Naročnina mesečno 25 Uin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, i.a inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill
SHOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv.7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Cheguers
Diplomatska geografija se je obogatila z novim krajevnim imenom. Zgodovina povojnih let je bila napisana večinoma po važnejših evropskih letoviščih. Chcquers, prijeten gradič angleških predsednikov vlade, je zadnja etapa v tej dolgi vrsti in bo postala ena izmed najvnžncšjih. The-odore Wolff je primerjal povojno doto z dolgim filmom, ki so polagoma odvija pred osupnjeno Evropo. V filmu se menjajo osebe, spreminja se orkester govorov, spreminja se krajevna scenerija. toda ozadje, ozadje vseh dogodkov ostaja vedno 'sto: tragično nesoglasje med francoskim in nemškim narodom.
Odkar je 1919 v versajski palači grof Brock-dorff-Rantzau v imenu nemške delegacije dvignil prolesl proti bremenom mirovne pogodbe in mu je zasiknil nazaj rajni Clem ■ncftni"'. viti je mir ko-uec izgubljene vojne, mimo prvih stikov gospodarstvenikov, rajnega Rathenaua in še živega Lou-cheurja 1921 v Wiesbadnu, mimo dvoboju 1923 v Londonu med von Simsonom in Poinc:nojem, ki je izzve,nel v vojaško okupacijo 1'orurjo, mimo vseh sestankov v Locarnu, Thoirpju ob rivijerah in senčnatih bregovih jezera, pa do pogovorov med gričevjem solnčnega Sussexa v Angliji, se je vsebina filma sicer izprcmiujala, toda osnovni ton je ostal vedno isti: povsod najdemo pošast francosko nemških odnosov, ki preži iz zasede, vedno naletimo na iste oči, ki zrejo strahotno skozi temo evropske bodočnosti.
Razgovori v Chequersu med angleškimi državniki spadajo v isti okvir, akoravno jim ni priso-itvoval noben francoski državnik. Kaj vse jc bilo na dnevnem redu, ne vemo, razen kar nam odkrivajo skromna uradna poročila in časnikarska domnevanja. Nemški ministri so prišli z dvojno zahtevo: da se olajšajo reparacijske dajatve in da sc odstrani neenakost Nemčije v pogledu oborože-ranja. Oboje so podprli z argumenti, ki jemljejo svojo bridko resnoho iz dejanskega položaja Nemčije. Milijoni brezposelnikov na levici, milijoni nn-;ionalislov na desnici; prvi, ki vpijejo po socialni revoluciji, drugi, ki si želijo političnega prevrata: prvi se krčijo pod težo gladovanja, skozi katera brede sodobna Nemčija. Nemčija ne sme pošiljali denarja v inozemstvo, dokler ga rabi. da najde kruha svojim ljudem, ona nc more prenašnti neenakopravnosti. ki žali ponos kulturnega naroda.
V svoji absolutnosli izgledajo ti argumenti gro/.ilno in prepričujoče obenem. V luči fruncosko-neinških odnošajev se nam |>a prikazujejo mnogo manj nujni. Ako bi se posrečilo odstraniti ne-zaupnost. ki navdaja oba naroda drugega proti drugemu. ako bi se dalo najti bazo za odkritosrčno sodelovanje, ako bi oba naroda |>ozabi!a na tragiko svoje zgodovine in v lojalnem obojestranskem trudu skušala graditi bodočnost nove Evrope, potem hi teža repararij izginila in bi problem enakopravnosti v oboroževanju postal problem enakopravnosti v razorožovanju. Z drugimi besedami. če bi se Francija ne bala Nemčije in če bi Nemčija ne sovražila Francije, bi slednja kljub Mnbemu stanju gospodarstva zmogla reparacije, ki ne dosežejo več kakor 7 odstotkov vsega državnega proračuna, ler bi lahko prenesla prisilno razorožitev. Nasprotno bi Francija rajši pristala na olajšave v reparacijskih dajntvnh in bi z veseljem razorožila. Zato menimo, da je bilo pogre-šeno, ko se v Chequer.su ui nnhnjal glavni interesent, namreč Francija, ker nobena nclio obliipia. nobena diplomat ična zvitost, tudi ne nobeno prigovarjanje od tretje struni, najsi bo v prijateljski ali v avtoritativni obliki, nc 1» v ničemer izboljšalo nenormalnega stanja, v katerem se nahajata Francija in Nemčija.
Kajti nn vsako pritožbo, katero sta nemška ministra i znesla v Chequersu. Ih> nasprotna stranka z luhkoto odgovoriln. Oos|iodarsko stanje je nevzdržljivo? Kdo pa je to povzročil? Kdo je brrz-veslno razsipava! z denarjem vsa povojna letn do Irciiutkn, ko je dr. Briining začel zapirati odtoke, kamor je izginjal državni denar? Kako je mogoče govoriti o nepremagljivi gospodarski krizi v Nemčiji. ki je z državnim bankrotom krntkomnlo izbrisala vse notranje dolgove, ki je samo v razdobju 1924—1928 zvišala svoj narodni kapital za 60 milijard dinarjev, ki je v istih štirih letih sprejela iz inozemstva nnd 30 milijard dinarjev kre-'I i tov in odplačala 20 milijard vojnega dolga? Kako je mogoče govoriti o gospodarski krizi v državi, ki ponuja sovjetski Rusiji 13 milijard dinarjev nabavnih kreditov in ki obljublja Romuniji, da ho pokupila vse njene žitne zaloge s 30r; nnrlplačc nnd cenami žilnegn trga! Med enim in drugim so protislovja, katera nezaupno. ljubosumno oko lakoj uipnzi. Nemčija ne more prenaSali sramote, da je prisilno razoroiena? Kako to? Ko je pa lani bila v slami postaviti 120.000 bojno opremljenih mož armade jeklenih čeladi in ko je letos brezhibno v par dneh postavila nn poljsko mejo 150 tisoč izurjenih bojevnikov istih »čelad-, ne dn bi trpeln železniška organizacija I Razorožitev je potemtakem relativen pojm in ves spor jc besedičenje o teoretični vsebini pojmov.
Razgovori v Chequersu so imeli svoj vnžen pomen. Poizkuse, ki jih deln Nemčija, da bi nevtralizirala obveznosti mirovne pogodbe, je trebn iz nemškega stališča pohvaliti, toda kar se nam zdi pogrešeno, je metoda. Pogrešeno potovanje dr. Srhachta v Ameriko. Pogrešeno potovanje industrijcev v Moskvo, pogrešeno vihtenje boljše-viških zastnv in rožljanje z orožjem, pogrešeno moledovanje pri tretjih osebah za pomoč in posredovanje. Ko je ravna pot najkrnjSn in ko je nn obeh straneh Rena toliko dobre volje, ki bi zadostovala, da premosti vse prepade. Zakaj Che-quers, da reši spor med obema sosedonnu ki sta oba vzrasla v krščanski kulturi?
Metode nemške politike
V Rusijo pošiljajo svoje delavstvo — Doma ščitijo kapital in dražijo maso
V Angliji pledirajo krizo
Chequers signal za boj	Zasilna odredba v Nemčiji
London, 8. jun. nemških ministrov
tg. Četudi so rezultati obiska v Chequersu ugodni, vendnr Chequers nikakor ne i Kimoni preokretn v zgodovini gospodarske in reparaoijske politike. Šefe Stimsonov obisk, četudi ne ho oficiclen, bo sprožil problem medzavczniškili dolgov. Posebno Francozi so zadovoljni s tem, da sta jih Nemčija in Anglija že. od početka sproti obveščali o potekli sestanka. V Londonu se polaga važnost na to, da se ni sklenil noben dogovor pravnega pomena, temveč da so se tam tudi glede bodočega sodelovanja v gospodarskih vprašanjih zedinili samo za to, da se skupno poskuša odpraviti kriza. Neverjetno, da bi Anglija, če bi Nemci dosegli moratorij, avtomatično iu spontano prekinila plačevanje dolgov v Ameriki. V Londonu dvomijo celo o tem, ali bi Francija. ki bi bila po sklepu poslanske zbornice in po francosko-ameriškem dogovoru o vojnih dolgovih do tega upravičena, res storila tak korak. Skupno dogovorjeni komunike, preko katerega besedila niso bile dane nobene nadaljne izjave, naglasa, dn je šlo pri sestanku za neprisiljene prijateljske razgovore o položaju Nemčije in drugih industrijskih držav, o potrebi olajšav za Nemčijo in mednarodnemu značaju svetovne krize ter njenega učinkovanja ua Anglijo. Pri tem je prišlo do
soglasja o tem, da jc poživljonjc gospodarskih odnošajev in mednarodno sodelovanje odvisno nc samo oil primernih odredb vsake posamezne države, temveč tudi od medsebojnega zaupanja. Skupni komunike izjavlja: V tem oziru so bosta obe vladi potrudili, pobijati sedanjo krizo v tesnem sodelovanju z drugimi udeleženimi državami.
Pariz, 8. jun. tg. >Petit Parisien' izjavlja: V Chequersu so opustili možnost demarše pri Združenih državah glede revizije Youngovega načrta.
Echo de Parisi izjavlja, da se je načelo vprašnnje revizije Youiigovega načrta in da bo Nemčija v najkrajšem času s podporo Anglije vložila predlog za revizijo Youngovega načrta. Po tem napadu pa bo nemška politika v bodoče postajala vedno drz-uejša in aktivnejša. Tako je postal Chequers prav za prav signal za hude bojazni v bodočnosti. Z ogorčenjem že vidijo konec Voungovega načrta in obsojajo škandalozno zunanjo politiko Francije.
Newyork, 8. junija, tg. Najhujši nasprotnik revizije, senator Borah je izjavil, da je pripravljen. eventuelno u|>oštevati odpustitev odplačevn-nja dolgov, če bi evropske države dokazale svojo dobro voljo za razorožitev, ker je gospodarska depresija Evrope tudi v z.elo oz.ki z.vezi z bremeni oboroževanja.
Nemški delavci gredo v Rusijo
Miinchen, juniju.
V količkaj poučenih nemških industrijskih krogih ni nobenega dvoma več, da mora sovjetska Rusija napeli vse sile, ako hoče obstali in zlasti ako hoče izvesti svoj petletni gospodarski načrt. Tudi o tem smo dovolj poučeni, da bi piatilelka tijasko že doživela, ko se ne bi vedno znova posrečilo sovjclom vpreči v svoj voz izvežbanih inozemskih delavnih moči, knkor tudi visoko razvito inozemsko industrijo. Sovjeti umejo izrabljali težek položaj evropske iitdustrije in jo aranžirati v Rusiji čeprav pod škandalozno slabimi pogoji. Tako sem prav te dni zvedel, da je neko večje podjetje v šleiiji dobilo sovjetska naročila, ki pa jih bo moglo izvesti le nn ta način, tla ho svojr delavstvo mnogo nižje plačalo, kot p« je po dosedanji tarifi predvideno. Večina naših industrijcev je setlaj pri-lično ohladila in zmanjšala svoje uavdušenje za sovjetska naročila. Kajti komun je le treba računati z nivojem nemškega delavca, katerega se ne more siliti k vsakemu delu iu pod vsakim pogojem, kar je za enkrat mogoče le r Rusiji.
Kljub temu pa je pri nas še vedno vse preveč ljudi, ki verujejo raznim ngilatorjem in mislijo, da leži rešitev v komunizmu. Nič ne mislijo lin lo. dn je Inkšen gospodarski s late in. kakor ga pozna komunizem. mogoče graditi le na najčistejši nesebičnosti. A vsi. ki streme za komunizmom, delajo to le radi tega. da bi izboljšali in olajšali svoj dosedanji gospodarski položaj. KoinimisiiČno gospodarski sistem bi le tedaj mogel uspeli, ko bi se ljudje spremenili, zatrli v sebi sebičnost, se odločili za medsebojno spoŠtovnnjc in ljubezen... todn medlem vidimo, dn komunizem vseh teh elementov, ki so sevedn krščanski, ne u)>ošteva. ampak dn krščanstvo nu celi črti prcgmijn ter o/.nn-nja vero v goli iiisterializem iu silo.
Težek položaj, v katerem se iktnes naš delavec nnhnja, seveda marsikoga zapelje k misli, dn bi sebi in svoji družini pomagal z delom v Rusiji. To varljivo upanje znajo spretno gojili razni ngi-Intorji. ki v najbolj rožnih barvah slikajo položaj delavstva v Rusiji.
Sovjeti pa ne vabijo le ročnih delavcev, ampak ludi akademike. Posebno dobrodošli so jim
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno. Na jugu Avstrije večinoma jusuo. mi severu pa nevihte z živahnimi /upaduimi vetrovi, temperatura sc ne bo dosti spremenila.
\vmmmmmmmmm
kemiki, ki naj pomagajo industriji, ki je za enkrat nikakor ne gre za kako inozemskim kemikom in
na noge ruski kemični se v povojih. Pri tem pa trajno delo. kujti vsem iitženerjent doda ruska
vlada tako zvane asistente, katere morajo inozemcl kar moč hitro vpeljati v predmetne znanstvene procese. Kakor hitro torej inoz.einski kemiki postanejo odveč, lakoj jih sovjeti odpuste, kar se navadno zgodi že po par letih. Sovjeti njihovo znanje encslnvno izrabijo.
Baš ti inženerji in kemiki, ki odhajajo neprestano v Rusijo, so vzrok, da Rusija s toliko naglico gradi in dopolnjuje svojo lastno industrijo, ki bo čez nekaj let že v stanu zadovoljili lastne deželne potrebe in konkurirati celo z inozemsko industrijo. Kajti ruski delavec še daleko ne dela pod tako ugodnimi delovnimi pogoji, kakor nemški iu sploh evropski in bo težko kdaj tudi dosegel takšen nivo, ker si v očigled čeke in njenih strahot lir more pomagali.
Naša tehnična inteligenca iudirektno pomaga, da ruski dumping narašča. Danes gu čutimo v premogovni in lesni industriji. Že to ima za posledico povečano brezposelnost pri nas iu drugod. Ruski dumping poslabšuje položaj evropskega delavca. kar je eden njegovih namenov. Kajli Inko računa premeteno boljševizem: čim večjn brezposelnost, čim večji gospodnrski kaos nad Evropo, tem prej jo bodo objeli plameni revolucije. Naša tehnična inteligenca, ki odhaja v sovjetsko Rusijo, ■In tam prevzema voditeljska deln v industriji, škoduje sebi in svojim sonarodnjakom. Dr. VV.
Udarjen je mali človek - Izvzeta je industrija
Zasilna odredba (Nolverordnung), ki jo je podpisal predsednik Hindenburg 0. junijn, se bo pričela izvrševati 1. julija. Namen ima, prikriti primanjkljaj v državnem proračunu. Po sedanjih računih znaša priiuankljaj .">74 milijonov mark (ciret? 7 in pol milijard dinarjev). Prejemki bodo predvidoma manjši za 496 milijonov mark, izdatki pa večji za 79 milijonov mark. Torej 574 milijonov hočejo Nemci krili na sledeči način. Najprej /.manj sati izdatke;
Pri plačah in penzijah t(>l milijon, v državnem skrbstvu 85 milijonov in v drugih resorih 120 milijonov. Tako bi se izdatki znižali za 306 milijonov. Plače uradiiišlva bodo u. pr. znižane u\ I do 7 odstotkov, družinske doklade se bodo znatno skrčile, bolj se bo hranilo zlasti pri socialnih in kulturnih zadevah.
Zvišali |ia bodo prejemke največ s povišanim davkom ua sladkor (lit) milijonov), na mineralna olja (75 milijonov) iu z davkom na orebno dohodnino (83 milijonov). Skupaj z zmanjšanimi izdatki in zvišanimi prejemki bodo krili grozeči deficit v državnem proračunu.
Poteza kanclerja Briininga. ki je" izdelal načrt za zasilno odredbo pred svojim odhodom v London, razodeva mnogo poguma napram svojemu vo-I lilstvu — a je istočasno ludi dobro premišljena, izrazito politična gesla napram zunanjemu svetu, služiti naj bi Imela nemški delegaciji z.a vizitko, ki jo je hotela oddati v Chequersu. Inozemstvo nuj bi dobilo vtis. da je gospodarski položaj v Nemčiji uničujoč, nko mora vlada segati po tako radikalnih sredstvih. Številke zasilne odredbe nam govore: dva milijona nemških brezposelnih bo poslej dobivalo le še po 50 ntark mesečne podpore, invalidom in vdovam bo trebn z.iuanjšuli njihove rente, uradništvu se znižajo plače itd. Nemčija torej ue more plačat i še reparncij...
Nemški diplomati so torej spretno izvedli svoj sunek v Chequersu. S kakim uspehom, dosedaj še ni znano. Vsekakor pa je vredno ugotoviti, da je zasilna odredba silno nesocialna in bodo po njej prizadeti v prvi vrsli muli ljudje. Nz.hudiln bo gotovo mnogo nejevolje v širokih ljudskih plasteh (dražji sladkor!), čemur bi se dalo izognili * pravičnejšo razdelitvijo bremen, ki bi proporcionalno odgovarjala gospodarski moči prizadetih. Tako pu vidimo, da pri težkih socialnih bremenih, ki jih vlada nalaga narodu, kapital ni čisto nič prizadet. Kapital sploh noče nositi nobenih socialnih obveznosti, ker se izgovarja, da mora organizirati industrijo. Oolovo. .A Inko se bodo dohodki knpitala še bolj zviševali in usoden prepad med kapitalom in delom se bo še bolj poglobil. \ Indu ali niiun volte ali ne pogumu prisiliti veleknpitnl in industrijo, dn v splošni gospodarski kriz.i nosi skupno z ljudstvom skupno breme in se pač zadovoljiti t nekoliko manjšimi dobički. Zato je nevarnost, da bo usodni socialni razvoj v Nemčiji z novo zasiluo odredbo dobil še večji tu hitrejši razmah — na levo.
Bela knjiga o fašističnih nasilstvih ?
Rim. N. jun. tg. Italijanska vlada do danes ui dala nobenega oficijclnegn odgovoru uu obe vatikanski noti otl 20. maju in 5. juniju. Natikali je v obeli teh notah zaprosil predvsem zu pojasnilu o čl. 45 konkordutn. ki se tičejo Katoliške akcije in za z.udoščcilje zu osebne žalitve papežu. Papež je imel včeraj več razgovorov s kurdinnloni-državiiiin tajnikom Pacce-llijein in z nuncijem nu italijanskem dvoru, potem pn z obema skupno. Iz zanesljivega vira -e čuje, da je Vatikan skl-nil. pripraviti o tem konfliktu diplomatsko belo knjigo. Stališče italijanske vlade je intrunsigeutno v točki, da
ne bo trpela vmešavanja papeža v katoliške organizacije. Vatikan ni mogel doseči od italijanske vlade, da bi izrekla svoje olicijelno obžalovanje radi dogodkov / italijanske strani sc trdi. du so bili izrazi, k! jih je rabil papež v Konfliktu z Italijo. mn-»go ostrejši, kakor so btit n. pr. ob priliki incidentov v Španiji in v Mehiki
Met, tem pripiavlja \atikuu tretjo diploma) ko ifet< ki l;<> i/ddun.' d t. nos ali jutri poli m. k* oo italijanska vlado lav-ia Vatikanu sklepe današnjega ministrskemu ivetu. Prezgodnja je torej vcs(. da so »c že prekinili od-uošaji in pogajanja mod Vatikanom in Italijo. K> s je. d u bi v Vatikanu nikakor nc bili v« presenečeni, če bi se pogajanju razbil«. Posledica bi bila prekinjen je diplomatskih oduo--ajev. to je papežev nuncij bi bi. odpoklican
Skupina v jugoslovanskih narodnih nošah, ki je priredila ples pred Nj. Vel. kraljico v Maksimiru, povodom polaganja temeljnega kamna »Zavoda ta zaščito dece« v Mcduličevi ulici v Zagrebu.
Prelom med Litvo in Vatikanom
Rim. 8. junija, ž. Izgon apostolskega nunci|n v Litvi, monsignora Rartolonijs je izzval v vseh kulturnih krogih veliko ogorčenie. Tn incident, ki je edini v zgodovini, iti prišel nenadno. Meti Litvo in Vatikanom od odnosi ze nekaj mesecev zelo napeti. Nova litvanska vlada Smetone noč« priznati konkordata. katerega jc Vatikan zaključi preteklo lelo t Litvo. Pogajanja o tem so se vodil« polna dva meseca. Apostolski nuncij Bartoloni je odpotoval v Rim. kjer s0 je dolgo zadržal. Preil d rent i ledni pa je nenadoma odpotoval i/. Rima litvanski poslanik v Vatikanu. Tn je bil predznal-prekinitve diplnmatičnih odnosov Pri tem je čudno to. da litvanska vlada ni pravočasno odpovedala statuta, temveč je apostolskega nunciju enostavno izgnala iz Kovna. >lisli se. d« je litvmiskn vlada izvedla tn udarec vsled tega. da prepreči eveitiii alne ilemonstrariie katoliška javnosti t Litvi.
oči ostali
Domi In na cesti, v vrtu m pri izletu
dobri ii. poceni platneni cevni
..V1KTORIA"
s šivanimi gumi Doapiati DETAUNE CENE PO PAQU:
Številke 24-27. 9,6-34. 35-41. 42-46
D! ,30-35-50 60-
Ooblio »t v vjeh liflovinoh čevljev Na veliko Dii Palma Zagreb, sošm: uiedsl 220
Ugodna tazona, elastična hojo l
Sive, bele In črne za Snlranje In
na špang
Domači Izdelek.
Zdravniški
kompletni (instrumentarij, domača apoteka in knjige), vse jako dobro ohranjeno, se vsled smrti poceni proda. Podlesnik, Maribor, Vinarska ul. 13.
Štampanje planov a Drž. Klasne Lutrije
Državna Klasna Lutrija na osnovi zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje ofertalnu lici-taciju na dan 26. juna ove godine u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20. u 11 časova pre podne za izradu 12.800 komada velikih i 400.000 komada malih lutrijskih planova za 23. i 24. kolo srečaka.
Oferti taksirani sa 100 Din primače se pom. dana do 11 časova pre podne.
Kaucija se polaže na dan 26. juna 1931. god. na blagajnici Državne Klasne Lutrije najdalje do 10 časova pre podne i to: 2000 dinara u gotovu i 3000 dinara u sigurnim hartijama od vrednosti.
Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u administrativnom odelenju Državne Klasne Lutrije.
Iz Kancelarije Državne Klasne Lutrije K. L. Br. 7286 od 6. juna t. g. u Beogradu.
FOTGAMATERJI!
No vsakem podplatu
zaščitni znak W IM P A SSIN G
Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik!
Malarijo-strašno bolezen, ki na njej tisoči umro vsako leto-prinaša samo komar! Uniči ubijalce ter brani sebe in svojo deco — Škropi Flit.
Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrt onosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, £e jo tri dni
zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z maihno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljice 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20.
RAZPIS
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje tesarska, krovska in mizarska dela, napeljavo vodovoda in dobavo centralne kurjave za občinsko zavetišče v Mostah.
Ponudbe je vlagati do vključno 18. VI. t. 1. do 12 dopoldne v občinski pisarni v Mostah, kjer sc dobe potrebni pripomočki za razpisana dela proti plačilu 50 Din.
Občina Moste si pridrži pravico oddaje del in dobav kateremukoli ponudniku ne glede na višino oonudbe.
v
Škropi
V neizmerni žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Kravate I Anton Lebar
majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18.
Oves in Koruzo
kupite najceneje prt tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrco.ina i iitom. Rctljet« cest« 2*
orožniški narednik v pokoju
dne 6. junija jk> kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl. — Pogreb bo v torek dne 9. junija 1931 ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Scvnira-Ljubljana, 8. junija 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Da Te zaščitimo, prodajemo Flit samo v plombiranih konvah.
z meščansko šolo, veščega nemščine, zdravega, močnega, iz poštene hiše, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na
Joža Hrastelj, trgovec, Gornja Radgona.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše predobre mame,
oziroma tete in sestre, gospe
IVANE CEGNAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih lajšali bol. Posebno zahvalo smo dolžni g. kaplanu Jermanu Antonu za lepo pripravo na smrt, častiti duhovščini za udeležbo pri pogrebu, občinskim možem, ki so jo nosili, gg. šolskima upraviteljema iz Moravč in Vrhpolja, kakor tudi gdč. učiteljicam in g. učitelju za spremstvo pri pogrebu, združenima pevskima društvoma iz Moravč za ganljivo petje, Kat. prosv. društvu, ki se je z zastavo udeležilo pogreba. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so naši mami darovali cvetje, kakor tudi vsem morav-škim župljanom in vsem onim, ki so prišli iz Ljubljane in drugih krajev, da so ji izkazali zadnjo čast. Bog plačaj stotero vsemi Moravče-Ljubljana, dne 8. junija 1931.
2ALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom, prijateljem in pn znancem naznanjamo, da je Rog v svoji neskončni previdnosti poklical k Sebi v boljše življenje predobro sestro in skrbno gospodinjo, seatrično
Frančiški) Šmon
Umrla je v ljubljanski bolnišnici dne 7. junija po hudi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoči1 v starosti 49 let.
Truplo se prepelje v ponedeljek na njen dom nn Kodico. Pogreb bo v sredo 10. junija ob 8 zjutraj nn pokopališče v Mengšu. — Priporočamo jo v blag spomin in potKHno molitev.
Ivana in M arija smon. sestri.
Franc Koželj, župnik - bratranec.
V neizmerni žalosti naznanjam tužnu vest vsem prijateljem in znancem, da je moj nad vie ljubljeni sin
Franc Amer
gostilničar in posestnik
dne 6. junija ob pol 7 popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden t tolažili svete vere, v starosti 32 let, Bogu vdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9. junija 1931 ob 9 dopoldne na domače pokopaliiče.
Sv. maša zaduinica se bo darovala v župni cerkvi pri Sv. Martinu dne 10. junija 1931 ob 6 zjutraj.
Sv. Martin pri Vurbergu, dne 7. junija 1931.
Žalujoča mati in sorodniki.
mm
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na Jan 22. junija 1931 ob 11 nabavo:
90.000 kg dragocenega portland-cementa
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcijc državnega rudnika Velenje.
Direkcija dri. rudnika Velenje razpisuje na
dan 18. junija 1931 ob 11 nabavo:
20.000 kg pšeniene moke. 2.000 kg svinjske masti, 2.000 kg koruze
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.


Globoko potrti žalosti naznanjamo, da nas je zapustil naš predobri, goreče ljubljeni soprog, atek, brat, tast, dedek, gospod
IVRN ZOTTER
nadučitelj v pokoju
včeraj dne 7. junija 1931 ob 20, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 10. junija ob 3 popoldne izorrd graščine Strašnik na pokopališče v Gomilskem. Gomilsko, dne 8. junija 1931.
Karolina, soproga. Pavla por. Godisel, hčerka. Marija Maršič, sestra. Rudolf Godisel, strok, učitelj, zet. Ljerka, vnukinja.
Direkcija dri. rudnika Velenje razpisuje na dan 15. julija 1931 ob U nabavo:
2000 kom. hrastovih pragov, 1 kom. železnega vodnega re-zervoara in raznega tesnila, 800 m plinski Ii cevi
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.
Ana Vodnih
roj. Majzeljeva
po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Truplo blagopokojnice se bo blagoslovilo v torek, dne 9. junija 1931 ob tričetrt na 11 v mrtvašnici splošne bolnišnice, nakar se bo prepeljalo v Novo mesto in se bo vršil pogreb istega dne ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tamošnje farno pokopališče.
T. jubljana-Nov*> mesto, dne 8. junija 1931.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla naša preljuba sestra, teta in svakinja, gospa
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Kar«i čet
Izdajatelj.' Ivan Rakove^,
Urednik: Franc Kremžar.