjaki, v nad* stropju se lahko naredi deset lepih aob za letovlčarje: pH* pravna je za vsako trgovino ali hotel. Lep sadni vrt (občinske pravice). — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6578
Trgovski
pomočnik
dober detajlist se sprejme v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Datajliat •557.
Na stanovanje in hrano
SE SPREJMETA ZA PRIHOD* NJE ŠOLSKO LETO DVA DIJAKA. — Naslov pove upra. va  »Slov.  Naroda«. 6519
Proda se nekaj oprave za spalno sobo.
Poizvc se pri Antonu Va* Ijavcu, gostilna, Sp. Šiška 87.
6607
Posodim   200.000 Din in 100.000 Ur9 plačljivi v din-r jih,  proti oupi-larni varnosti.
Naslov pove uprava »51o» venskega Naroda«. 6610
Britvice,
že rabliene (Ottlete. Mem itd>
SE SPREJEMAJO V ELEKTRIČNO BRUŠENJE v dro, gerijt »Adria«, Ljubljana, Se* lenhurgova ulica 5. — Zunanja naročila hitro in točno! 6283
prve vrste, spieten In samos*oien pri vseh avstrijskih in nemških klobasah In povoj en inah. Specijalist za nemško salamo in berlinsko sočno gnjat (S^ftschirk*n^ i5ce mesta v večem obratt. Do pisi pod Selbstandlg 14510 na Kienreichs Anzccienvermt-tlung Oraz, Sackstrasse 4. 6661
starejša, samostojna moč i Ia. referencami, ve5č več lezf'ov, seda i na vodilnem mestu, želi sfuibo premestiti za prvo moč ali poslovodjo. Gre event. v tovarniško pod etje železnin«ke stroke. Dopisi pod .Zelezn;nar-strokovniaW-6599* na upravo SI. Nar. 6599
KOMFORTNA VILA v Ljubljani na Mirju
5E TAKOJ PRODA. Vila je
solidno zidana, zgrajena 1. 1922. Opremljena z vodovodom, elek. trično razsvetljavo, obsega ra* ren izredno komfortnega stano* vanja Ke eno msnjše stnnovanje v mansardi. Polrg vile 1500 m' urejenega vrta. Cena 500 000 di*
narjev. od katerih se polovica nekaj časa kreditira. Stanovanje
takoj na razpolago: na zahtevo se vila ta^-oj izprazni. — Pom»d» be pod »Ugoden kup 425/6379« na upravo »Slov. Naroda«.
Malo lepo
grajsko posestvo
NAPRODAJ
bitni mestnega parka v MART*
BORU. Idealna lega, rodovitna 'cmlja 21 oralov, od teh 5 ora«
!ov vinograda, ostalo travniVi. sadovnjak, polie. gozdič. Na posestvu se nahajajo tri dobro ohranjene viničarije in mala grajska hi§a z dvema stanovar njema. Posestvo je nrimemo za privatno uporabo ali viničarijo in slično obrt. Proda sr samo enemu kupe-; Cena en milijon dinarjev. — Ponudbe pod »Kal. varija« na Mar*Stan, Maribor. Rotovškl tn» 1 6533
VeČie  industr jsko podlotje v Sloveniji iSče za takojšnji naslon
(bilancista)
zmožnega tudi slovenske in nemške ter po možnosti italijanske korespondence ter
Ove meblovani sobi
SE ODDASTE s 1. julijem trem gospodom ali trem gospo* dičnam. — Naslov pove upra-va »Slov. Narod**,_ 6367
Breja krava
Simodolskc pasme, 650 kg težka, NA PRODAJ. _ Poljanska cesta 55. 6594
LOKALv LjubjjanTT
75 m* velik, primeren za trgo. vino aH pisarno. SE TAKOJ ODDA. — Pomidbc pod »Pro» met '6622« na upravo »Sloven« skega Naroda*.
Dva konja,
skopljcnec in kobiTa, nba /d-a«
v« in za vsal'o uporabo. NA» PRODAJ. — Vnrala se v adu:, tanturni pisarni 16. art poIVa. telefon H 264. v Ljubljani. 6486
Kumnn. janež.
RDEČO DETELJO. SEMEN. SKO AJDO. LIPOVO CVETJE. SUHE GOBE itd plačuje najbolje — SEVER & KOMP., Ljubljana, Woifova uUca St. 12.
6275
POSLOVODJO-
ŽELEZNINARJA,
^bsol"tno samostojnega delav* ca. T5CEM ZA TAKOJŠEN NASTOP ZA MESTO NA GORENJSKEM. — Ponudbe pod Poslovodja*felezninar'6524 na upravo »Slov. Naroda«.
Uila
s prostornim vrtom, srediSče Ljub-Hpne, krasna lega. na prodaj. Vse v na-boljšem stanju, brez strank. VseH se lahko takoi. Ponudbe na upravo Slov. Narod* p^d .Užitek 6603V 6603
Ia
trapistovski sir
polnomas'en, kg 25 Din. čajno presno maslo, kg .^0 Din. razpošilja s po&o In železnico mlekarna Karlo Laznlckv, Dežanovao, Slavonija.
v Spemu
liČO  H  svoj kamnolom
spremnega neoženjenega rudar-
Sreiko VrSit, 3,
Salanburgova allo» ^B
Prosim, ©»lajte •» ialoitoo Ia aiakc
(Stcigcr)
kateri Je vešč v rudarskem mer-nlitvu in zmožen izvriiti samostalno raimtjltvtncpoale. Ponudbe pod .Srem 6452* aa opravo Slov. Naroda. 6453 .....MM.....IHHMlM.....
za nakup lesa in prevzemanje. Ponudbe pod „ Strokovnjak 6525* na upravo Slov. Naroda. 6525
Gradbeno podjetje arhitekt
f.HHl(L.
Jesenice.
STAVBNA VODSTVA:
Ljubljana. Domžale. Zagreb.
Izvrsije privatne in industrijske stavbe, proračune, nacrte, cenitve, posebni od-delt* sa arhitekturo. 6659
Za vezenje damskih oblek in plascev na strof se išče prvovrstna izvežbana moč
(Stickcrin).   Delo se  na željo
^dda tudi na dom. — Naslov pove uprava »SI. Mar«. 6570
OVES, KORUZO, ia"
na vreče in vagone razprodaja M. B IE LI Ć, Dunajska cesta 33 (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah.
6573
Gumaste nogavice
ZA KRCNE 21LE, nove, NA* PRODAJ. — Mestni trg it. 11 gostilna). 6663
metni DECEK—ISCE orimerne SLUŽBE ZA TEKAČA.
NJaslov pove uprava »Sloven. skega Naroda«. 6658
VstoDim kot kandidat v notarsko pisarno večjega slovenskega kraja.
Vpralatl  pod  »Dr juris'6647« ni upravo »Slov. Naroda«.
Klanufakturist,
vsestransko trgovsko naobra» Sen. a prima referencami prvih
►-rjnvsHh h*, ISCE MESTA ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe pod »Izkušena moč 6o4Q« na  upravo »Slov. Nar.«.
z velikim prostornim rrfovaktin 'oValom sredi mr*tn Ljubifane PO ZELO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Sigurna bodočnost '6549« na ''Tr-jvn »Slov. Naroda*
Potrebujem žanarja
fenetta ali dva, ako hočeta btti I skupaf)  za $a?o v popolnoma \ dobrem stan f u na dve klin ji in Hrktilarko.   Nastop   takoj. — Dogovor ustmeno. — Ivan Av* *enik. posestnik. Sv. Lucija, n Begunie na Gorenjskem. 6626
«!3^sSa. Waro!S! Cnlfe, cenefSl In frpei-rs!?S le od fisiH*^. Od Ms?ega Sco?jarja izhtzua*te, da \2zm prffrdž S3&r»on aanil prdfrcfnffes in gr.^n! podajate.
Prodajalka,
dobro liuriena. stara 23 let. s oosebno Hobrima snričevalima. ^FM MF^TO V TRGOVINI MEŠANEGA BLAGA. Najra* ie večji trgovini na deželi al? v kakem trgu. — Naslov pove »S'ov. Naroda« pod »Dobra moč/6664«.
GanaHn n^pninn Ia
razprodaja na vagone, pari* tet vsaka postaja v Slove ni ji, M. BTELTĆ. Dunajska cesta 33 (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevn'h cenah.
6576
Agilno prodajalko
fozir.   POMOČNIKA-), veSCo
tudi nekoifro korespondence in knifgo vodstva, SPREJME TRGOVINA Z MEŠANIM RLA* GOM NA DEŽELI. — Istoto*
ko sprejmemo učenko, oriro^na učenca. — Ponudbe  pod »Ta*
kojšen nastop /6624« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Stanovanje!
STANOVANJE, obstoječe iz treh sob. s posebnim vhodom.
električno rarsvrtliavo, v novi hiSi. SE ODDA DOTTr>NEMTL KI PLA^A NAJEMNINO ZA PET LET NAPREJ. — Naslov Mrvo uprava »Slov. Nar.«. 6539
MNATSKO MOKO !a
na \>re*e in vagone razpro* daja M. BTELTĆ, Dunajska cesta ŠŠ (pri »Balkanu«) po najnižjih dnevnih cenah. — Jamči se za prvovrstno Wa* go. 6575
VTTTF)T DAMAM TN CO* <;PODOV1. KI IMAJO VE T. TKO ZNANSTVA V IMOVTTEJ« 5TH KROGTH. — Ponudbe pod wOr.bc r rasb'?ek« na: A loma Companv. anončna druiha z o. z., Lfublfana, Koncremi trp 3.
6547
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena žena, mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Terezija lila! roi. Pan
danes ob treh zjutraj po dolgi mučni bolezni, v starosti 58 let, previđena s tolažili svete vere preminula.
Pogreb drage pokoinice se vrši jutri, dne 28. t. m. ob štirih iz hiše žalosti Mestni trg Št. 15 na pokopaiišče k Sv. Krištofu.
V Liubl]anis 27. junija 1923.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra in svakinja, gospa
Pl.
po daljšem bolehanfu previđena s tolažili svete vere, dne 26. junija v Gradcu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne v Gradcu.
UUBUANA-GRflZ, Kroisbacha. 15, 26. junija 1323.
Dr. Viljem vitez pl. Lusehfn, odvetnik, soprog. — Viliem in Martin pl. Lusehfn, otroka. — Joalp Hauffen, Antonlla Hanf« fen roj. Luckmaaii. stariši. — Dr. Herman, inž.Feriderfk in Marija Hanffen, brata in sestra. — Marleta pl. Luschin, Ema vdovi. Fritze, svakinji.
3S
(D
C I
NI
i
h:
• -d * •
s 0 f«
f L IS 5
c i
3
in Un& potreMtiei!.
Snob- motorna kolesa Vh PS. Omnibusi.
[jioroe brlzgaiDe Id lestve (Magiros).
Trgovsko podjetje
0. H. Mara & [Bi.
Llnbl ana
Beethovnova ulica 9-
ZASTOPSTVA V Beogradu, Sarajevu, Somboruj Zagrebu.
.7
53
EBZ
stran c?.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 28. junija 1922.
Stev. ; ij.
lfreče
6491
naznanilo.
Naznanjam cenjenim trgovcem, da izdelujem nogometne žoge. Sprejemam jih tudi v popravilo.
A. HEPOTOČUIK.
Ljubljana, Poljanska cesta 54.
pm <mmmm m ■' ' i ■ — ■■ ■ i i I —mmmmmm»
Čeh - trgovec
išče eno ali dve čisti meblovani sobi, po možnosti v sredini mesta.
Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Soliden 6641.
ia Mile, moke, fiiel Itd. pe oajmiljih cenah. — TelmUka U nI en draiee, Ljubljana, Sodna ulica 4.
Prtovrstno
metliško
bolo, rdeče In črno
vino ""na
ima v zalogi po nizki ceni „EKONOM",
oerednja goepodareka zadruga v Ljubljani,  Kolodvorska   ulica Stev. 7.
Resna, dobro uvedena švicarska firma išče zastopstvo proizvajalcev drv ali izvoznih firm v komisijo ali na trden račun. Oddajališče za več sto vagonov samo prvovrstnega blaga. Ponudbe na upravo Slov. Naroda
pod Drve 6609.
..CEMENT"
le dalmatinski same ne vagone nudi pe Din 71-— 100 kg.
Tehniška Union družba, Ljubljana, Sodna ulica 4.
Na drobno! Na debelo!
Radi preureditve trgovine in pomanjkanja prostorov se bodo prodajali vrvarski izdelki, kakor vrvi vseh debelosti, striki za perilo, štrange, uzde, špaga, gurte, dreta, mreže za seno, ognjegasne cevi, bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbe, viseče mreže (Hange-matten), kakor tudi pravi tržaški bičevniki, konjske krtače, žima, morska trava itd. po znatno znižani ceni.
Sc priporoča
Ini L Mamil Mu. Si. Mra cesta 31. Telefon 441.
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, — Raz. pošilja tudi po pošti. 2922
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trs? 8.
Telefon 220. 2243
Josip
aa i
LJUMJIIM, Sxl Petra bes!? ?.
Priporočamo na velike in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Ifafniife eone. Poat76tba todna-
Športne, bojbI&b
In
čepice
Izdeluje P. 3etnkov krznar Križevniika ulica 7. 2712
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Asa Httties*
Dunajska cesta 6-31
poleg lekarne PlccoD.
Trstf e za strope
izdelujem z na j modernim i stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Bakalu
J0S.R.PUH, UUBUAKA
eradsiks ml. 2a.    Tel. Ml.
Rozmane i Komp.
LJUBLJANA. Mine 4.
pažnja štamparima i Irtograffima!
/Jedina stručna strojarska radiona grafičkih strojeva
IVAH MLAJ, ZagreMira 63 Mm kopalBB pli za ime ii ppsde!
A. & E  SKABERNE. MESTU1 TRG 10.
nudja sa svoga skladišta uz jamstvo, sljedeće tvornički renovirane izvrstne strojeve, te kupuje i zamjenjuje ne-' uporabive.
I Auganurger rotacioni stroj za S stranica no -.vina' (veličina stranice 38X40 cm) sa svim pripadajućim oojppjom i aparatima za matrice, te ljevanje ploča i ■ obradjivanje istih.
feVugebupger ilustracioni brzotis. stroj 81X123 cm, Kalsen Kreisbeavegung ,     .  79X110 . , I Lneei* (Kaiser) stariji tip    ,      »   80X110 . ,
SMeuburger litograiički , , 80X 90 , , Johannisberg , .     .  80X110 . .
Cijene umjerene, izradba tačna te vrlo kratkoročna dostava. Vrši vse rekonstrukcije, popravke i montaže svih
vrsti grafičkih strojeva i uredjaja. Rotacioni i Neuburgen litograiički stroj odmah
za preuzeti.
n ■ m « m n i m i b u ■ 11 b n u u u n ii u u m n ■ ■ n n mm
»POSEST
li
Realltetna pisama. — OM. koncet. posredovalnica za naloip, predajo hi zamenjavo nepremicnio, LJUBLJANA — POUAJttKA CESTA 12.
naznanja
cenjenim tatereientoro   Q^yQ jj^gy    pisarne v Ljuhijanl
Poljanska cesta 12.
afer prilno poslovati
dne 2. iuliia 1923.
Za posredovanji nakopa, predajo ia zamoafavo nopremHkin v TU- to IH0ZEMSTVU — preskrbo m lamenjovo STANOVSKI, trgovskih ln obrtnih LOKALOV, osebnih ia Npetocath P0S0ML, UPRAVLJANJE Hiš ia posestev ter vse tozadevne BREZPLAČNE INFORMACIJE, so vsem Interesentom _ najvljudneje priporoča.
PostaiaRKa cestne
železnice.
Zrnemf pristojbine. Točna postrežba.
lamam nneriTTnnmcoGj-julj* h rnrrouuumnnDG
V CELJU SE PRODA tik   kolodvora ležeča HIŠA Z LEPIM VELIKIM VRTOM.
Za več let oddam takoj v na* jem ie 43 let obstoječo kovač* nico t pripadajočim stanova* njem. — Natančnejša pojasni* la pri: Dr. Avgust KoUoritsch, Celje. ASkerčova nI 7. 6632
Otroški vozički
več vrst, DVOKOZJSSA raznfh modelov, najnovefli MOTOR* ČKI ametik. tipa »Evans*. Velika zaloga PNEVMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejemajo se tudi vsa popre* vila, emajliranje in ponUdjanje.
»TRIBUNA«. F. B. L., tovarna dvokolos in otroških vozičkov. Ljubljana.  Karlovska cesta 4.
4682 1
USIJANA
Duaajska cesta 45
IVAH ZAKOTNIM if.
Telefon 379    mestni tesarski mojster    i**** 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hlSe, vtle, tovarne, cerkve hi zvonike;   strogi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lssene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
Aluminijevo in emajlirano =
: kuhinjsko posodo
2elezne potrebščine za stavbe, rama orodja za obrtnike, stroje za poljedelstvo, Štedilnike, vse vrste obllčev in Za^ ter vse drugo v železninoko stroko spadajoče blago dobite po znilanih cenah pri
novo ustanovljeni tvrdki
Triglav, Stanko Rorpačič, Lfubljana.
Sv. Petra cesta st. 35  (prejo !3eno!ngorjev lokal).
■nT CENENT
GJavn^ zastopstvo 22 Slovenijo:
„CROATIA: tvornica portland cementa d. d.tt
Zagreb — Podsused* „Beočinske fabrike portland cementa akc. dr."
Beočiu
Ljubljana, b&oibovrova al. 0.
Cene:
Croatla: Din 70*75   )   izklj. embalaža   franko vagon
Beočin:
73-20
Ljubljana.
ae otvori dao t« joilja 1923.
Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v Sloveniji.
Kopeli v kabinah tn basiau. 18 in dolg. 5 m širok. Sobo ta ooato v novourejenem ^draviU&nem domu. Restavracijo ta kavarno bo vodil zna« strokovnjak. Park Ob Savinji — lepi tepn&odi.
Sopalla&e {o edealjano Srnina! od kolodvora.
Cene zmerne. Zahtevajte prospekte.
vpijaš
fc d 2.
r
1923
CASINO
Vse atrakcije kopališč Otvoritev j varal J
Cercie des Etrangers
ISO WEIS$
fotografske plošče so n^iboiiše!
Dobivajo se v vsaki strokovni ctolavniol.
Generalno zastopstvo rn skladišče za SHS Zagreb, Palm o 36 ova ulica 65
veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
Združene opekarne d. d. U&m
nudijo v poljnbnrh ranožinah
model nAa in model „Da (atomi crea), najpriprostejše, najtrpež-nejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, daije
^£dno opekOi
Na željo pošljemo popis in ponudbe. • spretni zastopniki se sprejmejo.
Slatina!
1923    Letna sezija
Vse atrakcije kopališč
!_VV
Cercie des Etrangers / ^ BSSS
Podpisana toFđ^a prodaj:
Trboiielfskl ¥ pr^n In tankom eglfs
iz svojega skladišča aa Jut. ftlilBdSOna, ter
štaba, trda Is ssaelilia đrua
rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, aH en gros v cenh vagonih z 10% popustom od faktnmega zneska aa adražene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
HeročnJki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
imPEx
■anse »i asa.«. l soaUnele.
364