Leto VIII, št. 155 LjubSjana nedelja 3. Julija 1927 c= Ignaja ob 4. zjutraj. =3 Stane nesecno Uin 15-—. ta ino» zcmstvo Dir 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Liubljana, Knallova ulica štev. s/L Teleton št. 2073 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračalo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cerrs S Ofn Upravništvo: Ljubljana, HreSernora ulica št. 54. — Teleton št. 2036. Inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 240» Podružnici: Maribor, AleKsa.idrova 6t 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 2. julija. Vsako veliko gibanje je pričelo v mladih ljudeh. Ideje, ki so potegnile za seboj mladi svet, so običajno najmočnejše in upravičujejo pričakovanje, da bodo dosegle največ uspeha. Spričo tega je navdalo vsakogar, ki gleda v bodočnosti nujnost zbližanja z Bolgarijo, z zadoščenjem, da se je celotna srednješolska omladina Jugoslavije izrekla s tolikim povdarkom za akcijo, doseči čim prej skupnost z Bolgari. To je vsekakor eden najznačilnejših pojavov v naši javnosti, tako pomemben, da ga ne sme prezreti nihče. V izjavah za zbližanje z Bolgari so sodelovali enodušno študentje iz vseh naših pokrajin, prav tako iz srbskih kot drugih predelov, kar je treba še prav posebno podčrtati. Nacijonalnopolitična enuncijacija naše omladine je prvi znak nove dobe. V nji se kaže, da prihaja na površje nova generacija, rod. ki ne stoji več pod neposrednim učinkom vojne dobe, ki je spričo tega tudi bolj prost raznovrstnih predsodkov, ki so neizogibna ded-ščina vojne generacije. Zato je nastop novega rodu prostejši. temelji na širših vidikih, na svobodnejših pogledih. In to mora v nas vzbuditi tem večjo pozornost, saj moremo iz enuncijacij mlade generacije, ki se šele pripravlja k prvim samostojnim nastopom, presoditi, komu bomo zapustili v varstvo ono, kar si je vojni rod priboril s tolikimi in tako strahotnimi žrtvami. In prvi izraz prihajajoče mlade generacije ni slab. Priča nam, da se pravilno zaveda resnosti našega položaja, da pravilno meri dobre in slabe strani naše sedanjosti ter da v pravi smeri išče potov za bodočnost. Stari rod se ne more otresti predsodkov glede odnošajev do Bolgarov. Ne more se trditi, da popolnoma neupravičeno; polpretekla doba je prinesla toliko prevar, je tolikokrat prevrgla račune in izpodnesla tla najugodnejšim pričakovanjem. da se skepsa ne more označevati za neutemeljeno. Ali to je usoda stare generacije; bilo bi napačno, če bi mladi rod nezaupno obstal pri njenih nesrečnih izkušnjah. Mladi rod mora dalje in mora. če treba, še enkrat tvegati; samo tako vodi pot do uspehov. Zato nas navdaja s posebnim zado ščenjem, da se naši študentje obračajo do mladih Bolgarov. Gotovo ni treba posebno utemeljevati, da je to prava, da je to celo najboljša pot. Tudi med Bolgari je mlada generacija poklicana, da stopi preko predsodkov starega rodu, ki je tolikokrat hotel brez uspeha, ki je zabredel na napačna pota in ostal brez smeri ob strani, v spoznanju, da je nameril slabo, a da je preslab, ločiti se od preteklosti. Tudi med Bolgari mora mlada generacija napraviti križ čez preteklost in mora v novo dobo osvobojena vsega, kar je povzročilo neuspehe in razočaranja polpretek'ega časa. Na takih osnovah je mogoče zgraditi lepšo bodočnost in omladina je poklicana, da to izvrši. Vsa naša javnost, ki je sposobna, da pravilno oceni enuncijacijo naše omladine, bo napeto pričakovala, kak rezultat bo imel ta korak. Ali bo našel primeren odziv na oni strani meia, ki ločijo, gotovo premočno, obe južnos'ovan-ski državi. Ako bo imel uspeh, kakor si ga želi vsak prijatelj čim večjega zbližanja z Bolgari, bo to najzanesljivejši čin na poti do južnoslovanske. do balkansko-slovanske bodočnosti in poznejši rodovi mu bodo izrekali zahvalo, kakor ne bodo mogli pozabiti dela in uspehov vojne generacije. Omladina bo izvršila, ako' uspe. veliko delo. Spričo vsega tega želimo naši mladi srbsko-hrvatsko-slovenski generaciji, ki je tako dobro razumela veliki imperativ svojega časa. popolnega uspeha in jo pozivamo, naj bodro in optimistično vztraja v smeri, v katero je krenila. Anglija proti podmornicam! Ženeva, 2. julija (Io) Tehnični odbor raz-orožitvene konference je danes razpravljal o vprašanju podmornic. Amerika ima 129, Anglija 74 in Japonska 95 podmornic. Anglija meni v soglasju z Ameriko, da bi bilo najbolje izključiti podmornice iz vrst vojnega orožja. Podmornice so se izkazale kot velika nevarnost velikim voinim ladjam ti glavno obrambno orožje malih pomorskih držav. Zato predlaga Anglija, da se znatno zniža tonaža podmornic in podaljša njih uporabnost. Predlagano ie dvoje vrst podmornic: podmornice do 1600 ton, katere naj bi se uporabljale za prekomorske akcije v sodelovanju z vojnim brodoviem ta podmornice do 600 ton. ki nal služijo za obrežno obrambo. Nadalje se predlaga, da se uporabnost vseh vrst podmornic podaljša na 15 let in določi najtežje topove. Sušak za svobodno carinsko cono Sušak, 2. julija, n. Tukajšnje gospodar« ske korporacije so izročile ministru trgcxvi» ne dr. Spahti ponovno obširno resolucijo, v kateri ponavljajo svojo zahtevo, naj bi se Sušak proglasil za svobodno carinsko cono. Likvidacija spora z Albanijo Takoj po izmenjavi oficijelnih poročil bodo vzpostavljeni normalni odnošaji oficijelno sporočilo, da je albanska vla- Beograd, 2. julija, p. Zunanji minister je sprejel danes službeno obvestijo francoskega zunanjega ministrstva, da je albanska vlada izjavila francoskemu poslaniku v Tirani, da bo aretirani dra-goman jugoslovenskega poslaništva Dju-raškovič danes dopoldne ob 11. uri izpuščen iz zapora. Do 11. ure zvečer naša vlada ni sprejela o tem nikakega uradnega obvestila, pač pa potrjujejo to vest zasebne informacije in informacije beograjskih diplomatskih zastopnikov. Verjetno je, da je francoski posianik v Tirani kot zastopnik naših interesov v Albaniji istočasno podal izjavo o spremembi naše protestne note tako. da je smatrati spor z Albanijo za likvidiran. V zunanjem ministrstvu z vso sigurnostjo pričakujejo uradnega obvestila o de-finitivni likvidaciji albanskega spora. V diplomatskih krogih sodijo, da je ta nenadni preokret posledica včerajšnje intervencije naših poslanikov pri vladah velesil, ki so potom svojih zastopnikov v Tirani izvršile pritisk na albansko vlado, čim sprejme naša vlada da ugodila stavljenim zahtevam, bodo vzpostavljeni med Albanijo in Jugoslavijo redni diplomatski odnošaji. Rim. 2. julija, o. Oficijozno poročajo iz Tirane: Francoski poslanik baron de Vaux, ki mu je bila poverjena zaščita iugoslo-venskih interesov v Albaniji in ki postopa po posebnih navodilih jugoslo-venske vlade, je* danes ob 11. uri dopoldne obiskal zastopnika albanskega zunanjega ministra, kjer je umaknil v imenu jugoslovenske vlade svojčas albanski vladi po tedanjem jugosloven-skem odpravniku poslov Sakoniču izročeno ostro protestno noto. Francoski poslanik ie izročil novo noto, ki ne vsebuje več onih fraz. ki jih je albanska vlada smatrala za žaljive. V odgovor na ta korak francoskega poslanika je albanska vlada odredila osvoboditev Djuraškoviča. Z istočasno izvršitvijo teh korakov je bil jugosio-vensko-albanski spor likvidiran. Zadnii poskus za iimirienle Aca Stanojevič pri Velji Vukičeviču, — Slabi izgledi, da bi vlada popustila svojo akcijo proti pašičevcem Beograd, 2. julija r. V zadrževanju pa-šičevcev do vlade je nastopila nenadna iz-prememba. Dočim so bili doslei odločno agresivni in so pretili, da izkliučijo člane vlade iz stranke in da proglasijo sedanje vlado v volilnem proglasu na narod kot neradikalsko, je danes učinkovala kot senzacija vest, da je Aca Stanojevič obiskal predsednika vlade Veljo Vukičeviča. Še snoči so se vršile pri Marku Trifkovi-ču in Aci Stanojeviču konference, na katerih se je neprestano pretilo vladi. Danes ob 10. dopoldne pa je prispel Aca Stanojevič v predsedništvo vlade in prosil za sprejem pri Velji Vukičeviču. V tem času je bil Vukičevič v maršalatu dvora, kjer se je zadržal do 11. urfc. Aca Stanojevič ni mogel počakati predsednika vlade in je odšel, ne da bi ga bil dopoldne srečal. Popoldne ob 5. se je Aca Stannievic ponovno oglasil v vladnem predsedstvu, kjer se je nato vršil sestanek z Velio Vukičevi-čein. Sestanek je trajal nad eno uro. Aca Stanojevič je bil po tem sestanku zelo rezerviran in je takoj odšel na svoie stanovanje. Vaš dopisnik je posetil Aco Stanojeviča na njegovem stanovanju, kjer mu je v daljšem razgovoru izjavil, da mu ne more povedati nič vainega, keT na sestanku z Vu-kičevičem ni prišlo še do nikakih konkretnih sklepov in da se bo sestanek jutri nadaljeval. Naglasi! pa ie, da je njegov glavn' cilj ohranitev enotnosti radikalne stranke. Iz odlično obveščenih krogov ie vaš dopisnik izvedel, da je ostal današnji sestanek med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevi-čem brez vsakršnega rezultata. Stanojevič je bil po tej konferenci izredno nerazpo-ložen, kar potrjujejo vesti, da Vukičevič sploh ne misli na sporžzum s pašičevci in da hoče nadaljevati pro^ njim najodloč-nejšo borbo. Aca Stanojevič posebno za-merja radikalni skupini kandidature ministrov proti najuglednejšim politikom Paši-čeve skupine radikalne stranke.. Kakor se zatrjuje v vrstah pašičevcev se bo že v pondeljek ali najkasneie v torek sestal ožji glavni odbor radikalne stranke, da defi-nitivno razčisti razmerje med stranko in vlado. -6S9- G. Davidovič demantira Beograd, 2- julija, p. Z ozirom na vest ljubljanskega , glasom katerega je dal Ljuba Davidovič nekim slovenskim davidovičev-eem izjavo, da nje. gova stranka v nobenem slučaju ne more sodelovati z SDS. se je vaš dopisnik informiral na merodajnem mestu, kjer je dobil informacije, da ta vest ne odgovarja resnici in tudi ne stvarnemu razpoloženju g. Davi-doviča do SDS. Madžari se sedaj pogajajo že z demokrati Beograd, 2. julija, r. Tu so se danes vršila pogajanja med preistavniki vojvodinskih Madžarov in demokrati o volilnem sodelovanju. Po neuspelih pogajanjih med Madžari in radikali se smatra, da bodo pogajanja z dernoirati uspela. Sestanek državnega odbora Beograd, 2- julija, p. Jutri se sestane državni odbor za volitve, da določi posamezna volišča in izžreba predsednike volilnih od borov. Davidovičeva demisija v beeg. občinskem svetu Beograd. 2. julija, p. Ljuba Davidovič je podal ostavko na mesto odbornika v beograjski občini Ostavko je motiviral s prezaposlenostjo vočigled volilne borbe, ter da se radi tega ne more redno udeleževati sej občinskega zastopa. V poučenih krogih pa se zatrjuje, da je ta ostavka posledica notranjih sporov v demokratski stranki in se tolmači kot pivi afront Dnvidoviča proti Ma-rinkovičevi frakciji njegove stranke Splošno se naglasa, da hoče Davidovič s to svojo de-misijo demonstrirati proti dr. Kumanudiiu, ki je župan beograjske občine in aktivni minister. Dvig sekvestra nad imovino nemških državljanov Beograd. 2. julija, p. V zvezi s pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo, ki se vrse v Berlinu, se je načelo tudi vprašanje odprave sekvestra nad premoženjem nemških državljanov v Jugoslaviji. Zunanje ministrstvo je interveniralo pri pravosodnem ministru ter ga naprosilo, naj zadevo kar najbolj pospeši, ker je tako v našem, kakor v nemškem interesu, da se to vprašanje čim prej likvidira. V političnih krogih naglašajo, da je Nemčija Izkazala naši državi zlasti v zadnjem času toliko uslug in da postaja razmerje med našo državo in Nemčijo vedno prisrčnejše in da je zato potrebno, da se odstranijo vse ovire, ki bi laJhko kalile dobre odnošaje. Kakor izve vaš poročevalec v pravosodnem ministrstvu, so priprave za odpravo 6ekvestra že v teku in bo zadeva bržkone še tekom prihodnjega tedna definitivno rešena. Sovjetska politika Čičerinove izjave angleškemu novinarju. London, 2. julija s. V razgovoru z moskovskim poročevalcem »Daily Espressa« je Čičerin izjavil med drugim: Kadar skuša ruska vlada izboljšati odnošaie do Anglije, zahteva angleška vlada, da se ustavi sovjetska propaganda. Sovjetska vlada ne dela nikake propagande. Nieni kurirji ne podpirajo nobene komunistične propagande. Po prekinjenju odnošajev je Rusija svoj dosedanji trgovinski promet z Anglijo razdelila na Nemčijo, Italijo, Francijo in Ameriko Med Poljsko in Rusijo obstoia nekaka napetost, ki se je pa ne sme vzeti preres-no. Rusija nima nobenih vojnih namenov. Čsl. upravni zakon de£initivno sprejet Praga, 2. julija d. Poslanska zbornica je def mitivno sprejela zakon o upravni reformi. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta glasovala Proti vladnemu predlogu poslanca agrarne stranke Mayer in Han-reich. Pri glasovanju o poedinih členih tega zakona je prišlo ponovno do velikih prepirov med vlado in opozicijo. Povratek dr, Stresemanna Berlin, 2. julija (be) Zunanii minister dr. Stresemann se je nocoj vrnil iz Osla v Berlin. Povišanje plač državnim uradnikom v Nemčiji . Berlin, 2. julija (be) Državni zbor je na svoji današnji sej: sklenil, da pooblasti vlado, da izplača s 1. oktobrom državnim nameščencem povišanje plače, če do tega roka proračunski odbor ne bo reši! zakonskega predloga glede povišanja uradniških prejemkov. Sklepi kongresa slovanskih zgodovinarjev Varšava, 2. julija d. Kongres slovanskih in vzhodnoevropskih zgodovinarjev je zaključen. Kongres je sklenil, da se ustanovi zveza vseh vzhodno evropskih organizacij, stalna komisija za sestavo besedniaka slovanske zgodovine in posebni informacijski odbor, ki bo izdajal redna poročila. Poljska in češka vlada sta obljubili finančno pomoč. Anglija bo priznala Čangkajška London, 2. julija, (lo.) Angleški vrhovni poveljnik v šanghaju bo priznal Čangkaj« ška za vrhovnega poveljnika kitajske ar« made in stopil v diplomatske zveze z nan« kinško vlado. Byrd o svoj i prekooceanski od?sefedi Navdušen sprejem v Parizu. — Velika borba z vremenskimi neprilikami. — «Mis America» za nadaljni polet neporabna. Byrdov spremljevalec o kritičnih trenutkih Pariz, 2. juliia s. Byrd in njegovi tovariši so danes malo pred 13. uro dospeli v Pariz Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki vojnega, mornariškega in trgovinskega ministrstva. Pri sprejemu so se odigravali prizori nepopisnega navdušenja. Kolodvor ie bil ves v ameriških in francoskih zastavah. Nepregledna množica je pričakovala letalce. Velikansko število policije je skrbelo za red, ki je urejevala promet v sosednih ulicah. Ko so Byrd in njegovi tovariši zapustili vlak, jim je množica priredila prisrčne ova-cije. Množica je vzklikala: »Živela Amerika!« Dama je izročila By[du, ki je bil -vidno ginjen, šopek rdečih rož. Ovacije so se podvojile, ko je Levine obiel in poljubil Byrda. Nato je letalce pozdravil zastopnik ministra Painlevčja Bokanowski ter osob-ie ameriškega in norveškega poslaništva. Le s težavo so letalci prišli v svoje avtomobile. S kolodvora so Byrd in njegovi tovariši odšli na grob neznanega vojaka, kjer so položil šopek rož s trakovi v francoskih in ameriških bojah. Pod predsedstvom mornariškega ministra se je nato vršil banket, ki ga je priredilo ameriško poslaništvo. Banketa sta se udeležila tudi Chamberlin in Levine. Popoldne je ameriške letalce sprejel predsednik republike Doumergue. Pariz, 2. julija ds. V razgovoru z novinarji, ie Byrd izjavil, da je bil ta njegov polet preko oceana mnogo težavnejši. kakor polet na Severni tečaj in kakor si ga je sam predstavljal. Cim je zapustil ameriško celino, se je moral do svojega pristanka na francoski mali ves čas boriti z vremenskimi neprilikami. Ves polet se je vršil v gosti megli in zadnjih 24 ur je neprestano deževalo. Ko je dospel do francoske obale, so mu odpovedali vsi kompasi, tako da je v neprodirci megli izgubil vsako orijentacijo. Ko mu je začel pohajati še bencin, je bil. prisiljen, da pristane kjerkoli in kakorkoli, samo da reši svoje spremljevalce. K sreči je opazil svetilnih pri Ver-sur-meriu. To ga je napotilo, da ie pristal na morje. Sam ne ve, kdaj se je letalo dotaknilo vode, ker so opazili vodo šele, ko je že udrla v kabino. S pomočjo gumijastega čolna šo nato dosegli kopno zemljo, ne da bi vedeli, kje so. Kljub tem zmešnjavam tik pred zaključkom svojega poleta pa je Byrdu uspelo, da je zbral važen materija! o vremenskih prilikah nad Oceanom. Letalo se je pri pristanku zelo poškodovalo. Morska voda je motorje skoraj popolnoma razjedla, spodnji del aparata je voda odplavila, krila in krmilo pa je polomljeno. Letalo so z dolgo vrvjo privezali k obali. Po mnenju strokovnjakov ie letalo za vsak nadaljni polet nerabno. Danes je prejel Byr,d brzojavne čestitke predsednika Zedinjenih držav Coolidgea in mornariškega ministra Wilburna. Prvo obvestilo o svojem pristanku je poslal Byrd svoji ženi. Poročilo je zelo kratko in se glasi: »Pri Ver-sur-merju pristal, vse zdravo. Dick«. Byrdov spremljevalec Noville opisuje grozne ure nastopno: Ure, v katerih smo, ko smo dosegli Francijo, iskali Pariz, so bile najbolj kritične. Povsod ie bila gosta megla. Dvakrat smo mislili, da smo v bližini Pariza. Ako bi hoteli pristati, bi to pomenilo, da se bomo ubili. Okoli polnoči smo imeli utis, da krožimo po zraku v krogu. Ob dveh skoraj nismo imeli več nobenega bencina in olja. Ob 2.30 je da! Byrd povelje za pristanek. Na ta način smo prišli v morje. Videli sploh nismo ničesar. Ko smo pristali smo imeli občutek, da padamo v prepad. Vsled svoje teže se je letalo pogrez nilo pod morsko gladino, vendar pa se je zopet dvignilo. Letalo pa je bilo poškodovano ter smo morali skočiti iz njega. Kaj so izvedeli železničarji v Beogradu Režijske karte--Nezgodne rente. — Živilska skladišča. — Koliko iznašajo redukcije v mariborskih delavnicah? — Malo manj odpravnine črnogorskim princem ... Maribor, 2. julija. Po velikem shodu delavcev mariborskih železniških delavnic se je odpravila delegacija delavcev iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Beograda intervenirat k prometnemu ministrstvu radj redukcije mezd in drugih perečih železničarskih zadev. Prometnega ministra, kj je ob priliki svojega bivanja v Mariboru sprejem delavske deputacije odklonil, tudi tokrat v Beogradu ni bilo, pač pa je sprejel delegacijo načelnik Popovič, ki je z delegati obširno razpravljal o vseh perečih težnjah železničarjev. Načelnik je predvsem ugotovil umlji-vo dejstvo, da so zakrivili redukcijo železničarskih plač in mezd oni narodni poslanci, kj so v Narodni skupščini tako globoko reducirali železniški pro račun. In to so bili klerikalci v zvezi z radikali! Sedaj bi mogfl dati nova sred' stva edino le finančni odbor, v katerem sta zopet le dva Slovenca, in sicer klerikalna poslanca Pušenjak iz Maribora in Smodej iz Ljubljane. Seveda pa finančni odbor ne da nič©6ar, tako da mora železnica kriti vse svoje izdatke edino le iz svojih dohodkov. Zato je naravnost smešno, če hodijo SLS poslanci sedaj po železniškem ministrstvu govorit za železničarje, ko so jim prej odglasovali reduciran proračun. Glede režijskih kart rodbinskih članov železniških delavcev in uslužbencev je delegaciji sporočil šef strojnega oddelka generalne direkcije v Beogradu, da bedo dobili družinski člani režijske karte le za progo do 25 kni za nakupovanje živeža. Za vožnjo po daljših progah pa dobe Ie po 48 prostih kart. Načelnik je obžaloval, da so sedanje režijske karte delavcem odvzete, preden je urejena zadeva v gornjem smislu. Izplačilo nezgodnih rent so morali ustaviti, ker je baje tozadevni fond izčrpan. Na vprašanje, kaj bo z mariborskim živilskim skladiščem, so delegatje izvedeli, da je ukrepanje v tem pogledu odvisno le od sklepanja železniške direkcije v Ljubljani, ki sme mariborsko živilsko skladišče obdržati še naprej, če je aktivno. (Dejansko je mariborsko skladišče aktivno za okrog 9 milijonov dinarjev.) V mariborskih železniških delavnicah je zaposlenih sedaj okrog 1600 delavcev. ki so dobivali doslej na uro skupno 9574 Din. To so reducirali na 8190 Din, tako da izgube delavci na uro 1484 Din aH letno 3,753.600 Din. Delavci bodo morali torej v naprej delati letno 2400 ur zastonj. Če bi bili klerikalci znižali črnogorskim princem sijajno odpravnino 42 miHjonov dinarjev le za 3 in pol milijona dinarjev, ko so za njo glasovali v Narodni skupščini, bi redukcij v mariborskih železniških delavnicah ne bilo treba. Ce bi bili od-ščipnili še malenkost bogatim princem, bi lahko pustili itak borni zaslužek tudi še progovnim delavcem. Ampak princi so bili klerikalnim poslancem bližji. Naravno, da delavstvo v Mariboru preklinja brezsrčno delovanje klerikalnih poslancev, ki se sploh ne upajo več pokazati med delavstvom. Občinske volitve v Zagrebu Zagreb, 2. julija, n. Volitve v občinski odbor so razpisane definitivno za dne 2S. avgusta. Nov rekord v letalstvu Dunaj, 2. julija, d Letalo A 34 avstrij. ske družbe za zračni promet, ki vzdržuje redno progo DunajsBenetke, je včeraj pod vodstvom oilota Stangerja doseglo nov re» kord 560 km dolgo progo je preletelo v eni uri oO minut, kar odgovarja hitrosti 300 ka« Lometrov na uro. Mi bomo zadnji London, 2. julija, d. Na predlog avstrij« ske vlade je ministrski svet na svoji vče« rajšnji seji sklenil, da se ukine potni vi« zum v prometu med Anglijo in Avstrijo. V prihodnjih dneh bodo med avstrijskim poslanikom v Londonu in angleškim zuna« njim ministrstvom izmenjane tozadevne note, ki bodo imele značaj pismene pogod« be. Ukinitev vizuma bo stopila v veljavo bržkone že s 1. avgustom. Samomor angleškega finančnika Berlin, 2. juliia. d. Včeraj je znani an» gleški finančnik James \Vhite izvršil sa« momor. Njegova smrt je povzročila v fi« nančnih krogih veliko paniko. Westminster ska banka je predlagala konkurz nad \Vhi« tejevim premoženjem, ker dolguje banki nad milijon funtov. Veliko vznemirjenost je povzročila njegova smrt tudi na borzi, kjer je igral veliko vlogo. Protižidovski izgredi v Lvovu Varšava, 2. julija, s. Kakor pišejo iz Lvo« va, je prišlo tamkaj do pretepov med polj« skimi nacijonalisti in židovskimi dijaki. Poljski dijaki so n*. nekaterih židovskih trgovinah in na židovski molilnici razhili nekaj šip. Revalutacija lire Rim, 2. julija o. Zaradi revalutaeje lire preživlja narodno gospodarstvo precejšnjo krizo. Ker je lira v zadnjih tednih kazala tendenco na hausse, se je kriza lire še poostrila. Vlada upa, da se bo po zadnjih izjavah fin. m;nistra Volpija položaj nekoliko zboljšal. Medtem pa si prizadeva, da bi prilagodila cene novi vrednosti italijanskega denarja. Minister za narodno gospodarstvo Je danes razposlal prefekturam daljšo okrožnico, v kateri navaja, kako naj oblast' določajo cene glavnim življenskina potrebščinam v prodaji na drobna Šefa oblastnega načelstva SDS v Uubfians Včeraj 2. julija od pol 11. dopoldne do pol 14. popoldne se je vršila seja nacelstva organizacije SDS za ljubljansko oblast, o kateri je izdano sledeče službeno poročilo: Predsednik oblastnega nacelstva doktor Žerjav je poročal o pogajanjih, ki so se vršila med delegati SKS in delegati ljubljanske in mariborske oblastne organizacije SDS radi event. volilnega kompromisa. Poročal je, da so pogajanja zastala na zahtevi SKS. da bodi nosilec skupne liste v volilnem okrožju Mari-bor-Celje g. Stepan Radič, kar s0 nas delegati odklonili, delegati SKS pa so nato izjavili, da bo o tej zahtevi sklepalo še načelstvo SKS. Načelstvo SDS je po daljši debati predvsem odobrilo stališče, da SDS v ljubljanskem in v mariborskem okolišu ne more pristati na volilni kompromis s SKS. če le-ta vztraja na zahtevi, da bodi g. Radič nosilec skupne liste. Dalje ie načelstvo sklenilo, da daie proste roke predsedniku dr. Žerjavu za nadaljna pogajanja, čim bo SKS umaknila svojo zahtevo glede oosiistva g. St. Radiča. Pncelj zopet za hrvatsko politiko. — Radičevci razbili pogajanja za vstop SKS v napredni blok. - Konec samostojnosti SKS. Stepan Radičeve kandidature po celi Sloveniji Včerajšnji dan je iznenada prinesel odločitev v vprašanju eventualnega bloka SDS s SKS za predstoječe volitve. Na drugem mestu poročamo o pogaja, njih, ki so se v ta namen vršila, a so bila včeraj po krivdi g. Puclja, odnosno g. Radiča, deiinitivno prekinjena. Že dolgo ni bila nobena tajnost več, da vlada med g. Pucljem in Radičem animoznost G. Pucelj se je pripravljal, da prekine svoje zveze z Radičem ter sledeč skoraj splošni želji svojih pristašev pojača skupno -fronto naprednih Slovencev. Zadnji četrtek pa je v Zagrebu zopet podlegel radičevščini ter se zopet odločil za hrvatsko radičevsko politiko in proti skupni politiki naprednih Slovencev. SDS v ta pogajanja ni šla iz želje, da pomnoži število svojih mandatov preko števila, ki ji gre na podlagi volilnega izida od 23. januarja 1927 (oblastne volitve), ki zagotavlja SDS v štajerskem okrožju 3 mandate in v okrožju Ljubljana-Novo mesto dva. Njeni volilni izgledi glede števila mandatov bi ostali po kompromisu prilično isti. Pač pa je SDS vodila želja, vprizoriti složen nastop naprednega življa, kar bi ne samo otežilo stališče SLS, temveč bi ublažilo razna nasprotja in olajšalo skupno delo na gospodarskem in kulturnem Dolju. SKS očividno taki motivi niso vodili: vnaprej je postavila zahtevo nosilstva g. Radiča, o koji zahtevi je dobro vedela, da je SDS sprejeti ne more. Pogajanja je vodila na videz, da potrese peska v oči onim mnogobrojnim, zlasti starejšim pristašem, ki žele skupen nastop naprednih strank. Odločitev proti kompromisu pa je padla v četrtek v Zagrebu, kjer se je sklenil volilni aranžma SKS s HSS. G. Radič je zahteval, da se mora odpor SDS glede njegove kandidature zlomiti in njemu ponuditi nosilstvo na Štajerskem tako, da v slučaju njegovega odstopa pride na vrsto g. Prepeluh. Tudi na Kranjskem se morajo uvaževati radičevci (zlasti dr. Lončar). G. Pucelj je znova pristal na popolnoma radičevsko orijentacijo celokupne politike SKS, priznavajoč v vseh vprašanjih avtoriteto g. Radiča pri vseh odločitvah. S tem je bila odvzeta kompromisnim pogajanjem vsaka notranja podlaga, kajti združevati se imajo napredne moči Slovenije, ne pa dovesti pod nedosledno politiko g. Radiča. Posledice najnovejšega preskoka politike g. Puclja se že danes dajo pregledati. G. Pucelj bo kmalu moral uvideti, da je znova krenil na pogrešno pot. ko je odbil napredno roko. SDS po tej epizodi gre mirne vesti na delo. Storila je vse, kar je mogla, pripravljena je bila na lojalno nadaljevanje pogajanj v korist skupni napredni stvari in prava ironija je, da je načelstvo SDS še sklepalo o smernicah, M naj se jih drže delegati, če SKS odstopi od Radičeve kandidature, ko je g. Puclju že uspelo dati stvari tako sliko. da je dosegel, kar je bilo v petek v Zagrebu sklenjeno. SDS bo kljub obupnemu in zvijajoče-mu poskusu HSS preprečiti napredno fronto v Sloveniji vseeno storila vse, da bosta napredna fronta In napredni blok 11. septembra 1927 nastopila tako močno. da bo neprijetno SLS in njenemu podporniku g. Puclju, ki si je njeno hvaležnost pridobil že kot bivši minister. Napredni blok g. Radič in njegovi oprode skušajo ubiti, a Napredni blok bodo stvorili volilci, ki so zanj preko glave vseh vodstev. Voditelji ŠKS se izločili iz Naprednega bloka, niso pa tega storili njihovi pristaši, ki ne marajo radičevščine in hočejo Napredni blok. Kako so potekala pogajanja med SDS in SKS Očividno pod pritiskom onih pristašev SKS, ki so za napredni blok, je vodstvo insceniralo pogajanja za volilno kolaboracijo naprednih strank. 18. junija je načelstvo SKS pisalo pismo, v katerem je med drugim zlasti povdarjaio potrebo skupnega nastopa proti SLS, češ: »Breznačeloa politika SLS. ki je imela od prvega začetka večinski politični mandat v Sloveniji, je težko oškodovala politične in gospodarske interese Slovenije, kakor je na drugi strani njena klerikalno strankarska, zato ozkosrčna taktika zavirala razvoj celokupne države v praven politične enakopravnosti državljanov m socijalne gospodarske enakovrednost". Dalje je polivka SLS. zgrajena Izključno na ozkem oportunizmu, žrtvovala v posled- njem času tako svoja programatična načela, kakor tudi korist države, a posebej še Slovenije, osebni strankarski vladoželjnosti, maščevalnosti svoje klike in javni politični nemorali. »Slovenska kmetska stranka« želi, da Pribori slovenskemu narodu zopet vpliv in ugled v državi, katerega je SLS zapravila in da prenese borbo proti klerikalizmu, ki je nevaren narodu. pa tudi državi, na načelna tla. Vsled tega smatra, da je potreba in dolžnost neklerikalnih političnih strank, da pri tem cilju sodelujejo. To jim nalaga tud* volilni red, kateri favorizira tako zva-ne »večinske« stranke. Iz teh razlogov ie možno, da se najde med temi strankami platforma za volilno kolaboracijo.« SKS je istočasno povabila SDS. socijalne demokrate in radikalno stranko. Socijalisti so odgovorili negativno, radikali pa so odgodili končni odgovor na mesec dni kasneje. Odzvala pa se je SDS z opombo, da je ustanovitev Naprednega bloka od nekaj njena želja, češ: »Na Vaše cenj. pismo od 18. t. m. moremo. kar se lice skupnega nastopa naprednih strank v Sloveniji pri predstoječih volitvah v Narodno skupščino samo sklicevati se na dejstvo. da je naša stranka pri vseh volitvah od 1 1920 naprej tak skupen nastop želela in predlagala in ga neprestano v javnosti zagovarjala Zato nam nI treba sedaj ponovno povdarjati svojega zadoščenja, da vzporedna taka želja sedaj postoji tudi pri Vas.« Prva seja delegatov obeh strank, ki se je vršila 24. junija, je bila le informativnega značaja, vendar pa so že na tej seji prediožili gg. Puceli, Marušič. Prepeluh in Župančič kot pogoj SKS, da se sprejme za nosilca liste Naprednega bloka v volilnem okrožju Maribor-Celje g. Stepan Radič, v okrožju Ljubljana -Novo mesto pa g. Ivan Pucelj. Delegati SDS na ta predlog niso takoj prekinili pogajanj, marveč so stvarno in oprti na položaj in mišljenje volilcev, kakor tudi na volilni izid 23. januarja 1927 (Radič je tedaj dobil le še 4.499 glasov) opozorili delegate SKS, da je SDS že načeloma nemogoče pristati na kandidaturo g. Radiča, ki bi pa tudi sicer ne donesla ugodnega uspeha. Predlagali so nasproti temu. naj g. Radič, če hoče, kandidira v mariborsko-celjskem okTož-ju sam s posebno listo. SKS pa naj se veže v Napredni blok, kjer se ji bo osi-guralo mesto v razmerju dejanske moči oziroma glasov. Seja je bila nato odgodena ter določeno nadaljevanje razgovorov na četrtek. dne 30. junija. Na željo SKS je bila ta dan določena seja preložena na petek 1. t. m. Kakor se je pozneje izvedelo, sta bila v četrtek 30. t m. g. Pucelj in dr. Marušič v Zagrebu pri g. Stjepa-nu Radiču, vsled česar je morala biti seja preložena. Na drugem sestanku v petek 1. julija je Pucelj imenom SKS energično ponovil, da vztraja njegova stranka na nosilstvu g. Radiču na Štajerskem Nato so delegati SDS bili prisiljeni izjaviti, ia tega pogoja nikakor ne morejo sprejeti in vsled tega smatrajo, da se s tem onemogočujejo nadaljna pogajanja. Zastopniki SKS so izjavili, da bodo o tem stališču SDS obvestili svoje načelstvo, da odloči, ali vztraja na kandidaturi g. Radiča. S tem so meritorna pogajanja zastala, pač pa so delegati SDS v neobveznih pogovorih skušali za slučaj, da SKS odstopi od kandidature g. Radiča, uveriti SKS, da bodo ostale diference med obojnimi stališči (n. pr. nosilstvo na Kranjskem, razdelitev mandatov oziroma okrajev) se dale ob obojestranski dobri volji pri nadal.inih razgovorih izgladiti, seveda pa treba poprej izločiti nesprejemljivi pogoj z g. Radičem. Enako upanje so — vsaj na videz — izražali delegati SKS. Včeraj, v soboto sta imeli obe stranki istočasno sejo načelstva. Po večurni debati, kjer so vsi govorniki povdarjali iskreno in lojalno željo po poštenem kompromisu, ki odgovarja interesom napredne ideje in varuje dostojanstvo in čast obeh strank, je načelstvo SDS odobrilo izključujoče stališče delegatov glede Stjepana Radiča, o ostalih vprašanjih pa dajalo misli za event nadaljna pogajanja, dajajoč zanja obenem predsedniku obl. organizacije dr. Žerjavu svobodne roke. Na istočasno se vršeči seji SKS je g. Pucelj poročal o pogajanjih in to na tak tendencijozen način, da mu je uspelo pridobiti večino načelstva za definitiv-no preMnjenje pogajanj. Značilno je. da je odločitev o pogajanjih padla že v četrtek, dne 30. juniia — torej še pred drugim sestankom delegatov SKS in SDS in še pred sestankom načelstva SKS, ki se je vršil včeraj dopoldne —» ko sta se sestala gg. Pucelj in Radič v Zagrebu; kajti zagrebški »Jutarnji list« je imel že v petek l. t m. obvestilo o »sporazumu med g. Pucljem in g. Radičem«. V petek zvečer izišli broj 5531 tega lista priobčuje namreč o tem sporazumu tole: »Glede kandidatur v Sloveniji je bil dosežen, kakor se doznava, sporazum med Slovensko kmetijsko stranko in HSS. V smislu tega sporazuma bo v mariborskem okrožju nosilec liste g. St Radič, v ljubljanskem g. Pucelj. Od ostalih kandidatur je zanimiva Prepe-Iuhova, ki bo kandidiral na sigurnem mestu. Df. Kukovec. bivši demokratski minister v prejšnji radikalsko-demo-kratski koaliciji, bo postavljen na listo Narodne seljačke stranke v Ptuju. V Ljubljani bo kandidiral dr. Marušič, glavni tajnik seljaške stranke. Baron Švegel, ki je spremljal Radiča po Južni Srbiji, bo kandidiral po vsej priliki v Južni Srbiji.« Vse to. kar je g. Pucelj tendencijozno poročal na načelstveni seji o pogajanjih z SDS, je torej imelo samo ta namen, da se na zvit način odobri kompromis, ki sta ga v oetek v Zagrebu sklenila gg. Pucelj in Radič. Tako je večina načelstva glasovala za hrvatsko radičevsko politiko in proti skupni slovenski napredni fronti. Načelstvena seja SKS Ljubljana. 2. julija Od 10. do 15. se ie danes vršila seja načelstva SKS. Seji je predsedoval bivši minister in posl. Pucelj ter tudi poroča! o pogajanjih z SDS, da jih je treba prekiniti; kajti Stepan Radič je že določi! vse kandidature v Sloveniji in si štajersko volilno okrožje pridržal sebi, oziroma svojemu miljencu in glavnemu orožju proti posl. Puclju Prepeluhu. O teh kandidaturah je vrela na seji zelo ostra debata, pri čemer je znova prišlo na dan nasprotje med radičevci in staro strujo SKS. Bivši Samostojni kmeti so popolnoma podlegli in zmagali so radičevci. Za nosilca liste v štajerskem volilnem okrožju je postavljen Stepan Radič, za njegovega namestnika njegov ljubljanski eksponent Prepeluh. V Ptuju bo na Radičevi listi kandidira! dr. Kukovec, za njegovega koncipijenta dr. Novačana bosta vezana okraja Celie-Vransko-Šmarje. V radovljiškem in kranjskem okraju bo kandidira! bivši prosvetni inšpektor dr. Drag. Lončar. Na seji je bilo opažati, da so bili starejši člani SKS iznenadeni nad tolikimi kandidaturami doktorjev in advokatov torej takozv. »pokvarjene gospode«. Nosilec liste v ljubljanskem okrožju bo posl. Puceli. 6. julija bo v Zagrebu seia izvršilnega odbora Hrvatske seljačke stranke, na kateri bodo potrjene kandidature ter sestavljen volilni proglas. Zanimivo je nadalje. da se je na seji sklenilo nadaljevati prejšnjo klerofilsko politiko in naglašati »slovenstvo«, čeprav je SKS z današnjim dnem prenehala eksistirati kot samostojna stranka, ker je prešlo odločanje o volilnih kandidaturah popolnoma v roke Stepana Radiča v Zagrebu. Tržaški „podeštat" t. d. — Trst koncem junija. Zmešnjav, ki so vladale v tržaški mestni občini že nad dve leti, je sedai vendarle konec. Prišlo je službeno obvestilo, da pred kratkim imenovani občinski načelnik, general Giorgio Nobili, Florentinec, ni mogel "sprejeti te naloge, ker je bil poklican na neko drugo važno mesto in da je imenovan za tržaškega občinskega načelnika, >pode-štata«, bivši občinski svetovalec, Tržačan Carlo Arch. Trst ima torej tako svojega občinskega načelnika, domačina. Ko je bil leta 1915., ob izbruhu vojne z Italijo, razpuščen tržaški mestni občinski svet, ki je bil obenem tudi tržaški deželni zbor, 90 se pod Avstrijo vrstili razni vladni komisarji. Ko so prišli Italijani v Trst, so namestili svojega vladnega komisarja. Šele v začetku leta 1922. so se izvršile prve volitve v tržaški občinski svet in je bil tedaj izvoljen za i župana bivši občinski aaesor in državni poslanec v dunajskem parlamentu, dr. Giorgio Pitacco, ki je za časa vojne bil nekak vodja v Italijo pobeglih tržaških in sploh primorskih iredentistov. Župan dr. Pitacco ni bil član tašistovake stranke, izročili pa so mu častno izkaznico fašistov. 6tranke in ga tako privezali nase. Ko je prišel fašizem na vlado, je seveda v tržaškem občinskem svetu zagospodoval fa-šistovski duh. Z leti so se razmere precej izpremenile. Proti županu dr. Pitaccu se je zlasti s strani priseljenih fašistovekšh kolovodij začelo rovati na vse mogoče načine. Hotelo se je pač tudi v tržaški občini doseči isto, kar se je doseglo povsod drugje, namreč, da so se izrinili »nezanesljivi« domačini in so se v sedli na njihova mesta renjikolski priseljenci- Ko je začela potekati ffunkcijska doba mestnega občinskega sveta, se je to rovarenje še ojačilo. Medtem pa je prišla izprememba občinskega zakona. Volitve 9e niso razpisale in občinski 6vet je ostal v funkcij preko svoje dobe. Da se rešijo župan - domačina, so renjikolski fa-šistovski priganjači v občinskem svetu za--čelj odlagati svoje svetovalske mandate in so tako izvršili celokupni odslop občinskega sveta z županom vred ter imenovanje vladnega komisarja, ki je bil seveda renjikolo. Prvemu komisarju Perezu je sledil potem dosedanji, Fronteri, dokler ni bil pred nekaterimi tedni imenovan novi >podeštat<, Florentinec. general Giorgio Nabile. V Trstu se je takoj tedaj, ko se je vladna naredba o vladnem imenovanju občinskih načelnikov raztegnila tudi na občine z več ko 5000 prebiv., zelo živahno razpravljalo o osebah, ki naj bi jih zadela ta čast. Naj;e£ sta se imenovala bivši župan dr. Pitacco in pa bivši občinski svetovalec Arch. Seveda pa ni bilo Tržačana, pristnega Tržačana, ki bi si bil mogel predstavljati možnost, da bi bi! imenovan za >podeštata< kak tujec. In vendar se je zgodilo tako. Razumljivo je, da je vsled tega imenovanja nastalo v Trstu med domačini, velikansko ogorčenje, čigar končni učinek je bil, da je celo Carlo Banelli, splošno priznana glava nekdanjega tržaškega iredentizma, ki je bil dodan zadnjemu komisarju kot »podkomisar«, odložil svoje mesto. V Rimu koncem konca vendar niso mogli ostati gluhi in slepi v očigled takega nezadovoljstva in zgodilo se je, kar se pod fašistovskim režimom zelo redko dogaja: imenovanje florentinskega generala za tržaškega >podeštata< se je preklicalo, češ, da je bil že prej določen za neko drugo važno mesto, in imenovan je sedaj Tržačan Carlo Arch. Tako je vendar enkrat zmagalo domače tržačanstvo proti renjikolski prepoten«. Nezadovoljstvo v Trstu je zaradi neprestanega, neustavljivega pešanja prometa že la-ko in t ako doseglo skoraj vrhunec. Tržačan mora gledati, kako se plačuje njefovo na. vdušenje za »ujedinjenje z materjo domovino* s popolno gospodarsko propastjo, mora gledati, kako mu druga italijanska pristanišča, zlasti Benetke, v zadnjem času pa tuii Reka, odvzemajo prav v imenu tega ujedi-njenja še zadnji košček kruha; a sedaj naj bi pa še v svoji lastni hiši, v svoji lastni občini, ne bil sam svoj gospodar, temveč bi moram trpeti nad seboj skrbnika privan-dranca, ki bi smatral za svojo glavno nalogo, da »izči6ti< občino, kakor so že »izčišče-ni< skoraj popolnoma vsi državni uradi, da bi se tudi v tržakih mestnih uradih, zavodih m podjetjih vsevprek razšopirili »čifi<, renjikolski fašistovski narinjenci, ki 90 itak že povsod drugod odjedli domačinom ne samo ves boljši, temveč tudi že najslabši kruh. Trst je tako rekoč ob meji, in Rim je izpo-znal, da bi ne bilo zdravo, da bi se itak že preveč napeti lok napenjal Se dalje. Carlo Arch, lesni trgovec, bivli mestni svetovalec in upravitelj mestne plinarne še pod avstrijsko vladavino, steber bivše italijanske liberalne stranke, je znana osebnost. Izšel je iz družine slovanskega pokoljenja in je kot tak torej res pristen Tržačan. Hvalijo njegovo razsodnost in odločnost. Tako upajo Tržačanje, da bo kot >podeštat< znal ohraniti Trstu vsaj še tisto, kar mu je 06ial0 po vseh dosedanjih renjikolskih ropih. Saj ostalo itak ni dosti! Trst, 2. julija, s. Danes popoldne je prvi tržaški občinski načelnik (podestal) Karel Arch položil prisego pred prefektom Forna-ciarijem. Ob šestih se je na prefekturi vršilo slavnostno vstoličenje podestata. Pozneje je fašistična organizacija organizirala na trgu Unita veliko manifestavcijo. Mesto je v zastavah. Nekatera poslopja so slavnostno razsvetljena. p— Vojrodinja 4'A.esta ce modi v Julijski Krajini Visoka gospa je predsednica društva . Vojvodinjo sprejemajo povsodi telo svečano. Ogleduje si dru-Stvene zavode in obširno ji morajo poročati o uspehih. Novih azilov je otvorila Dalmaciji. Otvarja še vedno nove. Te dni dobi azil tudi Anhovo pri Kanalu- V Julijski Krajini ima (Lega* 56 azilov, tako da je takih otroških potujčevalnic med našim ljudstvom 101. Prapor društva je blagoslovil tržaški škof dr. Fogar. Vojvodinja 6topi tu. in tam tudi v kako vaško cerkev in prod menda bagoslova za svoje raznarodovalno delo med Slovenci. Vojvodinjo spremlja minister Fedele. p— šolske prireditve so sedaj na dnevnem redu. Povsodi hočejo pokazati uspeh« italijanske šole. Otroke naučijo peti, dekla-mirati in kako igrico. Po prireditvi sledi bobneče poročilo v fašističnem glasilu, kjer se posehno povdarja, kako slovenski otroci lepo govore italijansko. V poročilu se navajajo tudi priimki sloven. učencev, katerim se dopoveduje, kaka čast je to zanje, da so natisnjeni v omenjenem listu! p— Kriza kvarnerske rivijere. V Opatiji se je vršilo burno zborovanje hotelirjev in trgovcev. Navzoči so bili tudi zastopniki reške trgovske zbornice, deželne trgovske zveze in fašistične organizacije. Ugotovilo se ie, da tujski promet rapidno pada, da je kriza kvarnerske rivijere vsak dan akutnejša in da se za nujne potrebe obrežja na kompe-tentnih mestih sploh ne zmenijo. Razpravljanje je trajalo dolgo časa in slednjič 90 sklenili resolucijo, ki poziva trgovsko zbornico in trgovsko zvezo, da nemudoma sporočita merodajnim činiteljem težak položaj kvarnerske rivijere in zahtevata odpomoč-Posebna komisija izroči prefektu spomenico, ki bo očrtala položaj in navedla vse, kar treba storiti za Opatijo in okoliš. Vzroki za krizo tičijo v fašistični politiki I p_ Proč z zadnjimi slovenskimi učitelji! Tako kriči fašistovsko glasilo v Trstu, ki pravi, da treba stalnega stika s slovenskimi otroki. Čas je, da se še zadnji slovenski učitelji nadomestijo z italijanskimi, kateri edini lahko tudi izven šole vodijo slovenska otroke v življenje dobrih in poštenih italijanskih državljanov, dočim so drugorodnl učitelji skrajno oddaljeni od realnosti, k; io ustvarja režim. Italijanski učitelji uče otroke ljubezni do domovine v šoli in izven šole, drugorodni učitelj ubija izven šole !o, kar 90 ee otroci v njej naučili dobrega. v šterlingov. Javna emisija delnic se bo izvedla v jesenskem emisijskem roku po eni izmed največjih angleških bank po Llovda Bank Ltd. London, ki je tudi posredno udeležena. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. L. M. H i r c h b e r g, industrijec v Londonu kot predsednik; commandeur Louis Ber-n a c c h i, kralj, britanski admiral v p. in veleindustrijec v Londonu, kot podpredsednik. Upravni svetniki: E. Napoleon Hau e n s t e i n, industrijec v Londonu; novinar Riliard Wa t z 1 a w e k v Presiki, in odvetnik dr. Marko S t a j n k o v Ljutomeru. Tajnik : Albert James F a r r v Londonu. G-Rihard Watzla\vek je bil istočasno imenovan za polnomočnega posle vodečega ravnatelja. B. P. Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod Košiša uradnik predilnice v Litiji danes, dne 3. julija 1927. ob 1.30 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, preminul. Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 4. julija 1.1. ob 6. uri pop. iz mrtvašnice Leonišča na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. julija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Ginljiv odhod «Jutrovih» punčk na morje Ko odpro naši čitatelji današnje »Jutro« bo deset deklic, kj jim je na priporočilo svojih naročnikov «Jutro» omogočilo štiritedensko brezskrbno veselje na solnčni obali Jadrana, že zagledalo morje. Prvo sem srečal Štefko Špindlerjevo pri gospej Engelmanovi, tajnici Kola ju-goslovenskih sester in voditeljici letovanja. Punčka se je sama pripeljala prav iz Dolnje Lendave in brez naslova po trudapolnem spraševanju srečno našla gospo v šoli na Vrtači. Že za to bi bila zaslužila, kar je dosegla, saj vendar naročniki «Jutra» njenega imena ^niso čitali med izžrebanimi deklicami. Srečna Prekmurka namreč, ki je bila izbrana, je bolna, da ne more od doma, pa so Lendavčani poslali Štefko, ki je ravno tako potrebna in tako pridna, da ji je gospa Engelmanova takoj postregla s kosilcem in češnjami. Saj je bilo tudi trudno šibko dete od dolge vožnje prav z madžarske granice in hoje po Ljub-ljani! . Kar v uredništvo je pa pnmahala z ogromnim zavitkom Pavlica Krepsova iz Žerjava pri Mežici. Ta je pa rdeča rožica planin, ali atek-rudar ji je umrl in mamica je bolna, pa še drugih je dosti doma. Pa bistra in korajžna je kot Štefka iz Prekmurja in ravno tako utrujena, saj je prišla iz najbolj nedostopnega kota Slovenije. Pa je rekla, da bi rada videla Ljubljano, ker še ni bila v drugem mestu kot enkrat ob šolskem izletu v Mariboru. Šla sva najprej k «Putniku», da je videla veliko sliko Omišlja in morje, cilj svojih sanj, Ker so bili pa čeveljčki že vendar pretežki, sva jo mahnila kar v kavarno na zofo po sladoled in piškote. Čudna stvar je ta sladoled, ker ne ostane v roki, pa je zato srebrna lopatica zraven, mrzel je, da speče, pa vendar neznansko sladek in dober, še bolj kot piškoti. In v časopisih je bil zopet naslikan Omišalj in Sušak in morje in barke. Takrat me je olikana deklica — mestni otroci, le učite se od nje! — šele upala s pričakovanja in dvoma polnim vzdihom vprašati: «Gospod, ali se bomo res peljali po morju?» Seveda sem ji potrdil, pa ne morem pričati pod prisego, ker sem njene hvaležne očke videl skozi megleno kopre-no, da se mi kar sitno zdi. Pod večer, ko je solnce že zahajalo, sem našel ba je, da se ima vsak Čas sprožiti nevihta, toda nepričakovano naglo se zopet zjasni, io je tipično vreme, kakor ga imamo v na-»ih krajih, kadar se atlantska depresija tako trdovratno drzi v bližini Kanala Južnovzhodna polovica Evrope ima novo-čim mirno, jasno in zrlo vroče vreme. Italija, Balkan, srednjedonavske nižavje. Poljska ter vse kar je vzhodno odtod ima hudo ,dočim 1? na zapadu razmeroma hladno. 2e Spanjja ima hlad in prav tako vse dežele proti severu v bližini Oceana. Južni vetrovi so razgreti zrak zagnali preko Poljske in Rusije daleč na sev?r, tako da ima n. pr. cevema Rusija ali Finska isto temperaturo kot Francija, ah celo višjo- Doslej še ni opaziti znakov, da bi se 6ta-cijonarnost vremenske situacije spreminjata. vremenska napoved ra nedeljo: Dopoldne najbrze še precej jasno in topb; z zapada preti poalabšanje. Nevarnost za visoke ture. Tržaška vremenska napoved za nedeljo- Lahni vetrovi z raznih strani; nebo S pozneje jasno m izpremenljivo; temperatur« od 19 do 2o stopinj; morje razburkano, Domače vesti * Kongres pravnikov odložen do oktobra. Zaradi razpisa volitev narodnih poslancev je kongres pravnikov v Sarajevu odložen in se bo vršil v dneh 3.. 4. in 5. oktobra letos in ne meseca septembra, kakor je bilo prvotno določeno. * Pcučna ekskurzija naših železniških uradnikov. Meseca septembra priredi madništvo ljubljanske direkcije državnih železnic poučno potovanje na Češkoslovaško m v Nemčijo. Doslej se je prijavilo nad 60 udeležencev, ki si bodo v svrlio spopol-nitve izobrazbe v svoji stroki ogledali železniške naprave v Pragi, Berlinu in Leipzigu. Inozemske železničarske organizacije bodo v znatni meri podprle akcijo in tako pripomogle, da bo uspeh potovanja čim večji. Udeleženci si bodo v Berlinu ogledali tudi organizacijo zrakoplovne diužbe »Lufthansa«. Odhod na potovanje dr,e 12. septembra. Vrnitev iz Nemčije preko Solnograda. * Obsojen okrajni giavar. Iz Mostarja poročajo: V procesu proti okrajnemu glavarju Aliji Alajbegoviču je 1. julija bila razglašena razsodba. Alajbegovič, ki je po-neveril 45.000 Din uradnega denarja (škodo je poravnal) je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Stanko Štor vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. * Neobhodno potrebna knjiga za poset-nike našega Primorja. V zalogi »Centralnega urada za propagando Jadrana« v Splitu je v nemškem jeziku ravnokar izšla knjiga »Adria - Verkehr«, vademekum našega Jadrana, veljaven od 15. junija 1927. Ta bogato opremljeni in ilustrirani vodnik za naše Primorje vsebuje vse stvarne podatke in navodila, ki so potrebna vsakomur, ki želi potovati na Jadran ali se zanima za naša morska kopališča. Knjiga vsebuje kiatek ilustrovan vodnik po vseh važnejših krajih od Sušaka do Ulčinja. navodila za potovanje, razne predpise ta razglase za tujce, glavne evropske železniške zveze z našim Primorjem, vozni red in tarif paro-brodarskih proz na Jadranu, tarife za kopanje, za avtomobile, nosače itd., popis hotelov in cene ter sploh vse praktične podatke. Knjiga »Adria-Verkebr« se dobiva pri vseh večjih potniških pisarnah in tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena 20 dinarjev. * Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je včeraj dopoldne umrla ga Marija Ecker, posestnica na Jezici in v Ljubljani. V obeh krajih pa tudi daleč naokrog je uživala velik ugled kot dobra posestnica in blaga mati. Pokopljejo jo danes ob 17. popoldne na pokopališču pri Sv. Juriiu v Stožicah. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie. * Gradnja železnice Ovac - priboj. Iz sarajevske direkcije državnih že'eznic se doznava, da je ministrovo že odobrilo licitacijo za izgradnjo proge Uvac - Priboj. Z gradnjo se prične takoj. Jutri se vrši tudi licitacija za vitaiiie tunela v Ivanj-planini. * Nezgoda vojaškega aeroplana. Predvčerajšnjim se je moral vojaški aeroplan, ki je bil na potu iz Novega Sada v Sarajevo, spustiti pri Visokem zaradi defekta na motorju. Aeroplan je poškodovan, oficirjema pa se ni pripetila' nikaka nesreča. * Zanimiva tiskovna pravda v SuboticL Pred sodnim stolom v Subotici se je predvčerajšnjim vršila tiskovna pravda proti novinarju Josipu Vukoviču, uredniku »Ne-vena«. V svojem listu je Vukovič lansko leto med drugim pisal, da občin, bilježnik v Bajmoku Aleksa Lazarevič pleni ljudstvo in pobira pristojbine, ki niso normirane in jih Lazarevič troši v osebne svrhe. Lazarevič je baje osebni prijatelj Bože Maksi-moviča in je kot tak prišel na svoje mesto. Lazarevič je urednika Vukoviča tožil, ta pa je nastopil dokaz resnice. Zaslišanih je bilo .22 prič, ki so" potrdile Vukovičeve navedbe. Vukovič je bil od obtožbe oproščen, sodišče pa je akte izročilo državnemu pravdništvu, ki bo proti Lazareviču postopalo zaradi zlorabe uradne oblasti. * Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za tlakovanje pota od drž. carinarnice do predzgradbe Dubovac in za asfaltiranje Varaždinske ceste v mestu Koprivnici, ki se vrši v pisarni mestnega poglavarstva v Koprivnici ob 11. Pogoji so razvidni iz oglasa, ki le nabit na uradni deski v poslopju Gradbene direkcije j I. nadstropje. * Devov kvartet v Subotici. Iz Subotice nam pišejo: 25. junija je posetil znani mariborski kvartet naše bačko »velemesto«. Radi nesporazuma in povrh še nenadnega naliva večerni javni koncert ni v gmotnem ! oziru uspel v toliki meri, kakor bi zaslužili j naš. slavci. Ali tem večji ie moralni uspeh njihovega nastopa. Marsikatera osebnost, Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni. naj se ga takoj naroči pri tvrdki Lovro Šebenik, žganjarna in rastlinska destilacija, Ljublja-ljana VII. ki je zamudila koncert, je pozneje obžalovala, da ni bila pravočasno opozorjena. Naš slavni kvartet bi pri ponovnem nastopu gotovo odnesel popolno zmago tudi v materijelnem oziru. Sicer pa je našemu idealnemu kvartetu na srcu edino le divna narodna pesem in lepa nacijonalna ideja medsebojnega zbližanja. Prisrčen sprejem so pripravili kvartetu naši železničarji in Direkcija ter mu med drugim priredili iako prijeten večer- v zelenju Paličkega jezera, kjer so imeli tudi obilni kopališčni gosti in izletniki priliko, občudovati preciznost in čustveno predavanje ljubkih naših pesmi. Prehitro so minule krasne urice, vzljubili in sprijatelji smo se ter vrlo težko ločili od rojakov-pevcev po božji volji. * Vsem C. M. podružnicam! Oskrbite, da bodo goreli kresovi pred praznikom sv. Cirila ta Metoda po vsei Sloveniji! 1013 * Potres v Dubrovniku. Seismografični aparati pomorske vojne akademije v Dubrovniku so v petek zjutraj ob 9.45 zabeležili precej močan potres v oddaljenosti nad 300 km. V Dubrovniku so čutili tudi ob desetih lahek potres, ki je trajal dve sekundi. * Ponesrečenega novinarja Aldricha prepeljejo v Ameriko. V Sarajevo je prispel delegat ameriškega poslaništva v Beogradu, ki je vse potrebno ukrenil, da se trupli ponesrečenega novinarja Edgarja Aldricha in soproge Helene prepeljeta v Ameriko. Sarajevska sekcija Jugosloven-skega novinarskega udruženja ie položila na mrtvaški-oder ponesrečenega novinarja krasen venec s trakovi v državnih barvah in z napisom: »Svom američkom kolegi Jugoslovensko novinarsko udruženje«. Povodom nesreče, ki se je pripetila Alori-chu, je sarajevska policija odredila, da se pregledajo vsi sarajevski avtotaksi, da-ii se nahajajo v dobrem stanju. Obleke za gospode najcenetš' nakup v od irodsji tvrdke ___FRAN LUKIC. Pred škofijo 19. * Sveži svetlopisn} papjr, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specijalnih vrst. vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Ivan Bonač, Ljubljana. 120 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. 95 * Čudežne zdravilne uspehe aosežete pri revmatizmu. krčih, nevraigiiah (ischias). Pri živčnih in ženskih boleznih pri zapne-nju žil. moteniu preosnove. ostareiosti. kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in Pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplic? (3 km) Sezona od 1. maja do 30 sept Ves modern komfort Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4 93 * Najbolje uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda« bo ietos prvič razstavila na Ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi 2 m visoki švedski pisalni stroji »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«. Paviljon »H* št. 439— 445. 984 * Državni nameščenci dobijo pri tvrdki »VOIKA« nasproti Mestnemu domu znane »Voika«-čevIie na obroke. 980 * Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18 —20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon int. 434. 962 * Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo. Dobiva se v vseh lekarnah 592 * Motenja želodca In črevesa, napadi telesnih • bolečin, razdražljivost. nervoz-nost, omotičnost, sanje z boiaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanišano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-.Iosef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz - Josei kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 46-L * Mariborska koča na Pohorju (1080 m) j^ najmirneiše m najcenejše letovišče. Leži sredi gozda na solnčni strani. Solnčne kopeli. Senčni sprehodi. Slap. Kopelj v hiši. Igrišče za otroke. Na razpolago ima 23 lepo opremljenih sob s 50 posteljami.. Pensiou od 45—55 Din. Najugodnejši dostop od postaje Hoče p. Mariboru. Informacije daie oskrbnik M. Reš, Maribor, pošteni Predal 68. 975 * Nov izum. Jugoslovenski patent štev. 4510, livnik z zapiračem (Verschlusstrich-ter). Steklenice, ki so danes za razne tekočine v prometu so večinoma iz temnega stekla tako, da se pri točeniu ne vidi, ke-daj da so polne, za to se največkrat zgodi, da se dokaj tekočine razlije. Koliko mate-rijalne škode povzroči tako nalivanie bi bilo zanimivo izračunati, vsekakor bi dobili precejšen znesek za vsakogar, kj mora točiti steklenice. Temu od pomore sedaj ta novi patentni livnik z zapiračem. ki Je izdelan iz najboljšega materijala. Za točno funkcioniranje jamči izdelovateli. Opozarjamo na današnji oglas. Livniki so razstavljeni na velesejmu. 988 OD - *obn?> oasta nafbolfšaf * O sladkorni bolezni smo prejeli drobno poljudno pisano br oš urico, ki jo je v srbo- Poljar.ska cesta štav. 7 od 11 do 5 ure zjutraj odprto. Zmerne cene! Se priporoča _Tli ca Grošelj. hrvaščini napisal dr. M. Besarovič, kopa-ški zdravnik v Karlovih Varih. Pisec je dolgoleten praktik in ie razpravo napisal na izrecno željo raznih svojih pacijentov Brošura, ki izide v kratkem tudi v češčini, angleščini in nemščini, se naroča nri Wal-terju Heinischu v Karlovih Varih. * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno , in povsod samo »PEKATETE«. ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 5 * Opozarjamo vse strojne pletiinice na brezkonkurenčni stroj najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu F tvrdke Fran Kos. 987 + Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svoje perilo! j Peri perilo ne da pereš, »Radion* pere sam, j pa radi tega še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu! Gostilna »FAJMOŠTER«, Sv. Petra nasip priporoča: Dalmatinca Din 10.— Otelo Din 11— Staierc Din 12__ Cviček Din 14— Bizelc D{n 14__ RizKng Din 15— Traminc Din 20__ — Garka in mrzla jedila. — Lure v Sav'oski doi n'. P. t. turistom se najtopleje pripo» roča: Gostilna pri Slovencu (Plahuta) Priznano dobra kuhinja, dnevno sveže pivo v sodčkih, dobra vina in brezakoholne pijače.. Cene zmerne. Informacije brezplačno. Avtogaraža. 13 promenado sivi ali drap i r- 1613 < Vsak dan i! M -J opozarjamo na najboljši nakup ženskih oblek, kostumov, moderrih bluz, kri! ta predpasnikov pri tvrdki__ BELIHAR & VELEPIČ, Mestni trg. „foizer!i,< Speci a n na velesejmu v paviljonu J 611. Turiste in športnike opozarjamo, da razstavlja naša špecijalna izdeloval« niča »gojzerc« J. BRAJER na vele« sejmu, kjer si more čevlje vsakdo ogledati in izbrati Zobni atei e mu p. uki Gledališka ulica ste«. 7 zopet redno sprejema. L Viihar urar se je preselil z Dunajske ceste , m S g. Petru cesto It 36 Ifefika izbera raznega perila modnih bluz. oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI LJubljana. Sv. Petra cesta. Ustanovi j. 1842. Solidna izvršite*. Vsakovrstna pleskarska in črko slikarska dela izvršuje tvrdka Biata Eberl nasl. Martine. Černe & Co- Voinjakova ulica štev. 8 (Preje Cesta na Gorenjsko žtieznico) Zmerne cene! Telefon št. 2814. ^Jesbo defe ne(ja Ane %a odvratlj eno. Nepopisna radost na snežnobelem perilu nI samo užitek za naše lepote žejno oko. Pogled na čisto perilo nam vzbudi posebno prijetna in osvežujoča čustva, kar je v stanu le izredno čisto perilo. Nekda) je bilo pranje perila najneprijetneiše d- lo vsake gospodinje, čenur se ni moylo z nobenim sredstvom pomagati Z iznajdbo Rinsa pa, kot najnovejšega proizvoda zri stvenega raiiskavanja na polju izdelovanja mila, so se i mere temeljito predrugačile. Kajti Kinso očisti tudi uporabi hladne vode re ilo čez noč prihrani velik trud. in denar, ker seje potrebno dr;ati samo treh pralnih nav dil in sicer: Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju - namočiti perilo - in lzplakniti ga v čisti vodi. RINSO IZDELUJEJO LUX-TVORNlCE Iz Ljubliane u—- Ljubljanskemu obrtništvu! V ponedeljek, 4. t. m. prispe s prvim jutranjim vlakom ob 7.28 zjutraj v Ljubimo bO do 60 obrtnikov in vajencev iz Trbovelj, da skupno posetijo veleseje 11 'n si ogledajo tudi druge zanimivosti Ljubljane. Zveza obrtnih zadrug in Obrtniško društvo v Ljubljani vabita gg. zadružna načelcike in odbunike, da se udeleže sprejema na kolodvoru; vse ljubljansko obrtništvo, zlasti pa zadružne funkcijonarje, nai-;\nke in od-boir,ike pa, da se udel->.e v čim ?eč cm številu prijateljskega sestanka s trbovelj-skn.i tovariši, ki se bo v--Si' v pontde'jek ob 8. zvečer na vrtu restavracije »Pri M-aku«. Vse zadruge .iaj v svojem delo-krtgu poskrbe, da bo ':i-:'ež°ia na prijateljskem sestanku častna. — Zveza <>brlP!ti zadrug. — Obrtniško društvo v Ljubljani. u— Predavanje o našem izvozu v Egipt. Gremij trgovcev Ljubljani obvešča vse ene člane, ki se zanimajo za izvoz blaga v Egipt, da bo jutri v pondeljek cb 11. oo-poldne predaval v pritlični dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industr io naš odpravnik poslov v Kairu g. Jovau Tuiič o možnosti naš,ga izvoza v Eg^pt. Predavatelj, ki je odličen poznavalec t'govsK.'n prilik v Egiptu, bo v svojem predavanju podal dragocene informacije onim interesentom, ki se zanimajo za Izvozno 't.scvj-no z Egiptom. Gremij prosi interesenta, da se predavanja udeleže. — Načelstvo. u— Koncert v Zvezdi. Danes ob 20. uri se vrši na Krapeževem vrtu v Zvezdi mladinski koncert državne gimnazije iz Srbo-brana v korist Pomladka »Rdečega križa« Koncert vodi profesor Stojanovič. u— Organ^acija praktičnih elektro in strojnih tehnikov. Organizacija absolventov elektrotehnične in strojne delovodske šole sta imeli te dni svoj izredni občni zbor na katerem se je ob zadovoljivi udeležbi sklenilo združenje obeh organizacij pod gornjim naslovom. u— Razstava grškega in rimskega kiparstva v odlikvih iz pariškega Louvra, je odprta dnevno od 9. do 18. v Jakopičevem paviljonu. Razstava obsega dela petih stoletij in nudi prvič v Jugoslaviji pregled antične kiparske umetnosti. Ob času velesejma bo predava! na razstavi gospod prof. A. Sovre. Narodna galerija bo datum predavanja pravočasno naznanila. Posetnike velesejma vabimo, naj ne opuste izredne prilike in naj obiščejo razstavo. odliko), Benedičič Milica (z odliko), Ber-nik Irma (z odliko), Bezeljak Marija, Bre-celj Vera, Centa Marija, Ciuha Marija, En-gelman Vladimira ( z odliko), Fister Pavla, Gabrovšek Ljudmila, Germek Danica (z odliko), Godec Alojzija (z odliko), Gorjanc Marija (z odliko), Grošelj Lidija, Hayne Adela (z odliko), Hladi»k Julija (z odliko), Hrast Natalija, Jančič Marija, Jezer.šek Vera, Leskovec Mira, Levičar Štefanija, Ma-rok Marija Božena (z odliko), Modic Olga (z odliko), Pavlovič Neža, Perčič Angela (z odliko), Prešern Štefanija, Rus Stanislava, Škulj Vladimira, Strehovec Pavlina (z odliko) Ščurek Angela, Štrukelj Sofija, Šumi Gabrijela (z odliko), Tavželi Avrelija, Ur-bančič Justina (z odliko) Verdir Stanislava (z odliko), Voze! Marija, 2lebnik Josipi-na Ažman Marija (priv.) Frankovič Ana (priv.), in Korene Ana (priv.) u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se ie v dobi od 22. do 30. junija rodilo v Ljubljani 29 otrok (11 moškega in 18 ženskega spola) med temi 4 mrtvorojenčki, umrlo pa je 19 moških in 14 žensk, skupaj torej 33 oseb in sicer: 8 oseb za jetiko, 6 za ostarelostjo, 2 za boleznijo na srcu, 2 za pljučnico, 1 za dušljivim kašliem, 1 za rakom, 1 za vnetjem možganske mTene, 1 za zamotanjem črevesa, 1 za krčenjem jeter, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor. . Izmed umrlih je 6 oseb doseglo starost nad 70 let. Ena oseba je obolela na škrlatinki. Danes kresovanje na Rožniku Posetite popoldansko prireditev in večerni kres! O), zdaj gremo, oj, zdaj gremo.. Kam pa? Na trnovsko žegnanje v Hribarjev gaj v Kolezijo. Tam bo petja, vese» lja, godbe in plesa, da bo kaj. Kar z nami pojdite. u— K kresovanju na Rožniku se opozarja da se prične streljanje za dobitke ob 9. dopoldne, rezultati se objavijo ob 10. zv. Občinstvo se opozarja da bode dohod na Rožnik razsvetljen edino na poti skozi Strelišče ob Večni poti pod Rožnikom. — Opozarjamo občinstvo, da se kres zažge točno ob 21.15. (četrt na 10. zvečer). u— Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja dr. Ivana Orla od 20. do 25. junija zrelostni izpiti. Udeležilo se jih je 47 kandidatk, in sicer 44 gojenk IV. letnika in 3 privatistke, katerim je ministrstvo prosve-te izjemoma dovolilo polaganje izpita. Izpit je napravilo 41 kandidatk, in sicer z odliko 16, z dobrim uspehom pa 25; 6 kandidatkama se je dovolil ponavljalni izpit. Izpričevalo zrelosti so prejele naslednje kandidatke: Ambrožič Angela, Avsec Nada (z u— Izgubila se je snoči okrog 18. ure od Tabora po Slomškovi in Resljevi cesti do glavnega kolodvora črna listnica z učiteljsko legitimacijo na ime Otilija Pivk in manjšo svoto dinarjev ter italijanskih lir. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na policiji. u— Policijski drobiž. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči dogodki: 1 slučaj žaljenja Veličanstva. 2 tatvini, 3 pretepi na ulici odnosno v lokalih. 1 telesna poškodba, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka predpisov o sladoledarjih, 1 poskušen samomor in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 radi prepovedanega povratka in 2 radi postopania. K UPUJTE f pomladanska oblačila lastnega izdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJINA, Uubllana i Novi modeli AGFA-ioto -aparatov so razstavljeni v paviljonu E 94 — 96. j Akademski pevski zbor ljubil, univerze priredi v sredo, 6. julija ob 20. v dvorani Filharmonične družbe vokaln; koncert pod vodstvom Fr. Marolta. Izvajajo se izbrani moški zbori iz slovenske vokalne literature. Zbor šteje do 50 pevcev akademikov, s solo-spevi sodelujejo operni pevec Drago Zupan in akademika konservatorista M. Rus ter J. Likovič. Predprodala vstopnic v Matični knjigarni. u— Važno. Samo do 10. juliia traja odprodaja vsega preostalega oblačilnega blaga radi opustitve oziroma izselitve manu-fakturne trgovine pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Bla?o se bo oddajalo po vsaki sprejemljivi ceni. 1014 n— Jeklene vallčne zastore ter vsa ključavničarska dela Izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust MartteSfč, Ljubljana, Rimska cesta 14, Qlej današnji inserat. Kako se naučim fotografirati ie ravnokar izšla v drugi popravljeni izdajL — Dobi se v vsaki knjigarni, Ctna Din 10-— Za dober denar zahtevaj tudi dobro blago kakao »Van Kaster«. Angleško sukno za moške obleke po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče št. 3. u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. MrfcLa jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal, ako se o tem sami prepričate. 929 Iz Maribora a— Kdo plačuje klerikalne liste? Zadnji »Slovenski gospodar* nam daje na to vprašanje najtočnejši odgovor, ko poroča, da je darovala Cirilova tiskarna v Mariboru po svojem ravnatelju g. monsgr. dr. Je-rovšeku za »Naš donu, glasilo SLS fantov iu deklet, ogromno vsoto Din 10.000. Poleg tega ima baje »Naš dom« glasom istega vira 2500 naročnikov. Oni redki nanrednjaki, ki kupujejo v Cirilovi tiskarni, torej s tem prav izdatno podpirajo klerikalno časopisje k: nas neprestano blati. a— Renoviranje hiš. Po mestu je zopet opažati številne odre krog hiš, ki jih hišni posestniki pridno renovirajo in s tem lepšajo mestno lice. Z veseljem opažamo, da se je začela dvigati tudi narodna zavesi naših hišnih posestnikov na narodno-gospo-anii. Marmor, 18. junija 1027. 1012 Grobelšek Josip, predsednik. — Kriitofič, podpredsednik. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Otvoritev ljubljanske devizne borze. Padec lire. Hlačna tendenca v efektih. Ljubljana, 2. julija. Prvi sestanek deviznega in valutnega oddelka na ljubljanski borzi, o katerem smo poročali že včeraj, je bil za naše pridobitne kroge gotovo najpomembnejši dogodek tedna. Kakor poročajo, je bil v petek promet na zagrebški borzi zaradi otvoritve deviznega prometa v Ljubljani zelo slab- Pojavilo se je občutno pomanjkanje naroči! iz Ljubljane. Na mednarodnih deviznih tržiščih je pričela v pondeljek lira občutno nazadovati Kakor znano, je deviza na Italijo zadnjo soboto v Curihu dosegla rekordni tečaj 30.15. Toda že v pondeljek je padla na 29.80, danes pa notira le še 28.S0 denar. Tudi na ju-goslovenskih borzah je nazadovala od 330 na 314.5 — 315.5. V ostalih devizah je bil promet na zagrebški in beograjski borzi zelo omejen; celo na ultimo (četrtek) ni zavzel večjih dimenzij. Narodna banka je intervenirala le v manjšem obsegu. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v splošnem mlačna. V Vojni škodi je bilo samo v pondeljek nekaj večjih zaključkov, v petek pa sploh ni bilo prometa v tem najvažnejšem jugoslovenskem špekulacij-6kem papirju. Tečaj Vojne škode je proti koncu tedna nekoliko popustil. Na tržišču zasebnih vrednot je bil promet prav tako malenkosten. Slavonija je popustila na 15 do 18. Tvorniea vagonov na 38—42. Slaveks na 100, Trbovlje pa na 455 denar. Med bančnimi papirji je Hipotekama popustila na 58. V današnjem zagrebškem svobodnem prometu se je Italija trgovala po 315.5, Vojna škoda pa je notirala 341.5. = Gospodarski krogi proti povišanju železniških tarif. V petek se je vršila zaključna seja ekeekutive tarifnega odbora, na kateri se je razpravljalo o načrtu izpremembe in povišanja lokalnih in pristaniških tarit, katerega je predložila generalna direkcija državnih železnic. Delegati gospodarskih zbornic so zavzeli odločno stališče proti nameravanemu povišanju železniških tarif sploh, posebno pa še v sredi izvozne sezone (s 15. avgustom), kakor je bilo nameravano. V obširni, 30 strani obsegajoči spomenici, so obrazložili svoje načelno stališče glede vprašanja kritja deficita državnih železnic, kakor tudi glede višine režijskih stroškov in od-nošaja naše tarife napram inozemskim tarifam ter nivoju predvojnih tarif Nato so v detajlni analizi dokazali vse kritične posledice povišanja vozarine na Industrijske si-rovine in obratna sredstva ta našo celokupno produkcijo ter so na podlagi teh dokumentov odklonili predloženi načrt povišanja-Tudi zastopniki ministrstva za šume in rudnike ter ministrstva za kmetijstvo so podali odločne izjave proti povišanju tarif. Železniška uprava v bila zato primorana umakniti svoj predlog, ki bo na podlagi predloženega gradiva v celem obsegu revidiran in predelan. = Dospelost nekaterih perijodičnih taks. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) 1.) Od kuponov ali di-vidende in od tantijem se plačuje 1 % taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10., pripomba 5.). 2.) Do dne 15. t- m. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjeinih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tarifna postavka 37.). 3.) Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. d« vštetega 15. t- m. Ako se taksa ne plača pravočasno, jo finančno oblastvo izterja ekseku-tivno (tarifna postavka 12., pripomba 12 ). 4.) Točilno takso za pravico, da ee točijo pijače, je plačati za IL polletje 1927 do 31. t. m., sicer se izterja eksekuthmo (tarifna postavka 62). = Predavanje o izvozu v Egipt. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja na predavanje našega odpravnika dos^ov v Kairu g. dr. Jovana Dučiča o ®ožr.es:i izvoza našega blaga v Egipt. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek dne 1 t. rr.. ob 1' dopoldne v zbornični prltlič-il dvorani v Beethovnovi ulici. Predavatelj, ki je odličen poznavalec trgovinskih prilik v Egiptu, bc v svojem predavaiju podai dragocene iricntaciie osobito trgov ,k'm .r indnstrii-skim irvoznikom. ki se zanimaio za izvozno trgovino z Egiptom. ZDorn1;a za to vabi, da se interesenti v čim večiem 5'tviln udeleže predavanja. — Znižanje cen sladkorju. Jugoslovenski sladkorni kartel je te dni skleni! ponovno znižati cene sladkorju za 15 par pri kg. Ker dosedanje znižanje cen za 30 par ne odgovarja padcu cen na svetovnem tržišču, se v informiranih krogih pričakuje, da bo kartel nadalje popustil v cenah = Uradni tečaji za julij. Finančni minister je določil naptopne uradne tečaje za mesec julij: 1 napoleondor 218.5. 1 turška lira 247, 1 angleški funt 276. 1 dolar 56.80. 1 kanadski dolar 56.4, 1 $emška marka 13.46. 1 poljski zlat 6.35. 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.9, 1 penca 9.9. 100 francoskih frankov 223. 1000 švicarskih frankov 1095, 100 italijanskih lir 316. 100 holandskih goldinarjev 2275, 100 rumunskih lejev 34. 100 bolgarskih levov 41. 100 dasskih kron 1518. 100" švedskih kron 1521, 100 norveških kron 1468, 100 pezet 967, 100 drahm 76.5. 100 češkoslovaških kron 168.2 = Pristojbina za prenakazovanje nakaz nle na čekovne račune odpravljena. Ministrstvo za pošte in brzojav sporoča z odlokom od 10. junija t. 1., da se od dne 1. junija t 1. v krajih, kjer se izplačujejo nakaznice na domu, ne zaračunava več pristobina v znesku 50 par za nakaznice, ki »e prenaka-zujejo na čekovne račune pri Poštni hranilnici. = Saše ielezarne ao v zadnjem času. odkar je bil sklenjen sporazum e srednjeevropskim železarskim kartelom. bolje zaposlene. Ta sporazum je Dredvsem ugodno vplival na zaposljenje Kranjske industrijske družbe. Konkurenčni boj med domačimi in inozemskimi železarnami je prenehal, ker je po sporazuma oddaja proizvodov popolnoma regulirana. = Komtm Mednarodne trgovske (borni ce. Na kongresu Mednarodne trgovske zbornice se je v sredo razpravljalo o mednarodni izravnavi plačil. Društvu narodov je bil stavljen predlog, da ustanovi poseben odbor za kontrolo mednarodne izravnave plačil in za gospodarsko poročevalno službo. Ameriški delegat Kant je ob tej priliki razložil vzorno organizacijo ameriške kontrole mednarodnih plačil v svrho sestave dnevnega pregleda deviznih tečajev in plačilne bilan-oe v prometu e posameznimi državami. Nemški delegat Blucher je kritiziral dejstvo, da gospodarski krogi, predvsem banke, ne dado javnosti na razpolago statističnih podatkov in informacij, ki so važni za presojo gosipodarskega stania in plačilne bilance. Angleški delegat Arthur Balfour je poudarjal," da ovire v mednarodnem trgovinskem prometu omogočajo izravnavo mednarodnih plačil. = Bilanca Zemunske tvornice asfalta in krovne lepenke d. d. izkazuje za 1. 1926. na delniško glavnico od 5 milijonov Din izgubo v znesku 3.2 milijona. V zadnjih dveh letih je družba izgubila skoro 4 milijone Din ali 80 odstotkov delniške glavnice. = Sijajno stanje državnih financ Zedinje-nih držav. Zedinjene države Severne Amerike so zaključile proračunsko leto 1927./28., ki je končalo 30. junija, s suficitom od približno 635 milijonov dolarjev, kar predstavlja ogromno vsoto 36 milijard dinarjev. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.13, London 25.235, Newvork 519 in devet šestnaj-stink, Pariz 20.345, Milan 28.85, Praga 15.39. Budimpešta 90.50. Bukarešta 3.145, Sofija 3-75, Varšava 58, Dunaj 73.10. Trst Borza danes ni poslovala. Ministrstvo je namreč odredilo, da bodo v mesecih juliju, avgustu in septembru borze ob sobotah zaprte. Ljubljanski trg Blaga je bilo minuli teden na ljubljanskem trgu dovolj. Na zeleniadnem trgu so cene dalje nazadovale, sicer so cene ostale neiz-premenjene. — Meso in mast: goveje 15 do 18 (slabejše 9—13), telečje 20—22.50, svinj sko 20—25, slanina 21—24, mast 24—25 Din kilogram. — Perutnina: piščanci 10 do 15 do 22.50, kokoši 25—35 Din komad. _ Mleč ni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 50 — 56, kuhano 46 Din kg — Jajca: 1—1.25 Din komad. — Sadje: češnje 3—8, hruške 6—10, marelce 16 — 24 Din kg, borovnice 1-50—2 Din liter. — Špe cerija: kava 38—70, sladkor kristalni 15, riž 9—10 Din kg. — illevski izdelki: moka <0> 5.50—6, pšenični zdrob 4.50, turščični zdrob 3—4 Din kg. — Krma: seno sladko 80. polsladko 75, kislo 50. — Zelenjava in soživ. je: krompir 2, novi krompir 3—5, fižol v stročju 8. grah v stročju 1.25—3, buče 8, kumare 8 Din kg, luščeni grah 2.50—4 Din liter. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil dobro obiskan in založen. Slaninarji so pripeljali na 15 vozeh 27 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 do 27-50 Din za ks na debelo in po 15—17 Din na drobno. Tudi krme je bilo dovolj. Kmetje so pripeljali 20 vozov sena, 4 voze slame in 6 vozov krompirja. Cene krmi so popustile. — Perntnina: kokoši 42.50 — 50, rac« 25 — 30. purani 60 — 125 Din komad — Zelenjava in sočivje: grah v stročju 8 do 10. fižol v stročju 6—8. krompir 1.50—2, čebula 2—3 Din kg. sarfijola 1—6, ohrcrvt 0.50 do 2, glavnata eolata 1 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2—2.50, smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 32—40, čajno 55—65, kuhano 48 Din kg- Jajca: 1.75—2 Din par. — Krma: seno 40—62.50, slama 27.50—30 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkt* Nekoliko čvrstejša poročila iz Budimpešte so ostala brez vpliva na tendenco- Pri minimalnem prometu je cena pšenici ostala nespremenjena, dočim je rž nekoliko popustila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.5 — 40, madžarska Tisa (79 /80 kg) 44.5 do 45; rž: domača 35.75 — 36.25, madžarska 37.5 — 37.75; t u r š č i c a: 24.5 — 25.5: oves: domači 35 — 36, madžarski 35 do 35.5, rumunski 34 — 34-5 šilinga. Kupimo debel hrastom §es franko vagon. Spreimemo a okrogel les v razlaganje. A Ponudbe na: ^ .Parna žaga" Ljubljana pošt pred. 144. 3@si|eno¥ sirup (Syr. Deschiea, Pans) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo, rablja kot krepilno sredstvo, * zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pri- neurasteniji, nervozi, »plošni osiabeio> iti, seksualni neurasteniji. rekonvalescena itd Dešijenov sirup proizvaja: Dr Deschien Pariš. Zaloga za detajUste: *SALUS* d. d Generalni depot za Ljubljeno: Lekarna Mr BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. j na »Pri Mariji Pomagaj« za Maribor: «Sa. lus» d d in lekarna cPri Orlu». I L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvorniea dežnikov, zaloga sprehaialn;h Pal'C. /194 a AleKsondrova - stoli RrK Restavracija - kavarna Drlič sloveča že mnego let radi izborne kuhinje in dobrega domačega vina, priporoča se gospodom ki bodo prišli na letovišče odnosno kopališče. Dnevna oskrba 40 Din. — Pri restav-7292« raciji velik vrt. Priporoča se M. ORLIC Slavnemu občinstvo Slovenije! Priporoča se za kopalno sezono na novo urejeni Restavranf Triglav v Aleksandrova na otobn Krka. Krasna lega ob morju, zračne in čiste sobe, iz-borna domača vina, okusna hrana. — Dnevna oskrba, stanovanje In hrana za osebo 55 D.n. Priporoča se 7j(j, l*o Franolič, lastnik. Aparat za oblikovanje nosu! Duhovito »egt&vijem cia. ortoped i j»kj * parat, ki g&-raatira.no oajneokretnejši no» v najkrajšem &*sti modeL m v najlepšo udeijenA ot> liko Dia 125 Kosmet ta vod. — Zagreb Ilic* bi 87 — Zabtevajtf brezplačne prospekte 50S4-* Filmsko podjetje obstoječe več let, ki ima velike lastne laboratonje za izdelavanje fi mov, naprodaj tadi odhoda v inostranstvo. — Obrnile se pod šifro „Filmso-rorna. karH bilo ie precej n^vonmno. da ie obe žensV; srirav'1 na dmgi svet e^en in ?efi 7lo?'nec. .Malo r>o7-iei° so se pojavni slični umori in ponj v 0~e- gonu, Seatleiu in v Washingtonu, po- J\rE POZABITI! ELITNI KINO MATICA predvaja danes v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9.15 prekrasni senzaci-jonalno pustolovnj velefilm s snežnih poljan, z zlatom bogate Aljaske RIN—TIN—TIN ali »Zanka smrti«. Imenovani velefilm je brezdvomno najlepši in najboljši film lepega in prikupljivega junaka dneva, originalnega RIN—TIN—TiNa Krasna ljubavno pustolovna vsebina. — Do viška napeto. — Kolosalni tempo. — Izvrstna režija. — Lepi igralci. — Očarajoče lepi naravni posnetki. — Osem velikih dejani. Preskrbite si pravočasno vstopnice! ELKTiil Kim MATICA jl^Tlm.9' " Prednaznanilo: Največji iilm sveta, grandijozni a kar pri dveh strankah ali treh in iim še fotografije ni bilo treba in snovednega listka in podpisa in vstopnice. In bi se morebiti v teh slavnostnih dneh našla katera stranka, da bi se spomnila tudi Povodniega moža in rekla. da je naš. In se ni bati nikakor ne, da bi Povodnji mož rekel, da ni. Frigid: Popotnik k morju Ljudje si zelo radi domišljajo, da so središče vsega, da se vse vrti okrog njih. V resnici je pa ravno narobe: človek je čisto postranska stvar, samo za nameček ga je bog dal. zadnji dan. ko je bi! truden od stvarstva, si je kakor za šalo iz iia zgnetel lutko in te lutke j smo ljudje. Vse poti so bile začrtane, vsi zakoni zapisani — in človek je bi! z zavezanimi očmi poslan na ta pota odkrivat zakone. Mi smo zadnji kar tako smo prišli zraven, prikovani smo : vsak na svoj kos življenja in nikamor ne moremo. Sedim v kupeju — oprostite, da skoro ne pišem razen o vlaku in o poti, toda vsako življenje je kakor vožnja z vlakom — v L v II.. v III. razredu, morda po tihi. skromni lokalni železnici (kakor Vrhnika) ali pa na progi Pariš—Carigrad s tisočem serpentin, tunelov, narodov. policijskih in carinskih pregledov itd. Vsa naša zemeljska obla je kakor vlak v vsemiru. kadar se zvečeri. prižgemo luči in pok rami jamo malo. potem zlezemo spat, in kadar se zdani, se razgledujemo skozi motne, okajene šipe — prav za prav nimamo kdovekakšne-ga razgleda, samo po lastnem kupeju gledamo — in tako se vozimo skozi vsemir. Izstopiti ne moremo, kakor priklenjeni smo. sedimo in držimo prtljago na kolenih — morda popotnico, kakor jo naša kmečka mati da sinu-študentu. morda poverilnice diplomata, morda vrednostne papirje bankirja, morda ske-lečo dušo pesnika — krepko jo držimo noč in dan. na steni je kakor v zagrebških in beograjskih kavarnah v rjavem okvirju poziv: čuvajte se žepara!. vozimo se dva dni. tri leta. sedemdeset let požiramo saje. s slino si lečimo razpo-kano grlo. gladni smo, marsikdaj nam je pri srcu. d3 bi izstopili, pa ne more- mo. samo tu pa tam se iztrga kdo in se vrže pod drveča kolesa, vozimo se, vozimo, nazadnje ne vemo več, da smo. in tedaj pridejo kondukterjj in nosači in nas tiho, z resnobnimi obrazi odložijo. Da, vsako življenje je kakor vožnja z vlakom, in kar se nas zemijanov tiče. še ne vemo. ali smo samo kakor potniki vrhničana v vsemiru ali pa .,e življenje na našem planetu na takem biološkem višku, kakor je na komfortnem višku oprema Orient-Espressa (wa-gons-lits. wagons-restaurants). V kupeju so mesar, lesni trgovec, žandar z uklenjenim razbojnikom, župnik, študent, vojak. Vsak je čisto zase. čisto svoj. Mesar govori z gromovitim glasom, igra se z verižico na prsih, odpira svojo debelo listnico, viha brke — kak semenj bo kje in se vozi kupovat živino. To mora biti trden, bogat mesar, tudi krčmo ima in obsežno posest, njegovi znanci se vozijo z avtomobili in ga včasi vzamejo seboj, vsak dan kolje, reže. seka. njegova žena sedi v ruto zavita za pultom — v mesnici je mraz. tla so kamenita in zunaj brije veter — z oslinjenim svinčnikom piše upnike v debele bukve in zlaga bankovce, mesar seka, bajtarji Jemljejo na posodo pri njem, dolgovi jim rastejo čez glavo, mesar seka. Težko listnico odpira in vem, da je sam čisto brez krivde: vržen je med živino in kolje. Lesni trgovec vihti svojo aktovko in sam je tenak. važen in usnjen kakor aktovka. Vojak se vozi na dopust, plah in nesiguren, ne ve, ali se pelje prav. bled je. malaričen ali tuberkulozen je — takšni se pogostoma fantje vračajo iz Albanije. Potem sta razbojnik in žandar. dva reveža. Žandar drži puško med koleni resen je. nekam žaosten in molči Na svetu je že itak težko, potem pa še služba in kakih sedem otrok, človek straži, v torbi so papirji za sodniio. v glavi in v srcu pa sedem otrok in osmič noseča žena. In ukienjeni razbojnik: nekaj zanemarjenih rjavih ščetin po obrazu, izmed raztrganih čevljev in razcefranih hlač za tri prste golih umazanih nog. oči majhne, uboge, smeh in grenkobo sijoče — ta ni storil kdovekaj hudega, drugi so njemu že mnogo več prizadeli, samo kako štampiljko je ponaredil, napravil si je izkaznico, da je pogorelec. in je prosil okrog — morda pa je tudi kaj zažga!. Da. morda je požigalec. v njegovi duši je do vrha gorja, skozi rodove se je nabiralo kapljo za kapljo, prgišče za prgiščem in zdaj nosi iz njega — to vam je silno nesrečen človek. Župnik pa se malo meni za vse te stvari, z ustnicami prebira svoj brevir, kakih tisoč duš ima v svoji farici, od bire se živi — on se malo meni za vse. Ljudje se rodimo kar tjavendan. čisto brez hudih namenov pridemo na svet svet lahko napravi iz nas karkoli" na vse smo pripravljeni. Vsakdo bj rad. da bi mu bilo dobro, in nikomur ni dobro, če ni ^drugim dobrega zmožen. Svet se' ne suče okrog nas. mi nismo storili tega, kar je. brez krivde smo. samo merilo sveta smo. kakor je rekel star modriian od_gren.-:ega sveta srno grenki vsi smo pozigaici in pogorelcl morilci in umorjena. Krivi nismo. Človek je merilo reči Jaz na primer potujem k morju, od Kočevja hodim peš. težek nahrbtnik nosim - kakih '0 do 2o kg - merilo te teže sem in skozi to tezo gledam gozdove, vasi ljudi cesto, vseh teh 90 ali 100 km do m^ria: Nemške vasi na Kočevskem so čisto drugačne neg0_ pri nas. dolse so kakor na ruskih ravmnah. vsaka hiša je ograjeni Ka*or povsod se otroci valjajo po prahu na cesti, tepo ie in jočejo', in ko gredo tujci mimo. se razbežijo za domače plotove. Najprej je gozd brez konca m kraja, samotne krčme krčma*- — Kocevar si na pragu briše ustne mas-n= od obeda, in ti pove, da «e do Broda se »osemnajst kilometri* Potem se svet odpre, vasi se odmaknejo k obzorjem. Kraljestvo mode Pestrovzorčaste obleke Pisane svile, ki se lani kliub intenzivni industrijski propagandi kar niso hotele udomačiti, so letos prodrle na celi črti. V jvseh mondensklh letoviščih, pa tudi na mestnih promenadah že srečujemo preproste oblekce, ki so krojno brez komplikacij, zato pa tem nežnejše v barvnih ln vzorča-jstih učinkih. Naglasiti pa moramo, da so j letos te vzorčaste svile mnogo diskretnejše : barvane in da ne najdemo na njih kričečih lanskoletnih barvnih nasprotij, ki niso mogla premagati ln Izpodriniti enobarvnih svil. Letos pa se nahajamo tozadevno na značilnem preokretu. Krofoa llnila je po-| stala ohlapnejša, zvon čast e oblike so na pomolu. V barvnem ozira oznanjajo novo modno linijo pestrovzorčaste svile. Naša slika predočuje d»a para vzorcev takih obleke, ki se jim pozna priprostost in enostavnost v kroju. Ves učinek je odvisen zgolj od svilnatega vzorca. Sliki na levi se odlikujeta po enobarvnih robovih. Barva svile za te robove naj je v primernem soglasju z vzorčasto svilo ostale oblekce. Sliki na desni sta primera prav posrečene kombinacije med vzorčastimi svilami in erobarvnim svilnatim blagom. Te kombinacije so za oko sila prijetne in ublažujejo po potrebi pr©mladostni značaj ln vpliv pestrovzorčastih svil. -es- H kariranemu plašen spada vedno primerna oblekca, zlasti za poletna potovanja. Eventuelni preostanek kariranega blaga se lahko uporabi za rav- •1MM m ■o partijo krilca. Goralo partijo oblekce izdelamo eventualno lz lahkega kasha to jo vkrojimo tako, da sliča moškemu telovniku z gosposkimi reveri. Ta obleka se zapenja kakor plašč s stranskim gumbom. nogavice: z zn amko in žiaom bol js e ,najirp . Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANK-FURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 8 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja, 3. julija. DUNAJ 19: Komorna glasba. — 1. Haydn: Godalni kvartet v G^luru, op. 76, št 1. —2. Mozart: Godalni kvartet v G »duru. PRAGA 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. (Sode« luje Češka filharmonija.) STUTTGART 20: Klavirski koncert. FRANKFURT 19.30: Kilmdn: »Grofica Marica«. (Prenos iz državnega gledali« šča v Kasslu.) BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Strauss: »Netopir« (uvertura). — 2. Mouton: La Fontainove fabule. — 3. Leoncavallo: Fantazija iz opere »Za« za«. 4. Siede: Sprevod bakantin. — 5. Brahms: Madžarski ples. 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. RIM 21.10: Koncert italijanske glasbe. — 1. Instrumentalen koncert. — 2. Od« lomki iz Puccinijeve opere »Gianni Schicchi«. LANGENBERG 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Haydn: Simfonija 9t 5, v D>duru. — 2. Mozart: Violinski koncert v I>duru, op. 121. — 3. Beethoven: Simfonija 5t 6. (Pastoralna.) VARŠAVA 20JO: Večerni koncert (Med. naroden program.) Ponedeljek, 4. julija. DUNAJ 20.05: Odlomki iz Mozartovih oper: »Don Juan«, »Figarova svatba«, »Čarobna piščal«, »Rop iz Seraila«. PRAGA 20: Prenos slavnostnega koncerta iz Smetanove dvorane. (Sodelujeta: Udiruženje češkoslovaških delavskih pevskih društev in Češka filharmonija.) — 1. Foerster: Slavnostna uvertura. — 2. Novak: Primula veris. — 3. Foer« ster: Življenje. — 4. Stastnij: Prihod Čehov. — 5. Weis: Triumfator. STUTTGART 20.15: Poljuden simfoničen koncert. — 1. Cornelius: »Bagdadski brivec« (uvertura). — 2. Goldmark: Kmečka svatba. Simfonija v 5. stavkih, za veliki orkester. FRANKFURT 20.15: Koncert komorne glasbe. BRNO 19: Koncert. — 1. Sajdov: Nottur« no, Valček, Mazurka. — 2. Klinke: Severnica, Skrjanček. — 3. Grečani« nov: Pastel. — 4. Sazofov.Duškin: Sir et Trčpak. — 5. Starorimske romance. — 6. Rebikov: Valček. 20: Prenos slavnostnega koncerta iz Prage. RIiM 21.10: Koncert ruske glasbe. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert komor« ne glasbe. Torek, 5. julija. DUNAJ 21.05: Slovanski večer. — I. KI a. virske skladbe. — 1. Novak: Balada; Pesmi v zimskih nočeh. — 2. Suk: Živ. ljenje in sen; Ljubavna pesem. — II. Petje. — 1. Dvorak: Ciganske melo« dije; Tožba; Lahko noč. — 2. Smetana: Aria iz »Prodane neveste«. — III. HaT« fa. — 1. Smetana: Vltava. — 2. Dvo. rak: Na sveti gori. — 3. Novak: Bar« karola. — IV. P. Juon: Sekstet za kla. vir in 6 godal. PRAGA 19: Smetana: »Poljub«. (Prenos NESTLE-OV0 DJEČJE brašno »Otpuna hrana z* REKONVALESCENTE I KAJBOUE ALMHSBO MlUt*8 •"» *umi n nun« «** Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva šEEssssEEaasBa b ooer večer polepša Otas ' ' "li ELIDA CREME DE 0 CHAflUE HEURE Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva, toda vedno deluje. Se ne sveti, ne maže. Biida Creme de Chague Heure lz Stavovskega gledališča v Pragi.) FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — 1. Mozart: Klarinetski kvintet — 2. Brahms: Klarinetski kvintet, op. 115. 21.15: Švicarske pesmi, nato koncert Mcndelssohnovih skladb. BRNO 19: Prenos Smetanove opere »Po* ljub« iz Prage. RIM 21.10: Večerni koncert lahke glasbe. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. — 1. Vitali: Chaconne v G »molu, za violino z orglami. — 2. Respighi: Stari itali« janski plesi in arije. — 3. Paganini: Koncert v EMuru, za violino z orke« strom. — 4. Mendelssohn«Bartholdy: Italijanska simfonija. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kra« kova. Sreda, 6. julija. DUNAJ 20.05: Večer trijev. — 1. Schu. bert: Klavirski trio v B*duru. — 2. Strenskij: Klavirski trio v D*molu, op. 32. — 2. R. Straussove pesmi. — 3. Kla« virska produkcija. — 4. Schubert: Ave Maria; »Rožam unda«. — 5. J. Strauss: Perzijska koračnica. Nato koncert lah« ke večerne glasbe. PRAGA 20.30: Koncert: 1. Smetana: Če. ške livade in logi. 2. Fibich: Povodni mož. — 3. Dvorak: Slovanski plesi. STUTTGART 20.15: Koncert, nato preda« vanje: »Kaj vse doživi človek na potovanjih«. FRANKFURT 20: Humor v glasbi. Med drugim: R Strauss: Burleska za klavir in orkester. BRNO 20: Koncert brnskega pevskega dru« štva »Foerster«. 21: Starobrnska glasba za orkester na pihala. RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen kon. cer t. LANGENBERG 20.40: Operni večeT. VARŠAVA, 20.30: Odlomki iz L. Fallove operete »La Divorcee«. Četrtek, 7. julija. PRAGA 20.05: Zabaven večer. (Sodelujejo: člani Narodnega gledališča, orkester na pihala in tamburaški zbor Sokola I. iz Prage.) STUTTGART 19.30: Verdi: »Moč usode«. Opera v 4. dejanjih. (Prenos iz držav, ne opere v Berlinu.) FRANKFURT 19.30: Prenos Verdijeve ope« re »Moč usode« iz Berlina. BRNO 19: Orkestralen koncert — Mozart, Cornelius, Beethoven, Goldmark, \Vag. ner. 20: Koncert. — 1. Grieg: Pesmi. — 2. Chopin: Natturno v Des«duru. — 3. C. Franck: Ženitev med rožami. — 4. kraške goličave zevajo pred teboj, na žgočih skalah se solnčijo martinčki in gadi. po globelih (vrtačah) so si ljudje proti burji s kamenjem ogradili kako pest prsti — te majčkene njivice so kljub življenski volji, s katero jih Kra-ševci gojijo, podobne britofkom, kakršne imajo tod — vsa kočevska zemlja je kakor tesna, proti svetu ograjena vrtača, ki so se ljudje zagrizli in vsesali vanjo, pa ne da dosti soka od sebe in morajo s krošnjo po svetu. Samo pusti Pašniki so tod, gozdovi po cesti škrip-ijejo vozovi, naloženi lesa, v težkem Prometnem avtomobilu se čez skalo vite Klance peljejo kmetje proti Delnicam. Na ono stran so slovenske vasi, nekam man: pobožni nego pri nas se mi zdijo ljudje malo je kapelic in križev, samo sv. rlonjana je tu in tam vrgel na steno priprost slikar _ tak je utilitarizem kmečke vere: bog je daleč in njegovi svetu svetniki, samo Florijana je še pri-držal, da bi mu varoval streho nad glavo: toda še sem, še 20 do 30 km od železnice prihajajo zavarovalne družbe, tudi sv. Florijan bo propadel Tod je svet bolj rodoviten, med slovenskimi imeni so nemška in hrvatska, tod so Žagarji doma, ki so raztreseni potem po vsej dolgi progi — dva dni hoda — do Sušaka. Kakor tihe idile so domovi ln za idilami slutiš gorje življenja: mož-žena, kljub žitnim poljem beda, vino, tujina. Potem se svet prelomi — dolina reke Kolpe, na slovenski strani gole kuželj-ske stene, gozdovi v posesti starih ple-menitašev Thurn-Taxisov in Gitzyjev, med kmeti revščina. Stari kastel m.e spomni zgodovine in Aškerca, ki je nekje poln dobrodušnega in maščevalnega veselja nad smrtjo turškega paše, ki je utonil v Kolpi. Potem se cesta pne navkreber kaki dve uri, zvečer smo v Delnicah, središču Gorskega kotara, pastirji ženejo drobnico po ulicah, ženske sedijo na pragih pred hišami ali se raz-govarjajo pri vodnjakih, ženska šepa z lestvo na rami in prižiga petrolejke ob cesti, po parku se sprehajajo jetični bolniki. Drugi dan beži cesta dalje, še kakih 45 km je do Sušaka, vozniki vozijo les, sedijo na vrhu in noge jim bingljajo navzdol, kmetje se pišejo včasih Skender in Arbanas, v vsaki vasi je par kovač-nic in konji čakajo na podkve. Solnce žge, v kamnolomih vrtajo in kopljejo delavci, prazne, sesušene čutare ležijo v senci, kmetje tovorijo drva na mulah, majhen fantič jaše visoko in z žalostnim, zateglim glasom poje v devojčici, zlatni jabučici, komarji in brenclji sekajo rane v žlvote mul. Na cesti srečamo staro ženico in jo vprašamo, če je še daleč Su-šak, naglušna je, od Lašč je romarica na Trsat, v Sušaku, pravi, se lahko kaj kupi, tam je veliko štacun. Gozd je čez dalje bolj šibak, bukve so pritlikave, po-kvečeni grmiči, ob cesti šumijo kuščarji, hribi so goli, hiše so redke, nekje le samoten kraljevi cestar, v dalji so temno-modre gore — te gore so v Istri — v dolini leži meglica — morje. Zadaj je 60, 70 km, nahrbtnik je 25 kg težak — pred mano je morje. Na cesti mula, do Sušaka je še 3 ure hoda, krčma, nekaj razvalin — tod je za čudo veliko razvalin — cigani, hiše, krite z opeko kakor slemena pri nas, starci in otroci dremljejo na solncu, do Sušaka je še 3 ure hoda. Vasi, trte, konji, voz ciganov in njih pesem, starec na cesti — na Su-šak naj gremo kar »diritto«, je še 3 ure hoda. Potem se cesta prevesi navzdol, na desni je globoka deber, ki v nji teče Rečina. pred nami so stare frankopan-ske utrdbe na Trsatu, ciganski šotori kraj ceste, delavci prihajajo s Sušaka, ženske grede pletejo nogavice, ob Reči-ni se sprehajajo naši in italijanski stražarji. Kos morja, jadra in jambori, Su-šak, avtomobili drvijo ln kočije, kmetice na trgu prodajajo sadje in mleko, Sušak je silno majhen, vsaka kmetica ve vse o vsakj svoji odjemalki, želve v zabojih gomazijo druga preko druge in so po 4, po 7 din. — tako gomazijo ljudje in so po 4 in po 7 Din Delavci v luki odnašajo z ladij cement, zaviti so v vreče, suhi, sključeni, mladi, zelo mladi in zelo stari, v vrsti čakajo tovor pred ladjo, eden kadi — ne smel bi — in tišči cigareto v žuljevo pest. da ga peče; tako mi ljudje marsičesa ne smemo, pa tiščimo v svojo dušo. da nas žge. Po restavracijah sedijo ljudje, berejo Jugo-slovenski Lloyd in se menijo o izvozu, zunaj igra Jazz. Po cestah hodijo popotniki, marsikdo je truden, ob ograjah pa stoji policijski napis, da je naslanja-nje prepovedano. V luki so naložene gore lesa — težke kakor teh mojih 90 km, v njih je znoja in vročine, kar so je kmetje, delavci, vozniki prestali po teh deželah. Za lesom se skriva morje, na obali se koplje mladost. Pred Sušakom je morje še ozko, tam je še Istra, Čres in Krk. In vendar: morje in nebo sta kakor dvoje neskončnosti, ki jih deli temni pas teh zemelj. Človek je merilo vseh reči, sem zapisal, ampak kakšno merilo je to: čisto premajčkeno je, prekratko, ne moremo neskončnosti obseči z njim. Tudi zato nam je ljudem težko. Schubert.Liszt; Ave Maria. — 5. Mas« senet: Legija. — 6. Liszt.Verdi: Kon« certna fantazija iz »Rigoletta«. RIM 21.10: Odlomki iz S. Jonesove operete »Geisha« in iz Valverdejeve operete »La Gran Via«. LANGENBERG 21: Večer balad. BERLIN 19.30: Verdi: »Moč usodeo VARŠAVA 20.15: Večerni koncert. Petek, 8. julija. DUNAJ 19: Bizet: »Carmen«. Opera v 4. dejanjih. (Prenos iz dunajske Državne opere.) PRAGA 20.10: Charpentier: Suita u opere »Luiza«. 21: Pisan večer. — 1. Mooer: Gospod profesor v peklu. — 2. Narodne pesmi. — 3. Smetana: Venkovanka. — 4. Na« rodne pesmi. — 5. Blodek: V vodnjaku. — 6. Narodne pesmi. — 7. Leopold: Slavnostna Koračnica. STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 1. C. Franck: Sonata za violino in kla. vir. — 2. Schubert: Godalni kvartet v Dsmolu. FRANKFURT 20.15: Zabaven večeT, nato koncert Bachovih skladb. BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Boieldieu: »Bela dama«. — 2. Saint« Saens: Ascanio, Baletna suita. — 3. Morena: Iz Suppejevih skladb. — 4. Gounod: Baleti iz opere »Faust«. — 5. Benedix: Metulj. RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen kon« cert. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Sobota, 9. julija. PRAGA 21: Večerni koncert, nato koncert operetne glasbe. FRANKFURT 20.15: Frank. Wedekind: Erdgeist Tragedija v 3. dejanjih. BRNO 19: Orkestralen koncert. — J. Strauss, Nedbal, Pelik&n, Granich« staetten, Lehar, Gollwell. 20.40. Italijanske arije in pesmi, nato vesele pesmi. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20: Komorna glasba. — * Beethoven. — 1. Kvintet za klavir, oboo, rog, klarinet in fagot v Hs«duru. — 2. Trio v 1. stavku. — 3. Godalni kvartet v F«duru, op. 59. 99 ADRIA" Nas viden je ..velesejmu' Subskribirajte Shakespearea t pri Tiskovni zadrugi! i okolsko slavije v slikah Foto br. prof. Jožeta Kozaka. Pogled z balkona na sokolske množice ob ot7oritvi Tabora Zahvala beli sokolski Ljubljani Ob vzorno završenem V. pokrajinskem zletu JSS, ki je v dneh 27. do 29. junija t. 1. napolnil Ljubljano z viharnimi izrazi navdušenja in bratske ljubezni, smatramo za svojo dolžnost, da izrekamo vsem javnim činiteljem in vsemu prebivalstvu iskreno zahvalo za vso pozornost, ki so jo kakorkoli izkazovali našemu čianstvu in našim dragim gostom. Vsa Ljubljana je po ogromni večini svojega prebivalstva storila vse, da so naše svečanosti in prireditve ob otvoritvi Sokolskega Tabora uspele nad vse slovesno, vzorno in dostojanstveno, kakor se sklada z globoko nacijonalno zavestjo našega mesta in s pravo slovansko gostoljubnostjo. Bela Ljubljana je zopet dokazala, da je narodna in sokolska, kar naj služi utrditvi nje dobrega in po vsem slovanskem svetu razširjenega imena in slovesa. V prepričanju, da ostane Ljubljana trajno zvesta našemu Sokolstvu, vabimo vse nje prebivalstvo in ves naš narod pod sokolske prapore, ki se zmagovito vijejo na čelu sokolskega pohoda v veličastno bodočnost Slovanstva na čast in slavo naše domovine! Vsej sokolski deci, vsemu naraščaju j in članstvu in naši slavni vojski izrekamo za izvršeno sokolsko delo bratsko priznanje in bratsko zahvalo! Sprejmite vsi naše iskrene bratske pozdrave! Naj živi slovansko sokolsko bratstvo! Naj živi naš slovanski sokolski Tabori Zdravo! V Ljubljani, dne 30. junija 1927. Slavnostni in zletni odbor. Prvak br. Primožič pri tekmi na bradlji Zastopnik Nj. VeL kralja, gostje in starešinstvo JSS pri otvoritvi Tabora CH leve na desno sc-de: starosta JSS br. Gangl, r-oljaKinja s. Zamovska, podsrarobia COS br. St&paneK, pocktarosta GOS brat Masek, zastopnik Nj. VeL kralja bngadni general Aleksander Vukovič, starosta poljikih Sokolov br. Zamovski. starosta ruskih. Sokolov fcr. dr. \ ergim načelmca COS s. Fučikova, predsednik Društva za zgradbo Tabora br. Turk, nad starosto br. Ganolom stoji_ starosta Soko^ I. br. dr. P. Pestotnik, nad br. Zamovskim zastopnik ameriških poljskih Sokolov br. dr Ofcrovvskij ^r.ad br. ar. \ ergimom starosta ljubljanske župe br. Marolt, med s. Fučikovo in br. Turkom pa načelnik COS br. Nimshaus, v sredini pa orjaški praporščak ruskih Sokolov. Prvakinja JSS sestra Marija Ganglova, načelmca Sokola v Metliki, Prvakinja sestra Ganglova pri tekmovanju na krogih. I Naj bo v tujini, naj bo doma, ! k jedi, med delom, se vedno prileze j Če si s čašo »CHo« limonade človek onemoglo dušo priveze. 171*a Pozdrav Bolgarov Upraviteljski zbor Junakov pošilja s svoje seje bratskemu Sokolstvu, zbranemu na svojem zletu, bratski srčni pozdrav! Predlog Slovanskega Sokolstva glede našega imena se sedaj obravnava med Junaki. Tekom meseca avgusta bo storil naš kongres končno odločitev. Verujem, da le-ta sprejme v eni ali drugi ; obliki sokolsko ime. — Zdravej! Dr. N. Tumparov. Sokolski prapori v sprevodu na Aleksandrovi cesti Telovadba vojske s pu škami na Taboru Prvak JSS br. Tošo Primožič, 2*n Sokok L v Ljubljani Nastop članov na telovadišču pod Tivolijem Pozdrav kralju in kraljeva zahvala Kralju je bil z zl?ta poslan nastopni 1 ■ brzojavni pozdrav: | Predstavniki češkoslovaškega, polj- : i sk"ega, ruskega in jugoslovenskega So-| kolstva. zbrani na V. pokrajinskem zletu JSS ob slavnostni otvoritvi Sokol-i skega Tabora, pošiljajo Vašemu Veličanstvu iskrene bratske pozdrave! Naj živi kralj Aleksander I.! Naj živi Niegov dom in rod! Zdravo! — Za Poljake Zamovski. za Ruse Vergun, za Čeho-slovake Mašek, za Jugoslovene Gangl. Starosti JSS br. Ganglu je dospela z . Bleda nastopna kraljeva zahvala: Vam in predstavnikom bratskih nam Sokolov se srčno zahvaljujem na po- i zdravu ob priliki pokrajinskega zleta in I pošiljam svoj kraljevski pozdrav z i : »Zdravo!« Aleksander. Sokolska konjenica v sprevodu na Aleksandrovi cesti Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Nedelja, 3.: Carmen. Gostuje g. Gospodi« nov. Izven. Po znižanih cenah. Ponedeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: Madame Butterfly. Gostuje g. Darian. A. »Carmen* v ljubljanski operi Danes, v nedeljo, dne 3. julija ob 20. se poje Bize« tova opera »Carmen« z bolgarskim tenori« štora Gospodinovim kot gostom v vlogi Dona Josea. Ostala zasedba sledeča: Car« men poje ga. niierry»Kavčnikova, Mihaelo ga. Ribičeva, ciganko Frasguitto ga. Poli* čeva, Mercedes g na. Potučkova, Toreado« ra Escamila g. Holodkov, Zuniga g. Zupan, oba tihotapca gg. Mohorič in šubelj, dra» goriškega podčastnika g. Perko. Opero diri« Cira ravnatelj g. Mirko Polič, režijo vodi višji režiser g. Zdenko Knittl. Na to pred« stavo opozarjamo v prvi vrsti posetnike ljubljanskega velesejma. Začetek ob 20. uri. konec po 23. uri. Tenorist g. Darian gost v ljubljanski operi. V torek, dne 5. t. m., gostuje v ljub« ljanski operi slovenski tenorist g. Darian, ki je ie parkrat nastopil s pav lepim uspehom na našem odru in ki odhaja po svojem torkovem gostovanju na svoj an» gažma » Čehoslovaško. Na torkovem go« stovanju poje vlogo Pinkertona v Puccinl« jevi operi »Madame Butterfly«. Predstava se vrši za abonente reda A. Beograjska opera v Novem Sadu. Dne 8., £>., 10., 14. in 15. julija bo gostoval operni ansambel iz Beograda v Novem Sadu. Na sporedu gostovanja so nastopna dela: Tho-masova , Puccinijeva in Halevvjeva <2idinja». Basist Drago Zupan Ljubljanska opera, ki je v zadnjih letih Izgubila celo vrsto dragocenih talentov in ljubljencev gledališkega občinstva, bo morala letos na jesen utrpeti še eno bridko iz-eubo. Naš opero* zavod ostavlJa bas_buffo s. Drago Zupan, ki odhaja na enoleten študijski dopust v Zagreb. Q. Zupan spada med najpopularnejše člane slovenske opere v Ljubljani in njegovo izgubo resnično obžalujemo. Pogrešali ga bomo tem težje ker je pevec v Ljubljani zrasel in se razvil in v katero — upajmo vsaj — se še kdaj povrne. Začetek Zupanove pevske karijere ie — kakor uri mnog:li drugih resničnih talentih — naravnost slučajen. Da se tako izrazimo, ie basistov glas »odkril* svoječasni ravnatelj ljubljanske opere dirigent Rukavina. G. Ztipan. ki je tedaj' obiskoval višjo Obrtno .'•Mo. «.e ni prav n!č »strokovno« pripravljal na oetje. Pel je oač rad v zaključeni družbi. kakor vsak Slovenec, ki mu je narava dala grlo, toda gledališče in koncertni oder mu še od daleč nista hodila na misel. Dokler ni prišel kapelnik Rukavjna. Ko ga !e prvič slišal, ea je vprašal, če ima kaj veselja do gledališča. Pevec mu je na vprašanje napo! pritrdil, in tako je prišlo do pogodbe, ki je samega Zupana presenetila. Ko je pevsk' naraščajnik sprevidel, kaj je podpisal, pa se je hotel skesati. Toda podpis je podpis in mož ga ne prekliče. Pevec je ostal nri dani besedi in se je vrgel z vso mladostno energijo na delo. Prva njegova partija je bila vloga Fer-randa v Verd:jevem »Trubadurju«. Pel jo ie v začetku ojienie sezone leta 1920. Takratni »Trubadur« je še danes za ljubljansko glasboljubivo publiko lep spomin: in kako bi tudi ne bil! V njem so peli: gdčna. Richterjeva, Drvota in Romanovvski — tri-peresna deteljxa, ki je danes ni več pri nas. Nepozabni Drvota se je celo preselil med nebeške zbore in se sploh ne misli več vrniti v dolino solz in trpinov. Mladi basist je napredoval skokoma. Iz epizodsrh vlog je rasel v večje partije ln danes, po sedmih letih pevske prakse, razpolaga že z bogatini repertoarjem šestdesetih oper. Redek talent tudi po marljivosti in vztrajnosti! Nastopil je vsega skupaj 733 krat in zadnji njegov nastop na našem odru ie bil v torkovem »Gorenjskem slavčku«. Temeljno pevsko šolo je basist absolviral wl ravnatelju Mateju Hubadu, ki ga je po-dučevai na konservatoriju štiri leta. Pozneje se je zaupal veščini mojstra Betetta, katerega bo treba o priPki oceniti tudi kot našega odličnega pevskega pedagoga. Be-tetto je Zupanu od časa do časa prepuščal tudi svoje težje vloge. Tako smo Zupana slišali in videli baš v minuli sezoni na odru dvakrat kot Kecala v »Prodani nevesti«. Iz njesa ie kpelo toliko neposrednosti in humorja, da ga je bilo gledališče brez izjeme veselo. Menda ne pretiravamo, če povemo, da ža-n)e Zupan med vsemi svojimi vlogami nal-večil uspeh v »Seviljskem brivcu«. Nepozabna ostane tudi niegova kreacija starca Varlama v »Borisu Godunovu«. Cisto zmerno tudi lahko pristavimo, da je bil Zupan med prvimi. Iti so pripomogli do popularnosti' Foersterjevemu »Gorenjskemu slavčku«. Tako ie pripomogel mladi pevec k zmagi tudi domačemu delu. V imenovanih treh partijah 1e dosegel tudi številčne rekorde (v Brivcu je nastopil 85-krat, v Gorenjskem »lavčku 45-krat, v Borisu 22 krat). V osta-l'h ocerah je pel povprečno po 10 do 12krat. Obiskovalcem opernega gledališča pa ostanejo v dobrem spominu tudi druge Zupanove kreacije: Sobakin v »Carjevi nevesti«, Don Pasquale. Thomas v »Nižavic. Su-lejman v »Zrinjskem«, pol'caj Zaic v »Za-pečatencih«. kmet v Blodkovem »Vodnjaku« Gianni Schicchi v istoimeni operi Puc-clnlja, sluga v »Suzanini tajnosti< i. t. L Zupanovih vlog ie na tacate in o nobeni ni mogoče reči. da bi ie ne bil pevec srečno izpeljal. Mani kot v operi nastopa pevec na koncertnem odru. Pel oa ie večkrat s Sloven-skim kvartetom š^om Slovenije In ie ored štirimi leti obiskal tudi goriške kraie. Ljubitelje Zupanovih toteresantn'h" komičnih tipov gotovo zanima vedeti, da pe-t«c, ki na odru naravnost po kraljevsko razsiplje humor, nima v življenju posebne bumoristične »Jice. Kako je prišel v komično stroko, ne zna razložiti. Vsekakor oa ie v življenju oster opazovalec !n ko stopi na deske, postane drug človek. Njegova umetnost ie res spontana, neposredna in močno do živi j en a. Vloge študira Zupan na ta način, da najprej prečita celo opero. Ko dot* vtis celote. '-*če. kam naj se »postavi«. Pit aataVnnfli vajah sledi režiserju, nato pa ubere lastno pot. In uspeva vselej. Od predstave do predstave poglablja svojo vlogo ter išče, kako bi besedilo ;n pevski part strnil v celoto. Njegovo predavanje napravlja vtis premišljenostj in zrelosti, pa tudi solidnega znanja; partije poje večinoma brez suilerja. V zagrebški operi prevzame pevec vloge starega basista Toše Lesiča. Zagrebška po. godba mu daje znatne prednosti pred ljubljansko. Tudi v duševnem pogledu se mu bo razklenil tam doli nekoliko širši svet ka. kor ga more nuditi umetn/ku njegove vrste LJubljana. Upajmo, da ne bo brez koristi za ljubljansko operno občinstvo, ki šteje odhajajočega basista med svoje redke ljubljence. Naši kulturni stiki z inozemstvom (Kongres PEN klubov. — Kongres la gle dališko umetnost. Pariz, koncem junija. Minule dni se je vršil v Brusellesu peti mednarodni kongres PEN-klubov. PEN-klu-be v naši državi (Ljubljana, Zagreb in Beograd) je zastopal predsednik zagrebškega kluba dr. Dimovid, ki je tudi predsednik »Jugosl. društ. književnika«. G. dr. Dimovič je podal v interviewu z dopisnikom »Reči« marsikaj zanimivega, tako o navdušenem 6prejemu našega delegata, o brezbrižnosti naših poslaništev in o znani vsiljivosti Madžarov. Posebno simpatično je bilo sprejeto dejstvo, da vse tri naše PEN-klube (srbskega, hrvatskega in slovenskega) zastopa en delegat Vzlic temu, da Jugoslavija še vedno ni podpisala bernske konvencije v zaščiti avtorskih pravic, se je izkazovala našemu delegatu posebna pozornost. Na dineju, ki se je vršil na čast gostom, je sedel g. dr. Dimovič na četrtem mestu, takoj za Nemci. Tu je pristopil k njemu tudi belgijski zunanji minister Vandervelde, ki je posebej na-glasil svoje simpatije napram Jugoslaviji. Značilno je, da se fašistovski Penkovci sploh niso udeležili kongresa. Jako kričavi pa so bili madžarski delegati, ki so povsod vsiljevali svoje nacijonalne težnje, kar je celo belgijski tisk opazil. Na povratku iz Belgije se je g. dr. Dimovič oglasil v Parizu, kjer se je pravkar vrši) mednarodni kongres za gledališko umetnost Ker naša država ni poslala posebnega delegata, je moral sprejeti presrčno ponudbo francoskega odbora, da prisostvuje kongresu kot preetavitelj Jugoslavije. V častnem odboru so mimo Herriota, Poincareja in drugih uglednih Francozov poslaniki vseh svetovnih držav in tudi Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Poljske ter celo Peru, Ci'e in Luksenburg — ni90 pa zastopane Albanija, Monte Carlo in Jugoslavija I Očividno je kriva takih pojavov naša prirojena indolenca. Dr. Dimovič je dobro povedal: »Ali ni čudo: vsi nas iščejo, želijo in ljubijo, ali mi se po službeni inicijativi sploh ne ganemo, po zasebni pa se odzovemo le zdaj pa zdaj.« Te besede so tako značilne, da jim ni treba nič pristaviti. Jules Skrbinov. Nov izum! Po Beethovnovih slavnostih Berlinski period-oni list »Die literarisehe Welt« je naprosil nekai vodilnih francoskih skladteljev za njihovo mnenje o Beethovnovem pomenu v sodobni glasbi V naslednjem nekai karakterističnih odgovorov najznamenitejših skladateljev. Maurice Ravel: Res ie da sem od-klondii pokroviteljstvo za postavitev Beethovnovega spomen'ka dokler še Bach in Mozart nimata nobenega Ne omalovažujem njegovega gen;ja. pač pa njegovo neoooo-lno glasbo. Niegova slava izvira iz njegove živ-ljenske legende, bolezni (gluh glasbenik mora nadkriljevati vse ostale celo glasbo), in iz njegovih velikopoteznih sociialnih idej Tema »neumrljive mojstrovine« .fnale 9. simfonije, bi prav tako lahko figuriral v katerikoli ljubeznivih zbiTk kraljice Hor-tense, da ni v niem dobrega namena besedila... Florent Schmltt: Mislim, da Je Beethovnov vpliv na sodobno glasbo le posreden 'n dokai oddaljen, ako ga ie sploh še kaj občutiti Vplivi Palestrine Bacha. Chopina so mnogo boli živi. Oprostite da odgovarjam tako na kratko. Zelo sem zaposlen in rad prepuščam drug»'m trud izčrpavati že tako izčrpan tema. Darius Milhaud: Ljubim Beethovna, naj živi Beethoven I Georges A uric: Mlajša motzikalna generacija nima — vsai v Franciji — nobenega stika z Beethovnom. Vplival ni nanjo skoro nič ali vsaj tako malo da ii ni treba ničesar mu odrekati, kot je delala polovična generacija od včeraj, kateri so ga vtepal® v glavo na zastarelih konservato. rijih. — Mučno mi ie. kaj o njem izpovedati. Prav nič me ne briga in mislim, da ostale »ntlade« do Stravinskem tudi ne. Nimamo ničesar obračunavati z nJim. ni nam ga treba niti prezirati niti krivo presojati, ker nam manjka vsaka ost... — Imel je veliko, če želite: plemenito, a docela nejasno koncepcijo o glasbi, ta v tem smrslu ie bil isti. nito muzikaličen. Ne zapletam se torei v protislovja trdeč da nai igrajo otroci in popolnoma mladi učenci predvsem njegove sonate, kakor smo ' mi vsi nekoč s pridom požirali čudovite »indijanerice«. — Popolnoma Izključeno Je da bi slavili nekoč vstajenje Beethovnovo, kot smo doživeli Bachovo. Vncent d' Indy: V odgovor na Vaše pismo z dne 3. decembra Vas vprašam, kakšno odškodnino predlaga Vaš list za članek, o katerem mi pišete — Ne domišljate si pač. upam, da bomo mi Francozi, katerim Nemčija še do danes si poplačala dolgov za opustošenja tekom vojne, delal* sedaj za isto Nemčijo, ln to brez gotovosti, da bomo odškodovani kakor zaslužimo... »Angelin Hidar« v češkem prevodu. PravkaT je izšel v »Knihovni Moravsko« Češkega Dennika« češki prevod znanega romana dr. Iv. Laha »Angelin Hidar«. PTe« vod #e oskrbel priden prevajalec iz sloven« skefla slovstva prof. dr. V. Mičrka. ( Ver schl u sstr ic h ter) katerega so lekarnarji, drogeristi, trgovci ln gostilničarji že davno pogrešali, je tu in sicer razstavljen na Velesejmu v koji gosp. Anton Kovaflča (Beograd. Krunska ul 20), Cena v meslngu pomikLan Din 65—. Interesenti vabljeni na ogled. MA1T0NI-IEV0 GiessiiDbelsko jlatino ima v zalogi H. Šarabon LJUBLJANA G avna zaloga tu- in inozemskih mineralnih voda it Tisoče in tisoče prelestnih in interesantnih lam vpohebljava samo idlične kieme od di. Dorraine i Cie., Pariz. — Creme Bose Cen-tifolia, prvorazredna suha dnevna krema, edina ki daje licu ono ljubko, sveže in za-mamljlvo izgiedanje. poleg tega čuva In ičitt lice vseh dnevnih nezgod. Din SO-— Creme de France, neprecenljiva za mastna in znojna lica, ker ne samo da odstranjuje odvečno m -st, nego lice dobi za vselej zdravo in lepo izgiedanje. Din 35 — Oold Cream originalna mastna nodna z radioaktivnim dejstvom, hrani, jači In neguje kožo lica. Odstranjuje dovršeno vse nečistoče, ogrce in nagubano kožo. Daje sveže in mladenISko izgiedanje v kesno starost In 50-— Creme Jsis" daje licu porcelansko alabastrsko polt. garentirano neškodljivo Din 35-— Vinaigre Ambre, odlični francoski toaletni kis za jačenje in osveževanje kože lica. Nenadomestljivi pridatek vodi za omivanje Din 30-—. Centifolia kosmetički zavod, Zagreb, IHcae 37. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte! Otvorila se le CENTRALNA ln SPECIALNA DELAVNICA KREKOV TRG M. Avtomobilj, motorna kolesa in kolesa, specialni stroji vseh vrst. kakor tudi šivalni stroji, pisalni stroji, pletitai stroji, avtomatične blagajne ter vsa v to sitroko spadajoča dela. Popravila se izvršujejo strokovni aško, solidno, po konkurenčnih cenah. Priporoča se Fran Kapelj & Emil Klobčaver. Iščem 1,000.080 Din prod hipoteki na prvem mestu, na tovarniški ob ekt. Jonudbe pod ..Sigurno" na oglasni oideie« .Jutra*. Trgovski zastopnik bi prevzel poleg sedanjih še kako drugo zastopstvo, najraje delikatesne stroke. — Vpeljan je v vsej državi, a najbolje v Hr« vatski in Slavoniji; s sedežem v Zagrebu. Prvovrstne reference. — Ponudbe poslati na: Pubilcitas d. d., Zagreb, Gundulideva 11, pod «Za—12.553». 7889^-a Primarij » Celju Dr.EmiiWatzke zopet redno ordinira. Sospoitd šofer Jugosl oven, ne pod 30 let star, samski, pn> vovrsten večletni vozač, dobi službo v ža« tfrebu. — Pismene ponudbe na: Publicitas A. G. Zagreb, Gundulideva uL 11 pod «Za —12548». 7891—« iimiunmniHMnHnH A. AMANN. zaioaa pohištva Prav vse pohištvo v naši zalogi po brez-honhurenčnih cenah. Ljubljana. Dvorni trg 1, vhod v veži desno. caxinnQDnonooaDOD[xnx!tiraiD Potnik melone stroke stereJSa mo i, zelo soliden, z letnimi spričevali ter z dobrimi referencami, pri trgi vcih zelo priljubljen ter dobro vpe-lian po Štajerskem. Koroškem in Prekmurju tet delo HrvaŠkem, imj legitimacijo voziti osebno z avtom iiče stalne službe kot zastopnik pri veletrgovini ali tovarni. Je tudi kavcije zmožen. Nastopi lahko takoj ali pa v avgustu. — Cenjene ponudbe je poslati pod šifro .Dober organizator* podružnic: Jutra, Celje. 786$ i IVAN PEROAN tiasl. LJUBLJANA veletrgovina kolon alnega in špecerijskega bla a Glavni založnik Ciril Nletodavih vžigalic nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, rlž, testenine, najfinejšo namizno olje čaj, žgan e ter vse drugo špeceri sko blago. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! Iščem za julij 1.1. I. zoboiehnico. RttlePazili boste, da pride za časa na vlak, jeiite da, Mrs. Ottova?« je vprašal. »Odpelje se ob četrt na tri Jaz moram zdaj iti.« .Mislil je, da je storil svojo dolžnost. Stopil je iz šotora in obstal za trenutek zunaj, s prekipevajočo prisrčnostjo gladeč resaste glave medvedjih psov. Nato je žvižgaje odšel. Ni še desetkrat prestopil, ko ga je ustavil tih glas. Obrnil se je. Jana je stala pred vhodom. Presenečen jo je gledal, kakor da ni še nikoli videl krasote, kakršna se mu je zdaj razodela. Mlada ženska je bila gologlava in solnce je lilo po njej, oslabljeno po oblakih. Njena glava je bila ovita i iskrečo se kito zlatorjavih las, ki sta jih dotlej zakrivala klobuk in pajčolan. Nikoli preje ni videl tako divnih las, kakor so bili njeni, sčesani z jasnega čela, niti ne tako neverjetno bele polti in tako Čisto sinje globine v zrenicah. Sele zdaj je spoznal vso silo in krasoto, ki je bila v tej ženski Dekliške nežnosti ni bilo opaziti na njej. To ni bila devojka. Bila je žena — čudovito krasno na oko; iz njenih oči je sijala plemenitost in moč, ki ga je osvajala obenem z mirno, skrivnostno lepoto njenega vznesenega obličja. »Odhajate, pa mi niti z Bogom niste rekli,« je dejala. »Ali morda vobče ne marate, da se vam še enkrat zahvalim — poslednjikrat?« Njen glas ga je osvestil. Za trenutek se je sklonil do njene roke. Za trenutek je čutil, kako mu vlažno in trdno stiska roko, ne videč smehljaja, ki mu je poigraval na ustnicah, ko je sklanjal pred njo svoje plavo, s sivino presejano teme. »Oprostite mi to pozabo,« se je opravičil. »Z Bogom — želim vam veliko sreče!« Še enkrat so se uiele njiju oči. Še enkrat se je priklonil, nato se je obrnil in je šel. Jana Grayeva je med vrati še enkrat pogledala nazaj. Aldous si je že spet požvižgaval. Njegov brezskrbni, mirni korak je bi poln neprisiljenosti in zdelo se ji je, da veje ta nepri-sijenost z dihom gora prav do nje. Tudi ona se je nebrižno usmehnila, ko je stopila v šotor. III. Čeprav John Aldous navzven ni kazal globoke notranje ganjenosti. ie vendar čutil njene učinke. Njegova pisateljska delavnost ga je bila že pred leti napravila za tarčo vsega ženskega sveta in tudi mnogih mož. Na moške ie zrl z mlačno prizanesljivostjo, a ženske, ta »krhka in nesposobna bitja«, ki so bila snov vseh njegovih velikih književnih del in ki so vzlic temu napolnjevala njegove dni s samim enoličjem, so mu biie življenje. On ni bil neviteški. Globoko v svojem srcu — to je bila njegova najbolj skrita skrivnost — prav za prav ni preziral žensk. Poznal pa je njih slabost in krhkost tako. kakor je morda nikoli noben moški ni videl, in je pisal o tem tako. kakor bi bil težko da pisal kak drugi mož. S tem si je nakopava' prekletstvo množice in občudovanje posameznikov. Njegov osebni dozdevni predsodek proti ženskam je bil vseskozi le pretvara. dasi je to le malokdo uganil. Ustvaril si ga je bil v nekakšno obrambo samega sebe. Imenoval se je »podjetnika v reševanju feminističnih ugank« in da bi dosegel v svoji stroki uspeh, je iz tega izvajal, da mora v sebi ohladiti obči utrip srca, ki ga ima vsak človeški samec in vsaka živa stvar. Kako daleč je prišel v tej smeri, sam ni vedel — vse do prav-karšnjega trenutka, ko je rekel Jani Grayevi z Bogom. Priznaval je, da je našla razpoko v njegovem oklepu in ta zavesi ga je navdajala z občutkom nemira. Tisto, kar je vplivalo nanj, n: bila samo njena krasota. Navadil se je bil, da je gledal na zalo žensko prav tako kakor na lepo cvetko, uverjen, da bi našel samo kupček izgorelega pepela, ako bi prestopil meje navadnega občudovanja. V njej pa je opažal nekaj, kar je bilo več od krasote, nekaj, kar je že na prvi mah pognalo sleherni delec njegovega bitja v tek. Začutil je koprnenje, da bi ji položil roko na bleščeče lase. Premagujoč v sebi željo, da bi se ozrl proti Ottovem taboru, je krenil na vijugasto stezo, ki je vodila med silnimi topoli. Izvlekel je pipico, ki jo ie nosil v žepu košulje, natlačil jo s krepkim tobakom in zapušil. Med pušenjem se je vrnil na njegove ustnice poredni nasmeh, s katerim je preje kot odkrit človek priznal Jani Grayevi njeno zmago. Ta ženska je bila zbudila v njem novo zanimanje — ne za dolgo, o tem je bil uverjen — a vsekako zanimanje, kakršnega doslej ni poznal. To dejstvo ga je navdajalo z veselostjo Bil je pač šaljive nravi (kar je le malokdo čutil), in je zato dobro videl smešnost sedanjega položaja — tega. da bi on, John Aldous, vsemu svetu znani neprijatelj žensk, najrajši prežal za listjem teh topolov, samo da bi še enkrat uzrl prelepo zlatorjavo glavico, iskrečo se v solnčnih žarkih! Jel je stopati počasneje. Gredoč je radovedno ugibal, kaj neki poreko prijatelji in ženske, ko bodo čitali njegovo novo knjigo. Hotel jo je nazvati »Matere«. To bo presenečenje, da večjega biti ne more! A zdajci se mu je zresnil obraz. Začni je bfJ oddaljeni glas gramofona. To ni bil gramofon Billa Ouada. ampak enega izmed njegovih konkurentov, prodajalcev »finih alkoholnih pijač«; igral je na koncu ulice. Aldous je nekaj trenutkov okleval, nato je krenil proti taboru. Ouade je sedel na stolu, obložen z blazinami in s hrbtom oprt na tenko prečko, ko je Aldous nenadoma stopil v šotor. Izraz njegovega lisastega obličja je bil mrk. njegovo tolsto telo onemoglo zrušeno vase. Iz oči. zasenčenih po nabuhlih trepalnicah in vodenih mošniicah. sledovih grehov in neurejenega življenja, mu ie gore! maščevalen in zverski žar. Prijatelji so stali okoli njega, Eden izmed njih mu je snemal s čela mrzli ovitek. Do tucat jih je bilo v šotoru. vsi s hrbtom obrnjeni proti vratom in izroči na svojega poraženega in osramočenega voditelja. Aldous se ie za trenutek ustavil med vrati. Na ustnicah mu je spet igral miren in izzivalen nasmeh in kotički njegovih oči so bili nabrani v drobcene gube. »Ali sem vas dobro udari!. Bili?« je vprašal. Vsi so se ozrli nanj. BiH Ouade ga je pogledal strmo, z odprtimi usti. S težavo se je vzdignil in negotovo obstal na nogah. »Vi!« je kriknil s hripavim glasom. »Poberite se k vragu!« Trije ali štirje izmed mož so se jeli pomikati proti tujcu. Njih pesti so bik stisnjene, obrazi spačeni od krvoločnega gneva. »Počakajte malo, dečki,« jih je hladno posvaril Aldous. »Rad bi vam in Billu nekaj povedal. Potlej me lahko sneste živega, ako _fiočete..Ali je v vas toliko poštenja, da mi privoščite besedo?« Ouade se >e medlo sesedel na stol. Ostali so čakali. Mirni, izzivajoči nasmešek ni izginil z Aldousovih ust. »Cez nekaj minut vam odleže, Bili« ga je potolažil. »Po silnih udarcih na čeljust se vselej pojavi slabost v želodcu. Ta vrtoglavica bo kmalu minila. Ne vem, zakaj se jezite name, ker sem hotel dati vam in vašim tovarišem malce pouka z besedo in dejanjem. Rad bi vas posvaril, da ne bi nastavljali zank mladi dami ki ste jo prejle videli tukaj, odpravlja se v Tete Jaune. Kriva pota vaših tamkajšnjih sodrugov so mi znana. Nič kaj strah me nI da ne bi mogel kljubovati vašim nakanam in podjetnosti prijazne sodrge. ki je zvezana z vami; vendar pa sem prišel, da vas prijateljski posvarim. Ako bo kdo v Tete Jaune nadlegoval to mlado damo, boste imeli opravka z menoj.« V Aldousovem glasu ni bilo čutiti razburjenja. Nobeden izmed mož se ni bal njegovih zgovornih ust, njegovih nežnih rok in njegovega nastopa, ko je slonel ob vratih. S smrtno tesnobo v čudno iskrečih se pogledih so mu zrli naravnost v oči Temu človeku pa množica ni rmponirala. »Dovolj ie besed,« je nadaljeval. »Obrnimo se zdaj k paktičnemu delu pouka. Poznam vaša pota. Bili. Vi se vselej pripravitena to, kar hočete izvršiti. Nikoli se ne boste borili naravnost — zato. ker se še nikoli niste. Sklenili pa ste, že zdaj ste trdno sklenili da me nekega jutra nestane ali da me izkopljejo izpod kake skale, ki se bo utrgala, ali pa. da odplavam v večnost na valovih Athabaske. Poglejte Ničesar nimam v tej roki, jelite da ne?« Iztegnil je prazno roko proti njim, z dlanjo navzgor. »A zdaj!« Nagel okret roke. ki ga nrti niso mogli opaziti kovinast vresk — in pesenečena družba je zrla v temno ustje svareče namerjene majhne avtomatske pištole. HŠKERČEUR KLET podaljšan Cojzov graben nasproti tehnične srednje šole toč i izborn* naravna ljutomerska, halo»ka, fcizeliske In doleniska vina V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaleže-. ožitek. Prvovrstna mrzia kuhinia. — Za obisk se naj opleie pr poročam. ........■■■■■■■■■■■■■•■>...................... mp « ne pozabite obisKati na Ljubljanskem i raovciveiese,mu pavi,ion e §t. 147, ■ » *fvVV f kjer dobite „ Ju ni per" francosko zeleno vinovico po najbolj ugodnih cenah. figentn a Jni ef lastnik fitomir Mini, bije 63 noska ulita itn. 26 7789 Vse znamke so dobre, volite si najboljše in sicer svetovno zn?ne kvalitetne znamke čjkicfeot AUSTRO - FIAT osebni in tovorni avtomobili. AMILCAR - BUGATTI športni avtomobili. EXCELSIOR-HENDERSON-GILLET 1-, 2- in 4cilinderski motocikli. Ogejte si na novejše modele na velesejmu paviljon „5" Generalno zastopstvo za. Jugoslavijo: O. Žužek, Uublana, Tavčarjeva ulica št 11. NOVINARSKE SREČKE Samo 10 Din komad! Kaj vse nudi novinarska loterija za 10 Din! 250.000 Din v gotovini! VILO v vrednosti od l5fl.Q0D Din, v kateremkoli kraiu države! - Pot v Pariz z expres-nim vlakom tja in noža], ter S.DOO francoskih frankov potnih strokov v gotovini Kompleten radio • aparat za spreiemaire. fli/to znamke Fiar! - ilvto znamke Ford — Kompletno spalnico z dvema posteljama, Z omarama itd. - Poleg tega dohitki: Denarni dobitki s 1. dinarjev 50.000*—, dva po 10 000—, 10 po 2.000 in 40 po 5.000 Din. V PREDMETIH : Moderni pianino, vreden 30.000 Din. napeljava telefora v stanovanje i enoletno plačano takso, tritedensko bivanje v kopališčih Rogaški Slatini. Knpari, Ilidn. Crikveniei na Bleda. Vrnjačkoj Banji, Dam vam, Tesličn in novinarskem sanatorijn t Preanjn v Boki K.torski 70 slik in (kultni prvib naših slikarjev in kiparjev. 200 Tezo t produktov naših umetniških obrti eizilirske. graverske stroke, izdelanih od najboljših mojstrov, ter čilime reibarije in slično. 20 monnmentainib monografij kraljevine SHS izdajanja J. X. U., 100 predplačil za domače dnevne liste, za eno leto 25 predpliiil za ilnstroTane liste in revije, isto za eno leto. 10(1 bibliotek v vrednosti po 1000 Din. 300 bibliotek r vrednosti po 500 Din, 1000 bibliotek v vrednosti po 300 Din, 2000 bibliotek v vrednosti po 200 Din, 5000 knjig v vrednosti po 20 Din za komad. 5000 knjig v vrednosti 30 Din komad. Srefka 10 Din Izročitev dobitkov prične mesee dni po iztrebanjn in traja ea mesec. Zadetki, ki ne bodo v tem časn dvignjeni zapadejo v korist dobrotvorni loteriji Srečka 10 Din Izročitev stvarnih dobitkov gre na račun dobitnikov. v Žrebanje bo lavno v prisotnosti državnih organov v Sarajevu od 4. do 18. septembra 1927. Vse delovanje loterije je pod kontrolo oblasti in je tako Izkljnčena vsaka netočno«. ,.Novinarska loterija" je priooročena s špecljalnlm aktom: Ministrstvo notranjih del št. 16.741 od 27. aprila 1927 in ministrstvo prosvete št. 5283 od 26. aprila leta 1927. NAROCBB SPREJEMA JLGOSLOVENSKO NOVINARSKO IDRL2E.NJE, DOBBOTVURNA LOTERIJA V SARAJEVU, A DBVAR JE POSLATI SA FILIALA POST STFD. BR 1570 SARAJEVO. Srečke dobite v vseh trafikah in pri prodajalcih časopisov. Preprodajalci Imajo tO°/o popuste. Ji Svila Popelin Etamin Crepe de Chine Din 95, 125, 160 Popelin za srajce Din 38, 45, 56 Polsvileni etamin Din 45, 56, Svila ... „ 65, 95, 140 „ za obleke „ 26, 42, 48 Etamin „ 18, 28, 36 Pralna svila „ 45, 75, 85 Pol svileni creppi „ 48, 62 Etamin batist „ 16, 18, 32 JOSIP ŠLIBAR. Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika) €mi POLLAK D D » 9 Detajlna prodaja čevljev PO TOVARNIŠKI CENI na Dunajski cesti št. 23 na dvorišču. ZA ČASA VELESEJ od 30. Junija slo 15. Julija VELIKA INVENTURNA RAZP Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev itd. po izvanredno nizki ceni. Možkih in ženskih čevljev od 60«— Din ter fantovskih, dekliških in otroških od 20°— Din navzgor. Velika zaloga SAliOAL iz rujavega blank usnja od št. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge. I Pozor na velesejmu Brata LASAN točita zajamčeno pristna dalmatinska vina odlikovana na vinski razstavi v Sibeniku z zlato kolajno. Se priporočata 7sis brata Lasan. NOVOZGRAJENI .Hotel Jugoslavija' v Krku (otok Krk) morsko in klimaiično kopališče, tik ob morju, nudi cenjenim gostom krasno urejene sobe z veliko dvorano in teraso za soinčenje. Prvovrstna kuhinja, cena popolni oskrbi 50—55 Din dnevno. — Toplo kopališče v hotelu. Priporoča ae uprava 7054 hotela ^Jugoslavija". ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oooo 164 a Kupim skod vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrtkove^a lubja celega in drobljenega ter smrekove hmt love droge, proti akreditivnemu plačilu Ponudbe na naslov Franc Oset. Sv. Peter v Savinski dolin«. 179a Prodaja na drobno vseh izdelkov predilnice in thainics V Tr*lžy, kakor vseh vrst surove in beljene kotenine, bombaža za strojno in ročno delo, vate za odeje itd. samo pri tvrdki PAVL& §?i$llN$%Y. trgov na z msnufakturnlm blagom TRŽIŠ, Slovenija SHS. Najcenejši nakup razi. manufakturnega blaga. Velika zaloga Speci jaliteta: češko blago {Reicfcenberg) za dame in gospode. Št. 49 Krajni šolski svet v Dupljah razpisuje zmanjševalno dražbo, za oddajo de pri šolskem poslopju. Oddajo se: Din 33.391 . 4.780 23 280 9060 2.400 1.) Dninarska in zidarska dela za 2.) Tesarsko delo 3.) Mizaiska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela za 4.) Pečarska m kleparska dela „ 5) Slikarsko delo Vsi podatki se dobe pri šolskem upraviteljstvu v Dupljah. Splošni pogoji istotam. Pismene ponudbe je vložiti najka sneje do 10. julija 19^7 do 12 ure. Pridržuje si pravico oddati dela ne oziraje se na ponudbe Duplje, dne 1. julija 1927. Krajni šolski svet v Dupljah. Predsednik: J. Jeglič. 7810 a lil Jami dom" ? Mil oddamo s 1. oktobrom 192! v najem Najemniku je na razpolago: gostilniški prostori, stanovanja, tujske sobe, vrt z pokrito verando, kegli-šče, garaža, kleti in hlevi ter druge pritikline. Interesenti naj vložijo ponudbe pri posojilnici v Brežicah, ki daje tudi tozadevna pojasnila do 31. julija 1927. Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega, dobrega očeta in deda, gospoda ✓ Andreja Skrjanca prejemnika dohod, urada smo bili deležni tolikanj iskrenega sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se 'vsakemu posebej. Zato tem potom izrekamo v udanosti vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vencev in šopkov, sorodnikom, prijateljem in znancem ter sostanovalcem, nameščenstvu doh. urada za čaščeče spremstvo, g. Čebularju pa za ginljiv nagrobni govor. Vsem še enkrat naša globoka zihvala. Ljubljana, 2. julija 1927. Žalujoča rodbina Škrjančeva. Zahvala. Za obilo dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše dobre mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe Marije Černe rojene Jelene se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena častitim sestram usmi« Ijenkam za blagodejne obiske v času bolezni, darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 1 julija 1927. Žalujoči ostali. 2 uri telovadbe 10 minut -l vsi vemo in .o uikc .eiesu*- vaje vsa* clau »uirebne če hočemo ostati zdravi sveži in vitiki. Zdraho telo, krepko telo ie prvi popoi za veselo delavno -'vljenje. Človek s slabimi mehkimi in z maščobo prev-ečenimi mišicami ie nepopoln in ne moie uživati živ* enske popolnosti. Toda kdo Ima danes čas gojiti po dve uri Športa dnevno ? Nlkdo Deset minut zjutraj In 'oliko tudi zvečer si lahko že vsakdo vzame časa za elesno gojitev. In baš teh deset minut lahke mesaže < pikčastim vallačem (Punktro eri nadomesti 2 urni šport Specialist dp. med. Wielter, ki je spoznal vpliv pikčastega valjača pri mnogih svojih pacijentih piše: Pikčasti valjak z nebrojnimi kavčugastimi sesalni-liml točkami poživi poleneli krvni tok Uleženo na-čobo dvigne in spravi v tek. Pacijentl v kratkem zgu->e neprijetno debelost in z njo premine nevarnost neprijetnih nevarnih komplikacij kakor: srčno otolščenje. splošno srčno oslabelost itd. Posebno priporočljiv ie laš aparat za komodne ali celo sramežljive bolnike, vi se nočejo dolgo vežbati in nemorejo izvajati šport V devetih minutah masaže se onravi <*se Pikčasti ualjač vživi krvni tok in po-ipeSi prebavllanje. Vsaki telesni kotiček po iene kri ki izplakne nepotrebno maščobo in tudi bo-eznl, ler iih spravi skozi ledvice in črevesje iz telesa. To vse opravi tekom 10 minut, katere bo peč lahko vsakdo žrtvoval za nego telesa, dobrobit živlienja energije in dela. Mali enkratni izdatki niso za primer-ati z izrednimi dolgoletnimi vrlinami. Naročite ta aparat takoj in sicer samo pravi z našo zaščitno znamko s piko na čelu. kajti le z njim dose-žete vse. (3 D. R. patenti 24 inozemski patenti). Cena za Jugoslavijo Din 240'— in Din 330-— (ki močneiSe ucinkuiei ^asiops vu /a Jugoslavijo ima GIFOKfl, Maribor. Meljska c. 56 Dobite ga tudi Beograd: Antonljevič Milan lekarnar, Terazije 15: Delini, lekarnar Kneza Mihajla Knez Mihajlova ulica 1 Eskalup, drogerija, Kolarčeva 8; Merkur, drogerija. Kralja Milana 29; Sanitas, droge-rtja, Terazije 13: Milanovič & Letič Knez Mihajlova 39 T. Soubachitsch & Cie.. Knez Mihajlova 25 Celje: KSnig F. Sanitas, drogerija: Ljubljana: .Adrtja" drogerija. Šelenburgova 1: O. Besednjak & drug, Pie-šernova ulica; Kane Anton sinovi, drogerija, židovska ulea. Kotar O. C., drogerija VVoliova ulica; Strmoll patfumerija. Rotovški tig: Maribor s Franc Kor-mann. Gosposka uiica: Martine Josip. Gosposka ulica Thilr Ivan, drogerija. Gosposka ulica Mostart Novak J., drogerija ; Houi Sad ; Higiea. Kosta Zivano-vič, drogerije ; Lukac, parfumerija, Trg Oslobodjenja 4 Osijek ; Fluger Iso: Gobetzkv Aladar. drogerija: Gui-nerič Franju Ptuj; Poberaj J. C., drogeriia Sarajevo I Dobeczky & Co.. Ferhadija ulica: .Venus" parfumerija A. Polzovičl Suboticai .Nada' drogerja, Strossmaverova 2; Leitner Szilber. lekarna kot zagovornic. Vel. Bečkerrk : Balla Richard, drogerija Zagreb: .Nobilor" parfumerija. Ilica34; Stakle, dro ger/ja llica; Starčevič & Vladkovič, Duga ulica t ; .Thea" parfumerija, Jurišičeva 26: Dr. F. Brflssler. d. d. Starčevičev trg 6. Fabrlk orthopSdische Apparate L. M. Baginski, Berlin - Pankow, Hiddensestra. Zahtevajte zdravniško literaturo Perfektno moč -a organizacijo in akvizirijo proti fiksni plači in visoki proviziji sprejme domača, debro vpeljana zavarovalnica. Ponudbe je poslati na poštni predal štev. 4, Ljubljana. Certan uničuje stenice in njih jajčeca I »v ^u^. /* ■r&T (leč tovornih avtomobilov in osebni auto Praga napr o d a|« Prevzemam vožnje s tovornimi avtomobili. FRANC KRISTAN, prevozništvo in mehanična delavnica, Dunajska c. 54. Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom. Vsem fotoamater jem! Gaslicht- Bromide- „AUT0NA" Papir ORIGINAL- samotonujoži papir slavne angleške kakovost in marke. Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne brošure! I in Mi irai svilo Vam nudi Brv Mienof Zagreti zastopnik J. i Fsr eiiiiiMe Akti e o ges eUscbalt Abteilung Kunstseide Berlin, S. O. 36. 166 Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj! Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro. meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga Do sedaj ie plačal vsakdo Din 25— za enkrat« no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku. paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di« narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na. roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cen* za kočijo je ista kakor za auto. — Naro« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman, izvošček. Bohinjska Bistrica. 7134>a L HJL.lt JI. H n B n HI jxropnnnnnnnnp na velesejmu nudi vodko, fina vina, bala- lajke, ruske pesmi itd. Ruski kaviar in druga mrzla jedila. Priporoča se a F Leonov. Hiša z dobro idočo pekarijo se proda pod ugodnmi pogoji na Poljanski cesti štev. 25. Vpraša se Poljanski nasip štev. 4. nnnnnm n n n n hh H~ir niiminii VINO graščinsko, sortirano, manišo ali večjo količino prodam. Vprašati Brača Miletič, Zagreb, llica broj 199. 7327 "«» "mri n i imi iiiiiiiiinui Jftf~o-u2sx. trt, vse dopisi bi&o&t* s*. malih. oglasov, j-e- postale, ruv Oglasne. oddeLik JITTRA, LjuH^anOf PnL-UrrvatKZ. uL.4. čdunnvo rtLČiui, postna krasulruca. Ljubljana,Jt 11JI41. Tolafon, Št/LuiikcL 2492 ■r/fTffaggn foizg SprtjAiiLcuijc maldi- oglasov za, prv-Jvcrdnjo sUodko JUTRA se. zaJd^LLci dcui, pred, izidom. Lisla, ob 'f usi,-Por/veje sprejeti oglase* bodo pri^ obcesus v naslednji,lUmlku tista,. Jlah. oglase, h. slu-i^cr v posr^cLovrojm» taVni foto Pelikan v Rotra^ki Slatini. 20458 Več čevHarskifi pomočnikov 'obro i zvrhanih spr»jme • 'talno delo s brano in ''.moT-aoVm v hiši ,To«ip foselj. Ljubno. GorraicVo 20453 VnroU+efilen bo!'"5n Fn«porWT,o. ki -r> vo»e!!» rto otrok, ta-■ =nre;"v»m k 8 deklicam - starosti od S—fl let. — "atiti^V. 5« mogoče « »likate™ •» w. poslati ■> rv\5frl predal Sfev. ""'Je. 20457 Kotor. nomočni^a *' lzveybane?a -r —>du»-n del". sr>rejm» fa-t-ol Ferdo L&znlk, Volar, Rade««. 80411 Učenko sprejme umetni foto-atelje »Rekord«, Poljanska c. 12. 20432 Mizarskega vajenca event. z vso oskrbo sprejme Vidmar v Zg. Šiški. 20467 Pridno šiviljo za plašče in obleke sprejme modni atelje Josip Bajde, Šelenburgova ulica štev. 7. 20541 Kontoristinjo zanesljivo in brzo strojepisko sprejmemo. Z znanjem hrvaščine in madžarščine imajo predtnost. Ponudbe z navedbo prakse, vseh podatkov in zahtevka plače poslati na Poštni predal 113 v Ljubljani. 20538 Urarskega vajenca cnrejme D. Marinko, nrar, Florijanska ulica štev. 31. 20555 Izučenega vrtnarja z dobrimi spričevali, išče s 15. julijem graščina Zalog, pošta Petrovče 20337 Služkinjo marljivo in pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejme v službo rodbina brez otrok. Naslov: P. Knlterer, veterinar, Cakovec. 20560 vata, volna, svila, izdelovanje in popravila v Rožni ulici 19. 20552 Stalno delo in dober zaslužek dobijo delavci vseh vrst, kateri vložijo vlogo 5000 Din. — Zagotovitev na posestvo. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Zagotovitev*. Postranski zaslužek nudim vsem. Pišite s prilogo znamke za 1 Din na naslov: Otrin Josip, Rovte-Logatec. 20259 Šivilja za perilo in obleke ter deške oblekce do 10 let — gre na dom. Naflov v ogl. oddelku »Jutra». 20247 Akviziterje kakor tudi izvežbanega organizatorja sprejme pod ja-ko ugodnimi pogoji zava-rovalnica v Ljubljani. — Oferte pod značko »Sposobnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 19990 Šivilja prav dobro izurjena, želi zaposlitve po hišah. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 20375 Pletenje telovnikov vzamem na dom Dobavljam izgotovljene po najnižjih cenah. Vzorci na razolago. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod šifro «Een gross 65». 2049? Potnika marljivega in zanesljivega, za prodajo pisalnih strojev in potrebščin, za področje Sarajevo. Rosno, Hercegovino in Črno goro sprejmem. — Prednost imaio že izvežbani v tef stroki. — Ponudbe na: H. Kranjec, Sarajevo ali pa do 3. t. m. hotel Štrukelj, Ljubljana. 20506 Ne zamudite! Vpokojencl. nezaonslenl ln redadrancl! Nudimo Vam lahek zaslužek. Zumbulovič. Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12. 20485 Med velesejmom prevzamem delo v kaki trgovini ali gostilni. Marija Jerica, Vrtača štev 3. 20447 Iščemo več agllnlh potnikov -a Ljubljano in okolico — verziranih v mannfakturni 'troki. Ponudb« osebno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20442 Šivanje krpanje ln vezenje nerila sprejemam na dom. Dori«-nica zadostuje. da pridem rama po perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. SOS« Vezenje in entlanie i stroj, kakor tudi krpale perila !n noeavie sprejem na dom. RoKna dolina »=ta IV. ft. 22. priti!!}«. 2056« Agilnega potnika Witnieo1 event. Je potujoča. za kolcmitalno stroko, ki' M sprelel poleer 5« en predmet. Iščem. Ponudbe na poštni predal 1R9. 20560-a Kontoristinja z enoletno pisarniško prakso, išče kjerkoli primerne službe. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna in marljiva* 20400 Inženjer kemije bivši asistent univerze, išče službo v tovarni ali laboratoriju. Poskusna doba po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Kemik». 20372 Starejša kuharica želi k starejšemu, boljšemu gospodu za gospodinjo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Gospodinja 11». 20345 Gospodična zmožna sloveskega in nemškega jezika v govoru, gre kot vzgojiteljica k 1 ali 2 otrokoma. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko •Vzgojiteljica 416». 20416 Gospodična zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, kakor tudi vseh pisarniških del. išče primernega posla na dom. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Vestna 24». 20155 Železniški uradnik vpokojenec, tarifarično, ko-mercijelno in pisarniško iz-vežban, išče kakršnokoli službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20378 Gospodična vešča nekoliko kuhanja, šivanja, vseh gospodinjskih in ročnih del, išče primerne službe za takoj. Gre kot gospodinja ali vzgojiteljica k boljši družini. Vešča je tudi pisarniških del in kavcije zmožna. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribora pod «Zanesljiva». 20427 Oskrbnik vešč šumarstva, poljedelstva, sadjerejstva in živi-norejstva ter slovenskega in Hemškega jezika v pisavi in branju, želi službe na veleposestvu. Nastop po dogovoru. Ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» potf »Zvest in energičen«. 20237 Absolventinja državne dvorazredne trgovske šole išče primerno službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Poštena 74» 20374 Absolventinja dvorazredne trg. šole, želi za časa počitnio primerne zaposlitve proti vsakemu plačilu. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademija«. 20523 Službe iščem najraje izven Ljubljane. — Imam 4 leta starega otroka Opravljati znam vsa hišna dela. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »R. Z.» 20211 Postrežnica vestna, točna in čista, sprejme službo postrežnice za nekaj ur na dan Ponudbe prosi pod značko »Povsod zadovoljni* na oglasni oddelek »Jutra*. 20426-a Korespondeni v več jezikih, z znanjem knjigovodstva, želi primer-lega mesta. Ponudbe prosi poo šifro »Tuji jeziki» na oglasni oddelek «Jutra: 20454 Maturant išče primerne službe. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod . 20440 Nemški pouk konverzacijo — event. na sprehodu ali igrišču da bivša učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Ugodno 33». 20533 Matematiko in druge gimnazijske predmete poučujem za ponav-'alne izpite. Cenjene ponudbe na oglasn; oddelek Jutra« poj »Abiturijent«. 20554 Drva nrastove parketne odpadke od žage ker mehka drva po nizki ceni dostavlja ni dom parna iaga V. Scag aettL Ljubljana, ca gorenj »kim kolodvorjoi & Sejmarji! oglejte si zalogo pletenih volnenih jopic v najlepših vzorcih, po zelo solidnih ceah. Stemberger-Reš, Dunajska cesta 9. 20282 Šivalni stroj »Afrana-*. močan in trpežen, pogrezljiv, s 4 predali, še zelo malo rabljen, prodam za 2500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 20232 Kolo za dečka 7—14 let starega, dobro ohranjeno, poceni prodam za 900 Din. Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ul. 28. 20528 Kino projekcijska kabina železna, zložljiva, v velikosti 2 X 2.50 X 2.20 m, poceni naprodaj. — Ponudbe pod »Kino-kabina« na ogl. oddelek «Jutra». 20524 Razno pisar, opravo pisalne mize in drugo proda Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 20515 Novo trikolo filodendron, palme, oleander in pteris poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20516 Kopalno peč bakreno, dobro ohranjeno ter 4 nove štedilnike, domače delo, srednjevelike, za vzidanje, proda L. Belec, Kamnik, Novi trg. 20518 Filatelisti! Lepa zbirka znamk naprodaj po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20514 Ženski šivalni stroj s pogrezovalnim pokrovom, skoraj čisto nov, naprodaj, rlonudbe na Poštni predal 183 v Ljubljani. 20534 Dirkalni voz (Buggy) nov, naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 25. 20505 Pripravljam realce za ponavijalne izpite Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod «Nizek hono-». 20277 Instrukcije nižješolca sprejme vesten višješolec, dober razlaga-telj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Nizek honorar*. 20529-a Dirkači-koIeSarji oglejte si kolesa »France Šport* in druge pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska cesta SI. " 20405 Stelaže za trgovino prodam. Na ogled v skladišču »Balkan*. — Cena se izve v Rožni ulici št. 21. 20354 Inteligentna dama ki govori perfektno rusko, nemško in francosko, ieli v službo na deželi, letovišču k večjim, odraslim otrokom. Zahtevki skromni. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20511 Gospodična izučena v trgovini, dobra šivilja in fina štikarica — išče primerne službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro ♦Petnajsti julij«. 20480 Plačilna natakarica z osebno ttravico, zmožna 20.000 Din kavcije, išče službo. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro Kapital 20.000». 20479 Trg. pomočnik mla^ in inteligenten, vojaščine prost, išč« plužbo v trgo-Hcl me5. blaea ali Sneceriji. Na«topi takoj. — Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra». 80470 Šofer ''tu583 avtom »hanfk. sffm-voza?. !S?e flu?ho za ■»kof k avtu. — ponudbe na ocla«. 'MMek «Jtrtra» pod lifro cSrTurPTi v«yza?». S0434 Šofer-ireSanTk epremPTvti pvoro dotedanjo *Ta!bo na ka*o drnstalno m»»«to. «T» za-voza* z vpJHoHin riraV«o. tudi 1zv*>r> 5*lo- v«mijc. Ponudbe na rvvfm?-n!rw> «Jutra» v Marfboru pod «Avto-mehaa!kar». 20570 Za 1000 Din prodam fino. novo kover-kot letno obleko. Pojasnila pri krojaču Simnovec, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 8t. 25. 20334 Poldirkalno kolo 3 mesece staro, znamke Binanchi, po ugodni ceni prodam. Pojasnila v Mc-teljkovi ulici 13 20331 Pohištvo omare. mize. garnitura, šivalni stroj itd. naprodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20314 Stavbni podjetnik? in stavb, gospodarji Teraco - materijal. marmornati peeek v vseh barvah ln rrnatih velikostih ter marmor je vo moko ta tera-novo, prodaja it lastnih mlinov Jos. Cihlar, Ljubljana, Vodovodna cesta 1. 19353 Vrhniško opeko trboveljski premog to bokov* drva nudi najceneje Lovro Krte. Trnovski pristan Postrežbo točna! 61 Lončene peci za greti, vseh vrst, v poljubnih barvah ter bele tablice za oblaganje Štedilnih ognjišč prodaja Fr. PiletiČ. prva belokranjska izdeloval-nica lončenih izdelkov — Gradac, Belokrajioa. Velika izbira ln solidne cene. Štedilnikov različnih, novih, prodam po nizki ceni večjo množino. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 20502 1600 kg žičnikov od 40—70 mm delžine, mešano blago prodam po Din 2.50 kg. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 20500 Enoročno cizo ročni voziček na peresih in ročni voziček brez peres, vsi novi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20499 Tračne žage 600 m, 20 mm,25 mm in 30 mm prodam po Din 7 m. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 20501 2 majhni mizici okrogli in eno veliko prodam. Naslov pove oglasni oddelek . 20424 Raket prešo in vrečo ter po 3 težke ročke prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20537 Motor za pogon (Anlasmotor) Bosch za avtomobil, 2 krojaška šivalna stroja in 3 stroje za luknjice (Knopfloch) prodam. — J. Kapelj, Krekov trg 10. dvorišče. 20536 2 stari postelji in 2 nočni omarici zelo poceni naprodaj. Naslov pri hišnici na Bregu štev 16. 20565 Daljnogled »Zeiss« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zeiss«. 20409 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih lenab Cerne — juvelir LJubljana VVolfova aL i. Hlode hrastove in smrekove kupuje parna žaga V. Bcag-nettl v Ljubljani. 252 Srebrne krone iupuje is plača Jobro e Ouden. Ljubljana. Pre6er-uov« alies L Sie Špecerijsko opravo ie rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Oprava«. 20290 Živega sebra kupim vsako množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko «Hyd-rargyryum». 20520 Zračnih cevi znamke »Pireli», 32 komadov, 915 X 105, 935 X 135 835 X 135, 765 X 105, 810 X 90 io 30 X 314. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20503 Vreče rabljene, ali velike krpe kupuje večje množine Ed. Pišler, Vrhnika. 20489 Lipovo cvetje kupuje drogerija A. Kane, Ljubljana, Zidcvska ulica. 20504 Izložbeno okno z rolo 2.35 X 1.60 X 90 cm, vrata z okvirjem in omarice prodam. Naslov v ogl. oddelka «Jutra». 20473 Šivalni stroj malo rabljeE. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20477 Črešnovo Spalnico polirano, prodam radi od-potovanja. Domobranska c. št. 23. 20496 Spalnico novo, fino izdelano, hrastovo barvano, prodam za 1800 Din ln lepo kuhinjsko kredenco. Naalov v ogla«, oddelku »Jutra». 20476 Vri nove in rabljene ima vseh vrst vedno na zalogi MirKo Mlakar, Ljubljana Slomškova ulica 11 M»MM»H»»tM»M» Arnika cvetje lipovo cvetje, suhe borovnice in druga zelišča kupuje vedno večje množine Ed. Pišler. Vrhnika. 20488 Maline kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana. Knezova ulica. 20512 Fliegende Blatter letnikov 1925, 26 in 27 poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20275 Hipnotizem »ugestije, cončtizem. — Po-udno znanstvena razpra-Praktična navodila. — Poučno in zabavno! Cena 8 Din franko. »Veda ln ianost». Celje. Razlagova "t. 8. 272 Prodam knjige Brehms Tierleben, malo izdajo, 3 zvezke in 8 zvezkov Kari Mav-a Ponudbe pod pod »Lepo posestvo 280>. 20280 Hiša na Vrhniki z vsemi pritiklinami, poleg velik sadni in zelenjadni vrt, na zelo razglednem prostoru, primerna za vsacega, posebno za vpokojenca, zelo ugodno naprodaj. — Natančna pojasnila daje Anton Stanovnik, krojač na Vrhniki. 19672 Stanovalci! Kupci! Za prodati imam več hiš in posestev, kakor stavbišč in majhno hišico v Kranju. Na razpolago tudi lepo dosmrtno stanovanje itd. Sprejmem tudi vajenca za krojaštvo Izredno poceni prodajam tudi doma izgotovljene obleke. — L. Rebol j, Kranj. 20318 Hišo visokopritlično — v lepem kraju (letovišču) na Gorenjskem poleg kolodvora, šole. pošte in cerkve prodam pod ugodnimi pogoji. Stanovanje prosto takoj. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 20291 Hišo s trgovino mešan, blaga, dobro vpeljano, v industrijskem kraju zamenjam radi bolezni za enako hišo s trgovino ali gostilno v kraju z zdravim podnebjem. Vrednost hiše in trgovine 300.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod »Sigurna eksistenca 42». 20342 Hišo z vpeljano trgovino mešanega blaga prodam. — Hiša 180.000 in zaloga 100.000 Din. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cPrometni kraj*. 20341 Lepo posestvo 12 johov dobre zemlje, gozdovi, lepa zidana in z opeko krita hiša, gospodarska poslopja', vse na ravnem, po jako nizki ceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cRedka prilika* 20349 Hišo 2 večjimi stanovanji in trgovskimi lokali, v sredini Ljubljane prodam in kupim prostorno enodružinsko vilo večjim vrtom v sredini Ljubljane, v nizki najemnini. — Dopise prosim pod c400.000* na oglasni oddelek cJutra*. 20461 Majhno posestvo obstoječe iz zidane hiše 4 sobami, kuhinjo in drvarnico, svinjskega hleva, adnih dreves in 2 oralof zemlje, 20 minut od Celja. Trnovlje 101 — naprodaj. 20486 Enonadstropna hiša ob glavni cesti, za vsako obrt pripravna, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj Pojasnila daje A. J. Ker-šič, gostilna, Ljubljana VH 20297 Lep velik lokal na zelo prometnem kraju na Bledu takoj odda V<51iling. Event. pojasnila v cvetličarni cNizza*, Dunajska c. št. 9. 20353 Lokal sredi mesta, pripraven za vse, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20531 Brivski salon Cesta na gorenjsko želer-nico z oddelkom za dame, je v času velesejma tudi ob nedeljah dopoldne odprt 20526 Čevljar, delavnica !obro vpeljana, ugodno na-nrodaj. A. Grošelj, Litija št. 45. 20490 Velik lokal pripraven za večjo trgovi-.0, na prometnem kraju v .jubljani oddam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 20493 2 lokala v Kranju št. 2 oddam takoj. Informacije v. trgovini Golob v Kranju. 20478 Brivski lokal dobro vpeljan, v okolici Ljubljane, zamenjam s takim v večjem trgu Slovenije, odstopim ali prodam. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro c7rg.» 20471 Gostilno •iobro idočo, oddaljeno do-pol ure od mesta, oddam za več let v najem i na račun. Ponudbe na osrlasni oddelek cJutra* pod c Gostilna 51» 20451 Pekarno 7. inventarjem, prodajalno in stanovanjem, v sredini Za-reba. z mesečnim prometom okoli 3 vagone, prodam •idi druge zaposlitve. — Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra*. 20418 Hišo z lokalom in takoj prostim stanovanjem, v večjem trgu na Štajerskem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra: pod Sifr0 . 20463 Stanovanje / •tfcc In kuhinje, shrambe ter vrta za zelenjavo oddam starejšima zakoncema ir«z otrok. Naslov v ogl. •ddelku «Jutra». 20481 Stanovanje •obe In kuhinje takoj doM »teti, ki odkupi novo pohištvo. Ponudbe pod iifro »Avgust na razpolago« na Mlačni oddelek «Jutra.. 20369 Šivilja 02« snažno in svetlo stanovanje 2 6ob, kuhinje in pritiklin v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. Univ. docent oienjen, brez otrok, is5® itaoovanje 3 sob in priti-klin v bližini bolnice. Na-•lov pove oglasni oddelek .Jutra*. 20532 za dijake 3 dijake ali dijakinje sprejmem v celo oskrbo nasproti mehanske Sole. — Naslov y oglasnem oddelku .Jutra*. 20294 2 dijaka mlajša, sprejmeta starejša zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. £0521 2 dijaka ali dijakinji -nrejmem r jeseni. Skrbno nadzorstvo, vaja nem&kega jezika, klavir in vrt na razpolago. Vila SuSkovič, .-laribor. VpraSatl v pekarni na Aleksandrovi ceetl t. 81. S0S78 Dijaka sprejmem za prihodnje šolsko leto na dobro h runo in stanovanje. — Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 20558 Polteno gospodično sprejmem kot sostanovalko na Himski cesti 24, pritličje 20398 2 sobi opremljeni ali prazni oddam s 15. Julijem. Ena soba se da uporabiti kot kuhinja. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 20371 Opremljeno sobico s posebnim vhodom In električno razsvetljavo takoj o-idam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20243 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20418 Opremljeno sobo od iam takoj na Starem trgu it. 8/1, desno. Lepo sobo od dam solidni osebi na JC1-klošiSevi e«ti. Naslov pov» eglasnl oddelek »Jutra*. 20821 Sobo ■ električno razsvetljavo oddam S osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20522 Opremljeno sobo « elektr. razsvetljavo 1» posebnim vhodom iz »topni* oddam takoj. Naslov v orlaraem oddelku »Jutra*. 20469 Mesečno sobo eddan na Miklošičevi •t. 6iin. levo. »0510 Opremljeno sobo t bliJlni lieeja oddam solidnemu gospodu. Naslov v •rlasnem oddelka »Jntra. 20462 Lepo sobo ** R»>sljevi cesti takoj oddam fforoodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20483 Sobico z e'"!ttr 'tiMo oddam Min »mit«. Naslov t oglasnem oddeTJm »Jutra« 20497 Sobo ■ vhodom in trij*r,n r*T«TftJ?nvft oddam * 15. inlircrri Naslov pove »glasni oddelek »Jutra* 10484 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam s 15. Julijem v novi vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £0465 Sobo iščem za takoj v bližini vodmatske mitnic«. Pisme-ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «J. K.» 2049« 2 sobi < vsemi pritlklinami zamenjam za mesec dni i enakim na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče*. £0517 Lično sobo s predsobo, za eno ali dve osebi oddam ■ vso oskrbo. Na razpolago kopalnica Is telefon. Naslov v oglasnem oddelku »Jute«. 20455 Elegantno sobo v vili, i v*em komfortom, event. tudi s brano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 80456 Zakonskemu paru oddam opremljeno sobo z uoorabo kuhinje. Cena zelo nizka. Jenkova ulica 18rt. 20452 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, parketom in elektr. razsvetljavo oddam enemu ali dvema gospodoma. Naalov T oglasnem oddelku Jutra. 20441 Sobo oddam 2 gospodičnama v FloriJansH ulici S9. 20444 Lepo sobo prazno ali opremljeno, par-ketirano, i elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20550 Lepo zračno sobo 2 posteljama takoj poceni oddam. Naalov v oglasnem ■ddelku »Jutro*. 20556 Čedno sobo takoj poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20557 Počitnice, Maribor Stanovanja, sobe v mestu is okolici letoviščarjem na razpolago. Harstan, Maribor, Koroška cesta št. 10. 20571 Lepo sobo z elektriko, za 1 ali S gospoda, event. tudi i zajtrkom, blizu glavne pošt« oddam i 15. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 20562 Dete moiko ali lensko, od 1 eta naprej sprejmem v dOTo oskrbo. Dete mora biti -dravo in boljših staršev. Ponudbe n» oglas. odd«lek »Jutra* pod »Ljubezen*. 20439 Idealna ljubezen Proeijn, zakaj ni odgovora? Ali oiste dvignili pismo? Katera gospodična simpatična in temperamentna bi bila pripravljena nuditi razvedrila samostojnemu, popolnoma neodvisnemu gospodu 36tih let. Ees-ott ia dlskrecija na vsak način zajamčena. Sestanke prosim v Maribor. Stroške povrnem. Ponudbe samo s sliko, katero vrnem. Anonimne ponudbe izključene. Dopise pod šisro »Ločenec 1001» na podružnico Jutra v Mariboru. 20316 Gospodična lepega stasa, s kodrasto glavico, lepih oči, želi znanja z dobrim gospodom. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlada ljube- •Zvestoba 30» Dvignite Se enkrat v upravi pismo. S. P. Gospodična brinetka Ieli znanja z inteligentnim gospodom srednjih let. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vroča ljubezen«. 20125 Z vdovo 28—40 let staro, ki Ima pokojnino. teli znanja vpokfr-Jen Mezničar. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skopat sreča«. 20449 Asparagus dvignite pismo. 20542 Julij Dvignite pismo do devetih. Inteligenten tujec srednjih let iš&e iskrenega prijateljstva z gospodICne »H damo mirne narave. — CenJ. popise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Osamljen 40». 20568 Šivilja srednjih let, s 60.000 Din premoženja — leli poročiti 45—60 let starega Prednost imajo ieleralčarjl. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po d »Meznl&ar«. 20364 Mlad vdovec v državni službi, s pravico do pokojnine, teli v svTho Senltve znanja z mladenko ali vdovo. Resne dopise s sliko poslati na nelasni oddelek »Jutra« r>nd »Srečna k»do?nost A B.» 2044R Stare note za glasbo, originalne tn stare tiske, zlasti Beetho-vena, Mozarta, Šchuberta. Haydna, Lannera. Stranss«, Suppea. Adolfa Udllerja sen., A. M Strocha in Dorna kupim. Ponudbe na naslov; W. Collis«, 8t. Peter bei Graz. 19977 Zavitek s pisarniškimi potrebščinami sem izgubil od Bonača do velesejma. Oddati ga ]e proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 20547 Vulkanlziram ne vrl te avtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolon tn mo torje P Škafar. Ljubljana. Rimska testa 1L 12 Solnčevo strojno pletenje Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago!— Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «Solncu», Ljubljana, Pogačarjev trg. 20270 Glasovirje in harmonije uglašujem. popravljam stro kovno in eenol Tudi potu jeml Naročaju po dopisni* Q Jurasek. Ljubljana VVolIove ulica 12. «0 Klavirji] Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov Pose bes oddelek za popravila Dglaševanje in popravila za konservatorij in druge inštitute Ugotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana HUŠerjeva ulica štev. S/l. 20459 Trgovec čedne zunanjosti, blagega srca, radi pomanjkanja znanja Išče sebi primerno gospodično od 18-8« let. — Prednost imajo erang. veroizpovedi Pismene ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek «JutTa» pod značko »Na jesen 1927» — Diskrecija čsstna zadeva. 20386 Gospod inteligenten in simpatičen, » odlične družb«, žel) ma-»Ja z istotako samostojno lamo. Cenjene dopiae na oelasni oddelek »Jutra« pod Hfro »A. K. o.» Gospodična orfletne zunanjosti, stara rL ' 8 k«*talom 180.000 Dta, katera Ima veselje do eostiln« ali trgovine, želi tnanja a trgovsko naobra-gospodom ali gostil-ničariem. starim .V—45 let. Cenjene dopise prosim pod jj Podružnic:: Maribor, l/etrin ska oiica 20, tel 454 — Kamnin. Šotna 4 o Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo Razstava na Velesejmu Pav. ,1* 564-568 »peciialna tovarno stro e* u ooaeio.su t ts. Kfein&Sfiefel FulcN Na ve ese mu v L ubii?n bomo razstavni najnovejše tn na,b( 1 še stroje za ob delavo lesa v polnem obratu. Norosti Pogon bre. errreia. ODiščite r aš prosior 208 paviljon F. Zastopnik za SHS. Peter Angelo, Liubtiana. Hotel SLON Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Mnogo se Vam zahvaliuj m za Vaš lek ..RADIJ BALSAMKA' ki me ^ izleči! odreumatčnih boleč n, od katerih sem 18 lei trpel Za l se Vam od vsega srca zahvalju.em in bom povsod kamor pi dem sla. 1 Vaš lek Pr.sim Vas da mi za vsako sigurnost pošljete še dve stek eničici Kamin, (Dalmacija) 2. marca 1926. Ostanem Vam za vedno hvaležen DuSan Meda k, trgovec. Lek RADIO BALSAMIKA iiradjuje. prodaje i raiašilje po nzeeeni Laboratorija BADIO BALSAMIKA dra. Railejeva, Beo grad, Kosovska 43. IVAN ZAROTNIK K™ MESTNI TESARSKI MOJSTER Tele""> * 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja z« palače, hiše, rile, tovarne, cerkve in ivoaike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi* (Joni, verande, leseno og-aje L L d. Giidba leteoib mostov. Jezo? is mlinov. Parna laga. o« Tovarna furnir!«. Telefon it 2553. Ustanovljene leta 1879. Ključavničarstvo Hugiist IHartinčič LJUBLJANA, Krnska cesta štev. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valj&nih zastorov v Slo> eniji priporoča napravo novih valičn h zastorov in nopravo istih po konkurenčnih cenan ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. izdeluje in se priporoča za naročila solnčnth plaht, okrižij vsake vrste od pri proste do nai-bogate še izpeljave, škarjasta omrežja. železnent" mmmm B^^ssbb TVRDKA | I.C.MAYER j LJUBLJANA // priporoča // svojo veliko zaloso manufak turnega blaga in lepo izbero damskih, moških in t * otroških čevljev tvrdke F. L. POPPER Originalne potrebščine za Opalograpli preservat. Rxa» m ostale potrebiiine vedno v zalog; pri LUD. BARAGA« Ljubljana. Selenburgova urica štev S t 49 2 Telefon št §W. V sotnee in zrak mlado te'01 iz zaprešen h mest l/s poelje Peugeot! &i ms 'aloga d samairoda'3 b clRlo 0 Ecotcciklor Pengeof a no 'ngolavijo: ERiK SREUIL, Cel e, Kralja Petra cesta štev. 50. Or ginana HhuGiiOT ->olt^a s sesai-ami in us'iato t rbico (d Dn i 64 4*— do tm Din 1450"—. damstn Din 1/ 0- (v zeleni ali :emio.deči barvi) Jrcdaja tud na obroke Z lahkim oda mas vno grajenim o HP moiotn m Kolesom (Jkivcfcot vozite se brez tožkoč čez hribe in dol oe! NA DAN ZASLEDITVE Tipa P 101. mo'oc kli 175 cm3 3 HP Pogon na zadnje kolo porom jermena Brez Ki k-Stantra. Maksirn hitrost 60 km. T> ža cO kg. Oin E20C-— iranko G Ije sli Ljub jana Tipa P 102 motoek j 1 5 cm3 3 HP Pogin na zadnje kolo ooto-n jerm na. Kick-Starter. Dv£ htrosti Maksimai ia nnrost 0 km Teža "5 kg D n 7800-—, frsnko Cel e al L ubljana Tipa P 103 lu gratls frankol Oglejte si mojo izložbo na velesejmu ! STENICE-NAJO-GABNEJŠE žuželke! Ugonabljajte jih s FLIT-om. FLIT oiisti V«lo hišo v nekoliko minutah od muh in mos-titov ki nojiso bolezen FLIT je čist in te sigurno in l&ko vpotreblja. Uničile vse hišne insekte FLIT uničuje stenice, ičurke m aioskitov in očisti Vajo hišo v nekoliko minutah On prodre » odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poprašite vso svojo obleko s FLIT-om. Mnogi poskusi su pokazali da FLIT ne škodi niti najnežnej-iim fabrikatom. Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje imektov FLIT je rezultat Izčrpnih raziskovanj atrokovnih učenjakov in kemikov. On človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseh vrst. Kupite še danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod. Prodaje v Jugoslaviji Jedino: Standard Oil Company of Jug osla via unifuju muhi. komar«, mole, mravje. itmic«, itvriim • mm ru>' Maj popolnejši Stoewer tlvatni stroji za šivilje, Krojače in čevliarje tei M vsak dom Preden s nabavite stroj ogleite si to ztednost pr tvrdk' LuO. Baraga, uuoiieiu Selenburgova ulica 6 1. jou. i-ie;ni gerzrti;. r*!rtor. Jeacrfck. Zm inseratni da ie odgon>rea Aiojnj Novak. yM t Lmhtj.ru~