MATITDI?
m.4r^
CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6510 IZOLA-ISOLA
REFERENDUM O GARAŽI
AVTOBUSNA JE PADLA / BO TUL KONČAL KARIERO?
i % MEI		
f fjj r f muk	£ V. à|iM	
U&ifl		
|E BUA OKUPACIIA PHANA LEGITIMNA?
(Mef) Ali je bil Izolski pohod nad Piran legalen in legitimen? Po mnenju vojaških strokovnjakov je šlo za napad brez predhodne vojne napovedi, kar ne odgovarja vojnemu pravu, lokalpatrioti pa so prepričani, da je bil napad klasičen primer partizanskega vojskovanja in da se zmagi pač ne gleda v zobe.
Kljub temu bomo malo le pogledali v zobe in ugotovili, da so zmagovalci vsi tisti naši someščani, ki so se v soboto popoldne, v deževnem vremenu odpravili do Pirana in tam izvojevali pomembno zmago v psihološki in turistično promocijski vojni. In čeprav jim selektor ni obljubil niti dnevnic niti potnih stroškov, še manj pa večerjo ali kozarec vina, so se tam pokazali v najboljši izolanski luči. Bili so glasnejši, odločnejši in bolje organizirani od domačinov, ki se kar niso mogli znajti ob tehnični
{i Banka Koper
in moralni pripravljenosti Izolanov ter so le nemočno opazovali, kako jim sredi Tartinija postavljamo mejni kamen.
Seveda so bili jezni, pa ne toliko zaradi kamna kot zaradi vsesplošne teritorialne ogroženosti, ki jih pesti. Hrvatje jim jemljejo zaliv, vikendaši so
jim pobrali že pol občine, komisija za volilne okraje pa jih je pred časom prav tako priključila Izoli. V primerjavi s temi udarci je bil turistično etnografski napad pravzaprav še najmanj kar se jim je lahko zgodilo.
Že čez slab mesec bodo Pirančani skušali vrniti udarec na ribiškem prazniku in tako se bo turistična vojna nadaljevala iz sezone v sezono. Zares legitimna pa bo postala šele takrat ko bodo pri organizaciji sodelovali tudi turistični delavci, ki jih pri takšnih dogodkih vsekakor pogrešamo. V Izoli smo naredili prve korake v povezovanju turizma in lokalne skupnosti, v Piranu pa česa takega (vsaj v soboto) še ni bilo moč zaslediti.
RAZMIŠLJANJE OB RAZMIŠLJANJU
Ker je vsako razmišljanje dovoljeno, lahko razmišljamo tudi o razmišljanju. Kar je za javnost zapisano je, po moje že mnenje. No, ker imam o nekaterih mnenjih zapisanih kot razmišljanje v Mandraču 13. 7. 2000 s strani gospoda Vinka Frantaija različna videnja jih kot del te javnosti dajem v presojo. Ker Izola ni pričela svoje zgodovine s priključitvijo Jugoslaviji in ste se tudi Vi g. Frantar, kot ste sami povedali, priselili, čutim, daje potrebno nekaj vaših mnenj pokomentirati.
Izola je živela že mnogo prej. Skupaj z vso Istro in ostalo Primorsko, za razliko od ostale Slovenije, je že od prve svetovne vojne do leta 1945, ko sojo borci NOB po ceni svojih življenj osvobodili, živela pod fašizmom in nato nacizmom ter njim zvestimi in zapriseženimi domačimi kolaboranti. Po mednarodnih sporazumih je po prehodni coni B Izola bila priključena Jugoslaviji. Še bolj pomembno pa je, da tudi pravno formalno svoji Sloveniji. Tako kot Vije začelo prihajati k nam veliko ljudi, ki so v našem krasnem okolju videli svojo bodočnost. Kakšno je bilo resnično stanje, ki ga tako romantično opisujete?
Živelo se je, ali bolj točno, životarilo od ribištva, tovarn za predelavo ribe in kmetijstva. Vse to je bilo na zelo nizkem tehnološkem nivoju in revščina je bila velika. Splošni in osebni standard je bil na psu!
Tako stanje smo dobili.
Namen nove države je bil nadomestiti izgubljeno. Tudi takoj po drugi svetovni vojni, ko je potekala po celem svetu prenova , se tukaj ni kaj dosti investiralo, saj ni bilo gotovosti glede dokončne pripojitve. Glede na nadaljnji razvoj sveta do današnjih dni, bi morali iskreno razmisliti s katerimi perspektivami bi Izola živela do danes, če bi to tako imenovano "romantiko" ohranili? Od takratnih pozitivnosti si želim tako kot Vi , ponovnega življenja na ulicah. K temu pa moramo vsi prispevati s sožitjem.
Mesto je bilo brez kanalizacije. Stranišča so tudi bila taka, daje drek padal v zemljaste kleti in se mešal z dreki oslov, ki sojih imeli manj revni ali so svoje ostanke praznili v odprte kanale s fonjo sredi ulic ali kar v morje. Voda je bila le v vodnjakih in uličnih špinah. Plinska napeljava, ki jo je celo Izola premogla je bila taka, da je bila obstajala stalna latentna nevarnost. Ne vprašajte za elektriko. Dela ni bilo dovolj. Na ljudi, ki so v glavnem živeli v bedi in poskušali kljub temu živeti aktivno moramo biti ponosni saj je zaradi njih Izola obstajala, vendar perspektive v takem stanju ni bilo. Te so dejansko prišle s prihodom "foreštov" kot pravimo po domače in novo državo. Ti LJUDJE ali po vaši klasifikaciji UVOŽENA DELOVNA SILA med katere začuda ne štejete sebe, so prinesli življenje. Kdo v sedanji Izoli ni bil "uvožen", če ne štejemo maloštevilnega resnično avtohtonega prebivalstva?
Tudi v naši okolici je vladala velika kriza, tudi po vaseh v Čičariji, Šavrinih, Brkinih in dlje. Veliko jih je prišlo iz notranje Slovenije in tudi Jugoslavije. Ne nazadnje ste tudi vi tako prišli v Izolo verjetno v želji po boljšem življenju.
Vsi ti ste dobili delo v glavnem s tem, da so se gradile tovarne, ki so omogočile vam in vašim družinam vedno boljše in dostojnejše življenje. S tem in porastom družbenega standarda z vrtci, šolami in vso drugo infrastrukturo so se ustvarile perspektive za aktivno življenje posameznika, družin in še posebno otrok.
Seveda so se delale tudi napake, kar je z današnje pozicije enostavno, predvsem pa komot
ocenjevati. Sedaj smo neizbežno vsi umeščeni v globalizacijo v dobrem in slabem. Ribištvo samo ne more preživeti, od kmetijstva kakršno je v Izoli se lahko preživlja le malo ljudi. Nove delovne organizacije, ki so nastale iz starih ribiško predelovalnih z modernizacijo, lahko le delno pokrivajo svoje potrebe z lokalnim po izbiri majhnim in količinsko omejenim ribolovom. Tudi vsi uvoženci za vami so sedaj IZOLANI tako kot Vi in jaz, ki sem tukaj rojen. Mehanotehnika tako kot večina drugih tovarn je zrasla iz majhne delavnice s požrtvovalnostjo in kreativnostjo naših in uvoženih Izolanov. Rasla je organsko z gospodarsko logiko in temeljila s kadri, ki so nastajali, na svetovnih tehnoloških in organizacijskih standardih, dajala delo tudi do 1700 delavcem in bila pretežni izvoznik. Ob tem je tudi direktno veliko prispevala k skupnosti, da ne omenjamo stanovanj. Postala je znana po celem svetu in je kljub trenutni krizi še vedno. Takih ali podobnih primerov bi lahko naštel še veliko. Večina se jih je transformirala v podjetja, ki ustrezajo današnji situaciji(10 x manjša država kot prej, globalna konkurenca,.. . )Na srečo imamo v Izoli tudi lastne ljudi, ki to znajo.
Seveda so te tovarne vplivale tudi negativno na okolje, vendar bi brez njih še vedno srali v kahle in naše ostanke zlivali v morje kjer se kopamo. Še maloštevilni Izolani bi veijetno bi šli s trebuhom za kruhom po svetu. Tako so razen izseljenih naši ljudje ostali doma ali blizu. Razvilo se je tudi podeželje. Zemljo, ki so si jo lastili tuji gospodaiji pa so razdelili komur jo je hotel pridelovati, npr. kolonom. Prikaz je seveda poenostavljen, vendar to ne menja dejstev.
Za razliko od Kopra, kije industrijski in turističnega Pirana je Izola oboje in po obeh dobro poznana. Če k temu dodamo še drobno gospodarstvo imamo zagotovo bolj sigurno bodočnost kar se vidi tudi po tem, da imamo zelo aktivne občane, saj ima Izola s svojo majhnostjo izredno razvite športne, kulturne in druge dejavnost, kijih brez prej povedanega nebi bilo. Se strinjava?
O "spomeniku nudistom". Spomenik ima zelo zanimivo zgodovino, vendar bom kratek. Na okrajnem razpisu v letih 48/49 je zmagal, Vam nepoznani, drugače pa svetovno znani tržaški kipar DeQuel. Po Vaše "Nudista" predstavljata SIMBOL ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI kot eno največjih človeških vrednot, ki bi naj bila večna. Če tega tako ne razumete, ne bom utemeljeval naprej-to je stvar lastne svobodne percepcije umetnosti, vendar je umetnik to hotel prikazati. Naš priznani domači kipar Jože Pohlen je izdelal takrat okoli piedestala še reliefe, ki so se v času z nepravilnim ravnanjem poškodovali. So še v obliki modela za ulivanje, ker je takrat nekdo iz slovenske vlade ob pogledu na kip prepovedal postavitev na predvideno mesto v centru Izole, saj gaje ocenil za nemoralnega. Nato je kip potoval po raznih skladiščih in končno je postavljen v Izoli kamor spada, pa čeprav na drugi lokaciji od predvidene v centru mesta.
Ob vsem tem izkoriščam priliko, da se tudi vaši generaciji zahvalim za stoijeno za našo Izolo.
O svetilniku pa drugič. Lep pozdrav
Lucio Gobbo
GARAŽNA HIŠA POD SV. MAVROM JE POGUBNA POTEZA
Resnično ne gre za namerno zavračanje vsega, kar se načrtuje v Izoli pri posegih v prostor. Vendar smem trditi, daje večina projektov, ki se vsiljujejo v tem mestu, zgrešenih. Ta zgrešenost izvira iz treh genetskih napak "načrtovalcev razvoja", iz divje liberalnega odnosa do okolja, iz profitniške požrešnosti in iz pomanjkanja estetskega občutja v kreiranju prostora.
Garažna hiša je utemeljena v nabitem urbanem prostoru, v velikih mestih, kjer prometna natrpanost ne pozna sezone, ampak je nespremenjena od decembra do decembra. Izredno vprašljiva pa je gradnja garažne hiše, ki bi bila izkoriščena le v poletni dvomesečni sezoni. (Piran, ki ima sto opravičil za gradnjo take hiše, se zanjo ne more odločiti že najmanj dve desetletji). Vendar interes te gradnje je drugje. Takšne investicije obračajo velike denarje. Zato se splača! Osnovni namen te gradnje je isti, kot je bil za gradnjo marine, takšen kot gaje (takrat) pojasnjeval g. Orel, češ, da morajo za svoj "razcvet", vsako leto zamešati toliko in toliko betona. Kam ga izlijejo in kaj s tem napravijo, je zanje vseeno. Vseeno pa ne bi smelo biti za tiste, ki o tem odločajo!
Izola ni nikoli, tudi v poletnem času ne, prometno tako natrpana, da se ne bi našel še kakšen parkirni prostor. Če bi bila garažna hiša, bi v njej ne parkiral noben Izolan, razen tistih, ki to morajo, ko pridejo v mesto v službo in ne najdejo boljšega izhoda. Določena razbremenitev v mestu bi res bila, vendar se je potrebno vprašati, da za kakšno ceno.
Gradnja garažne hiše pod cerkvijo, bi zahtevala rušenje starega mestnega jedra. Za kaj takega pa je potrebna izjemna utemeljitev in v takšen poseg se morajo v vsakem primeru poglobiti nekatere institucije, ki so zadolžene za varovanje identitete starih mestnih okolij. Gotovo pa nedopustno izničevanje arhitekture starega mestnea jedra za neutemeljen način reševanja mestnega prometa.
Staro mestno jedro v Izoli ni natrpano z avtomobili zato ker ne bi bilo na razpolago dovolj parkirnih mest, ampak zato, ker si prebivalci, neosveščeni vrednot mestnega jedra, in tudi zaradi neurejenosti tega prostora, želijo imeti svoje avtomobile na dosegu roke. Zato bi morali občinski načrtovalci skrbeti v prvi vrsti za dvig kvalitete mestnega jedra na takšno raven, da se bo vsakemu tamkajšnjemu prebivalcu zdelo samoumevno, da mora do doma pešačiti. Kdor tega občutenja nima in kdor te kvalitete ne ceni, ta seveda ne more biti soustvarjalec življenja v starem mestnem jedru, v okolju, ki pridobiva v Evropi izjemno visoko vrednostno ceno.
Če bi pa ta garažna hiša, poleg vsega drugega, posegala še v park na svetilniku, potem pa bi bila katastrofa občinskega načrtovanja resnično neizmerna.
Za iniciativni odbor za slovenski Mediteran
Frane Goljevšček
18. in 19. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
DVE VROČI SEJI NA EN MAH
ZEMLJIŠČA V ZAKUP
Občinski svetniki so sprejeli predlog Pravilnika o oddajanju zemljišč v zakup, ki določa pod kakšnimi pogoji lahko kdo dobi v zakup naprimer manjši vrt ali kaj podobnega. Cena zakupa je v primerjavi s prvotno povsem okleščena in je več kot dostopna, zanimiv pa je bil predlog svetnikov LDS naj strokovne službe pripravijo kriterije za določanje deficitarnih dejavnosti v občini, ki naj bi bile deležne še posebnih popustov pri zakupu teh zemljišč. Kaj so s tem imeli v mislih ni povsem jasno, glede na novonastalo koalicijo med LDS in ZZP pa se nekatere misli počasi že bistrijo.
IZOLA SE SPET POLNI
Četrtkova seja občinskega sveta je bila zagotovo ena najbolj vročih doslej. K temu je nekaj prispevala sama vsebina dveh sej, ki so jih občinski svetniki opravljali v enem popoldnevu, za visoko temperaturo pa so poskrbeli predvsem stanovalci iz starega dela mesta, ki so dobesedno napolnili sejno dvorano na Kristanovem trgu.
Na dnevnem redu je bilo najprej nadaljevanje 18. redne seje in sicer obravnava ureditvenega načrta za območje Svetilnika. Po vroči javni tribuni je bilo seveda mogoče pričakovati takšen odziv krajanov, posebej tistih, ki stanujejo v neposredni bližini tega območja, toda za začetek so bili živci celo nekoliko preveč napeti, tako da je morala županja najbolj vročekrvnega opazovalca napotiti iz dvorane. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o omenjenem predlogu ureditvenega načrta in si bili v mnenjih dovolj različni, daje bilo bolj ali manj jasno, da bo treba poiskati kompromisno rešitev. Pravzaprav je bilo ves čas čutiti, da se je predvolilni boj začel tudi v Izoli in da je posebej garažna hiša odlična kost za glodanje v predvolilnem času. Takoimenovana opozicija je zahtevala razpis poizvedovalnega referenduma s katerim bi ugotovili kakšen je odnos občanov do te predvidene investicije, vendar je druga stran pripravila protipredlog in sicer takšnega, da se odlok sicer sprejme, vendar gre v realizacijo šele po izvedbi naknadnega referenduma. Poizvedovalni referendum namreč ni obvezujoč za svetnike, saj se še vedno lahko odločijo drugače kot večina udeležencev referenduma, naknadni referendum pa je za svetnike obvezujoč. Opozicija se sicer ni strinjala s predlogom, saj je opozarjala na nevarnost, da je odlok sprejet, na referendum pa se lahko pozabi, zato je županja na predlog svetniških skupin LDS in ZZP že ob začetku naslednje seje, ki je sledila takorekoč brez odmora, predlagala odločanje o datumu izvedbe referenduma. Svetniki so o datumu celo glasovali (konec septembra), čeprav je bilo čutiti, da so vsi za to, da bi potekal hkrati z volitvami. Na ta način bi bili stroški izvedbe manjši in udeležba zagotovo boljša. Toda, ker datum državnozborskih volitev še ni znan, so pač morali sprejeti nekakšno odločitev, čeprav ni bila najbolj racionalna. Zaplet je ob koncu 19. redne seje s svojo pobudo razrešil svetnik ZLSD, Tomaž Martin Jamnik, kije ugotovil, da prejšnja razprava o ureditvenem načrtu ni bila le prekinjena ampak prestavljena na naslednjo sejo, tako da so o njej dejansko razpravljali na 19. seji, o datumu za izvedbo referenduma pa se bodo lahko odločali na prvi naslednji seji, ki bo verjetno septembra. Takrat pa bo morda tudi jasno, kdaj bodo državnozborske volitve in bi lahko referendum združili z njimi.
Vsebinski komentarje lahko zelo kratek. Stanovalci s tega območja, pa ne le oni, odločno nasprotujejo predvsem gradnji garažne hiše, ki bi gotovo bila zelo obremenilna za okolje, zagotovo pa bi morala svojo oceno projekta pripraviti tudi neodvisna stroka, saj gre za pomemben projekt, ki lahko v celoti spremeni prihodnost tega dela starega mesta. Kaj o projektu menijo stanovalci drugih območij bo seveda pokazal referendum, zagotovo pa je že zdaj res, da bo to na občinski ravni v prvi vrsti politični in šele nato vsebinski referendum o garaži.
NE ZA AVTOBUSNO POSTAJO
Čeprav je bilo utemeljenih razlogov bore malo so svetniki na prvi pogled nepričakovano zavrnili predlog urbanistične zasnove za avtobusno postajo na Cankarjevem nabrežju. Nepričakovano le za tiste, ki se ne spomnijo predhodnih zapletov v zvezi s tem projektom, zamenjavo zemljišč in drugih strankarsko investicijskih soočanj, ki so se zgodila s tem predznakom. Zelo verjetno je bila usoda avtobusne postaje povezana s sprejemanjem ureditvenega načrta svetilnik, vendar so to lahko le novinarske špekulacije.
Zato pa so svetniki potrdili odloke v povezavi z vzhodnim območjem mesta Izola, ki je po načrtovalcih namenjeno različnim rekreativnim in športnim dejavnostim.
V centru Izole nudimo v najem samostojen poslovni prostor v izmeri 126 m2 z večjim lastnim parkiriščem Objekt je primeren za različne trgovske, obrtniške, servisne ali storitvene dejavnosti. V neposredni bližini oddamo v najem tudi pisarniške prostore.
Dodatne informacije na Inka d.o.o., p.p. 124, Izola, tel. 600 520
Že bežen sprehod po Izoli kaj hitro pokaže, de se je v zadnjem času v mestu odprlo kar veliko novih lokalov. Začelo se je pred dobrega pol leta, ko sta pričela delovati gostinski lokal in bližnji fast food na Sončnem nabrežju, pred nedavnim pa so v soseščini odprli nov foto studio.
Pred nedavnim so kar eden za drugim odpri vrata: športna trgovina v Pittonijevi, restavracija ob Nanosu, ki je bila dolgo zaprta, gostinski lokal na Drevoredu l.maja, trafika v Livadah ter mesnica poleg gostinske šole.
Tudi tisti, ki v Izoli že dolgo opravljajo svojo dejavnost vedo, da morajo vselej ponuditi kaj novega. Tako so se v slaščičarni na Drevoredu 1 .maja posodobili z novim strojem za sladoled, po trgovinah z obutvijo in oblačili pa se začenjajo tudi razprodaje, ki ponavadi privabijo kupce.
Skupaj z lokali za tolar, kjer ustvarjajo in razstavljajo umetniki, je Izola na ta način zares oživela, saj je zagotovo prijetneje sprehoditi se mimo urejenih izložb, zaviti v to ali ono trgovino, kot pa zreti v s papirjem oblepljene in prazne prostore. Takih pa v Izoli ta trenutek skorajda ni, kar daje mestu bolj živahno podobo. (K.B.)
RENZO & JANKO NA NOVEM
Dolga leta smo domovali v Koprski ulici, vsi pa so nam pravili "Postojnska". Potem sva šla na svoje in po nekaj mesecih pridobivanja vseh potrebnih papirjev sva odprla prostore nove mesnice poleg gostinske šole (tam kjer je bil nekoč Kras Sežana).
V lepo urejenih prostorih nudimo vse vrste svežega in suhega mesa ter kvalitetne sire, pripravili pa smo tudi nekaj zanimivih prodajnih
akcij. Za začetek bomo ponudili piščance	po
izredno mikavni ceni. Obiščite nas v novih prostorih in videli boste, da smo še vedno "ta stari".

> GRATIS POVEČAVA <
ob razvijanju filma m izdelavi slik Vam PODARIMO BREZPLAČNO POVEČAVO enega od posnetkov v format 20x30 cm
Tel.: 066/ 647 - 050, Drevored l.maja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 - 211, HTP San Simon, Morova 25
IZOLSKI PREMIKI
Se spominjate, da so ob lanskem ribiškem prazniku Izolani povabili Pirančane na podpis mirovnega sporazuma? Sosedje so se k nam pripeljali kar po morju, Izolani pa so prvič predstavili "pravi” figov top, kije na daleč zelo spominjal na tistega izpred stoletij, ki bil eden glavnih protagonistov vojne med Izolo in Piranom. Na koncu seveda od podpisa pogodbe ni bilo nič, saj nobena od strani za nasprotnika ni našla nikakršnih pohvalnih besed.
Minulo soboto je izolska delegacija piranskim sosedom vrnila obisk. Ker je v Piranu ravno potekalo srečanje mest, ki imajo sramotilni steber - pranger, so Izolani gnečo izkoristili za to, da sredi Tartinijevega trga postavijo kamen z napisom: KONFIN -
TERITORIJ MESTA IZOLA ter tako malce razširijo teritorij izolske občine. Po pričakovanjih seveda Pirančani ob takšnem bogokletnem dejanju niso ostali ravnodušni in so skušali Izolane kar najhitreje pregnati iz mesta.
No ja, prvo napako so storili že na svojem "maloobmejnem prehodu", ki kraljuje ob vstopu v mesto. Ne vemo sicer ali so jim zaračunali parkirnino, zagotovo pa je budnim očem piranskih "carinikov" pred nosom ušel poln kombi Izolanov s figovim topom vred.
Najprej sta topničarja Milan in Gaber sredi Tartinijevega trga nekajkrat ustrelila s figovim topom, nato pa je glasnik Izolanov Dare skušal Pirančane prepričati, da se jim pravzaprav splača postati Izolani in naj kar sprejmejo ta konfin sredi osrednjega piranskega trga. Po presoji Izolanov naj bi meja potekala točno
ob sramotilnem stebru, na katerem je skesano ždel eden od lokalnih nepridipravov, za katerega so Pirančani trdili, da je Izolan. Naši so vedeli povedati, da mi v Izoli pač sramotilnega stebra nimamo, saj pri nas ni takih falotov kot v Piranu in ga ne potrebujemo. Piranskega pridaniča so naši someščani na koncu vseeno osvobodili, menda predvsem zato, da bi jezili Pirančane. Tem ni pomagalo niti to, da so jim Izolani jasno in glasno povedali, da vodi njihova pot v Evropo le preko Izole - pa tudi nazaj, ko se je bodo "Stufali". Nikakor se niso strinjali, da bi meja Izole potekala sredi Tartinijevega trga.
Na koncu se ni čisto dobro vedelo, ali ima bitka kakšnega zmagovalca ali ne. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je marmornata plošča, ki simbolizira konfin med mestoma, ostala v Piranu. (K.B.)
ZA UJETEGA "IZOLANA"...	... SE JE VNEL SILOVIT SPOPAD"MOŽ NA MOŽA”...............................................KATEREGA ŽRTEV JE BIL TUDI NAŠ TOPNIČAR.
ČEPRAV SO IZOLANI MEJNI KAMEN POSTAVILI NA NAJBOLJ VIDNO MESTO, GA PIRANČANI NISO OPAZILI.
... NATO PA OD RAZBURJENJA...
... RAZTRGALA "RAZGLAS O PREMIKU MEJA". DOKONČEN "OOO" SO PIRANČANKE IZDAHNILE...
PROTEST BORCEV NOB OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V	spomin na stavko v tovarni Ampelea in na množični odhod podeželanov v partizane so borci NOB v petek, 7. julija organizirali na SGTŠ srečanje v počastitev občinskega praznika.
Poleg izolskih članov združenja so se srečanja udeležili županja Breda Pečan, podpredsednik ZZB NOB Slovenije Jože Božič, delegacija partizanov iz Buzeta, Kopra in Pirana, predstavnik aktivistov OF za Južno Primorsko in nekateri predstavniki političnih strank.
Uvodoma sta udeležence srečanja pozdravila predsednik UO ZZB Izola Maksimiljan Šiško ter podpredsednik Ennio Agostini, nato pa so srečanje pozdravili še gostje.
Na srečanju so izolski borci sprejeli tudi protesno izjavo, s katero so izrazili svoje nestrinjanje z besedami govornikov na spravni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu, dne 18.junija, saj le-te po njihovem mnenju ne prispevajo k pomiritvi, temveč netijo nova sovraštva med ljudmi. Borci so zapisali, da so še posebej ogorčeni nad izjavo Justina Stanovnika, da "osvobodilni boj ne more postati temelj naše državnosti preprosto zato, ker je prevara", kar zavračajo, saj je bil NOB iskren izraz domoljubja in temelj za narodno ohranitev.
Na srečanju sta bili podeljeni tudi dve pisni priznanji, ki sta jih prejeli tov. Valerija Vrabec in Dušan Pirih za svoje nadpovprečno delo v združenju.
V	kulturnem programu so sodelovali: mešani pevski zbor upokojencev iz Izole, učenci slovenske in italijanske šole z recitacijami, za veselo razpoloženje po so poskrbeli Primorski fantje. (J.H.)
Borci in udeleženci NOB Izola, somišljeniki in prijatelji zbrani na današnjem srečanju ob našem občinskem prazniku
javno protestiramo
proti vsem posameznikom in skupinam, ki oživljajo vrednote kolaboracije s fašističnimi in nacističnimi okupatorji v drugi svetovni vojni.
Izrabljanje verskih čustev, posebno ob spominu na žrtve vojnega nasilja, po dogovorjeni narodni spravi, kar se je dogajalo na zadnji takozvani spominski prireditvi v Rogu so dejanja, ki čustveno vabijo ljudi na okope za versko - politično opredelitev in proti njej. Mi, udeleženci današnjega srečanja , ki smo neposredno doživeli strahote take delitve na prave in manj prave ter neprave Slovence in naše državljane, vabimo vse občane, da ne sledite tem vabilom skrajne politične desnice in da sodelujete v civilnih skupinah,društvih in klubih ter političnih strankah, ki zavračajo tako delitev ljudi in sovraštvo. Ob tem protestu proti vsem, ki opravičujejo in celo poveličujejo kolaboracijo z okupatorjem se pridružujemo vsebini v "Obvestilu za javnost" o zadnji spominski prireditvi v Rogu, ki jo je izrekel Glavni odbor Zveze združenj borcev narodnega osvobodilnega boja Slovenije.
v ponedeljek 31. julija ob 20.00 bo v cerkvi sv. Mavra z duhovnimi pesmimi nastopila skupina iz ZDA
THE
CONTINENTALS
VILIŽANSKA FESTA RUDA CENTER IZOLA
21. in 22. julij
NEPTUN BAR
PROGRAM
PETEK
17 h - tekmovanje v "brlškoli" in "trešetu" - nagrada odojek 19 h - tekmovanje v pikadu - denarna nagrada 21 h - ansambel "MallbU"
03 h - zaključek
Hrana in pijača gostišče "EDEN"
Srečelov - Vodja programa GUIDO MERLOT
POMEMBNA JE INFORMACIJA
Prilagam fotografijo posneto 16. julija 2000 na kateri je viden krasen vhod in napis v ribarnico na najprometnejšem delu v centru Izole.
Edina napaka pri obveščanju kupcev rib, ki ne poznajo že dolge zgodovine odpiranja te trgovine je, da manjka dodatni napis, da je trgovina zaprta.
Kupci-turisti zato zaman čakajo ob osmi uri zjutraj na odprtje najlepše izolske ribarnice.
Anton Horvat
SOBOTA.
10 h - program za otroke in mladino l6h-turnirvpandolu
18 h - tekmovanje v "MORO CANTAD0" - nagrada zaboj vina 20 h - tekmovanje v "DRACCI0 Dl FERRO" - najmočnejši Istrijan pokal in praktične nagrade
22 h - hrvaška pevka D ANJEL A z ansamblom 24 h - Tinaie tekmovanja "8RAGCI0 Dl FERRO"
01 h - žrebanje vstopnic za bogate nagrade 01 h-"DANIELA"
03h-konecfešte
Srečelov - Vodja programa GUIDO MERLOT Hrana in pijača gostišče "EDEH"
PORSCHE
KOP P R
Generalni sponzor VILIŽANSKE FESTE
ROKOMET
8.Eurofest
Rezultati po kategorijah:
Fantje:
MA (1989)
1. Eynatten (Belgija), 2. Koper, 3. KvarnertHrvatska)
MB (1988)
Finale : Koper : Izola 7:13
1. Izola, 2. Koper, 3. Banik Karvina (Češka)
MC (1987)
Finale: Hsin Ming (Tajvan) : Ostrava Cress (Poljska) 10:14
t. Ostrava Cress (Poljska), 2. Hsing Ming (Tajvan), 3. Eynatten (Belgija)
MD (1985)
Finale: Ormož : Izola 11:18
1. Izola, 2. Ormot 3. Sokol Prerov (Češka)
ME (1983)
Finale: Koper : Izola 8:12
lizola, 2. Koper, 3. Stari grad (Jugoslavija)
MG (senior)
Finale: Izola : S.U.R.F. Ljubljana 14:22
1. S.U.R.F, 2. Izola, 3. Sevnica
Dekleta
WA (1989)
1. Hypo Niederossterreich (Avstrija), 2.
Zora Olomouc (Češka), 3. Izola
WC (1987)
Finale:	Hypo Niederosterreich
(Avstrija) : Izola 12:5
1. Hypo Niederosterreich (Avstrija), 2.
Izola, 3. Burja Škofije
WD (1985)
Finale: Novesta Zlin (Češka) : Robit Olimpija 7:9
1. Robit Olimpija. 2. Novesta Zlin (Češka), 3. Eynatten (Belgija)
WE (1983)
Finale: Hypo Niederosterreich (Avstrija) : Lysogory Kelce (Poljska) 8:5
1. Hypo Niederosterreich (Avstrija), 2. Lysogory Kielce (Poljska) 3. Novesta Zlin (Češka)
WG (senior)
Finale: Ljubljana : Beograd (Jugoslavija) 19:16
1. Ljubljana, 2. Beograd (Jugoslavija), 3. boia
V	petek, 7julija, seje po petih tekmovalnih dnevih zaključil osmi evropski rokometni festival. 102 ekipi b trinajstih držav seje potegovalo za naslove v 11 kategorijah. Finalne rezultate in zmagovalce si lahko ogledate v prilogi, omeniti pa velja daje bilo odigranih ogromno tekem, in da so se večinoma končale brez incidentov. Vseh pet prizorišč je uspešno prestalo to zahtevno nalogo in še bolj kot igrišča so za nemoteno izvedbo tekmovanja zaslužni organizatorji, ki ji je kljub manjšim spodrslajjem uspelo spraviti pod streho to ogromno tekmovanje. Predvsem gostujoči klubi so bili na koncu izredno zadovoljni in so obljubili, da se ponovno vrnejo prihodnje leto.
tone Barič, direktor Eurofesta nam je povedal, še med finalnimi tekmami:" Prav POSCbGj ml pomeni obisk tajvanske delegacije. Ob tem ko so mi bročili darilo in se zahvalili so mi zaupali, da so bili zelo zadovoljni in da sodimo v sam vrh tovrstnih prireditev, b njihov ust zveni to zelo vzpodbudno, posebej če vemo, da na leto obiščejo po 20 takšnih turnirjev po celem svetu
V	prohodnje bo potrebno dokončati investicijo v montažno igrišče z predvideno leseno podlago, ki bi še izboljšala kakovost tega igrišča, kateremu se predvsem vopoldanska vročina zelo pozna. Letos so imeli na razpolago organizatorji novo montažno tribuno, ki jo je nabavila izolska občina.
Kljub soncu pa je bila večinoma polna. Novost letošnjega tekmovanja je bilo tudi podaljšanje tekmovalnega dne pozno v noč, predvsem na
KAPUČINO
Sfiori
BO EBIKTUL ZAPUSTIL VESLANJE?
Po pisanju nekaterih medijev je naš najboljši izolski veslač in svetovni mladinski prvak Erik Tul po neusoehu na kvalifikacijski regati v Luzernu tako razočaran, da razmišlja o zaključku športne kariere. Seveda je takšno reakcijo mogoče razumeti, saj je bil Erik zadnje leto predmet različnih kombinacij v katerih naj bi skušal izboriti nastop na olimpiadi. Še največ ga je selektor držal v četvercu, ki pa ni izpolnil pričakovanj, tako daje nastop v skifu prišel takorekoč v zadnjem hipu, brez pravih priprav in močnih tekem. Kljub temu seje Erik odlično držal in za slabo sekundo zgrešil kvalifikacije za 01, kar gaje seveda zelo potrlo.
Glede na to, da je komaj prišel v prava veslaška leta in da nekateri slovenski veslači ne bodo veslali večno bi bila odločitev o koncu športne kariere gotovo prenagljena, zato velja počakati, da se emocije umirijo. Konec koncev tudi nastop v Sydneyu še ni čisto odpisan.
JABRANJE
centralnem Igrišču, "b izkušeni lanskega leta smo se odločili, da organbiramo tekme tudi v večernih urah pod reflektorji. To je bil zadetek v polno, saj se je na tribunah in ob igriču zbralo več kot 1000 ljudi Ob tem pa so poleg igrišča potekale še večerne prireditve, disco, bbor MISS. Mislim da je bilo vzdušje enkratno in s tem smo zelo
Zadovoljni", nam je povedal še Tone Barič. Zagotovo sta najuspešnejša kluba na tekmovanju
Hypo Niederosterreich pri dekletih in Izola pri
fantih s po tremi zmagami. Svečan zaključek in podelitev priznanj je bila v izolski športni dvorani. Kljub negodovanju, ker so se morali vsi preseliti s centralnega igrišča, seje vseeno izkazalo tudi to za posrečeno. Pogled na prepolno izolsko športno dvorano, tribune in igrišče, je bil enkraten. Priznanja je podeljevala izoloska županja, ki je iz rok Toneta Bariča, direktorja Eurofesta, tudi prejela posebno plaketo. Izolska občina je priskočila na pomoč in v veliki meri pomagala pri izvedbi Eurofesta in prva zato si zasluži vse pohvale.
Organizator pričakuje da se bo zganila tudi država in pristavila svoje Seveda je naivečji problem financiranje. Tudi tokrat smo prireditev uvedli z minimalnim proračunom. Za ta denar pa si ne moremo privoščiti vrhunske strokovnjake za posamezna področja, organbaciia, računalniška obdelava podatkov, marketing . Pričakujemo da se nam bo pridružila tudi država. Poleg lega pa intenzivno delamo na pridobitvi generalnega sponzorja, ki bi nam olajšal delo in omogočil, da organizacijsko še bolj dvignemmo že doseženo raven tekmovanja. V prihodnje pričakujemo porast ekip in upamo da bomo v nadaljenih letih dosegli številko do 200 ekip, za kar imamo vse možnosti, tako prostorske, namestitev in igrišča, kol tudi zanimanje ekip, za prihod v Izolo, saj imamo navsezadnje tu tudi morje, ki je magnet predvsem za narode severneje od nas. Glede na lanskoletni upad zaradi kosovske krbe se trend povečevanja števila udeležencev nadaljuje in mislim da bomo kmalu presegli rekordno udeležbo bpred dveh let, ko je bilo preko 120
OklP," je zaključil Tone Barič. (EŠ)
V organizaciji J.K. OLIMPIC so se zgodile 6. Olimpie games, tradicionalna regata, ki jo pripravijo ob izolskem občinskem prazniku. Tudi letos so nastopili jadralci v razredih Optimist, Evropa in Fireball, udeležba pa je bila presenetljivo dobra, saj so se tekmovanja prvič udeležili tudi jadralci iz sosednje Italije. V soboto so organizatorji imeli srečo z vremenom in so izpeljali tri (Fireball 4) regate, v nedeljo pa jim je nagajalo brezvetrje. Zmagovalci po razredih so
postali: Optimist: 1. Chèrin (Pietas Julia), 2. Massimo Creavos (Adriaco), 3. Leo Dončič (J.K. Burja), Evropa: 1. Sekardi (Jadro Koper), 2. Al Markočič, 3. Miha Slekovec, 4. Anja Dorošenko (vsi Olimpie). Fireball: Kavčič - Pečaver, 2. Pečkai -Pečkaj, 3. Jadek - Orlov (vsi Olimpie)
OPTIMISTI Z EP
Na evropskem prvenstvu v razredu Optimist so nastopili tudi nekateri izolski jadralci, ki so se kar
dobro odrezali. Aljaž Jadek (Olimpie) je bil v
Sandi Holub
>a 85-ti. Med 111 deklicami je bila SaSka
konkurenci 180 dečkov 35-ti, !
(Burja)
pa »Mi. Meo in aeKiicami je ona Saška UOrOŠenkO (Olimpie) 69-ta, Maja Mattica (Buija) pa 72-ta. Sicer pa je s prvo ekipo na svetovno prvenstvo v razredu Optimist odpotoval tudi Luka KOŠir (Burja). Prvenstvo bo v španski La Coruni.
N0G0MET-IZ0LANI ŠE UPAJO
Glede na zaplete do katerih je prišlo pri registraciji tekem v tretji ligi se kaj lahko zgodi, da tudi izolani ostanejo tretjeligaši. Če bi se NZS odločila, da zaradi zapleta na relaciji Ilirska Bistrica, Tolmin itd. poveča ligo na 11 ekip, potem bodo Izolani predlagali, da se poveča na 12 in v tem primeru bi ostali v ligi. Sicer pa so v nedeljo odigrali prvo pripravljalno tekmo in doma izgubili z Jadran Sepičem 0:1.
0TTEY IN CANKAR V IZOLI
Kot vse kaže bo znani slovenski trener Djordjevič kot običajno nekaj dni priprav z znanimi atleti opravil tudi v Izolo. Z njim bo prišla svetovno znana Marlen Ottev, ob njej pa še skakalec v daljavo Canjkar in še nekaj vrhunskih atletov. Zelo verjetno bodo nameščeni na Belvederju, pripravljali pa se bodo tudi na koprskem stadionu.
ŠPORTNE PRIREDITVE OR ORÈINSKEM PRAZNIKO
Počastitev letošnjega občinskega praznika so popestrila različna športna srečanja, zlasti zanimivo je bilo na peščenih odbojkarskih igriščih v San Simonu ter tenis igriščih v izolski marini. Lepo vreme je privabilo številne tekmovalce in gledalce, ki so veselo navijali in s tem popestrili dogajanja v lepem naravnem okolju.
Zgodaj popoldan okrog 15.30 ure so sodelujoči zaključili s tekmami in doseženi so bili sledeči rezultati:
ODBOJKA
Na turnirju je sodelovalo 10 ekip, pri čemer je ekipo sestavljalo 5 članov (4 moški in 1 ženska) v starosti 1445 let. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini in sicer:
-1. skupino so sestavljale 4 ekipe, v katerih so igrali registrirani igralci in igralke ter nekaj rekreativcev (Killer gloop, JB team, Nektar in "iskali ste-poglejte"). Odigranih je bilo 9 tekem in še finalna, v kateri je Nektar z rezultatom 2:1 premagal Killer gloop in tako osvojil komplet 5 majic.
- 2. skupino je sestavljalo 6 ekip (Miško, Perše, Olee, Kango, Barcelona, Plaža). Slednje so se pomerile v desetih tekmah.
Zlate medalje so osvojili igralci iz ekipe Plaža
Srebrna je pripadla ekipi Kango ter bronasta Miški iz Kranja
Pokal za najstarejšega igralca je dobil Bojan Babič, za najmlajšo igralko pa Bojana Dujmovič. Tekme sta sodila brez pripomb Dušan Benič in Miran Kitič.
TENIS
Na igriščih izolske marine je bil turnir posameznikov v tenisu, ki se ga je udeležilo 17 igralcev in igralk, razdeljenih v starostni grupi do in nad 40 let. Doseženi so bili sledeči končni rezultati:
Moški nad 40 let:
1.	Roman Rutar (Kranj)
2.	Vojko Cetin (Izola)
3.	Vojko Vojvoda (Izola)
Moški do 40 let
1.	Edi Rov (Piran)
2.	Boris Stefanec (Portorož)
3.	Jure Lovšin (Izola)
Ženske
1.	Nataša Stubelj (Izola)
2.	Diana Pavčnik (Izola)
Tolažilna skupina:	Pokal
zmagovalca je prejel Vladimir Stubelj iz Izole
ŠOLA JADRANJA - JK OLIMPIO IZOLA
Veliki trg 1 Izola tel 600 011 Šola jadranja za začetnike - program za termin:
III.	od 17. do 28. julija,
IV.	od 31. julija do 11. avgusta,
V.	od 14 do 25 avgusta 2000.
Štirinajstdnevni program /ponedeljek - petek/
Od 10.00 do 10.15 ure Zbor udeležencev šole v klubu JK OLIMPIO Od 12.15 do 13.45 ure Kosilo v hotelu Riviera Izola Od 14.00 do 16.15 ure Aktivnosti na vodi
Šolo jadranja vodi Jurij Dorošenko, ki mu pomagata mladinska reprezentanta razreda EVROPA- gimnazica Anja Dorošenko in Al Markočič.
/----—1
I/i t*l 's
GtosG
pspiBGffl
POLETNI URNIK
51/tel. 648-042
"1
pon-pet od 9 -12 in 18 • 22 ure
- skupinski družinski popusti
-	program za učinkovito hujšanje
-	izredno ugodne karte za mlade
- brez letne vpisnine
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
Kriminalne
Povprečni turist iz okolice slovenske metropole, ki prihaja za konec tedna v Mesto z nasmehom, se zglasi na policijski postaji in prijavi tatvino na plaži pri Svetilniku.
Policaj Kaj so vam pa ukradli?
Turist Hladilno torbo.
Policaj: Naštejte in opišite vsebino hladilne torbe!
Turist V hladilni torbi je bila kanglica s kislim fižolom, plastenka krhlove vode, 20 dkg navadne salame, štruca kruha in krema za sončenje.
Policaj po dolgem razmišljanju: Ja, hladilno torbo boste verjetno dobili nazaj. Za vsebino torbe pa vam ne morem nič reči...
Kontrola prometa
Policijska zaseda v parku pred Simončkom ustavi voznika, ki je pripeljal iz smeri Dantejeve ulice.
Policaj Dokumente prosim. Ste kaj pili?
Voznik: Izvolite. Pil pa nisem nič.
Policaj Zakaj ste pa tako čudno vijugali v križišču Dantejeve z Morovo ulico? Voznik: Poizkušal sem peljati po črti, ki je narisana v križišču.
Disko novice
V	travi, v bližini Gaviolija se v pozni jutranji uri prebujata še rahlo omamljena Izolan in njegov ljubljanski prijatelj.
Ljubljančan: Ti, kva je pa to zan ples? Kva se pa na to pleše?
Izolan: Štupido. To ni noben ples, to je katapilar na droginem gradbišču...
Enaka mišljenja
Prvi: Ali veš, da se izolski mladinski klubi združujejo?
Drugi: Ja vem. V Gavioliju...
Poletje v Izoli
V	urad za oddajo lokalov po simbolični ceni pride interesent najema. Zainteresirani Imate na razpolago še kakšen lokal po simbolični najemnini? Uslužbenka- Ja. Še. Edino okrog Kraljicve je vse oddano!...
/K/resnice prispeva V.F.
VESLAŠKI KLUB "IZOLA" IZOLA VPISUJE NOVE ČLANE
vpis vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 18.00 dalje v soboto, nedeljo od 8.30 do 12.00 ure
V NOVIH PROSTORIH KLUBA PRED PLAŽO HOTELA DELFIN
MINOLTA
NQvQSiTilSI NltfKClU E
0D3,
V mesecu juniju:
MINOLTA VAS OBDARJA
od 1. julija do 31. julija 2000
Fotokopirni aparat EP 1054
Laserski tiskalnik PP 1100L
narasli
2»
+ V

I
I
cena: 188.000 + DDV
enkratno plačilo
DARILO
Marlene Vasič, vodja področja, tel.: 041 - 681 - 805, fax: 641 82 99 LJ.:01 586 05 00
Primorski poletni festival Srednjeveška farsa premierno v Piranu, nato pa še v Izoli
V sredo, 19. julija 2000, je bila v Tartinijevem gledališču v Piranu premierno uprizorjena Burka o doktorju Petelinu v režiji Vita Tauferja. Režiser je besedilo skoraj v celoti ohranil in ga le dopolnil z nekaj sodobnimi dodatki. Izvirno besedilo La Farce de Maitre Pierre Pathelin neznanega francoskega avtorja sta leta 1935 v slovenski jezik prevedla Kristina Vrhovec in Emil Smasek.
Ob letošnji samostojni produkciji Primorskega poletnega festivala, srednjeveški farsi iz 15. stoletja, gledalci zagotovo ne bodo ostali ravnodušni. Igralci Slovenskega mladinskega gledališča, Janez Škof, Ivo Godnič, Robert Prebil in Dario Varga so v spretnem preigravanju in prepevanju besedila predstavili zgodbo o goljufu, ki je bil kljub vsemu ogoljufan. Živa avtorska glasbena spremljava je s svojo šaljivostjo in nenavadnostjo dobro voljo le še stopnjevala.
Nekateri avtorji zaradi kompleksnosti vlog to farso ocenjujejo kot prvo značajsko komedijo. Režiser Vito Taufer potrjuje, da tekst v marsikaterem pogledu presega pojem farse, saj so osebe že psihološko definirane, zato bolj žive, plastične in prepričljive.
Igro odlikuje predvsem sposobnost verbalne akrobacije; v situaciji nenehnih prevar postanejo izrečene besede igralcev enake zlatu, ki ga obljubljajo - brez pomena in predvsem nerealne. Tako Burka o doktorju Petelinu predstavlja več kakor posmeh trgovcem in pravnikom. Pod vprašaj postavlja jezik kot kategorijo in predvsem sposobnost jezika, da spreminja medsebojno zaupanje, na katerem temelji celotna družba.
Tekst neznanega avtorja je za farso presenetljivo dolg, saj običajno trajanje podaljaša kar za nekajkrat. Zanimiva je tudi zasnova zgodbe: medtem ko je v drugih farsah zgodba zasnovana okrog enega samega trika ali zapleta, srečamo v Petelinu celo mrežo zapletov, ki se iz minute v minuto stopnjujejo.
sreda, 26.7.2000, ob 21.30
Manziolijev trg, Izola PPF
Burka o doktorju Petelinu
ULIČNO GLEDALIŠČE sreda, 26.7.2000, ob 20.30
Manziolijev trg, Izola Teater CIZAMO, Slovenija
Cirkus Bambinus
Tudi v Izoli posluh za moderno gledališče
Projekt 3- tri predstave v enem
V soprodukciji izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve je ljubljansko gledališče Muzeum v našem mestu v četrtek krstno uprizorilo in v nedeljo ponovilo predstavo Projekt 3.
Museum, ustanovljen pred sedmimi leti, od 1996. leta deluje kot zavod za umetniško produkcijo in posredovanje in to v okviru mreže za mobilnost teatra, h kateri je lani novembra pristopila tudi Izola.
Zadnja produkcija, delo so uprizorili v polno zasedeni nekdanji cerkvici v Gregorčičevi ulici 21, je nastala kot trilogija ustvarjalnih arhitektov in dramaturgov, v kateri igralec presega klasične dualizme in z besedami, gibi in tiki dopolnjuje projekcijo slik prostora in teles. Prvi v sklopu, "Končaj stavek, ki sem ga začel", je gledališki prvenec arhitekta Roka Omana, dramaturginja je bila Bojana Kunst, zaigrala pa je Petra Govc. Dvajset minutna predstava je polna asociacij, spominov, pa tudi naključij, zaključi pa se brez zaključka, kar je pravzaprav rdeča nit trilogije. Sledil ji je "Slečeni pogled" Primoža Jesenka z dramaturginjo Uršule Čebron Lipovec, v igralski zasedbi Marinke Štern in Petra Musevski, poigravajočima se z nevsakdanjo resničnostjo lastnega bivanja in skupnega so- bivanja. "Ali pa nemara nikoli ničesar ni. Edina gotovost je negotovost. In ravno stanje pričakovanja in negotovosti je popolno stanje," so zapisali v spremljajoči gledališki list pastiše izbranih pasusov iz romana Javierja Marisasa "Tako belo srce".
V zadnjem delu trilogije, Interieri, avtorja Mateja Filipčiča, arhitekta po poklicu in Irene Štaudohar, dramaturginje, je nastopila igralka Iva Zupančič, ki je svoj notranji svet, poln grenkobe in pozabe, prelila na svetlo.
Vse tri estetsko izdelane, lirično obarvane dvajset minutne predstave so med pretežno "strokovnim" občinstvom, sestavljenim iz režiserjev (v Izolo sta prišla tudi Dragan Živadinov in Matjaž Berger), igralcev, kritikov in ustvarjalcev modernega gledališča naletele na izreden odziv, nekdanja cerkvica pa se je ponovno izkazala kot imenitno vsestransko prireditveno prizorišče, čeprav je bila tokrat, glede na mnoge, ki si predstave niso uspeli ogledati, kar premajhna. K sreči je v nedeljo sledila ponovitev in tudi ta je bila razprodana, kar kaže, da je sicer precej nevsakdanje "moderno" gledališče lahko zanimivo tudi za širšo publiko. Seveda v kolikor je o predstavi obveščeno. In tokrat je bila!
Kristina Menih- Mihalič
Gledališče STEPS monodrama Ksenje Jambrošič
Z ANDREJO V POLETNO NOČ
danes 20. julija ob 20.30 Ljubljanska ulica -
pri eni od gostiln
PRIVOŠČITE Sl KULTURO !
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Kulturni center Izola
Bazoviška 4, tel.: 645 571
Program prireditev v Kulturnem domu julij in avgust 2000
galerija ALGA
MOČ BARVE IN SVETLOBE,
razstava slik
MARLENE ZORJAN
20. julija ob 20.30 - ploščad pred SGTŠ / hotel Riviera /
Nastop folklorne skupine iz Kanade.
Vstopnine ni !
25. julija ob 21.00 - ciklus IMAGO SLOVENIAE
ALDO RODRIGUEZ, kitara / Kuba /
Vstopnine ni !
4.avgusta ob 20.00 - galerija ALGA
Otvoritev razstave del VENA DOLENCA
9. avgusta ob 21.00 - cerkev Sv. Mara -IMAGO SLOVENIAE
DEČKI IZ ST. PETERSBURGA
Prvo gostovanje fenomenalnega otroškega zbora v Sloveniji !
20. julija ob 20.30 - ploščad pred SGTŠ / hotel Riviera /
Nastop folklorne skupine iz Kanade.
KONČNO TUDI SONCE
Že tretjo sezono po vrsti je drugi vikend Mediteran festivala minil v slabem, predvsem deževnem vremenu. Tokrat nam je nevihta odpihnila izvrstne Nemce Adaro, ko pa so meteorologi napovedali nekaj podobnega za prejšnji petek smo jo umo ucvrli v Kulturni dom. Dario Marušič, Livio Morosin in bend bi gotovo bolj sodili na odprto sceno, saj so igrali tako trdo rockersko verzijo istrske etno glasbe, kot je še nismo slišali. Kar malo smo se zbali za tiste starejše ljubitelje istrske glasbe, ki so prišli v Kulturni dom, toda nazadnje so bili vsi zadovoljni in so izsilili še bis, kar je bilo Dariu kar nekaj novega. Dosegli so rekord v prodaji CD-jev in kaset (več kot 30), kar pove vse o tem, kako lep istrsko deževen večer je bil. Za zamudnike je koncert posnela koprska TV in bo na programu jeseni.
V ponedeljek pa smo lahko pozdravili udeležence Poletne plesne šole, ki so na Manziolijevem trgu končno navdušili številno občinstvo. V slabem tednu dni so plesni mojstri kot Fred Lassaire in Siniša Bukinac pripravili kar nekaj zanimivih koreografij, Plesni klub Elite iz Kopra pa je organizacijsko izpeljal prireditev v zadovoljstvo vseh. Zdaj pa so pred nami že novi izzivi.
festival
mediterà"
fM

m
Kriwi se je imenovalo pleme, ki se je pred več kot tisočletjem priselilo na ozemlje današnje Belorusije. Čeprav so bili v marsičem samosvoji in predvsem drugačni, se je njihovo izročilo ponekod ohranilo do danes. Kriwi je pravzaprav staro ime za pomlad oziroma za meh z vodo in Kriwi je tudi ime nenavadne in samosvoje glasbene skupine, ki prihaja iz Belorusije, natančneje iz Minska. Kam uvrstiti njihovo glasbo? Je autentična, world, folk ali zgolj ekspertimentalna? Stara tradicija grlenega petja v kombinaciji z modernimi zvoki in z obilo improvizacij. Inštrumenti so sodobni a tudi tradicionalni, od did do piščali, od lajne do trube ter tipično njihovih, ki jim pravijo smyk ali dialeyka. Glasba je zbirka odkritij z različnih folk ekspedicij, nekaj podobnega kot to počnejo nekateri istrski glasbeniki. Skupina obstaja od leta 1996, za njimi je vrsta izjemnih nastopov in televizijskih snemanj, letos pa je izšel njihov
prvi album s koncertnimi posnetki. Kriwi so izvrstni vokalisti in nadvse korektni instrumentalisti, njihovo glavno orožje pa so prav nastopi "v živo", zato jih •
•	Veranka - vokal, tolkala, akustična kitara
•	Todar-
multiinstrumentalist, vokal, programiranje
•	Pit - električna in akustična kitara, zvočni efekti
•	Sebastian - djimbe, tolkala

*»

Tradicija sodobnih big bandov je v Sloveniji dolga skoraj pol stoletja, vse od nastanka prvega Big Banda RTV Ljubljana in od dne, ko je bilo na radijskih valovih prvič slišati glasbo James Last orchestra. Seveda je bila za nastanek takšnih orkestrov zelo pomembna bogata tradicija pihalnih orkestrov iz katerih so slovenski big bandi od vedno črpali sveže moči za svoje zasedbe. Tako so po Sloveniji, poleg ljubljanskega delovali tudi mariborski in celo koprski radijski big band, v zadnjih letih pa so nastale tudi zasedbe, ki z radijskimi in tv hišami nimajo kakšne posebne povezave. Nastale so skupine glasbenikov, kijih združuje veselje do igranja orkestrske glasbe in kmalu so se jim pridružili znani slovenski pevci, ki so iskali možnosti živega nastopanja z big band zasedbo. Orkestri so se začeli srečevati in povezovati, Izola pa bo letos že drugič prizorišče takšnega srečanja slovenskih big bandov. Na Mediteran festivalu se bosta predstavila dva orKestra, ki delujeta na pnmorskem: tzotskl 3 BH3 BAND in novogoriški Big Band NOVA.
ljudi. V deset Je treba kako
Na koncert ob 25 letnici delovanja so Dharma privabili nič manj kot 60 tisoč teh letih so posneli 17 albumov in nekaj celovečernih koncertnih video posnetkov, dodati še kaj več za to, da se prepričamo s kvalitetno katalonsko glasbeno skupino se bomo	srečali	na
letošnjem Mediteran festivalu? Seveda si Dharme ni mogoče zamišljati brez izvrstnega sopran saksofonista Joana Fortunyja, frontmana, ki spominja na Kenny G-ja, ob njem pa sta še njegova dva brata in sestra, vsi izvrstni glasbeniki, ki predstavljajo bogato tradicijo katalonske glasbe Ta je našemu občinstvu še vedno dokaj neznana, tokratna priložnost za spoznavanje bo še toliko vabljivejša, ker bodo Dharma prišli k nam okrepljeni s skupino Sonada. Devetčlanska zasedba bo
ponudila	množico
mediteranskih ritmov, veliko pihalskih solističnih vložkov ter nenavadne melodije katalonske glasbene zakladnice. Dharma so gotovo velike zvezde Mediteran festivala leta 2000, le še spoznati jih je treba
•	Joan Fortuny- sopran saksofon, gralla
•	Josep Fortuny - bobni, tolkala
•	Carles Vidal - bas, mandolina
•	Luis Fortuny - klaviature, harmonika, trobenta
•	Maria Fortuny - klavir, flabiol
SONADA
•	Jordi Molina - tenora
•	Joan Vilajoliu - tenora
•	Xavier Lozano - tabla
•	Vitra Tlanan - afriška tolkala

• •
ml
Tudi v Sloveniji so glasbeniki, ki jim je indijska glasbena tradicija dovolj blizu, da sestavljajo skupine s katerimi obdelujejo glasbo tega največjega polotoka ali pa zgolj uporabljajo indijska glasbila za ustvarjanje lastne glasbe, ki lahko sega od etna do jazza. Takšna skupina glasbenikov se srečuje v Mariboru, njeno jedro pa predstavljajo: kitarist Igor Bezget (po novem tudi član Predinovih Mar Django Quartet), izvrstni flavtist Vaško Atanasovski in Nino Mureškič, ki je tolkala igral takorekoč že povsod (od Lačnega Franca do spremljevalne skupine Klarise Jovanovič). V tej zasedbi nastopajo kot Bahur, predstavljajo pa avtorsko glasbo, ki je kot narejena za ulico ali trg starega mestnega jedra. Prizorišče v Ljubljanski ulici pred kavarno Caffè ala porta bo zagotovo kar pravšnje.
. Igor Bezget - oud, kitara
, Vaško Atanasovski - flavta, sopran
saksofon
. Nino Mureškič - tolkala
GIMNAZIJCI NA DANSKEM
Med 400 dijaki, učitelji in mentorji iz 21 držav in 4 kontinentov, ki so se v zadnjih junijskih dneh zbrali v danskem mestu Sonderborg na srečanju Unescovega izobraževalnega projekta The Baltic Sea	Project, je svoj
projekt	o sonaravnem
ribolovu v severnem Jadranu predstavila tudi S-članska ekipa koprske Gimnazije. V njej sta sodelovali tudi dve Izolanki:	dijakinja Vida
Pucihar	in profesorica
Barbara Dobrila, nacionalna koordinatorica projekta SEMEP, ki prav tako poteka pod okriljem UNESCA.
Svojo nalogo so naši dijaki
predstavili s posterji, obiskovalcem pa so ponudili ribje specialitete s polento in jih obdarovali z rožmarinom, oljčnimi vejicami in doma narejenimi istrskimi inštrumenti. Obiskovalcem so bili na voljo tudi prospekti naših obalnih mest. V kulturnem programu pa so se predstavili z istrskimi pesmimi.
Mladi so sodelovali v različnih delavnicah, v katerih so razpravljali o sonaravnem ribištvu in o sonaravnem turizmu, ter na koncu pripravili skupno resolucijo, v kateri so se zavzeli za preprečevanje onesnaževanja morja in takšne vrste turizem, ki bi čim manj ogrožal okolje. (K.B.)
Na fotografiji: Naši gimanzijci so z oljko in rožmarinom obdarovali tudi Birthe Zimmerman, glavno koordinatorko Baltiškega projekta.
KOLONIJA VENDARLE BO
Kot kaže bodo otroci, ki naj bi se udeležili druge izmene kolonije izolskega Društva prijateljev mladine, vendarle odpotovali na počitnice. Na kmetiji Zakrašnik, kjer je letovala prva skupina otrok, so zdravstveni inšpektorji ugotovili, da je bila voda oporečna, saj so v njej našli bakterijo (zaenkrat še ni uradnih podatkov o tem, za kakšno vrsto bakterije je šlo). Zaradi tega so imeli nekateri otroci prebavne motnje.
Tako starši, kot otroci iz druge skupine, se niso sprijaznili s tem, da bi morali ostati doma, prav tako pa so si na DPM prizadevali najti drugačno rešitev. In so jo tudi našli. V soboto 29. julija bodo tako otroci odpotovali na Rakitno, kjer bodo preživeli deset dni ter se dodobra sprostili. Želimo jim prijetne počitnice. (K.B.)
(33320032
Vse delavnice in krožke organizira Društvo Prijateljev Mladine Izola - Mladinska Pisarna. Otroci bodo pod varstvom naših članov, ki bodo tudi vodili delavnice. Pripravljeni programi so zelo pestri in zabavni Pripravili smo več ponudb za več okusov. Celotna ponudba zajema 10 delavnic in aktivnosti Prepričani smo, da boste tudi Vi našli pravo za Vašega otroka. Otrok se lahko vključi v vsako delavnico ali pa si izbere celotno ponudbo. Za informacije inprijave nas lahko pokličeste na tel. št.: 60-10-20 ali nas obiščete na naš naslov: Ob starem zidovju 15a, v času uradnih ur.
Vodja mladinske pisarne DPM-ja Izola Aljoša Vodopivec l.r.
PONUDBA 1
"CREATIVE11
Posebna ponudba ki jo vodi akademska slikarka je zelo primerna za bolj ustvarjalne in kreativne otroke.
V ponudbo je zajeto:
a)	OBLIKOVANJE GLINE
1.8.2000; od 9:00 do 11:15 ure Cena: 2.500 sit/otrok
b)	SLIKANJE NA STEKLO
2.8.2000; od 9:00 do 11:15 ure Cena: 3.500 sitotrok
Opomba:
Cena vključuje vse potrebne materiale, pečenje glinastih izdelkov; lastne izdelke otroci odnesejo domov.
Prijave sprejemamo dva dni pred pričetkom posamezne delavnice.
PONUDBA 2
"SPORT"
Delavnice zajete v tej ponudbi nudijo zelo razgiban in dinamičen program. Priporočamo jih otrokom, ki si želijo zdrave in razgibane počitnice.
a)	PLESNA DELAVNICA
7.8.2000-	11.8.2000; od 10:00 do 11:30 ure Cena: 400sit/otroka
b)	IGRE IN ZABAVA
3.8.2000-	4.8.2000; od 10:00 do 11:30 ure Cena: 200sit/otroka
c)	SPREHODI V NARAVO
2.8.2000	ureod 9:00 do 11:00 Cena: 80 sit/otrok
č) KOPANJE
1.8.2000.4.8.2000	- 5.8.2000; od 9:00 do 12:30 ure Cena: 320sit/otroka
d)	NOGOMET
7.8.2000-	9.8.2000; od 9:00 do 12:30 ure Cena: 300 sit/otroka
e)	PLAVALNI TEČAJ
14.8.2000-	19.8.2000 od 18:00 do 20: ure V bazenu doma slepih
Cena: 2000 SIT/otroka lOumi tečaj vodi: BIZJAK IZTOK
PONUDBA 3
"SPECIAL"
Primerna za vse otroke in vse starosti. Delavnice so pripravljene s posebnim namenom, da bi se otroci zabavali in se spoznavali med seboj.
a)	PEVSKA DELAVNNICA
12.8.2000-	13.8.2000 od 9:00 do 12:00 ure Cena: 200sit/oroka
b)	PRIJATELJI IN DRUŽBA
10.8.2000-	11.8.2000 od 9:00 do 12:00 ure Cena:200 sit/otrok
UPORABNO RAČUNALNIŠTVO
Vsak Izolan naj ima svoj poštni nabiralnik tudi na internetu
V teh odstavkih vam bom predstavil način, kako zastonj do lastnega elektronskega poštnega predala. Verjetno ima že skoraj vsaka družina osebni računalnik s priklopom na internet, vendar pa vsi družinski člani verjetno nimajo svojega osebnega elektronskega nabiralnika, kamor se bi elektronska pošta tudi "shranila". Večji problem predstavlja "anonimnost" torej če ima družina le en elektronski naslov bo elektronska pošta prišla le na ta naslov in ta elektronska pošta bo vidna vsakomur v družini.
Zato so večja "informacijska" podjetja izdelala zastonj informacijske portale, kjer uporabniki poleg koristnih informacij lahko preberejo oziroma odpišejo elektronsko pošto.
Kako je elektronska pošta sestavljena:
Tako kot veljajo predpisi za navadne poštne storitve veljajo predpisi tudi za elektronsko pošto. Naslovnik elektronske pošte "v našem primeru bo to Bepi Karjola" se bo v elektronski pošti podpisal z: Bepi_Karjola@<ponudnik_poštne_storitve> Sedaj si mora Bepi izbrati ponudnika, ki mu bo omogočal pošiljanje elektronske pošte. Takih ponudnikov je več, vendar si bomo v današnjem primeru izbrali slovenskega ponudnika www.slo.net, kateri poleg informacij ponuja tudi zastonj elektronski poštni predalček. V tem primeru bo Bepi Karjola imel elektronski naslov Bepi_Karjola@slo.net Eno izmed pravil v internetnemu svetu je tudi to, da v elektronskih naslovih ne uporabljamo šumnikov!!!
Anonimnost na internetu je tudi prisotna, zato si lahko "Bepi Karjola" nadene vzdevek: "Bakula". V tem primeru bo elektronski naslov našega Bepija bil Bakula@slo.net Tako pošiljatelj ne bo vedel, kdo je prejemnik pisma, oziroma kako se lastnik elektronskega predalčka v resnici imenuje.
Kako si naredimo elektronski predalček:
Povežite se na internet ter v spletnem brskalniku "internet explorer ali Netscape" napišite: www.slo.net
Na zaslonu se vam bo prikazala sledeča slika: z miškinim kazalcem se postavite na "e-pošta" ter pritisnite levi gumb...
Odprlo se vam bo okno za prijavo v elektronski poštni nabiralnik....
Vpiši ključne besede za iskanje:
IŠČI |
Vsaj ena beseda C Vse besede
j^e-pošta ! časni k | Iskalec | presneto | e-imenik
Torej ker je Bepi Karjola nov uporabnik se mora najprej registrirati, tako da bo računalnik kasneje vedel, daje oseba ki se prijavlja v sistem res Bepi Karjola..
ig d ^ y* ^ l o tre
focati I
Z kaj zbrati ras
i»	r»M ta m M 7*
ebete)oče člane n »a »
Pvuli u.vlo?
Izberemo si opcijo "Registracija za nove člane"
— Odprlo se bo novo okno računalnik pa bo zahteval vnos podatkov za registracijo: Uporabniško ime : ime s katerim se bomo v sistem prijavljali v našem primeru (npr bepox) Poštni naslov: Tukaj vnesemo želeni poštni naslov (bepi_karjola@slo.net)
Gesla vnesti moramo geslo katero bo služilo kot ključ za vztop v naš elektronski nabiralnik. Geslo mora biti dolgo najmanj 6 znakov. Program zaradi varnosti zahteva dvojni vnos gesla.
Vprašanje: vprašanje je namenjeno temu, ce smo geslo pozabili lahko z vprašanjem vstopimo v nas elektronski predalček npr: Moje vino Odgovor Odgovor se nanaša na vprašanje. Npr: Teran.
Tako v kolikor smo geslo pozabili lahko v prostor vprašanje napišemo: Moje vino, v odgovor pa Teran in računalnik bo vedel, daje to naš Bepi.
Podatki so tako vnešeni, računalnik še preveri, ali je vse pravilno vnešeno in že imamo postavljen elektronski poštni predalček.
Kako napisati oziroma prebrati pošto?
Odpravimo se na začetno stran www.slo.net ter v prostorček uporabniško ime vnesemo "uporabniško ime" v prostorček geslo pa vnesemo "geslo".
Na zaslonu se prikaze nova slika:
*	Nova pošta pomeni pregled novih "prispelih" sporočil
*	Novo sporočilo je namenjeno pisanju elektronskega sporočila
*	Pod opcijo Naslovi se nahajajo elektronski naslovi drugih oseb in organizacij
*	Poštni predali so namenjeni "sortiranju pošte". Tukaj si ustvarimo nove "predalčke" kamor se bodo sporočila shranjevala npr: Kolegi, Služba, Trgovina, Mama, Stric Franko itd...
*	Nastavitve so namenjene nastavitvam elektronskega predalčka
*	Izhod je namenjen temu, da se iz sistema odjavimo, tako da kdo drug ne more uporabljati našega elektronskega predalčka.
Nova pošta
^ Naca sporočilo
-J Naslovi
Prednosti elektronskega sporočila "E-mail(a)"
Predvsem je prednost v hitrosti prenosa, saj lahko sporočilo v nekaj minutah doseže drugo stran luže in obratno. Prednosti so tudi v temu, da poleg samega "teksta" zraven pošljemo še sliko iz dopusta, službe, fešte, lahko pošljemo zvočno datoteko oziroma kar zvočno sporočilo.
Največja prednost pri vsem temu pa je, da lahko do našega elektronskega predalčka pridemo od koderkoli širom sveta. Potrebujemo le internet (najdemo ga skoraj v vsakem baru "v tujini"), naslov www.slo.net ter uporabniško ime in geslo in že lahko pišemo in prejemamo pošto.
Peter Valenčič (E-TREE d.o.o)
KRIMINALNE
Najpogostejša tema pogovorov med bralci kriminalij je seveda povezana s pretepom v Simonovem zalivu, kjer sta se najprej dva izolska policista srečala s skupinbo 30-tih mladih Izolanov, potem ko jim nista mogla do živega pa sta poklicala na pomoč še patruljo iz Pirana in vse skupaj seje končalo na policijski postaji . z batinami, o katerih pripovedujejo eni in z ugrizi, ki so jih prijavili drugi. Policijsko verzijo smo lahko prebrali v prejšnji številki Mandrača, za to številko pa smo prejeli zanimivo pismo občana, ki pa ni podpisano oziroma je podpisano z imenom, ki ga nismo uspeli verificirati, tako da ga ne moremo objaviti. Avtorju predlagamo, da nas pokliče v uredništvo in potrdi avtorstvo pisma, mi pa bomo lahko zagotovili njegovo anonimnost ob objavi pisma, kije dovolj korektno napisano.
Sicer pa je posebna komisija, ki jo je imenoval direktor koprske policijske uprave, Emil Čebokli, ugotovila, da so bila prisilna sredstva uporabljena pravilno s strani policistov, zato so zoper K.P., Š.G., Š.M., G.M., P.M. in P.A. podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Hkrati sojih poslali k sodniku za prekrške zaradi storitve prekrška zoper javni red in mir.
Nekateri starši omenjenih mladih Izolanov pa so se menda že obrnili na ustrezne organe z drugačno verzijo celega dogodka, tako da se obeta tudi sodni epilog tega dogodka.
NESREČA PRI DELU
Na gradbišču Droge Portorož seje zgodila nesreča pri delu, ko je enemu od delavcev na glavo padel večji kos železa z železne konstrukcije. Delavec je pri tem dobil hujše telesne poškodbe.
NEORGANIZIRANI GRAFITI
V	Livadah so se neznane osebe lotile tujih stvari in jih kar lepo poškodovale ter lastnikom povzročile precejšnjo škodo. S sprejem so namreč prebarvali dva avtomobila in vrata osnovne šole.
FOOTBAL NIMA NIČ
Vlomili so v lokal Footbal (ex. Mikac) pri stadionu, ki sicer ne obratuje. Vlomili so tako, da so odstranili železno ploščo na stranici in vstopili v lokal kjer pa ni bilo ničesar, zato so notranjost le prepleskali z grafiti, druge škode pa niso naredili.
SRAKE KOT SRAKE
V	Nazorjevi ulici so ukradli moped rdeče barve, vendar so ga dečki naslednji dan že našli in vrnili lastniku.
Na plaži Svetilnik pa so dečki našli kolo z motorjem Tomos A3, kovinskoviola barve, št. okvirja in motorja 19549, letnik 1978. Lastnik ga bo verjetno vesel.
V	jarku v Jagodju pa so našli črn skuter, oziroma tistio, kar je od njega ostalo. Sredi junija so ga ukradli v Simonovem zalivu, potem pa z njega demontirali prednje kolo, motor in plastične dele. Kar je od skuterja sploh še ostalo so vrnili lastniku.
Na plaži v Simonovem zalivu je neznanec ukradel denarnico.
V	Arrigoniju je neznanec ukradel mobilni telefon Nokia 5110, kovinsko oranžne barve.
V	Simonovem zalivu so vlomili v golfa italijanske registracije. Pri tem so poškodovali ključavnico na vratih in kontaktno ključavnico, odpeljali pa se niso.
NAŠI VRLI PIONIRJI
Na plaži v Simonovem zalivu je varnostnik prijel dva mladoletna Izolana, ki sta na račun kopalcev izvršila kar 9 tatvin. Povzročila sta za kakšnih 300 tisočakov škode. Kaj bo šele, ko ne bosta več mladoletna.
Deskarji so kot dež. Takoj po nevihti se prikažejo s svojimi pisanimi jadri in hajd na morje. Nekateri vedo kako se tej stvari streže, drugi pa si upajo malo preveč in končno morajo na delo policisti ali pristaniška kapitanija, ki jih rešujejo na varno obalo. Pred dnevi so takšnega deskarja reševali v Piranskem zalivu, junak na levi s te fotografije pa je potreboval pomoč izolske pristaniške kapitanije. Prijatelj na desni se smeji, ker te postopke že pozna, saj so prav njega reševali pred slabim letom. Kdo ve, kako bi na pogum vplivala grožnja, da bo moral reševanec plačati celotne stroške reševanja. Bi bili potem bolj previdni?
BESEDA JE TEKLA O...
Ko smo ravno pri morju pa še ta fotografija. Na njej je izolski pristaniški kapitan Loredano Cetin s soprogo Majo v klepetu z izolskim i župnikom Andrejem Sedejem. Ni povsem jasno, Y kaj je bila tema pogovora, morda varnost deskarjev na vodi ali klepet o tem . kakšna je bila zakuska na sprejemu ob občinskem prazniku.
NARAVA SE JE POIGRALA
Na uredništvu se je oglasila naša bralka Marija Gregorič iz Polja, ki je prinesla pokazati tale zanimiv izdelek, ki je popolnoma naravnega izvora. Na njeni njivi s paradižniki je namreč zrasel tale primerek, ki že na prvi pogled spominja na ljubkega račka. Gospo Marijo je takoj spomnil na račke, ki plavajo po namakalnem jezeru ob Mehanu. Da bi bil njegov izgled še popolnejši mu je tako dodala še dve očesi in nastal' je prav simpatičen primerek svoje vrste.
Ni kaj, narava se zna poigrati in včasih zna biti zares hudomušna.
MALI OGLASI
-	ODDAM MLADO MUCO, staro 3 mesece, dobrim ljudem. Tel.: 644 663
-	PRODAM FIAT TIPO, 1.4 i.e. super, letnik 94, registriran do maja leta 2001. Telefon 041 / 607 - 860.
-MERCEDES 220 D letnik 1968 ( old timer ) v odličnem stanju (neregistriran) vozen, prodam, tel.: 641 7641
-	GOLF Diesel, letnik 1989, ohranjen z vlečno kljuko in novimi gumami PRODAM. Tel.: 642 - 05 - 82 ali 041 504 - 465
-	Smo mlada družina z urejenim standardom z lastno novo hišo v Dobrni pri Celju -lep turističen kraj - in bi želeli spoznati starejše ljudi s svojim stanovanjem v Portorožu, Izoli ali Ankaranu. Pripravljeni smo v celoti skrbeti za Vas -možnost dedovanja. Informacije na tel.: 063 778 932 (Roman)

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 066/600-010, fax. 066/600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
I Ferluga, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.066/ 600-010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI
ZVEZDE MEDITEFM FESTIVALA 2000
MOTOHOV KOT

V Izolo prihajajo legende katalonske etno glasbe, skupina ki polni stadione v Španiji in na Portugalskem, na čelu z virtuoznim saksofonistom Joanom Fortuny-em in z mogočno ritem sekcijo pihalcev ter tolkalcev v ozadju. Obeta se dogodek, ki gabolzolapomnilaše leta in leta.
Bodite zraven 28. julija.
Mediteran
festival
OXYGEN JE ZADIHAL
Med sklepnimi prireditvami ob letošnjem, zares bogatem praznovanju občinskega praznika je bil petkov krst regatne jadrnice jadralnega kluba OLIMPIC, ki nosi ime OXYGEN in sodi med najhitrejše jadrnice v slovenskem delu Jadrana. Županja Breda Pečan je jadrnici in posadki j podarila izolsko zastavo, sponzorjem, SRC.SI d.o.o. in KPMG, pa se j zahvalila za podporo mladim jadralcem, ki bodo, skupaj z izkušenimi skiperji sodelovali na vseh pomembnejših regatah v tem delu Jadrana.
ADRIA
«KLIM AT S K E NAPRAVE»
PRODAJA IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV
TOSHIBA
AIRCONDITIONBR
ŽE OD 219.000,00 SIT
V CENO STA ŽE VKLJUČENA MONTAŽA IN DDV
MOŽNOST PLAČILA NA 10 OBROKOV
NAJPOMEMBNEJŠE ZNAČILNOSTI
-	kompaktna zasnova
-	velik izkoristek energije
-	avtomatska menjava funkcij
-	24-urna preklopna ura (on/off)
-	mikroprocesorsko krmiljenje
-	daljinsko krmiljenje z LCD prikazovalnikom
-	avtomatsko krmiljenje lamel
-	avto. zapiranje lamel ob koncu obratovanja
-	mikro filter, aktivno oglje in pralni filter
-	samodejni ponovni vklop
-	garancija • 2 LETI
POKLIČITE. PRIŠLI BOMO NA BREZPLAČEN OGLED
066/600-660
i ZARADI LEfNm lùOpOSpV ju i
J IZREDNO J
1 Močne harem karikatura m odpade m

ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
Četrtek
o
cp
_ oblačno
Petek	Sobota	Nedelja
		
sončno	sončno	sončno
i '
m
m
t~1
•rodati vrednostne papirje na borzi?
'=r	-y- ""E
m


i,

E~\ E
—

■


Prodajo ali nakup lahko opravite v vseli /naslovnih enotah banke ali pa skupaj z borznimi posredniki na sedežu banke:
teh : 05 06 51 267, 665 14 41
«tB^Koper
- 1	■	’ "MuuiŠSili ulirti M. OSUiKupcr
‘ffltòmmm