0 Žs8 (l S^*Cvvi*, C5LR5IL0 SloVm^KKR DELAVSTVA ■ ■■•IV •■■■•■■■•■■] ■ • ■■ 1■■■■■* P JR RJIRI Izhaja vsak «■ petek. -» (IredniStvo In upravniStvo v Kopitarjevih ulicah »■ Stev. 2. ♦ Naročnina znaSa: celoletna . . K 3*— poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0*75 Posam. Stev. „ 0*10 zboru zakonski načrt o delavskem starostnem zavarovanju, ki je že izdelan in potrjen po ministrskem svetu. Ker je to zdaj najvažnejše delavsko vprašanje, je samoobsebi umevno, da se mora razpravljati na shodn o njem. Kakor hitro predloži vlada državnemu zboru načrt o starostnem zavarovanju, razpošljemo vabila in ga objavimo po listih. Šlo se bo najbrže le za nekaj dni. Izvrševalni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Naše naročnike. ki še niso poravnali naročnine, prosimo naj to store. Leto »Naše Moči« se bliža koncu in končati moramo račune. Brez zamere. Upravništvo »Naše Moči«. Abstinent vabi vse prijatelje abstinenčnega in zmernost-nega gibanja na sestanek, ki bo v sredo zvečer ob pol 7. v prostorih S. K. S. Z. Ljubljansko naše delavstvo je pred leti imelo častno število abstinentov. Posledice se poznajo še zdaj. —* Abstinenčno in zmernostno gibanje se mora poživiti. Kako, to poizveste na sestanku, ki ga bosta vodila dr. Krek in Ivan Podlesnik. Vseslovenski delavski shod. Prisiljeni smo, da zopet preložimo III. vseslovenski delavski shod. Razlog je ta-le: ne ve se, kdaj skliče in kdaj preloži vlada državnemu Štev. 47. ssi sa V LJUBLJANI, dnč 23. oktobra 1908. ^ se> ^ Leto III. v društvo »Svobodna šola«, ki hoče, kakor je znano, šolo brez veronauka. V prihodnji številki se. je pa posebno Patermann razkoračil nad tem. Mož se je tako daleč skregal s svojo pametjo, da pravi, da je katolištvo (klerikalizem) največji sovražnik delavstva in najmogočnejši pomočnik kapitala; duhovnike imenuje potulmene pomagače podjetnikov. Tak človek vodi delavce in delavke po tobačnih tovarnah. Ali more imeti uspeha njegovo delo? Ali more delavec ali delavka, ki še kaj drži na svojo vero, v strokovno zvezo, ki se vodi v tem duhu od takih ljudi? Kako lepo bi bilo, ko bi imeli strokovno društvo za tobačne tovarne, o katerem bi vsak delavski prijatelj mogel reči, da je res delavsko! Ali bi ne bilo za delavce nepopisne vrednosti, če bi tudi naši, za delavstvo vneti duhovniki s svojim vplivom lahko opominjali delavce in delavke, naj se pridružijo svojim strokovnim društvom? Prepričani smo, da bi tudi naši duhovniki posnemali 'kardinala Maninga in zahtevali od članov katoliških društev, da morajo biti vpisani pri svojih strokovnih zvezah. Najbolj rdečega sodruga vprašujemo, naj nam pove, ali ne bi to delavcem nepopisno pomagalo v njihovem boju za boljše razmere. Kakor so pa zdaj te reči, mora biti razkol. Naši ne morejo k socialnim demokratom, in tudi nikoli ne pojdejo. Res jih z zvijačo nekaj vjamejo v svoja strokvna društva, toda zvijača in sleparija trpi le en čas. Resnica pride nazadnje na dan. Naša dolžnost je, da poskrbimo za zapeljane tovariše in tovarišice med rokodelci, kovinarji, rudarji, železničarji in povsod, kjer se še dozdaj šopiri socialni demokrat, in jim odpremo oči. Kdor hoče biti socialni demokrat, naj bo, naj ima svoja politična društva, naj agitira za svojo stranko in ji pomaga, kakor ve in zna. Toda delavec in delavka sta v prvi vrsti zavezana skrbeti za boljše razmere. Teh na ni Kje je kak Strasser? Amerikanski in angleški delavci imajo res krepke organizacije; zato pa tudi zmagujejo. Seveda ne mešajo vmes neumnega lopotanja proti cerkvi in veri, marveč se pečajo samo z delavskimi stvarmi, tako kakor hočemo tudi mi. Na Angleškem je bilo mogoče, da je kardinal Mailing od vsakega delavca, ki je hotel vstopiti v katoliško delavsko društvo, zahteval, naj se izkaže, da je član svojega strokovnega društva. Sklepal je po pravici, da kdor se ne briga za svoj stan, za svoje tovariše, tudi ne bo dober član katoliškega društva. Socialni demo-kratje sami dobro vedo, da je še večina delavcev in delavk verna, da hodijo v cerkev in izvršujejo verska dejanja. In vendar tišče svoje strupeno sovraštvo v svoja strokovna društva, ki iz njih vse vprek odmeva samo gonja proti farjem in boj proti strašnemu klerikalstvu. Posebno strupen je v tem oziru tajnik socialno-demokraške zveze tobačnega delavstva, Patermann. V socialno-demokraškem listu »Der Kampf« je letos meseca avgusta sodrug Strasser opozarjal, kako nespametno je, da se socialna demokracija udeležuje protiverske gonje; pravi, da to pomaga samo liberalni gospodi. Zlasti temu se upira, da se delavci vpisujejo Dve smrti. (Žalostna povestica brez konca.) (Konec.) II. Bilo je nekaj dni po tistem skrivnostipol-nem dnevu, ko mi je pravil tisti mož poprej opisano povestico. Stal sem ob bregu Save poleg mostu dobravske ceste in motril peneče savske valove. Tedaj sem se domislil Marka in njegove žalostne smrti. V duhu sem si ga predstavil. Bled in prepaden je stal ob bregu in gledal hitre valove, ki so se lovili v silnem teku. Gozd je zašumel za njegovim hrbtom in smreke so se spogledale, kot 4ii si hotele nekaj povedati. Marko je pogledal opoldansko solnce, ki je bleščalo nad njim v vsej krasoti. Pod nogami mu je zman kalo tal in planil je v bučne savske valove . . . Vrba, ki se je stegovala nad savsko vodo, je vztrepetala, završale so smreke v bližnjem gozdu, zabučali so valovi in odnesli Markovo truplo. In butnili so je ob skalo in je tirali dalje z razklano glavo, z odbito roko. * * # Novica o Markovi smrti je prišla na uho Markovi ženi. Vstala je z bolniške postelje, vzela v naročje najmlajšo Malko, Zdravko in Vinko sta se prijela njenega krila in stopala ž njo. Tam ob bregu so se ustavili. »Otroci, te-le valove poglejte in to deročo Savo. Vinko, poglej, in ti tudi, Zdravko —. Ti valovi so vama vzeli očeta in tebi — Malka.« hi žena je vzdignila predpasnik in si brisala lica. »Otroci, vaš oče se je vtopil, molite zanj.« In tam ob savskem bregu je pokleknila žena in molila z bridkimi vzdihi za dušo pokojnega moža. Mala Malka ji je jokala v naročju in se ji ovijala okoli vratu. Fantka sta pokleknila poleg matere in sklenila roke k molitvi, pa nista molila . . . Jokala sta s svojo materjo in gledala zelene, peneče savske valove. »Oče!« je vzdihnil Zdravko in nov jok se je porodil v njegovih prsih. »Očeta ni več, otroci, molite zanj.« Žena se je zgrudila z malo Malko na zemljo in za-; piakala tako otožno in tako sočutno, da bi se je kamen moral usmiliti ob cesti. In zadnjikrat je zavzdihnila, zadnjikrat zajokala. Njena duša je dobila mir in je dobila pokoj . . . In zastonj sta mala dečka klicala mater, zastonj sta jo budila, zastonj prosila, naj se vrne z njima domov, ker solnce zahaja in se dela noč. Ko je solnce zadnjikrat poljubilo triglavsko pogorje, sta nesla dečka Malko domov, mati pa je spala ob savskem obrežju in se je prebudila pred Gospodom. Poleg odra je bila mizica, pregrnje.ua z belim, snažnim prtom, a na mizi je stal krožnik s soljo in dvema pušpanovima vejicama, s katerima so' pokrapljali smrtniki umrlo ženo. Zvonovi so plakali, jesensko solnce je pogledalo skozi okno Bregarjeve hiše in dva pra-rnenčka je spustilo to solnce skozi okno v Bregarjevo hišo, na obraz umrle. Tako lep je bil ta obraz v solnčnih pramenčkih in zasvetil se je. Oči je imela zaprte in nekoliko udrte. »Bog plačaj, ker ste pokropili!« »Bog daj! Kako da je tako naenlkrat umrla?« »E, dovolj dolgo se je mučila,« je menila Skledarjeva Urška. »Bog jo je poklical k Sebi. Saj bomo vsi šli počasi . . .« »Pravijo, da Bog take ljudi ljubi, ki jih v takem času pokliče pred sodbo, kot je vseh vernih duš dan.« »Bog že ve, kaj dela. Pravična je bila. Naj v miru počiva!« Vukovoi. brez edinosti. Edinosti pa ni in je ne bo, dokler se bodo strokovna društva pečala s takimi stvarmi, ki morajo odbijati delavca, ker nasprotujejo njegovemu prepričanju in bijejo v lice njegovi vesti. Veseli nas, da je tudi med socialnimi demokrati v tem oziru nekaj pametnih ljudi, škoda, da tako malo, in da jih ni prav nič takih pri nas. Škoda, da ni med slovenskimi socialno-svoja strokovna društva, toda zvijača in slepa-odprl oči sodrugom in jim povedal to, kar je očito kot beli dan: »Na Slovenskem govoriti o kapitalizmu duhovščine, ki je med vsemi izobraženimi stanovi gmotno na najslabšem, je navadna laž. Tu praviti, da duhovščina, da cerkev nasprotuje delavcem in jih zavira v njihovem boju, je najgrje obrekovanje. To ve ljudstvo, to vedo tudi delavci, ki jim je natančno znano, da so ravno duhovniki in stranke, katerim pripadajo, najodločnejši v boju za demokra-t cijo in za čvrsto socialno preosnovo v korist delavskim stanovom. Zato je pa oslarija misliti na to, da bi bilo mogoče združiti vse delavce v socialno-demokraškem taboru. Gre se za to: Ali hočemo res zboljšati delavske razmere, ali se nam gre pa le za to, da gonimo lajno proti farjem, da za to delo vlečemo delavcem gro-šičke iz žepov in pri tem nekaj takozvariih strokovnih tajnikov preživimo?« Socialni demokrat, ki bi tako govoril, bi bil res nekaj vreden in delavci bi mu bili lahko hvaležni. Roko v roki bi' socialno-demokraški in krščansko-socialni delavec šia kadar bi se šlo za delavske stvari. V politiki po svojih potih, v verskem oziru različna, bi stala v strokovnem društvu brat ob bratu, tovariš ob tovarišu. Potem bi bili boji uspešnejši, zmage ložje in združeni kapitalizem bi našel odpor v združenem delavstvu. kona za bratovske skladnice določena minimalna preskrbnina, tedaj se ima prva na letnih 200 K povišati. V slučaju smrti katerega teh članov dobe njihove vdove po § 5, točka 1, zakona za bratovske skladnice, vsaj > in sirote brez očeta vsaj '/« umrlemu očetu po predstoječih določilih pripadajoče preskrbnine, ki ne sme biti manjša kot letnih 66’Ij kron oziroma 33ll» kron. Od teh, 'z predstoječih določil izhajajočih preskrbnin plača preskrbninska blagajna v smislu §§ 4 in 5 zakona za bratovske skladnice z z dne 28. julija 1889 drž. zak. št. 127 določene preskrbnine iz bratovske skladnice v Znesku 200 kron oziroma 66a/» in 33'i-< kron, katero plačevanje se bode po merodajnosti prihodnjih matematičnih bilanc zvišalo medtem, ko se bodo te presegajoči zneski na račun splošnega pokojninskega zaklada vračunovali. Glede izplačevanja vdovskih in sirotnin-skih preskrbnin velja še v S 22 odst. 3 pravil brat. skladnic označena omejitvena določba, Razpredelnica la po kateri se določi preskrbninska pravica vsacega člana v vsakem preskrbninskem razredu na podlagi normalne dnine člana, kadar se pomakne v višji razred. (Veljavno za čas od 9. julija 1898 do 1. januarja 1902 vstopivše člane.) Zadnja se je vložila ta mesec. Njen načrt je objavila »Naša Moč« 2. t. m., sklenjeno besedilo pa zadnji »Glasnik«. Le ne zavijajte in ne pačite splošno znane resnice. Delavstvo vč, da lažete. — Klerikalci nas posnemajo, piše »Tobačni delavec«, ker se je povdarjalo na mednarodni konferenci krščanskih strokovnih organizacij v Curihu, da naj se krščansko misleče delavstvo organizira v bodoče mednarodno in z izključitvijo verskih vprašanj. Otroci potrebujejo nauka. Zato jih poučimo, da so takozvane krščanske strokovne zveze, odkar bbstajajo, tako organizirane, kakor se je nagla-šalo v Curihu. Če ne verjamete, vprašajte Bebla v Berolinu, ker vaš Patermann tega seveda ne vč. Mož je namreč yelik v zabavljanju proti farjem, drugače pa ne prebistroumen. Kristana tega tudi ne znata, ker ju na Dunaju in v Pragi o tem niso poučili, drugje pa še nista študirala socialno-demokraških, še manj pa druge delavske organizacije. Tobačno delavstvo. Cvetke »Tobačnega delavca«. Svoji k svojim!« Člankar priporoča vstop v socialno demokraško konsumno društvo, ki je ustanavlja Ante Kristan v Ljubljani. Socialnim demokratom priporočamo, naj le pristopijo v Tonetovo društvo, da ne bo storilo tako žalostnega konca, kakoršnega je napravil pred časom pogoreli socialno-demokraški konsum. Naši somišljeniki in somišljenice pa pristopajte v naše I. ljubljansko delavsko konsumno društvo na Kongresnem trgu, v hišo, kjer ima tvrdka Kleinmayer & Bamberg svojo prodajal-nico. Naš konsum je že star, vtrjen in lepo deluje. Svoji k svojim! izvajajte naši somišljeniki in somišljenice. — Graja I v a n u. H r iib a r-j u. V članku »Svoji k svpjim!« napadajo gospod sodrug Ivana Hribarja z besedami: Slovenski župan Hribar je rekel slovenskim delavcem: »Pa pijte vodo, če vam je pivo predrago«. Abstinenti bi ga za to ne smeli grajati, tudi taki ne, ki govore javno za abstinenco, po shodu se ga pa tako nacukajo, da merijo po vseh štirih pot domov. A zato tega ne biležimo, marveč zato, ker socialno-demokraška krajevna skupina vedno klečeplazi pred ljubljanskim županom, mu pošilja prošnje in ga felita, naj jih podpira pri glavnem ravnateljstvu. Rdeči fantje in abstinenčni govorniki pivopivci, veste, na eni strani napadati ljubljanskega župana, na drugi pa klečeplaziti pred njim, prav res le vi razumete, mi priprosti ljudje že ne. Ej, kaj še, gliha vas s Hribarjem vkup štriha. — Enako restantiom naj ostane še naprej tobačno delavstvo po »Tobačnem delavcu«, ki mu ni prav, da smo se začeli boriti proti vizitaciii. Med preroke so tudi šli veleučeni gospodje, ki pa pišejo, ker že narpej povejo, da bo to brez uspeha. Seveda, brez uspeha, ker se jim to ne zdi umestno. Zakaj se vam li to ne zdi umestno. Zdi se nam, da nasprotujete, ker si še niste izprosili najvišjega Patermannovega žegna, sami pa itak ne smete ničesar storiti, ker ste revčki Patermanovi kašrpli, dasi ste bolj kunštni kakor on. — Shoda krščanske podružnice 19. avgusta »Tobačni delavec« ni prezrl. Ullreich mu je.všeČ, manj Moškerc, 'ker je povedal nekaj zasluženih socialnim demokratom. Seveda, Čatar pa leži gospodi najbolj v želodcu. Nič čudnega. Delavstvo mu zaupa, ker ve, da gori in nesebično dela za delavsko korist. Ampak kljub vsej učenosti, ki jo kažejo, so pa le stari, veliki otroci, ker ga oponašajo. Ej, se pozna, da so hodili ti-le rdeči otročički in punčke h Kurjem želodčku v šolo. Čatar se pa ni zmotil, ne prenaglil, kajti spomenice smo mi pred vami vlagali, kar sami dobro znate. Provizijskl razred VŠtevni S'už- beni čas Plačilni razred IV. razred III razred II. razred I. razred b a b a b a b a 10 urna Letni zaslužek normalna dnina . ... vrednost normalnih dnin vrednost naturalij . . . clcunai K h K h K li K h K h K h K h K h 1 375 162 537 25 1 450 162 612 50 1 515 162 687 ;5 2 600 162 762 ? 675 16 837 75 2 750 162 912 50 2 825 162 987 75 3 90 ' 162 1062 __ od do vrednost normalnih dnin 86 60 86 60 86 60 86 60 86 60 86 60 86 60 86 60 1. 3 5 • • vrednost naturalij . . . 114 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 skupaj 200 — 200 — 200 — 200 — 200 — 200 200 200 — vrednost normalnih dnin 108 9 115 15 121 71 128 27 134 84 141 46 '47 96 154 52 H. 5 10 ■ vrednost naturalij . . . H3 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 as skupaj 221 99 228 55 235 11 241 67 248 24 254 80 261 (6 267 92 vrednost normalnih dnin 130 56 143 70 156 82 169 95 183 08 196 20 209 32 2 >2 45 III. 10 15 •— vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 11» 40 113 40 '13 40 113 40 113 40 113 40 N skupaj 243 98 57 10 270 22 283 35 296 48 09 oO 322 72 335 85 — vrednost normalnih dnin 15-2 57 172 2-5 191 93 211 62 231 32 251 — 270 69 290 37 IV. 15 20 > * vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 skupaj 265 91 285 65 305 33 325 02 344 72 364 40 3<4 09 403 77 ° vrednost normalnih dnin 174 55 200 80 227 05 253 30 279 5t 305 80 332 04 358 30 V. 20 25 *- vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 30 113 40 a skupaj 28; 95 314 20 340 45 36r • 7' 392 95 419 0 445 45 471 70 vrednost normalnih dnin 196 54 229 15 352 16 2U4 97 J >, 79 360 60 393 42 426 22 VI. 25 30 * vrednost naturalij . . . 113 4, 113 40 113 40 113 4 o 113 40 113 40 1'3 40 113 40 c skupaj . . . , 309 94 342 45 375 56 408 37 441 19 474 — 506 82 539 62 -w ' vrednost normalnih dnin 218 53 237 9 297 27 336 65 376 03 415 40 454 78 494 15 VII. 30 35 0) vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 Ji skupaj 331 93 371 10 410 67 450 05 489 43 528 80 568 18 607 55 vrednost normalnih dnin 240 52 286 45 33- 38 378 32 424 27 470 20 516 1 j 562 07 VIII. 35 40 vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 skupaj 353 92 399 85 445 78 491 72 537 67 583 60 629 54 675 47 vrednost normalnih dnin «62 50 315 — 367 5i 420 — 472 50 525 — 577 50 630 — IX. Čez 40 vrednost naturalij . . . 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 113 40 skupaj 375 90 428 40 480 90 533 40 585 90 638 40 690 90 743 40 Rudar. Idrija. V zadnji številki »Naše Moči« smo čitali premembo § 21 in razpredelnico I b, to je določena visokost preskrbnin za one člane, ki so po LI 1902 dosedaj in za v prihodnje sprejete. Danes vam se predloži razpredelnica I a, t. j. za iste člane, ki so bili od 9. julija 1898 do 1. prosinca! 1902 sprejeti. Dalje sledi pre-memba: 2. § 74 dobi odstavek: Člani nadzorništva imajo pravico do odškodnine, ki naj dosega višino njihovega zaslužka, katerega vsled svojega poslovanja kot taki zaslužiti niso mogli. 3. § 76 naj se glasi: Po predpisih § 39 zakona z dnč 28. julija 1889 drž. zak. št. 127 oziroma člena I. § 40 zadnji odstavek zakona z dne 17 .septembra drž. zak. št. 178 zaračuni naj se mesečna preskrbnina po pravilniku z dnč 1. prosinca 1902 pri vseh v smislu § 75, zadnji odstavek teh pravil pri bratovski skladnici zavarovanih stalnih članov za slučaj onemoglosti po 26-kratnem znesku zadnje normalne dninske plače za 12-urno dnino, z 10-urnim delom, ali pa kjer take normalne dninske plače ne obstoje, s 25% zvišanjem normalne dninske plače za osemurno dnino tako, da znaša zaslužek po vračunjenem času čez 3 do 15 let službe 01 čez 15 do 20 let službe 0-2 čez 20 do 25 let službe 0-3 čez 25 do 30 let službe 0-4 čez 30 do 35 let službe 0-5 čez 35 do 40 let službe 0-6 čez 40 službenih let 0-7 del šestindvajsetkratnega zneska normalne dninske plače. Ako se pri tem preračunavanju izkaže, da je letna preskrbnina manjša, kakor v § 4 za- da svota vdovske preskrbnine in sirotinskih preskrbnin, oziroma svota samih sirotinskih preskbrnin ne sme presegati tri četrtine pokojnemu soprogu oziroma očetu po predstoječih določilih pripadajoče preskrbnine. Po starih preskrbninskih določilih pravice do preskrbnine določeni karenčni čas, se zniža po § 14, točka 2 postave bratovske skladnice, za omenjene člane od 8 let na 3 leta in se imenovanim članom oziroma njih svojcem dovole zgoraj določene preskrbnine tudi v slučaju, ako nastopi onemoglost oziroma smrt takega člana v teku 3 do 8 vračunjenih službenih let. Ako je onemoglost ali smrt omenjenih članov nastala vsled obratne nezgode, zvišajo se po predstoječih določilih izhajajoče preskrbnine tako, da se priračuna članom, ki imajo manj kot 20 službenih let 10 službenih let in članom, ki imajo več kot 20 službenih let 5 službenih let, ne oziraje se na karenčno dobo treh let. Takim članom bratovske skladnice pa, ki so po ponesrečenju v službi postali zopet za delo zmožni, pa so vsled nezgode pred dospev-šim 40. službenim letom, po izreku rudniškega zdravnika za službo nesposobni, prišteje se po odmerjanju preskrbnine pet let k dovršeni vpoštevni službeni dobi. Preskrbovancem, vdovam in sirotam je dano na izbero, dokler stalni delavci pri ruiL-niku še žito dobivajo, po obstoječih določbah pripadajoče žito in drva še nadalje dobivati, v slučaju, da tega nočejo, jim je cela preskrbnina, katera jim po prcdstoječem pravilniku pristoja, v gotovem denarju izplačati. V prvem slučaju se od prcdstoječe določene preskbninske izmere, vrednost naturalij po tačasni nabavni ceni odtegne in ostali znesek v gotovini izplača. Določbe k § 76 dodatek lil in V ostanejo neizpremenjene. 4. Vsi v pravilih navedeni denarni zneski sc imajo v kronski veljavi navajati. (N. pr. § 15 določena podpora za bolne člane največ 10 gld. na leto oziroma 500 gld. naj se glasi 20 kron oziroma 100 kron na leto. Računovodji dose-dajno 250 gld. plače, naj se glasi 500 K itd. (Dalje prihodnjič.) Prometna zveza. Naznanilo. Gospodje odborniki krajne skupine »Prometne zveze« v Ljubljani južni kolodvor se tem potom uljudno naprošajo, da se udeleže polnoštevilno odborove seie, ki se vrši v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v stanovanju Jakoba Milavca, Zalokarjeve ulice 9. Shod železničarjev v Laškem trgu. V nedeljo, dnč 18. t. m. se je vršil shod železničarjev v Laškem trgu. Shod je bil prav povoljno obiskan. Na shod je prišel tudi državni poslanec dr. Benkovič in gosp. župnik iz Rimskih toplic. Shod je otvoril in pozdravil navzoče zaupnik »Prometne zveze«. Gospod državni poslanec dr. Benkovič je govori! o demokraciji. Povdarjal je potrebo združevanja železničarjev, kakor tudi drugih stanov. Imamo pa dve organizaciji železničarjev: »Prometna zveza« dela v krščansko-socalnem smislu in zastavlja vse svoje moči v korist železničarjev. Največ pozornosti pa obrača na to, da se izboljša ubogim delavcem in poduradnikom njihov žalostni položaj, to je, da se prične izboljšavati pri delavcu, ne pa pri tistih, ki imajo že sedaj toliko, dasiravno ne preveč, da jim ni treba stradati, kakor morajo delavci in njih družine. Drugo društvo je socialnodemokratično. To društvo ima v državnem zboru veliko mož. Socialni demokratje imajo v avstrijskem parlamentu 88 poslancev. Toda doslej socialni demokratje niso stavili v državnem zboru nobenega predloga, ki bi izboljšal stanje delavskim stanovom. Stavili so pač letos take predloge, o katerih so vedeli že naprej, da se ne morejo izvršiti. To so pa storili zato, da potem lažje npijejo po shodih: Glejte, toliko in toliko milijonov smo postavili v proračun za izboljšanje delavstva oziroma železničarjev. Pa državni zbor nam jih ni dovolil. Krščanski socialisti so krivi, da ne dosežemo, kar zahtevamo, zato se delavstvu tudi nič ne izboljša. Gospod državni poslanec je nato povedal resnično dogodbo iz leta 1907., ko je prišla pod vodstvom socialno-deinokra-ških poslancev deputacija poštnih uslužbencev k finančnemu ministru. Ta dogodba je tudi danes v »Naši Moči«. Govornik je nato še nekoliko ožigosal socialno-demokraško postopanje, nato pa obljubil, da hoče vse storiti, da se izboljšajo razmere železničarjem. Obljubil je tudi, da hoče vse zadeve članov »Prometne zveze«, ki se tičejo nezgod pri izvrševanju poklica, ali krivice, ki se gode članom od strani predpostavljenih, pri sodniji brezplačno zastopati. Ker g. poslanec ni mogel dalje ostati pri shodu radi nujnih opravkov drugod, se mu v imenu navzočih zahvali J. Milavec iz Ljubljane za njegov trud in naklonjenost naprani železničarjem in ga prosi, da kmalu zopet obišče kak shod železničarjev v tem okraju. Gospod sklicatelj je nato razložil pravila »Prometne zveze«. Razložil je tudi, zakaj se je ustanovila »Prometna zveza«, za kar smo mu zelo hvaležni. Tukajšnji rdečkarji trde, da niso proti veri in duhovnikom. Gosp. govornik nam je pa odločno razložil, da so socialni demokratje predvsem nasprotniki .cerkve in vere. Dokazal je tudi, da je socialnim demokratom več za vzdržavanje židovskih pijavk, kot pa za blagostanje delavcev trpinov. Zato pa se ne bomo dali mi prav nič več farbati od socialnih demokratov, ampak krepko jim bomo na njih laži povedali v brk, kdo da so. Vršilo se je ■vpisovanje novih članov in mi smo s številom prav zadovoljni. Po shodu je igrala godba in prav dobro smo se zabavali. Le prekmalu je potekel čas. Gosp. drž. poslancu dr. Benkoviču in g. Jakobu Milavcu pa srčna hvala za trud in mi le želimo, da se vidimo zopet prav kmalu. Na svidenje! Za mesec oktober je plačati mrtvaščina za dva smrtna slučaja in sicer za Frančiško Steiner, Strading in Antona Huber, Roppen. Plačati je torej vsakemu članu 10 vin. mrtvaščinc. Lepo upanje socialno-demokraškim želcz-iničarjem daje sJedeča resnična dogodba. Dnč 28. septembra t. 1. je govoril na shodu v Maria-schein na severnem Češkem poslanec Kemet-ter, ki je znan kot posebno železničarjem prijazen poslanec. Med drugim je ta poslanec povedal sledeče: Lansko leto meseca junija je prišla k finančnemu ministru deputacija Došt-nih uslužbencev pod vodstvom socialno-demo-kraških poslancev. Tudi jaz sem bil navzoč, ne sicer z deputacijo, ali ravno takrat sem bil pri finančnem ministru in sem vse sam videl in tudi vse slišal. Gospod finančni minister je deputacijo zelo prijazno sprejel in rekel: »Razumem vaše želje, so prav lepe in tudi pametne. Ali če Vam jih ne morem izpolniti, potem se zahvalite tem gospodom.« (Minister je s prstom kazal na socialno-demokraške poslance.) Cez malo časa pravi minister: »Ce mi ti gospodje vse moje zahteve črtajo, potem nimam denarja in ga vam ne morem dati.« Deputacija je odšla in ostal sem pri ministru. Cez par minut pa pride k ministru dr. Adler. Jaz sem bil navzoč in dr. Adler pravi ves razburjen ministru: »Ekscelenca, kaj ste storili, kako se nas upate pred deputacijo tako razkrinkati? Zakaj, ste ljudem to povedali? (Exzellenz. was haben Sie getan, wie kbnnen Sie uns vor einer Deputation so blosstellen ?* Warum haben Sie den Leuten das gesagt?) Finančni minister pa je odgovoril dr. Adlerju: »Rad bi videl, ako ne sme tudi minister enkrat resnico govoriti!« (Jetzt mocht ich docli sehen, ob ein Minister nicht aucli einmal die Wahrheit sagen darf!«) Gospod finančni minister se je obrnil, pokazal dr. Adlerju hrbet in odšel. To je govoril poslanec Kemetter na shodu. Mi pa to že zdavnaj vemo: ako poslanci ne dovolijo vladi proračuna, potem tudi vlada ničesar dati ne more. Lansko leto so predlagali socialni demokratje 20 milijonov za izboljšanje železničarjev, proračuna pa, ki je glavna stvar za vse državne naprave in tudi za plače in izboljšanje uslužbencev, pa niso dovolili. Nobenih davkov, pa mnogo podpore, to ni mogoče. Mi smo o tem že lansko leto pisali pod zaglavjem »Prometna zveza«, zato bi bilo le preveč, da bi še danes o takih stvareh tratili dragocen prostor tega lista. Naši somišljeniki to razumejo, a sveta dolžnost naših somišljenikov je, da uboge od socialnih demokratov zasfepljene sotovariše o tem pouče in jim odpro oči. Socialni demokratje store vse, da njih pohlevne ovčice ničesar ne zvedo o počenjanju rdečih generalov, pač pa se iz'srca smejejo, da ljudstvo, posebno še železničarji kolnejo čez bedni svoj položaj in jim nosijo svetle kronce, da jih voditelji in generali zapravljajo po kavarnah in poleti po toplicah. Saj pravijo socialni demokratje: Kadar bo ljudstvo popolnoma nezadovoljno bo vsled te nezadovoljnosti postalo surovo, takrat bo šla naša pšenica v klasje. Zato pa, železničarji, proč od vratolomne socialno-demokraške politike, ako hoečte, da se izboljša vaš bedni položaj, in se vaši deputaciji. ki bi šla prosit za izboljšanje, ne zgodi tako, kot se je zgodilo deputaciji poštnih uslužbencev. Vsi v »Prometno zvezo«, ki je edino pošteno in za železničarje delavno železničarsko društvo! Za hudodelce, ne pa za železničarje. Povodom 601etnega vladanja je cesar pomilostil mnogo hudodelcev in jim storil mnogo dobrega s tem, da se povrnejo v svet. Prav tako! Mi jim privoščimo. Vendar se nam tu usiljuje vprašanje: Kaj bodo dobili tisti, ki zvesto služijo državi in človeštvu? To so predvsem železničarji! Njim, ki noč in dan skrbe za varnost življenja drugih državljanov, njim, ki v družbi tisoč in tisoč drugih ljudi nosijo v državne blagajne milijone, tem se ni nič dalo. Ali se jim bodo morda tudi odprla vrata cbsarske milosti in se jim bo izboljšalo njihovo bedno stanje? Malo je upanja! Govori se sicer, da cesar zato noče potrditi predloge o izboljšanju plač državnim uslužbencem, ker se je v tej predlogi premalo upoštevalo nižje kategorije. Ali naj bodo tudi te govorice neresnične in naj kot jesenska slana, ki že prihaja v deželo, požgo vse upanje na izboljšanje v srcih ubogih in vedno goljufanih železničarjev. Med brati in sestrami. Iz ljubljanske predilnice. V zadnji številk' »Naše Moči« je zopet bil dopis iz naše predilnice, zakar se mora pohvaliti dopisnik, ker s tem takorekoč agitira za »Našo Moč«, da jo naši delavci in delavke rajši berejo in naše Strokovno društvo se mu mora zahvaliti, ker tudi v dopisu za društvo agitira in pa zato tudi. ker je izrekel javno zahvalo našemu gospodu ravnatelju zato, ker je pustil delo ustaviti na dan pogreba nedolžnih žrtev Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča. Kar je pa cenjeni dopisnik pisal v tretjem delu svojega dopisa, ga pa ne moremo pohvaliti, ker je poročal neresnico. On je pisal o neki delavki, da je hotela za venec pobirati za naše umrle sotrpine in da jo je zato paznik F. J. pričel zmerjati in suvati, to pa ni bilo res, ker se je odbor našega Strokovnega društva o tej zadevi natančno informiral pri gospodu ravnatelju, pri omenjenemu pazniku in pri njenih sodelavkah in je odbor izpoznal, da je bila delavka kriva, ne pa paznik, kakor je dotična delavka okrog raznašala in se je tudi cenj. dopisnik vsedel na njeni lim. Tudi ni bil ta vzrok, da je hotela za venec pobirati, ampak je vse drugi vzrok bil, glavni vzrok tej aferi je bil delavkin predolgi jezik, s katerim je hotela svoje sodelavke obrekovati in ko ji je paznik rekel, da naj bo tiho, je hotela še njega v kozji rog ugnati, kar se ji pa paznik pač ne bode pustil. Če pa še cenj. dopisnik želi natančnega pojasnila o tej zadevi, naj se pa oglasi pri podpisanemu, kateri mu bo rade volje natančno razložil vso stvar, kar v dopisu ;avno ni hotel, ker se mu preneumno zdi. — Franc Kos, t. č. predsednik Strokovnega društva predilnice. Sava. Nedeljsko zborovanje Strokovnega društva ostane delavstvu v spominu. Govoril je državni poslanec Gostinčar o edinosti delavstva ob vevškem in medvoškem štrajku. Opisal je, kako žalostno vlogo so igrali ob tem štrajku socialni demokrati, osobito njihov voditelj, nekdanji kristjan Ante Kristan. Tudi na Savi so delali socialni demokratje prvi na razdor med delavstvom. Zdaj še hujše delajo nanj. Poslanec je omenjal, kakšno klavrno vlogo igrajo socialni demokratje v državnem zboru. Vse jim je le za agitacijo. Po shodih vpijejo, da ne morejo ničesar napraviti, češ, da jih je premalo. Od nas pa zahtevajo vse, ko nas je komaj 17 poslancev v našem klubu. Škandal za tako stranko, ki šteje 88 poslancev, pa ni v stanu, da kaj napravi. Socialna demokracija je v državnem zboru najponižnejša vladna stranka, ki je samo za to tu, da maže ministrskemu predsedniku Becku čevlje. Najneumnejši so pa naši socialni demokrati. S farjem pričenjajo in s farjem Končajo vse. Nemški socialni demokrati so že izpregle-dali, da s »farško« gonjo ne pridejo naprej in jo opuščajo. Po poslančevem govoru je povedal Čebulj nekaj krepkih rdečkarjem. Društvo obstoji že štiri leta. Socialna demokracija se ni napadala na nobenem shodu. V nedeljo je pa pričel začetkom shoda takoj izzivati socialni demokrat Krepevnik. Med zborovanjem je moral seveda molčati. Zborovalci so ogorčeno izjavljali, da so savski demokrati vsi delavski izda-javci. Bistrica v Rožu. Pri nas smo imeli v nedeljo po § 2 dobro obiskan delavski shod. Govoril je državni poslanec Gostinčar o državnem zboru glede na delavstvo. Z lastnimi močmi. P. n. somišljenikom, slov. društvom in denarnim zavodom. V Trbovljah se je v zadnjem času začelo živahno socialno delo: Ustanovilo se je kmetijsko bralno društvo s telovadnim odsekom, strokovno društvo rudarjev, strokovno društvo paznikov in kmečko-delavska hranilnica in posojilnica (Rajfajznovka). Vsa ta v okri-. Iju krščansko-socialne organizacije stoječa društva se lepo razvijajo in raste število članov od dne do dne. Ker so pa vse gostilne, katere imajo večje lokale na razpolago, v rokah nasprotnikov, kateri ne trpijo naših društev pod svoj streho — pred kratkim se je naš telovadni odsek postavil na cesto in sedaj ne more telovaditi — in ker so dosedanji naši prostori dosti pretesni, in slednjič, ker ne moremo vsled pomanjkanja prostorov prirejati nobenih shodov, predavanj in prireditev v večjem obsegu, zato smo sklenili postaviti za vse te organizacije lasten društven dom. Ne nameravamo staviti velikanske palače, temveč priprosto dvorano za zborovanja in nekaj sob kot lokale za društva. Vendar pa tudi za. to stavbo nimamo dovolj lastnih stredstev, in radi tega se obračamo do vseh somišljenikov, kakor tudi društev in denarnih zavodov na Slovenskem s prošnjo, da nam naklonijo kako podporo. Podpora se lahko pošlje kot darilo ali pa kot hranilna vloga kmeč-ko-delavski hranilnici in posojilnici v Trbovljah. Vsaka taka hranilna vloga se bode obrestovala kakor druge hranilne vloge, pač pa bo- de neodpovedijiva za dobo pet let. Po preteku petih let se bode na željo vlagateljev izplačala. Z najemninami društev, s čistim dobičkom vsakoletnih večjih prireditev se bode dobilo dovolj sredstev za obrestovanje in delno odplačilo glavnice. Vse pošiljatve naj se naslovijo na kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah. Vsa darila se bodo objavila v »Slov. Gospodarju« in »Slovencu«. Somišljeniki! De-narni zavodi! Podpirajte nas pri našem prizadevanju zgraditi v Trbovljah, v največjem rudarskem središču na Slovenskem, društven dom. Z vašim činom bodete pripomogli, da se bode krščansko socialna organizacija v Trbovljah razširila in ojačila. Pridite nam na pomoč! Odbor za zgradbo društvenega doma: Dr. Ivan Benkovič, drž. poslanec. Za kmetijsko bralno društvo: Kmet Ignacij Štrovs, predsednikov namestnik. Za strokovno društvo rudarjev: Rudar Ivan Brunek, predsednik. Za strokovno društvo paznikov: Paznik Ivan Zupan, predsednik.Za kmečko-delavsko hranilnico in posojilni vo: Kaplan Josip Lončarič, predsednik. Kmet Mihael Grešak, .nadpaznik Ivan Božič, odbornika. Cene brez konkurence I A. Lukič Llubllana, Pred Milo 19, priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice no nznnižii ceni. Tovarna za stola Francetu svigeijna K na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko Izdeluje 2805 26—2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike ...... domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši — ---------kakovosti------------ Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Ustanovljeno leta 1862. Ustanovljeno leta 1845 Milko Krap GS uran Podružnica Resljeva cesta Podružnica Resljeva cesta št. 2 p rej g. Jos. Černe. Ljubljani..................... Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur. uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramo fone in igre. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== n« par — Poljanski nasip — Ozke ulice št. <4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba tofna. Solidne cene. Mr & Mejač Llubllana, Pretemove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za g o s p o d e , dečke in otroke in = Mr novosti v konfekciji za dame. I mmmm YA <‘t/« Pozor, slovenska delavska druživa! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ti go vini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice JL^jul>ljana> Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnove|£e blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I f&atniUi -v Xaten velijo ciobro, po ceni in msnosl/ivopotovali ruy.se oltmepp cSimon^i/Ortctetcn t> £}'uA0itni tttblvčvorske utice20. '&5akwrstnaiA>/asnik* litfc. re l*rryi/uAu> Ivan Podlesnik ml. Llubllana - - - Stari trt M. 10 Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji '/'-S av> N .V. .\y> ,V/> y>.\ .Ny>Vi>Vx.\ V/-A'y\y