241. številka. Ljubljana, v soboto 18. oktobra. XVII. leto. 1884. I-r ki i si vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 gl— Ogerski ministerski predsednik, gospod pl. Tisza uvidel je, da je treba potolažiti duhove, katere je vznemirila adresa liberalne njegove stranke. Politiki in opazovalci političnih stvari pri nas iu v Nemčiji w■ <> ee mogli prečuditi netaknosti stranke, ki je komaj mesec dni po trocarskem shodu v Skiernevicah položila v svojo 8dreso bojno ost, naperjeno proti veliki Rusiji in hudomušno zaletela se v velevažne politične odnošaje, katere je razpravljati resno, vestno in v polni zavesti, kakšne posle dice more v tem oziru imeti brez premisleka izrečena beseda! Kaj da se je hotelo izjaviti v adresi ugerske pariamentne večine z znanimi besedami, „da mi.-, razmerje nače k Nemčiji značaj zaveze dveh in da se to razmerje ni predrugačilo niti glede bvojfga vnanjega obsega niti glede svoje notranje vsebine" — to je bilo vsakemu več ali manj jasno in moglo je nemilo dirnoti vse obširne kroge, katerim je do tega, da človeška družba v miru živi, da je ne razburja vojinski žar ua nebu Evrope! Ki kor se je svet srčno razveselil sestanka Skterne-viškega, ker ga je uveril, da sta Avstrija in Rusija prijateljici, da si neso protivni trije stebri, na katerih mir Evrope sloni, tako je moral obžalovati in ostro pokarati Madja^e, ki so v brtzobzirnem svojem bmarstvu zadnje dni napadli Rusijo in tr.ko napravili korak, da bi uničili, kar se je v navzočnosti presvetlega nagega monarha bilo v Skiernevicah VZgradilo dobrega za splošoji položaj in za politične odnošaje naše Avstrije. Nevaren je bil ta nepremišljeni čin tem bolj, ker se je delal, kakor bi bil obrazložen v pre tolmm govoru, ker Be je tedaj tolmačila izjava nagega vladarja, ker je >su\uika, kateri se imamo zahvaliti za glasovito adreso, stranka ministerijalua, stranka pod vodstvom pl Tisze, mini-sterskega predsednika ogerskega! Ali k temu pridružilo se je še ogersko časopisje, ki je z neokretno svojo besedo moralo še večjo nevoljo, še hujše sume vzbujati v ruskem javnem mnenji! Kot komentari k adrtsi pisale so se demonstracije pioti Rusiji, gonila se je jedna in ista pesen, da se Ogri ne ve-Belijo le zaveze avstrijsko-uemške, marveč, da k zavezi tej neso pustili Rusije, katere prijaznost je Madjarom toliko maii kukor lanski sneg Ako bi se ti čini ogerskih brezobzirnih politikov odobravali tudi tostran Litve, potem bi veljala tudi nam graja, namešana s pikro ironijo, katero listi v Nemčiji sujejo na huzarsko brezskrbnost po „ogeiskem globusu." Tudi mi bi zakrivili slabe utise ogerskega šoviuizma v Rusiji, ako bi rečene ogerske demonstracije odobravali! Da pa tega ne Htorijo niti nemški listi naši, sovražniki ali vsaj posiljeni prijatelji sport.zumljenja Avstrije s slovansko Rusijo, da celo obsojajo dotični stavek v omenjeni adresi in da naravnost zahtevajo sati-fikasijo za razžaljeno Rusijo, to je znamenje, da je tudi v teh krogih doma ziivest, kako kvarno je to za Avstrijo, da se v Pešti rušijo dobri naši odnošaji z Rusijo. V oncijozuih in drugih velikih dnevnikih so zatorej te dni stali znameniti protesti zoper nazore, ki bi utegnili zakasniti ali celo popariti Bad cesarskega sestanka v Skieruevicah. Temu pravemu avstrijskemu patrijotičnemu mnenju Be konečno tudi ogerski ministerski predsednik, pl. Tisza, več upirati ni mogel in popravil je torej predvčerajnim v ogerskem državnem zboiu, kar bi že bil popreje lahko popravil in tako preprečil afeio, ki na njo spomin v Rusiji pač ne bode tako hitro zgiuol, kakor pri nas. V njegovi roki je namreč bilo, da bi se adresa glasila lahko tudi drugače, in javni tolmači nikakor neso krivi, kakor je btiš trdil goBpod pl. Tisza, da v adresi na glasovi-tem mestu neso našli tistega, kar je predvčerajnim v adresni debati on sam našel in razodel. Predsednik torej najprvo protestuje proti tolmačenju, da je adres A načrt obrneu proti kateri evropski drŽavi koli, katera deluje za mir. Oa je bil že iz prvega začetka velik prijatelj zavedi Avstrije z Nemčijo, ker je videl, da je tej zavezi nalog braniti mir Evrope. Kolikor več je '3ržav, ki so pristopne intenciji te zaveze, tem lepše je to. „Če torej Rusija pravi: Tudi jaz hodim rada z vama, da se ohrani mir na podstavi „status a quo", določenega v mejnaiodnih pogodbuh, to more vsacega odkritega prijatelja miru le veseliti. V tem zrn i si u bo tudi pisatelji adrese umeii dotični pasus, in kakor leti bode ga tudi večina odobrila le v tem z m i s 1 u.u Gospod pl. Tisza ima torej tiste nazore, ka- LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod uredniki Stari možaki so mi nekdaj pavili, da bi še troje ljudij trebalo v tej dolini Bolza: Jednega, ki bi za bogatine umiral, jednega, ki bi za pijance plačeval, jednega pa, ki bi za berače mobi. Jako dovtipen se mi je zdel ta pregovor za mojih mladih let in že pozneje bil bi prisezal na resnico teh besed, kajti b'l sem preverjen, da bo p.egovori fi'ozofija narodova, ali kakor bi rekel Francoz: „sagesso du peuple". Sedaj pa, ko sem prišel že v leta, ko se mi življenje že nagiba nizdolu, ko se vedno bolj približujem r k rtovi deželi", sedaj sem bolj kritičen. Ne prisezam več niti v „verba magistri", uiti v izreke starih verodostojnih možakov, kajti prekotavanje mej svetom me je poučilo, da je marsikaj v teku let prišlo ob veljavo in da so tudi pregovori zapali tej novodobnej osodi. Nekdaj veljal je pregovor: „Stara petica, Btaro Žito, pa slar mož". Dan danes pa je stara petica redka liki bela vrano, starega žita ni več v kmet- skej „kasti", star mož pa be čisla le tedaj, če ima kaj pod palcem. Za njegove modre nasvete, za njegove pametne nazore ni mari našim vrstnikom, ki že v prvej svojej dobi hrepene jedino le po brezskrbnem, gmotno dobro podprtem in razkošnem življenji. Isto tuko je pa tudi 8 prvim pregovorom. Pomanjkljiv je. Kajti, ko bi tudi imeli človeka, ki za bogatine umiral, druzega, ki bi pijancem plačeval, tretjega pa, ki bi za prosjake molil, bi to vender še ne bilo dovolj. Trebalo bi vsaj še jednega, ki bi mesto mene pisal „ Nedeljska pisma". Res pošteno dolgo sem lenobo pasel, in za nedeljo se nesem biigal, niti toliko, kakor najnavadniši žid, ki nam usiljuje po krčmah in kavarnah svojo preperelo in sleparsko robo. Vprašali boste morebiti: Zakaj? „Oii est la femme?" — Vidite, francoščina mi še teče, kakor bi volno strigel, to torej ni bil uzrok mojemu molčanju, par francoskih citatov bi še vedno lahko sklatil, če ne od drugod, pa vsaj iz Biichmanuove najnovejše izdaje. Od vccein Biichmann! Mož je nekoliko pre hitro umrl, kajti zmankalo inu je čpsa, da bi bil popolnil svojo zbirko krilatih besed. Le pomislite, keršni so označajeni v adresi, a misli le, da se adresa napačno tolmačiti ne sme: Adresa ne zavrača in ne žali nobene države. Prepir se bode torej sukal okolu vprašanja: Kdo je pravi tolmač in kdo ne? Ali to sedaj ni več glavna stvar! Kaj so gospodje Madj.ri nrslili pri svoji adresi, preduojih je svet zavrnil zavoljo nje, in ali sedaj tako mislijo, kakor jih sili ministerski predsednik — to je le stransko vprašanje. Gospod pl. Tisza mora za večino, mora za svojo doslednostjo, izpregovoril pa je vender v imenu vlade in vlada je tu izjavila, da si prijateljstva Rusije želi, „da je tudi njo skrb, odnošaje z Rusijo na vse struni pomirljivo, lojalno in zaupno urejati i n goj iti." In nadalje je ministerski predsednik izjavljal: „Vsacega prijatelja miru mora veseliti, da se vladarji in vlade treh mogočnih držav za to združijo, da vsakemu ubranijo, mir motiti, in ker se v Skiernevicah tudi druzega nameravalo ni, zato tam ni bilo treba nobenega pisanja, nobene pogodbe, nobenega zapisnika .... Tako, moja gospoda, je stanje po shodu, iu tako se umeje tudi v Nemčiji, namreč: okrepljena dvocarska zaveza, okrepljena m i r o v u a tendencija zaveze mej nemškim cesarjem In avstro-ogerskim cesarstvom . . ." Mnogo zlatega zrna je brez dvojbe v teh vladnih besedah! Toda v državi, ki si je veličasten nalog dala, delovati za mir, ne smejo se prepuščati čini, ki vznemirjajo javno mnenje te ali ono države. Prijatelj miru in njegove pokroviteljice Avstrije želi, da bi se ogerski strahovi na Ruskem smatrali za to, kakor sploh strahove smatra znana slovenska prislovica..... Deželni zbor kranjski. (X. seja v 10. dan oktobra.) Poročilo deželnega odbora, kako pripraviti potrebni kapitul za blngajnične primanjkljaje deželnega zaklada, izroči se finančnemu odseku. Poslanec Muro i k poroča v imenu gospodarskega odseka o zgradbi dolenjske železnice iu stavi v našem listu že priobčeue predloge. Poslanec Š u k 1 j e v daljšem govoru podpira predlog. koliko bi bil samo mej nami Slovenci nabral v «vojo torbo, ko bi nikamor drugam ne zali i jul kakor samo v redutno dvorano in bi ničesar druzega ne čital, kakor najnovejši dnevnik. Banalno in „banav-zično" bi bilo ponavljati naših nedosežnih veleumov modrostne izreke, ki so se že Čitali v raznih prilikah, bilo bi odveč navajati vse mokro-duhteče cvetke in izrastke, ki so pognali iz našega političnega figovega drevesu, dovolj bi bilo, da je pokojni Biichmann mej svoje krilate izreke vsprejel vsaj Bedaj v Kranjskej toli običajni izraz: nKaj tacega nesmo še imeli!" Da istina, kaj tacega še ni bilo in Bože čuvaj, da se zopet skoro ponovi! Pri tem retro-in perspektivnem ogledava nji bil bi pa okorno pozabil, da mi je odgovoriti na Vaše vprašanje: Zakaj? Oti est la femme? OJgovor je sit. n. Da do danes nesem nadaljeval nedeljskih pisem, temu ni bilo uzrok navaduo žensko bitje: plavolasa, vitkostasna, modrooka, nežna, mila, ne-presegljiva in nepopisna deva, temveč najprostejša slovenska malomarnost, bezbrižnost, ali bolj učeno povedano — obče slovenska apatija, ki se je sedaj r:jbolj ugnezdila in utaborila v beli Ljubljani in kjer dan danes živimo ob maščobi nadih prednikov. Ta malomarnost imela jo nekaj poilh-ge pred Poslanec Luckmann pravi, da je leta železnica jako valna. Veliko lesa ima le najslabšo porabo, da 8e namreč ige oglje in pepelik (potašelj). Posebno važna pa bi bila stranska železnica proti Kočevju in Ribnici, da bi se izvažali bog .t ti izdelki v druge kraje Dandanes se denar dobi lahko prav ceno, ako so projekti zdravi. Ni dvojiti, da bode mogoče izpeljati dolenjsko železnico, ako jo podpira vlada in se posreči dobiti dober načrt in proračun stroškov. Poslanec g. Viljem Pfeifer podpira predloge gospodarskega odseka sledečim govorom: Slavni deželni zbor! V sedaaji dobi silnega boja za obstanek mora posamičen okraj, pa tudi cela dežela napeti vse sile, ako neće zaostati. Če je pa že stauje na jednem mestu, kakor se po pravici trdi — zaostauje, tembolj je očividen na-zadek nevaren celo za obstanek prebivalstva cele pokrajine. Kdo pa ne bi mogel priznati žalostnega srca, da naša dolenjska stran vedno bolj pena, vdno bolj zaostaje, da se blagostauje vedno bolj umika siromaštvu ! Tečaj modernega napredka izključil jo popolnem naš lepi, rodovitni, nekdaj srečni kraj tako, da so eospod*rske razmeie skoraj obupne. Moderna občila — železnice — omogočile so konkurencijo, o kateri naši preduiki še sanjali u^so, konkurencijo, ki znižava cene vsem pridelkom, po-Bebno tam, kjer so težavni prevozni (transportni) od-nošaji. Če srečno spravi Dolenjec svoje pridelke, vino, žito, sadje itd., žo ga muči huda skrb, kako jih prodati, kako jih spraviti na veliki trg v kupčijo, pa tako, da bi se prevozna cena in z njo cena blaga ne povišala preveč. Vsled pomanjkanja vsake železnice, vsled slabe komunikacije, vsled prestrmih cest je prevozna cena tako visoka, da se pridelki komaj spraviti dado čez mejo jtdmga okraja. Leta in leta že prosimo Dolenjci za železnico, za boljše komunikacije, do sedaj žalibog zaman. Zato z veseljem pozdravljam današnji korak deželnega zbora, ki je prvi kamen za zgradbo tolikanj zaželjene dolenjske železnice. Trdno se je nadejati, da tudi država stori bvojo dolžnost, da država, ki ima radodarne roke za druge bolj srečne dežele, ozir jemlje na zapuščeno Dolenjsko, ter ji odpre z zgradbo dolenjske železnice boljšo pribodujost. (Dobro! Dobro!) Poslanec dr. Papež pravi, da se je že mnogo govorilo zdaj in tudi prej o dolenjski železnici. Govornik pravi, da ga posebno veseli, da je iz ust dr-žavnegn poslanca g. Pfeiferja slišal priporočati dolenjsko železnico. Gospodje državni poslauci bodo se gotovo odločno potegovali za dolenjsko železnico fn dosegla se bode. Govornik pravi, da je bil pred kratkim na Dolenjskem in zvedel je, da se je razširila vznemirjajoča vest mej prebivalstvom, da me-rodujni gospodje, ki imajo glas v javnem življenji neso nič kaj navdušeni za dolenjsko železnico, temveč da se celo protivijo iz raznih razlogov, mej drugim tudi zaradi tega, da bi se vinska cena v nekaterih krajih ne zboljšala itd. Torej naglasa dr. Papež, da ni po njegovem mnenji raznih protivnikov zoper dolenjsko železnico in zato gorko podpira predloge gospodarskega odseka, kateri ae tudi vzprejmo jednoglasno. Poslanec Š u k I j e poroča v imenu šolskega odseka o prošnji Šmartioske občine, naj se na on-dotni čveterorazrednici upelje poludnevni pouk, ter naj se nemščina uči le kot prost predmet in nas vetu je, da se c. kr. vladi odstopi ta prošnja s priporočilom, naj bi po dogovoru z deželnim odborom blagovolila ustreči tej želji. Predlog se vsprejme. Poslanec Šuklje poroča o prošnjah učiteljev Litijskega in Črnomaljskega okraja za premembo deželnih šolskih zakonov, oziroma zboljšanja učiteljskih plač, prostega stanovanja, uračunanja vseh let po dovršeni učiteljski pripravnici v službena leta in pa glede službenih doklad na jeduorazrednicah. Po predlogu poročevalca g. Šukljeja se vse te prošnje odbijejo. Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada. Učiteljske penzije znašajo 12.300 gld; penzije za udove 3900 gld; za rejne doneske treba 880 gld.; za miloščine 1210 gld.; za odprave 300 gld.; za posmrtne kvaternine 200 gld. in za uradne potrebščine 50 gld. Vsa potrebščina 18.840 gld., zaklada pa 7726 gld., torej je prmanikljaja 11.114 gld., kateri naj se pokrije ii deželnega zaklada. Zbor proračun odobri. Poslanec dr. vitez Bleivveie poroča v imenu fiuančuega odseka o deželnega odbora poročilu, kolikor zadeva dobrodelne zavode, in nasvetuje, da se poročilo v tem oddelku odobri, kar se zgodi. Na vrsto pride dolga vrsta prošenj v rešitev. Prošnja urednika „Novega Brenclja", Jakoba Ale-šovca, da bi se mu dovolila podpora za po njem izdano knjigo „Ne v Ameriko", se ne usliši, pač pa so deželni poslanci pokupili nekaj izvodov, katere je prinesel pisatelj v zbornico. Prošnja občine Dolenja vas izroči se deželnemu odboru, da nasvetuje ' primerno podporo za razširjenje šolskega poslopja v prihodnjem zasedanji. Prošnja Elizabetne otroške i bolnice v Ljubljani za podporo, se ne usliši. Prošnja občine Trzin glede podpore za napravo šole izroči ! se deželnemu odboru, naj se ozira na njo pri pod porah za šolske stavbe 1. 1886. Čebelarskemu društvu kranjskemu dovoli se 50 gld. podpore. Prošnja občine Št. JoŠt, glede podpore za poprave občinskih potov izroči se deželnemu odboru, da stvar preiskuje i in da, če je nujna potreba, tudi da podporo. Mariji ! Hlavki, učenki za umetno pletenje na Dunaji, do-| voli se 100 gld. podpore. Potem se seja konča. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. oktobra. Državno sodišče je razsodilo na pritožbo grofa Haugvvitza, da je kneginjo Leopoldino Pallfy-jevo in mejnega grofa Pallavicinija namestuištvo protizakonito uvrstilo mej volilce moravskega vele-posestva, češ ta dva sta ogerska državljana, da se 8 tem ni prestopil zakon. Kneginja P»llfy je hči avstrijskega državljana kneza Kauuitza, s tem pa da je vzela ogerskega magnata kneza Pallfy-ja, ni iz gubila avstrijskega državniškega prava, če tudi ie dobila ogersko državljanstvo, kajti nikjer ni določeno, da bi kdo ne mogel biti ob jednem avstrijski in mej pasjimi dnevi in mej „Mašami". Takrat pritiskala je vročina na naše živce. Tedaj pa je vse drugače. Slana razgrinja svojo ledeno odejo čez grm in 8trn, v linah naših zvonikov vihrajo zastavice, katerim pravi ljudski humor, da so „Cahejeve hlače", po vseh trgih peče in prodaja se kostanj droben in debel, v krčmah nastavlja se „rebula" in „prose-karu, klobase in klobasice so poleg cip in suhih zajcev zopet na jedilnem listu včasih tudi na krožniku, visoko naloženi vozovi šote prevažajo se po ulicah, prava Ljubljanska megla razteza se ob malo romantičnih bregovih Ljubljauice, nemško gledališče se je otvorilo, v ljudskih šolah pa nemški pouk. To vse bo znamenja, da imamo jesen in to je „Na j novejši škandal! Mrzlo je, gospod urednik, prav jesensko mrzlo in ko sem bil pred par dnevi v redutni dvorani sem dolgo premišljal, zakaj imajo vsi poslanci roke v žepih onega oblačila, ki se v prisotnosti kaka bledolične angleške dame niti izreči ne sme. Ugibal ko m in ugibal in že sem mislil, da poslanci v žepu pest ali kaj jednucega tišče, kar si nad mizo niti pokazati ne upajo. A kmalu sem zapazil, da jih zebe, prav pošteno zebe. Uboga Kranjska! Razupita si že po svetu, da upadaš mej prosjake, a da si tako ubožna, da svojim zastopnikom niti tople zbornice dati ne moreš, tega bi ne bil ^nikdar mislil. Kdo bi se potem čudil, če se vsi čmerno in kla-verno drže, da ne vidiš veselega obraza mej našimi izvoljenci, niti na jako redko obiskanej galeriji. „Es Bcbvvebt etvvas in der Luft, was da sagt, dass die Sache nicht stimmt" tako označil je položaj aristokratičui naš diplomat baron Apfaltrern, in s tem narisal nekak „Stimmungsbild" deželne zbornice. Kaj neki plava po vzduhu? Sv. Duh vender ne, vsaj jaz ga nesem videl in niti njegovih darov pri raznih debatah, najmanj pa v Kriškega gOBpoda barona govorih, ki v letošnjem zasedanji ni imel posebne sreče. V prvi seji, katere se je udeležil, zaspal je v svojem fotelji, ki je vrhu tega iz samega trdega lesa. Potem je kakor drugi Mojzes nemške naše Izraelce peljal skozi „Rudeče morjeu, a tudi tu mu ni bila sreča m«la, kajti mej potom jim pade v glavo, da so dijete v zbornici pozabili. V malo urah bili so vsi nazaj s skrinjo miru in sprave, kajti škoda bi bilo za „gro.se". Tudi po povratku iz RudeČega Morja kazal je jako previdno hrabrost. |Ko je bil pozvan, naj odkrije vse grozovi-tosti, ki se gode pri deželnih uradih, zavil se je v trdovratno, a baš zaradi tega pomenljivo molčanje. in ogerski državljan. Isto velja za mejnega grofa Pallavicinija. Češki deželni zbor je izročil predlog o odpravi šolnine deželnemu odboru, da nadalje preiskuje, kake stroške bi to napravilo deželi. Slezljski deželni zbor je zavrgel s vsemi glasovi proti trem prošnjo „Matice Opavske" za podporo českej šoli v Opavi. blezfj8ki Nemci nikakor nečejo priznati potrebe te češke šole, dasiravno v Opavi biva mnogo Č hov. Tu se dobro kaže nemška 8pravljivost in pravicoljubnost. V Olomncu so pri občinskih volitvah v vseh razredih zmagili nemški kandidatje. Čehi so pa vendar dobili toliko manjšino, da je s časom v jednem ali dveh razredih upati zmage. Solnograclski deželni zbor je sklenil, naložiti potratni davek onim, ki imajo kuharje, stre-žaje, kočijaže, vozove, konje ali mule za svoje ugodnost; razun tega bodo morali ta davek plačevati tudi lovci in najemniki lova. Vitanje l <►§» ii i uit za neade 30 kr. K obilni udeležbi vabi čast. društven i ke in druge prijatelje „Sokola" Odbor „SOKOLA". Tujci: dne 17. oktobra. PriNlouut Dolenc, LobovitBch z Dunaja. — Mo-horčič iz Trsta. — Trauner z Dunaja. — Čočlig iz Ru-dolfovega. — Kroupa iz Idrijo. Pn Haliol: Kovinski iz Moskve. — Pl. Bock z Dunaja. — Garzauer iz Gradca. — Holler z Dunaja. — Pl. Matkovski iz Celja. Pri rljukeiu cesarji: Tomee iz Starega trga. Meteorologično poročilo. a a Čas opatovim j a Stanje barometru v inui. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 17. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74402 mm. 741-lOnn. 739-98 mm. -f- 2 0° C + 14 4» C -f-10 0°C si. jvz. si. jz. si. jz. jad. obi. obi. 0-00 ram. Sredina temperatura -f- 8-8°, za 8'5* pod normalom. dne 18. oktobra t. 1. (Izvirno telegrarično poročilo.) Papirna rent*.......... 80 gld. 90 Srebrna lenta .... ..... 82 r 05 Zlata renta.......... 102 „ 9o B°/0 marčna renta......... 95 , 90 Akcije narodne banke *..... 863 , — Kreditne akcije........ 285 ■ 3° London........ ... 122 , Srebro............ ~~ n ča Napol.............. 9 ,, 69 C. kr. cekini.........• • & ■ Jjj Nemške marke...... 59 „ 80 4°/0 državne irečke iz 1. 1854 250 gld. 124 . 50 Državne srećke iz I. 1864. 100 gld. 172 . 50 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 05 Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 , — „ ■ » "£ 93 „ 15 „ papirna renta 5%..... 88 , 70 5°'0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 50 Zeinlj. obč. avstr. 4V,đ/u zlati zast. listi . 121 „ 50 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 109 „ 30 Pri-)r. oblig. Ferdinandovo bov. železnice 105 , 50 Kreditne srečke......100 gld. 178 „ — Rudoltbve srečke .... 10 „ 18 „ 50 Akcije anglo-avstr. bauke . . 120 * 105 „ 50 Trammway-druSt. volj. 170 gld. a. v. . 214 , 25 Zahvala. Za mnogobrojna prijazna sočutja o priliki dolgotrajne mučne bolezni in za Številno udeležbo pri pogrebu naše preljubijene Antonije Sterk, roj. Bresquar, izreka vsem, posebno prehlagorodnemu gospodu županu in čestitim gospodom niagistratniin uradnikom Ujnbljanskega mesta, isto tako dariteljem lepih veneev, najprisrčnejso zahvalo. V Ljubljani v 14. dan okt 1884. (65«) Rodovina Sterk. Prijatelji pilic (Laubsagen) dob6 zastonj nov cenik s podobami od (650—1) Liiubsiiire-H'erk/oiisSiH'riiililiili'ii Lager „zum goldenen Pelikan" Wien, VII., Kiebensterngasse 20. Pisarna deželne dacarije preso lila sc J«* i—i) v hotel „Pri slonu". Velik pes, siv in bol. ki ima na vratniku ime: Rtide«cli, 9V" se je zguloil. Kdor ga pripnite v Ljubljansko živinozdrav-nišnico, dobi primerno nagrado. (653—2) Dva mizarska učenca najraje z dežele, se takoj »prejmeta pri nekem tukajšnjem mizarji. — Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (635—1) u branjarijo ali špecerijsko prodajalnico in ved vrtnih grednib oken se takoj proda na Karlovski cesti h. št. 2. (658—1) Gostilna (649—2) !Najnovejša iznajdba! !!Cilindri več no pokajo!! C. kr. priv. Jos. Marian-ovi kroglasti cilindri za vse petrolejske svetilnice. Ti ci indri, kateri imajo odlično lastnost, da vsled vročine, tudi pri največjem plamenu skorn| nikol ne poeijo, imajo pri jednakej porabi pet oleja ka je mrgoće veliko lepo in mirno lue in niso v gospodarski zadevi od nobenega sedaj obstoječih cilinderskih sistemov pie-košeni. (641—2) Isti se dobe v vseh velikostih, kateri so navadi*0 v rabi (3'", 5'", 8"', 11"' in 15"' , ravni, matirani ali kiuvnnl in sem pripravljen po najnižjih fabričkih cenah iste po naročeni velikosti oddati. ZE=>_ KAJZEL, na dobrem prostoru v Cerknici se daje k vso opravo proti temu v najem, da toči najemnik vino lastnika od litra. Poizvedbe pri A. Pogačniku, trgovcu v Cerkniei. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 a trgovina s steklom in glavna zaloga c. kr. priv. krog **1 lastili cilindrov na Starem trgu v Ljubljani. £41«, dol* Bizeljski mošt se toči v (657—1) „Bizeljskem hramu" v baron Zois-ovej hiši, na Bregu hiš. štev. 36. Mejnarodna linija. Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprcjeniajo blago in potnike po rajnif.jih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. 1'arnik „O-exraQ.ax5.la.", 4200 ton, okolu 10. oktobra, i. „E3a.st -A.rLgrlia,*\---„25. „ Kajuta za potnike; U(M» Kold. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj so obrnejo na (611_14) J". T ERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kiuiliano «1» Ant. l*OKli(yeii, generalnega agenta y Trstu. Podpisani se usoja s tem oznaniti slav. občinstvu, da je v v Bayerjev; hiši v Slonovih ulicah j otT7-oril I Pivovarna bratov Kosler-jev. \ V1HO v C ♦ i t i z ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpečavajo vina v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubio količini. Za promptno postrežbe« je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojnemu obiskovanju najuljudneje (659—1) odličnim spoštovanjem j marčno pivo t| v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—15) IJ MAYER-jeve t Ljubljana. Janez Hafner. | i 1 zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. J Šivalni stroji, Fertlieim-ove Masajnice. v Ljubljani, Glavni trg h. št. 168, | priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mr šivalnih strojev -ma po najnižjih tovarniških cenah .s Dietnim jamstvom. — Solidnim ljudem dajo* se ti stroji ludi, te se takoj pk.ča samo 10 do 15 gld., na mesečne otroke po 4 do 5 ^ld., kar napravo takega stroja jako ohv&a, tuko dn trn plačevanje nič ne čut/. Stari uli taki stroji, ki već dobro ne šivajo, popravljajo in Čistijo bb v mojoj mebanlftnej delavnici. Tuni se stari ali sicer ne upajoči stroji zamenjajo in vzamejo v račun. Velika zaloga delov šivalnih strojev, olja, sivank. svile, sukanca, ovčje volne in pavole za pletenje itd. vedno sveže blago po čudovito niskih cenah. VelifesL zaloga F. Wertheim-ovih blagajnic ravno lako po najnižjih tovarniških cenah, ako se fcelj tudi na mesečne obroke. Bolj hvaliti mojega, skoraj v pol cesarstva kot solidno in reelno znanega podjetju, kateio >.r. &ei 13 k-t obstoji na tukajšnjem mestu, in je '/. vsemi potrebnimi pripomočki času primerno oskrb Ijeno. mislim, da ni treba. Zunaj vsprejemajo moji potniki, ki imajo pri sebi kolekovanu pooblastila, vsa naročila in tudi brezplačno dajo potrebn« pouk v Šivanji s strojem. Z velespošlovnnjem J^TT^LIST DETTER. Ustanovljeno 1847, na Du-najl in Budapeiti od 1861. Ivan llof|-it /ilrmil-n» pivo las si.uliii ^ii izvlečka 1 steklen i ea 60 kr. ■van llofl'-a končen. Ir.nuiii nladul iavle-Sek 1 Bt. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Medicinske kapacitete, kakor nn Dtinuji: profesorji dr. pl. Bnmberger, Schi-tttter. Scbnitzler, pi. Kokttanskv, pl. Basen, Finger i. v. dr.; v Heroliuu gospodje profesorji dr. Freriehs, pl. Laugenbeck, Ose. Liebreieh i. v. dr. zapisujejo take v mnogili boleznih z vidno najboljšim v&pehom. Ivan lloli-a iMinboui i« Hladnega icvleitkn /JI |HNl pristni sumi \ .....d rili zavitkih Jt 60,80, lf> in 10 kr. Ivan 11 «» II-a zdra * lina Hladna Čokolada po V, kilo I. k1. 2.40, 11. gl. 1.60, po «/4 kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. Srečni zdravilni vspehi pri prsm Bi in pl učni It bolezni li, sl«ibein prebav ljenji in jetiki. Gospodu izumitelju iu izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. itd. Dunaj, I., Grabon, Braunerstrasse Nr. 8. V Mariboru, 19 januvnrja 1883. V. bi.! Leta 187G sem bil 7 mesecev bolan Eft plućnim katarom iu nasledki te bolezni bili so v letih 1881/r-iJ pogosto pljuvanje krvi, vedna bri-pavoBt in kašelj, noći brez spaijn, slabosti v prsih in pomanjkanje sape, tako dl sem le s težavo in previdnostjo mogel priti gori po stopnicah. Vsa sredstva, katera sem rabil in najstrožji red m. neso nič, pomagala in jaz sem že mislil, da bodem vedno hiral. S 1. oktobrom 1. 1. začel sem rabiti Vaše Ivan llofl'-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka in Ivan llofl'-a bonbone iz sladnega izvlečka in zdaj po 4 Luese ih sem popolnem zdrav, kakor poprej. Prosim, objavite mojo najiskrunejšo zahvalo, da vsi trpeći zvedo za ta nepresegljiva zdravilna sredstva. Z velespoštovanjem Vam hvaležni I'.. Kiillniiiiiii. merski nadzornik v Mariboru. Zdravniško zdravilno priznanje. I. Nemška bolnica v Fibidelliji, 12. maja 1881. Pošljite mi blagovoljno jedno dvanuistorico steklenic Ivan llolV-a sladnega izvlečka. Jaz sem z njega ućinkom jako zadovoljen. Moj bolnik brez tega ne more živeti. i »i-, med. E. Kanit, zdravnik nemške bolnice v FiladelBji. II. V F.ladelliji, 11. maja 1881. Gospod, dr. B. Wilson je meni za mojo sedaj doječi) soprogo Ivan Hoff-a sladni Izvleček priporočal kot najboljše.in najradikalneje sredstvo (na-ročba). (f)84—1) i)r. med« Ohai v. i mnim i. asistvntiii zdravnik profesorja .lellersena v nic