,1. Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. PRVI MAJ 1951 nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 1 J F. 1 1 1 mora biti najveličastnejša manifestacija za mir, delo in svobodo. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE JUT JAraedl MLmtS Zato prispevajmo vsi za njegov najlepsi uspeh! GLASIM» KOHIIJISIISTIČKE PARTIJE S. T. O. •» ^OBNOVUENA IZDAJA LETO HI. ŠTEV. 120 T1IST SOKOTA, 31. SlAfitCA 10SJ. CENA 15 UR idili1 a Pf 5lii| Met uti» apr1' liti*1 ko*1 ogl» II I /ini1 iifi»11 UK« adf*' Občinske volitve, ki se bo-izvedle letos v vseh obči-r,ah cone A, pomenjajo za vse Prebivalstvo izredno važen “°godek in od njihovega izi-“a sta v veliki meri odvisna *°st>odarski razvoj naših ob-1,1 in blaginja vsega prebi-a*stva. Zato posveča demokratično gibanje s Komuni-'*tno partijo na čelu občin-' j m zadevam vso svojo po-°rnost in velik del svoje ak-‘''»osti. To tem bolj, ker so “Hcinski sveti oosiej edin» utn, na katerem imajo od izvoljeni predstavni- daJ’, m«1' 33 ajl' hosti in varanja volivcev ccS> 1^‘avlja dvoletna občin-ij«, dl/ jitiiist va ,i Pravico besede in soodloča. tivoietni obračun občinskih Prav je najboljši sodnik, ka-f -.r® Politične skupine — bo-^si večinske ali manjšinske fli so delale v korist občanov. . 2V\. Najznačilnejši primer verone!1 l0r>i Politika Krščanske demo-iw jo^Ue ter njenih zaveznikov sr** L^ialdemokratov, republi-| -1 J?ncov in liberalcev. Izkuš-Dafli' j!® dveh let so nam pokazale, Jol^ (u s° te struje, čim so prišle j? občinskega krmila, vodile id®'!0 občinsko politiko v iz-■ V!? v>, n° KOrlst italijanskega i. s«* učosa kapitala in velikih četlj, dosledno pa so pre-■eàe[ v 4,e vse upravičene zahte-i N» delovnega ljudstva. u^idb neštetim zahtevam 10 m/Ponističnih svetovalcev hoteli sprejeti predstav- -%>V ^ a r'l Skil'^0 a,i upravni svet občin- II. De** dlK :e J if®? opozicije niti v eno ko-t skih i,. n Ustanov in podjetij ter * i.......... P 'i tav PJt K° onemo8o£Hi sodelova-kontrolo manjšine. Na- ®‘no temu pa so komuni-o-Čor so v večini, povabili 0ll'i( vSp^ijo na sodelovanje v 18 f iij|. 'tomisije in odbore ter ‘ ■ nt ruanjšlni možnost plod-ul SodelovanJa in kontrole, žjjčrokristjani so se poka-Hk. "ot najvnetejšl zagovorov .^hori^čevalskih razre-litl *'asti s svojo davčno po-tli,*?: Velikanska večina ob-Ov, hrernen pada po n]i-loVn «slugi na ramena de-Pajis“**a ljudstva; saj pred-kto, posredni davki o-ie dtih .(lve tretjini vseh občin-Joj. dohodkov. Zaman je bilo Hy‘®J vse prizadevanje ko-■eS’ nun lstov* da bi se znižala ° Otn °dPravila trošarina na Cenejše življenjske po-efne ter da bi se uvedel 0»si° pravic,IcJSi družinski ’ hi progresivno obre-. SitU^® Predvsem velike do-OgjJ^lndustrljcev in drugih ■mj Prav posebno pa so te n® občinske večine pri-s svojo šovinistično toni nas Slovence. Protl-so nam prepovedali 'Uaterinščine, zapostav-ntfoj.das pri vprašanju šol, ('Otn*1*1 vrtcev, onemogočajo !f*n ^Porabo občinskih dvo-v®Hv ’ .|jtj ni borbi so iskali prav š« V *o--^e slovenskih glasov radiu «dl s>v uV^Vbj 'J|aie Prireditve, a v I^t|J®djc ^Avrwuaaui gidauv vi ,Vo*lli V svoJ' licemernosti go- rri* ja uPin razen komuni-en’ ‘i itv 0 SIAU. Da o misinih " ^itOnPhvislih sploh ne go-1>»1 Ji*1 ljudstvo pozna . razite fašiste in šovini-Pa tem bolj potrebno, a spoznati takozvane , hen skupine. Med te Jo Predvsem takozvani se odkri- ;vobn-M<.j° za deželo štirih K^hi ll’ hakor tudi obe slo- l- n’ kakor tudi obe slo- š°vinistični skupinici k,, in titofašistov. ji ?<> *e skupine, ki dosled-9 iVrj/Piraj0 politiko anglo-’ ji^Stt- hega imperializma na 5 i s* 0zem|ju, so nevarne, **S|j ® skrivajo pod lažnimi /'Vij® «zaščiti» tržaške ne-Skriv’ hakor tudi skuša-č vati svoje protiljudsko lil ta?*' T**0'1 P,0l,° demagoških ||1 (ja°da danes lahko reče-tudi vse te skupine nhane kot orodje napa-Puiitike imperializma, •a* A u-tav sedaj najbolj osla-Ce vu ni uvedla JčiVezanih list' kot velja ■i tiJ1’ Je treba iskati vzro-j v njepi želji, da bi 0 /1’hist a vPllv italijanskih 1.1 >0 °v, ki so ji zrasli čez ler s tem pomagala do 4*'Vnj’„h' ga skušajo zvariti ‘cupine. pomoč se izkazu- % .moči «ameriškemu» ^ ^ v "c s,£ rtj 1' ,,® tu ijviuuu ac I4.JM**«*- k® hy i erišhi» svetovalci L| Iti}, aležne svojim gospo-s ’ predvsem jo izkazu-J/.®>1 Jvujo odkrito borbo Vliv1®^ munlstom in demo-^ j% Dl^. obCinskih svetih in C1® Vs ’ s stalnim podpira-» *he ” želja in namenov kuj» uprave ter s poveli-».tJtii 01 angio-saške «civili-h, ajbolj pa se izka-^^'‘vaiežne z odkrito Oro v vprašanju naše-i fiah anglo-ameriškemu Izbili u in njegovi voj-®®va Ja‘ Vsa dosedanja BoHtika dokazuje, da Je glavni cilj teh strank ta, da se vojaška okupacija STO podaljša v nedogled ter tako omogoči ulrditev te strateške baze in nameravan napad proti Vzhodu. To nam med drugim potrjuje novejša izjava Agneletta: «Gorje, če bi zavezniki zapustili naše O-zemije!» Vsem tem skupinam stoji nasproti Komunistična partija, ki se kljub koncentričnim napadom s strani vseh naštetih protiljudskih strank na čelu demokratičnih množic bori proti vojnim načrtom imperialistov, za mir in blaginjo tržaškega prebivalstva. Temu svojemu programu se komunisti niso in ne bodo nikdar izneverili in nikdar ne bodo razočarali upravičenih zahtev delovnega ljudstva. 2e danes mora vsak Tržačan pretehtati dosedanje delo vseh političnih skupin v občinskih svetih in ga primerjati z njihovimi volivnimi programi in obljubami. Ko si bo enkrat o tem na jasnem, sé ne bo več dal zapeljati po lažnivih obljubah in varljivih gesiin, temveč ho sledil le iskrenim besedam in skladnim dejanjem komunistov. STANlS BIDOVEC NESOGLASJA MED ZAHODNIMI PREDSTAVNIKI ZARADI TRMOGLAVOSTI ZDA Kdo daje ZDA In Angliji pravico nadaljevati okupacijo STO? Ponoven odločen govor sovjetskega delegata v obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja - Združene države skušajo preprečiti konferenco štirih zunanijh ministrov Novi predlogi ZSSR dokazujejo njeno iskreno željo po ohranitvi miru v svetu Seje štirih namestnikov ki že četrti teden razpravljajo o točkah dnevnega reda za nameravano konferenco štirih zunanjih ministrov, so bile do petka tajne, v soboto pa so na plenarno sejo zopet mogli priti novinarji. Na sobotni seji je sovjetski delegat pojasnil svoje stališče, da nima prav nič proti vpisu v dnevni red vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. Pač pa je poudaril, da mora biti v posebni točki dnevnega reda obravnavano' tudi vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je del mirovne pogodbe z Italijo. Zavrnil je obtožbe delegatov zahodnih velesil glede odgovornosti za zakasnitev podpisa avstrijske mirovne pogodbe ter dokazal da so edino le zahodne velesile zakrivile zakasnitev, ker še do danes niso podpisale štirih členov ter niso sprejele sovjetskih zahtev za razpust fa- Parzijska vlada prosi intervencije ZDA Ozadje umorov vladnih osebnosti postaja vedno bolj jasno - Petrolejski monopolisti se bojijo podržavljenja petrolejskih vrelcev Umor ministrskega predsednika in prosvetnega ministra perzijske vlade ki so ga organizirali ameriški agenti je služil kot povod za sproženje napada proti tamkajšnjim delavcem, ki živijo v obupnih razmerah in ki zahtevajo izboljšanje mezd. Obenem pa služil kot povod za oklicanje obsednega stanja v pokrajinah, kjer so petrolejski vrelci..ter za prihod britanskih in ameriških bojnik ladij v Perzijski zaliv. V sredo je policija v Teheranu sporočila, da je «odkrili)) novo zaroto proti vladnim o-sebnostim, kar je dalo povod tamkajšnjemu državnemu poglavarju, da je zaprosil Ameriko za «pomoč». V znak solidarnosti z žrtvami policije im-z petrolejskimi in drugimi delavci, ki zahtevajo izboljšanje življenjskih razmer, so se razširile po državi velike stavke. Povsod nastopa policija zelo surovo napram stavkajočim. V več krajih je prišlo do streljanja. V Abadanu je bila v torek velika demonstracija, ki so jo uprizorili stavkajoči proti terorju, ki ga je režim na pobudo imperialistov uvedel v državi. V Ispahanu so delodajalci zagrozili stavkajočim množicam z odpustom z dela. Vsled tega je prišlo do demonstracij. Tudi tu je jpoli-cija streljala na demonstrante in jih več ranila Očividno je da se atlantske vlade bojijo da bodo delavske množice in neredi v deželi prisilili perzijsko lutkovno vlado, da v resnici nacionalizira petrolejske vrelce in s tem prepreči še nadaljnje izkoriščanje neizčrpnega bogastva po znani petrolejski družbi Anglo-Ira-nian Oil Company. Zato so raz- širili po deželi lažno propagando, češ da povzročajo nerede V državi komunisti. S tem hočejo namreč imperialisti opravičiti svojo oboroženo intervencijo v državi. Povsem jasno pa je, da so bili umori že vnaprej pripravljeni in da se za "njimi skrivajo imperialistični naklepi ter načrti, po katerih naj bi Perzija postala izhodišče napada prati Sovjetski zvezi. Gotovo pa niso' računali s tem, da bodo prav pri perzijskem ljudstvu naleteli na tako odločen odpor proti blaznim pustolovščinam, ki jih uprizarjajo na Srednjem Vzhodu. Perzijsko ljustva odločno zahteva podržavljanje petrolejskih vrelec in od zahteve ne bo odstopilo, kajti zaveda se, da bi vsako nadaljnje popuščanje pomenilo zavlačevanje nevzdržne bede v deželi. šističmh skupin in za nadzorstvo nad denacifikacijo. Glede Trsta je Gromiko poudaril, da bi morale vse štiri velesile spoštovati določila mirovne pogodbe z Italijo, to je imenovati guvernerja, sestaviti ustavo, umakniti okupacijske čete, skratka, napraviti v resni-e: Svobodno ozemlje. ZSSR je napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se spoštovale mirovne določbe. Tako je sprejela imenovanje katerega koli zahodnega kandidata za guvernerja, zahodne velesile pa so' odklonile celo kandidate, ki so jih same predlagale. Trst je postal letalska in pomorska baza Anglo-Amerjčanov. Kdo daje pravico ZDA in Veliki Britaniji, da nadaljujeta s protipravno okupacijo Tržaškega ozemlja? Sovjetska zveza ne more ostati brezbrižna spričo tako očitnih kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Po dvodnevnem odmoru zaradi velikonočnih praznikov se je v torek nadaljevalo razpravljanje. Namesto odgovora na jasne očitke glede kršitve italijanske mirovne pogodbe so se zahodni delegati rajši poslužili laži za napad proti deželam ljudske demokracije. Tako so iznesli kleveto iz Titove pro pagandne zakladnice, češ da se Madžarska, Romunija in Bolgarija ne drže predpisov mirovnih pogodb, zlasti, da imajo pod orožjem več vojakov, kot jim dopuščajo vojaške klavzule mirovnih pogodb. Pri tem so seveda napadali tudi Sovjetsko zvezo z neutemeljenimi očitki. Na vse te očitke jim je v sredo z obrestmi odvrnil delegat ZSSR ter izpodbil vse argumente prejšnjega dne. Poudaril je, da so napadi ameriškega delegata usmerjeni proti (em trem ljudskim državam zaradi tega, ker so brez ameriškega privoljenja zrušile dotedanje fašistične režime ter vzpostavile ljudsko oblast. Imperialistične sile so skušale s pomočjo raznih špijonov tipa Rajk in Mind-szenty zrušiti oblast delovnega ljudstva ter obnoviti fašistične diktature. Ce so imperialisti mogli kupiti kakšnega bednega izdajalca, jim pa zato ni uspelo kupiti narodov, ki nadaljujejo z izgradnjo svojih držav. I In prav to najbolj bode zahod- ne velesile in zato hočejo klevetati ljudske demokracije. Nato je Gromiko predložil nov osnutek prve točke dnevnega reda, ki v celoti osvaja vse predloge zahodnih velesil in to v obliki, ki so jo predložili oni sami. Tako je vprašanje nemške razorožitve vključeno v okvir vprašanj glede stvarnega in trajnega izboljšanja od nosov med štirimi velesilami. Tudi glede razorožitve velesil upošteva sovjetski predlog zahteve zahodnih delegatov. Na ta način je ZSSR s skrajno po-pusljivostjo v zadnjem trenutku rešila pred polomom to konferenco, ki je še v torek kazala, da se bo zaradi doslednega odklanjanja vsakega kompromisa s strani ZDA morala raziti. V četrtek se ni vršila seja štirih namestnikov, ker so zahodni delegati izposlovali odmori da morejo preštudirati novi sovjetski predlog. V če- trtek dopoldne so se predstavniki zahodnih veiesil sestali na skupni sestanek, ki pa je bil tajen. Ve se le toliko, da se angleški in francoski delegat nista strinjala s predstavnikom ZDA Jessupom, kateri skuša še v zadnjem trenutku razbiti konferenco. Partizane miru bo sprejel tajnik OZN PARIZ — Generalni sekretariat OZN je sporočil predsedniku Svetovnega sveta partizanov miru, da je Trygve Lie pripravljen sprejeti delegacijo partizanov miru ter se z njo razgovoriti o vprašanjih ki so jih predlagali. Delegacijo ki bo sestavljena iz 14 članov sveta, bo vodi! podpredsednik Pietro Nenni. Ni še določeno, kje bo to srečanje, verjetno pa v Parizu, Ženevi ali v Rimu. Jutri, v nedeljo bo v dvorani Kina ob morju Partijska konferenca o volitvah Na konferenci bo govo-lil tovariš odv. Rogassi o vprašanju: «UPRAVNE VOLITVE» Na to važno konferenco so vabljeni člani Cemia.-nega komiteja Partije, ko munisti, ki delajo v vodstvih množičnih organizacij, člani sekcijskih komitejev, člani komitejev uličnih in tovarniških celic. občinski svetova'ci in odborniki ter župani. ZDA PRIPRAVLJAJO NAPAD NA KITAJSKO Ameriške čete v Koreji bodo dobile najmodernejšo tajna orožja, med njimi tudi atomska BERL.IN - Okupacijske oblasti Zahodne Nemčije so v Han-noverju za tri mesece prepovedale izhajanje na-prelnega lista «Die Wahrheit», ker je pisal . proti ponovni oborožitvi Nemčije Vedno oolj jasni postajajo vojni načrti ameriškega Imperializma na Daljnjem Vzhodu. Dosledno odklanjanje mirne rešitve korejskega spora, od Američanov Izsiljena obsodba LR Kitajske, spreminjanje Formoze v ameriško strateško bazo ter pogajanja zn sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko jasno dokazujejo, da ameriškim netilcem vojne ni de utrditve miru v Aziji, temveč da imajo namen razširiti svojo intervencijo tudi na ozemlje Kitajske. Nov korak ameriške napadalne politike prestavlja izjava zločinskega generala Mac Arthurja, ki jo je dal na veliki petek. V tej izjavi Je Trumanov namestnik na Daljnjem Vzhodu nedvoumno potrdil, da imajo Združene države namen, napasti LR Kitajsko, pri čemer bi uporabili — kot so že ponovno izjavili najodgovornejši ameriški predstavniki ZDA — vsa vojaška sredstva, to Je tudi atom. sko orožje Da bi nekoliko omilil svojo Izjavo, ji je dodal, da je pripravljen pogajati se s poveljstvom korejske ljudske vojske. Ta izjava, ki je posledica razgovorov in tajnih dogovorov med NOVA «POMOČ» ZD A, DA BI REŠILE FAŠISTIČNI REŽIM NEIZBEŽNEGA PROPADA Brezposelnost šn beda posledica Tilove vojne politike V samem Beogradu je že 40.000 brezposelnih - Zločinska titofašistična tolpa prodaja stroje iz tovarn, da bi dobila sredstev za oboroževanje - Nad 20.000 oficirjev in vojakov zaprtih v dveh mesecih - Izgon bolgarskega odpravnika poslov iz Jugoslavije Pravcata gospodarska katastrofa, o kateri podrobneje pišemo na drugi strani, je ponovno prisilila Titovo kliko, da se je obrnila po pomoč k ameriški vladi. V svoti prošnji zahteva tašističnoa klika raznega hleva fašistična klika raznega znesku 30 milijonov dolarjev. V ameriških političnih krogih so prepričani, da bo Trumanova vlada odobrila tudi to pomoč zločin'kemu tiranu, ker se boji, da bi sicer prišlo v Jugoslaviji do oborožene vstaje. V ta name nameravajo sklicati v Londonu sestanek angleških in ameriških politikov, ki so bili v zadnjih časih v Jugoslaviji, da bi preučili celoten gospo- ZAMENJAVA SEFA VUJA potrebna za razkosanje STO? lovorišo Počekojo ne izpuste no svobodo, čeprav je že prestal svojo kazen - Nadaljujejo se zverinska preganjanja demokratov Dosedanji šef VUJA v Kopru polkovnik Mirko Lenac je bil odstavljen z dosedanjega službenega mesta, na njegovo -mesto pa je prišel podpolkovnik Ml:’j Sta-matovič. Nihče ne ve, kam je bil premeščen dosedanji šef VUJA, kar je vzbudilo med prebivalstvom Številne Komentarje. Vsi ljudje pa so si edini v tem, da jim prav nič ni žal za tem tito-Jaštstičnim priganjačem, ki je neposredno odgovoren za zločinska preganjanja istrskega delovnega ljudstva, posebej pa še za pre- LJUDSKA VOJSKA PRIPRAVLJA PROTINAPAD AMERIŠKI TEROR ne upogne junaške Koreje Kot smo zadnjič poročali, se je ljudska vojska umaknila na položaje okrog 38. vzporednika, da bi tako dala možnost za začetek pogajaj za premirje. Toda ameriškim vojnim krogom kljub vsem zadevnim izjavam Mac Arthurja ne gre za pomiritev, temveč le za to da si pridobe čim ugodnejše položaje za začetek vojnih operacij proti LR Kitajski. V ta namen je ameriško poveljstvo začelo z akcijami manj ših sabotenskh edinic, ki jim: je ponekod uspelo priti severno od razmejitvene črte. Istočasno ojačili bombardiranje predelov okrog severne prestolnice Pjongjanga ter so vrgli tudi mnogo padalcev. Vendar pa je ljudski vojski uspelo da je te skupine padalcev razbila ter jim prizadela zelo težke izgube. Nad 2000 vojakov in oficirjev, večinoma južno korejske vojske, je bilo ubitih ali ranjenih. Poleg tega pa je ljudska vojska, zajela tudi mnogo ujetnikov, ’■ Po ameriških vesteh iz Koreje so čete ZDA in satelitov začele novo ofenzivo severno od Seula. Na vsej fronti, ki teče še mnogo kilometrov južno od 38. vzporednika, je odpor korejskih čet zelo trden in ni doslej popustil. Najhujši boji so v predelu okrog Mansana. Ameriško poveljstvo poroča dalje, da se za bojno linijo zbira velikansko število korejskih čet in kitajskih prostovoljcev ter predvidevajo skorajšnji protinapad širokega obsega. Zopet prihajajo vesti o novih grozodejstvih ameriških gangsterjev proti neoboroženemu korejskemu ljudstvu, ženam, o-trokom in starcem. V pokrajini pri Cučingu so ubili 25 tisoč korejskih patriotov, dalje pa so umorili tudi 979 prebivalcev, ustreljenih je bilo 230 kmetov, ranili in pohabili pa so 70 o-trok. Fašistični atentat na sedež KP Belgije BRUXELLES — Fašistični provokatorji, ki so pred časom ubili komunističnega voditelja Lahauta, so v ponedeljek ponoči vrgli tri bombe proti vhodu v dvorano, v kateri se je vršil kongres KP Belgije. ganjanja Italijanov v Bujščini in Koprščini. Vsekakor je nadvse značilno, (la je Titova vlada smatrala za potrebno, da zamenja šefa VUJA prav v tem času, ko dozorevajo pogajanja med Rimom in Beogradom za razkosanje Tržaškega o-zemlja. Komaj 14 dni pred njim Je odšel iz cone A komandant Ai-rey, ki zaradi svojega stališča za vrnitev STO Italiji ni več odgovarjal sedanji jazi barantanja. Prav isto je mogoče trditi tudi o Lencu, ki se je kot predstavnik svoje zločinske vlade onemogočil za to jazo s ponovnimi izjavami, da Jugoslavija ne bo odstopila cone B. Njegov odhod Je samo še nova potrditev, da imata De Uasperijeva in Titova vlada namen razkosati naše ozemlje po narodnostnih mejah. Nadaljujejo se preganjanja demokratov in vseh ljudi, ki so osumljeni kot protititovski elementi, Njihova imena izobešajo po ulicah in javnih lokalih. Vsakdo od teh osumljenih, (e je doslej imel še kakšno zaposlitev, je na mestu odpuščen. Udba kliče te ljudi v svoje urade ali pa pride sama k njim ter jih poziva, naj čim prej zapuste cono B, če hoče-io odnesti vsaj zdravo kožo. Tako ne preostaja tem ljudem drugega, kot da zapuste družino in vse svoje imetje ter gredo praznih rok v cono A. Najbolj so seveda prt tem prizadete družine, ki izgube svojega rednika, obenem pa jim odtegnejo tudi živilske nakaznice kot vsem onim, ki se nahajajo v coni A. Tovarišu Počekaju je 12. marca iztekla doba niegove kazni, ki so mu jo naprtile pod lažnimi obtožbami titojašlstične oblasti. Kljub temu pa ga tudi qb_ izteku kazni fašistični krvoloki niso hoteli izpustiti, temveč so ga samo premestili iz koprskih zaporov na sedež Udbe v Bujah. Jetnišktm paznikom v Kopru so celo prepovedali o tem poučiti svojce, ki še vedno nosijo tov. Počekaju hrano. Prav tako niso oblasti z ničemer utemeljile nadaljnjega pridržanja tega neustrašnega antifašističnega borca. Toda od tito-faštstov tega itak ni mogoče priča- kovati, ko pa so uvedli v coni B režim brezpravja. Kongres KPI RIM - V dneh od 3. do 8. aprila bo v gledališču Adriano kongres Komunistične partije Italije, na katerega bodo prišle številne delegacije bratskih partij, med njimi tudi delegacija KP STO. Glavni referat o borbi italijanskega ljudstva za mir, delo in svobodo bo imel tov. Togliatti. % 111 II O 21 stavkajočih delsBveev v Franciji PARIZ — Stavka številnih kategorij delavcev se je v preteklem tednu razširila še nadalje. V znak solidarnosti z avtobusnimi sprevodniki in u-službehci podzemne železnice, so se pridružili poleg železničarjev tudi uslužbenci plinarn il.i elektrarn v Parizu in v večjih mestih, velika večina tekstilnih deuaveev, delavci državnih ladjedelnic ter rudarji in nameščenci državnih rudnikov v severni Franciji. Spričo odločnosti in strnje nosti stavke je bila vlada prisiljena popustiti. Na nočni seji je sklenila, da poviša v splošnem «minimalno zajamčeno mezdo» za 11,5 odstotkov. Železničarjem je zvišala mesečne plače za 1800 do 2250 frankov. Toda takoj po odobritvi poviškov pa je posegla Queuilleva 'Nada po drugem sredstvu, da bi ohranila proračunsko ravnovesje. Da bi zvišala svoje dohodke, je odredila povišanje cen premogu, plinu in električni struji. -- TRST — Velik zemeljski plaz je v bližini postaje Miramar v četrtek zvečer zasul železniško progo. Ves promet na tej progi je bil ustavljen za 24 ur. darski položaj Jugoslavije. Glavna skrb te konference bo pa v resnici, kako se polastiti vsega naravnega bogastva le države ter izkoristiti obupno stanje v vojne namene anglo-ameriških imperialistov. Zaradi odkritega prehoda jugoslovanskega gospodarstva iz mirnodobskega v vojnega je prenehalo mnogo tovarn s svojo proizvodnjo. Da bi pa beograjski vojni hujskači dobili sredstev za še nadaljnje ojače-nje oborožitve, so začeli prodajati iz mirnodobskih tovarn in podjetij stroje in opremo. Tako je fašistična vlada sklenila dogovor 7 Izraelom, da bo dobavila mnogo teh strojev in naprav. Posledica Titove vojne histerije, zaradi katere ukinja velik del civilne proizvodnje v državi, je stalno naraščanje brezposelnih, ki so prepuščeni samim sebi. Po vsej državi so se začeli januarja 1951 množični odpusti iz tovarn in podjetij. V samem Beogradu je v februarju doseglo število brezposelnih 40 tisoč delavcev. Vsi ti bezposelni ne dobivajo niti dinarja podpore ne glede na to, če imajo družino ali ne. Kdor pa je označen kot nasprotnik režima, pa ne dobi niti živilskih nakaznic ter kot «sovražnik države» izgubi pravico do dela. Da bi pred sestradanim jugoslovanskim ljudstvom prikrila to obupno gospodarsko stanje, uprizarja Titova fašistična tolpa številne procese, s katerimi skuša prikazati «napadalnost Knminforma». Med najbolj tipične take procese spada oni ,ki so ga ta teden uprizorili v Zagrebu proti dozdevnim «kominformističnim agentom». Potek sam je pokazal, da gre tudi v tem primero za najbolj podlo provokacijo proti LR Madžarski, kakor tudi proti demokratičnemu gibanju Tako so glavnemu obtožencu Mrdje-noviču položili v usta «navodila»^ KP Madžarske, češ da naj odide, če se ne bi mogel vrniti na Madžarsko, proti Trstu k generalnemu sekretarju KP STO tov. Vidaliju, kateri da bo že poskrbel za nadaljnjo zvezo z Madžarsko. Spriča dejstva, da bi za zvezo z Madžarsko lahko poskrbel kateri koli madžarski konzul v Italiji ali v Avstriji, kakor tudi da bi mu madžarske oblasti že same mogle izstaviti redni potni list, je ta podla provokacija proti naši Partiji in njenemu generalnemu sekretarju več kot očividna. Vojaško sodišče v Zagrebu je po nalogu Beograda izdalo zastrahovalno sodbo. Glavni obtoženec kapetan JA Rade Mrdjenovič je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, ostali obtoženci pa na ječo do 20 let. Toda Titove fašistične provokacije se ne končajo tukaj. Ze pred časom smo pisali o vež-banju posebnih diverzantskih in saboterskih agentov, katere titofašisti pošiljajo v notranjost Albanije. Eni takih skupin se. je posrečilo, da je napravila v glavnem mestu Tirani bombni atentat, pri katerem je bilo ubitih 17 ljudi. Toda delovne množice Jugoslavije, ki stradajo in so dele- žne najbrutalnejšega zatiranja s strani gestapovske Udbe, vedo, da je edini vzrok njihove bede in terorja Titovo izdajstvo in njegova popolna podreditev ameriškim netilcem vojne. Zato pa se vedno bolj složno upirajo1 oborožitvi, sabotirajo vojno proizvodnjo, stavkajo po vsej državi v neštetih podjetjih in marsikje se že z orožjem upirajo Titovemu nasilju. Celo člani in funkcionarji titovsko fašistične partije so zapadli v veliko malodušje ter se skušajo odstraniti od zločinskega vodstva. Proti vedno enotnejšemu odporu si kriminalna vlada pomaga z vedno obsežnejšimi are- tacijami, ki so v letošnjem letu presegle po številu vse dosedanje. Vsi zapori so do kraja natrpani in morajo za pripornike graditi zasilne barake. Iz- Trumanom In Mac Arthurjem, ponovno dokazuje, da Združene države hočejo za vsako ceno razširiti vojno ter spremeniti Kitajsko v svojo vojno bazo za kasnejši napad proti Sovjetski zvezi. Da ta izjava ni le prazna grožnja, dokazuje med drugim tudi pisanje ameriških vladnih časopisov, da ima ameriški glavni stan i Tokju že pripravljene načrte za napad na LR Kitajsko. Vojni minister ZDA pa je dan za Mac Arthurjevim ultimatom izjavil, da bodo ameriške čete v Koreji v kratkem dobile noja tajna orožja, med njimi tudi atomska. Istega dne je bilo objavljeno tudi besedilo osnutka mirovne pogodbe z Japonsko, katero hočejo v nasprotju z dogovorom v Potsdamu skleniti Američani na lastno pest brez sodelovanja Sovjetske zveze. Kitajske In drugih držav, ki so pomagale zrušiti japonski imperializem. Dva dni za tem se je oglasil tudi poveljnik 8. ameriške flote ter tzfavtl, da ameriške vojne ladje lahko blokirajo LR Kitajsko, kadar koli bi to odločila vlada ZDA. Te nove provokacije ameriških vojnih krogov so silovito vznemirile njihove zaveznike v Evropi. Tako ves francoski tisk ne glede na politično usmerjenost gleda v j teh novih ameriških provokact-Uah največjo nevarnost za ohranitev miru na Daljnjem Vzhodu In s tem tudi v svetu. Tudi politični krogi in tisk ostalih atlantskih držav zelo neugodno komentira Mac Arthurjevo izjavo in ameriške priprave za razširitev korejskega spora. Pod pritiskom javnega menja ’> evropskih državah proti tem vojnim načrtom so bili ameriški vladni krogi prisiljeni na vsaj navidezen umik. V ta namen so razširili doslej uradno nepotrjene vesti, češ da so v teku «pogajanja», na katere bi bili Američani pripravljeni pristati. Pogoji teh «pogajanj» naj bi bili; prenehanje sovražnosti na črti severno od 38. vzporednika, postopen umik redno velhto je pripadnikov oseh tujih čet iz Koreje, dogovor vojske, oficirjev in vojakov, katerih je bilo samo v zadnjih dveh mesecih zaprtih preko 20 tisoč. A tudi fašistično vodstvo se še zaveda, da ne bo moglo dolgo zdržati na oblasti spričo tako enotnega odpora jugoslovanskih množic. Zato se vedno bolj množijo v švicarskih in drugih inozemskih bankah denarne vioge na neznane ali neobstoječe osebe za katerimi se skrivajo člani sedanje beograjske vlade in njihovi fašistični biriči. glede volitev in končno konferenca petih velesil za preučitev sveh spornih zadev Azije. Na Mac Arthurjeve grožnje Je po pekinškem radiu odgovoril predstavnik kitajskega odbora miru. V izjavt se ugotavlja, da Je ta grožnja samo nov dokaz, da Je napad na Korejo le priprava za napad proti Kitajski. Zato pa bo ves kitajski narod branil svojo državo ter bo nadaljeval svojo borbo, dokler ne bodo napadalci vrženi iz Koreje. POZIV TRŽAŠKEGA ODBORA MIRU PREBIVALSLVU STO PREDVOJAŠKA VZGOJA V CONI B je dopolnitev tržaške vojne baze Tržaški odbor miru, ki se vztrajno Dori, da reši naše Ozemlje pred uničenjem in ohrani mir, je na zadnji seji svojega Izvršnega odbora izdal proglas, ki ga objavljamo v celoti: Vsem prebivalcem Svobodnega tržaškega ozemlja! V Trstu ni nobenega političnega gibanja več, ki ne bi že odkrito priznalo da se Je vse naše Ozemlje izpremenilo v vojno mostišče. Trst je vojaška luka, vse Ozemlje pa vojaška cona; iz tega raz- loga je cona A zasedena po an-glo-amerUkih, cona B pa po Titovih četah. Prava mednarodna zarota preprečuje, da bi prenehalo to stanje da bi prišli iz tega težkega vojnega ozračja, ki teži nad našim ozemljem in da bi končno prlš'i do civilnih oblasti, ki bi si jih narod sam izbral. Ce bi poskus, do seči vse to ostal brezuspešen, bi i primeru vojne vsi ml ostali zakopani pod ruševinami, dočim bi po krajih, kjer so nekdaj bila naša mesta m polij ponovno sto- Zborovanje delavcev 16 držav Evrope v Berlinu Poziv vsem delavcem sveta, da se bore proti ponovni oborožitvi Nemčije Preteklo soboto se je začela v Berlinu konferenca evropskih delavcev, ki jo je sklical poseben pripravljalni odbor nemških delavcev. Udeležilo se je pa je preko 900 delegatov, predstavnikov 19 evropskih držav. Po štiridnevnem razpravljanju so prisotni predstavniki delavcev soglasno ugotovili, da ponovna oborožitev Nemčije, u-stvarjanje ogromnega vojnega arzenala v osrčju Evrope in umetna delitev Nemčije na dva dela, predstavljajo veliko nevarnost za mir v Evropi in po vsem svetu. Zato je bilo sklenjeno, da se povabi Svetovno sindikalno zvezo in vse ostale mednarodne sindikalne organizacije, ki naj sodelujejo in podprejo borbo prot: tej nevarnosti. V zaključku je bil izdan poziv vsem delavcem Evrope s posebnim ozirom na nemške de lavce, v katerem se ugotavlja, da se v Zahodni Nemčiji vsa industrija spreminja za vojne potrebe, da se nacisti vračajo na svoja mesta in se ponovno vzpostavlja nemška armada pod poveljstvom ameriških vojnih hujskačev. Zato je treba ustvariti enotno fronto, ki bo znala zagotoviti mir. Proglas poziva vse delavce, naj začno borbo v. raznih oblikah, z zborovanji, zbiranjem podpisov, pozivi vladam itd. Vsi pošteni ljudje se morajo združiti, da podprejo borbo nemškega ljudstva, ki hoče združeno, miroljubno in demokratično Nemčijo. Zborovanje je tudi pozvalo vse delavce Evrope naj podprejo zahtevo Svetovnega sveta miru po podpisu pakta miru med petimi velesilami. Predstavniki nemških delavcev, pripadniki raznih političnih skupin in strank so se pa svečano zaobljubili, da bodo ojačili borbo in organizirali ljudski referendum proti rtorilitarizaciji Nemčije in za sklenitev mirovne pogodbe Na koncu je bila poslana brzojavka namestnikom štirih zunanjih ministrov, ki zasedajo v Parizu, v kateri se zahteva, naj se v skladu z dogovori preneha remili! ariza-cija Nemčije in naj se razpravljanje o razorožitvi Nemčije vnese kot prva točka dnevnega :eda sestanka štirih zunanjih ministrov. pale armade. Kar se te dni dogaja e coni B, predstavlja tragične dogodke za vse nas: desetine delavcev in meščanov umira od lakote, ker Jim nočejo dati dela tn Jih vklepajo j to neznostno situacijo; proti posameznikom in celim družinam pošiljajo kazenske ekspedicije; vrstijo se aretacije, mučenja in procesi proti onim, ki nočejo priznati priključitve cone B Jugoslaviji z vsemi njenimi pravnimi, političnimi in vojaškimi posledicami. Črne liste izločujejo iz javnega življenja na stotine meščanov, ki niso ničesar zakrivili. Posebno «lovi na ljudi», ki jih te dni vršijo med istrskimi mladinci, da bi jih prisilili na vstop v armado, morajo vse prisiliti na razmišljanje: praktično se v coni B uvaja obvezna vojaška služba v izpopolnitev prilagoditve cone izrecno vojaškim nalogam. Teror in militarizaclja sta prva koraka k vojni, kt jo prebivalci cone B že ne poredno preizkušajo in za katero tudi mi čutimo, kako nam se vsak dan bolj približuje. Z ozirom na to neznosno stanje, poziva Tržaški odbor miru še enkrat vse državljane, na] se Iznad vseh medsebojnih sporov in brez ozira na kakršno koli^težnjo glede državne pripadnosti Ozemlja združijo, da tako ojačimo glas, ki zahteva Jamstva «odprtega mesta» za vse Ozemlje. Čeprav to ni najboljša rešitev, more ta predlog združiti ose prebivalce našega Ozemlja tn zganiti OZN, ki bi bila morala že davno misliti na odstranitev zasedbenih čet iz STO in vzpostavitev demokratičnih svoboščin, ki Jih tako nesramno teptajo posebno v coni B. Združimo se za rešitev nas vseh! TRŽAŠKI ODBOR MIRU SOFIJA — Titova vlada je izgnala iz države bolgarskega odpravnika poslov, češ da je zlorabil svoj položaj za proti-državno delovanje. To je nov dokaz, da skuša fašistična tolpa v Beogradu čim bolj zaostriti odnose med obema državama ter tako pripraviti pot vojnim pustolovščinam. Hlapčevanje Titove klike ameriškim vojnim kujskaeem je privedla državo v bankrot in bedo KRIZA GOSPODARSKEGA SISTEMA zajema maršalizirano Jugoslavijo 2e v začetku 1950., ko Titova tolpa ni mogla zaustaviti anarhije in gospodarskega propa-danja, je ameriški tisk alarmiral svet, «da edino le posojila morejo rešiti gospodarstvo Jugoslavije pred popolnim polomom». Tolovaj Tito je v skupščini 26. aprila 1950. izjavil, da so mu nujno potrebna posojila in da jih bo vzel od vsake države. In res, že junija je bil sprejet zakon p predaji podjetij v privatnodcapitali-stično last, da bi ameriškemu kapitalu omogočil čim hitrejše prodiranje v jugoslovansko gospodarstvo. Eden osnovnih pogojev za dobljene kredite je bila obveza Titove tolpe Gospodarskemu odboru OZN da «se mora Jugoslavija razvijati kot agrarno sirovinska država, ki bo izvažala industrijske in poljedelske sirovine». Zato je tolovaj Tito izdal začetkom 1950. odredbo, da «je za to in za naslednje leto naša glavna naloga, da Izvedemo plan izvoza». Ameriški impenalisti so na podlagi dogovora o posojilu plačali Titovi tolpi sirovine nekajkrat ceneje, a svoje proizvode so prodajali za 41 odstotkov dražje. Spreminjanje Jugoslavije v sirovinski dodatek ameriških imperialistov je dovedlo do padanja proizvodnje večjega dela industrijskih panog, ker njihov razvoj ne odgovarja Interesom Imperialističnih tru-stov. Vse to je dovedlo do ogromnih proračunskih primanjkljajev tako, da je moral celo' sam Kidrič decembra 1950. na skupščini priznati «težke pogoje gospodarskega razvoja Jugoslavije». Padanje industrijske, poljedelske in obrtniške proizvodnje, brezposelnost, povečanje Inflacije in proračunskih deficitov, vedno večja zadolženost pri inozemskem kapitalu, 'neprestano naraščanje revščine med delavskimi množicami in nezaslišana lakota v deželi jasno dokazujejo, da titovski gospodarski ustroj vedno bolj pada v krizo. V poedinih industrijskih panogah letni «plani» niso izpolnjeni niti s 50 odstotki, a celokupna industrijska proizvodnja v letu 1950. je padla za 21 odst. v primeru z ono iz leta 1949. Zato tudi znaša proračunski primanjkljaj 3.629 milijonov dinarjev. V potrdilo padanja industrijske proizvodnje v primeri z letom 1949. nam morejo služiti tudi Kidričeva trpka priznanja, da «plan» po predmetih ni bil do- sežen niti s 30 odst. ter da se «zaradi pomanjkanja sirovin» proizvodne zmogljivosti «niso mogle izkoristiti»: v kovinski industriji za 12,3 odst., v usnjeni in čevljarski industriji za 8,2 odst., v industriji gumija za 20 odst., a v stavbinstvu so stroji izkoriščani komaj 40-od-stotno. Številna podjetja delajo komaj s četrtino svoje zmogljivosti ali pa so sploh popolnoma ustavila svojo proizvodnjo, številni «popravki» letnih planov .in, končno, podaljšanje takozvanega «petletnega» plana za še eno leto so najboljši dokazi težkih razmer, v katerih se nahaja gospodarstvo Jugoslavije. Kar se obrti tiče, je v neprestanem padanju. Zaradi velikih davčnih obremenitev n-brtoikov in pomanjkanja rokodelskih polizdelkov in potrebščin je leta 1950. propadlo 37 odstotkov obrtnikov. V še hujšem položaju je poljedelstvo. Povečano ropanje in porast razlike med cenami industrijskih proizvodov, potrebnih kmetom, ter cenami prisilno odvzetih poljedelskih proizvodov pelje v množično propadanje delovnega kmeta in v bogatenje kulakov. Kmetsko ljudstvo ni lastnik svojih'pridelkov in postaja zato brezbrižno do obdelovanja zemlje. Proizvodnja se je zmanjšala za 30 odstotkov, zaradi česar je bila vrednost poljedelskih proizvodov samo v letu 1950. znižana za 26 milijard 831 milijonov dinarjev, to je 27,3 odst. v primeri z letom 1949. Velikanske proračunske primanjkljaje, ki so nastali zaradi nazadovanja industrijske in poljedelske proizvodnje in ki samo za leto 1950. znašajo okrog 60 milijard dinarjev, in ogromne izdatke za vojne priprave je Titova banda prevalila na ramena delovnega ljudstva. Samo v teku lanskega leta (1950.) je bilo vrženih na cesto 120.000 industrijskih in 49.000 stavbnih delavcev. Na drugi strani pa je Titova tolpa mobilizirala na brezplačna prisilna dela na deset tisoče delavcev in jih tako ogoljufala za 15 milijard dinarjev. Samo gradbene delavce je prikrajšala za 9 milijard dinarjev z nadomeščanjem plačanih delavcev z brezplačnimi. S pomočjo takozvane sistemizacije mest je zmanjšaj a fond plač za 9,1 milijardo dinarjev. Da bi pokrila velikanske proračunske primanjkljaje, je Titova tolpa zvišala ljudstvu davke za 3,1 milijarde, razpisala vojno posojilo v znesku 5 milijard ter dala v obtok za 9 milijard dinarjev novih bankovcev in s tem povečala že itak močno inflacijo. Titova tolpa je dalje v teku lanskega leta na račun dvignjenih posojil uvozila za 70 milijonov dolarjev blaga. Toda vsi ti ukrepi niso mogli privesti, kakor je priznal Kidrič, do «preprečitve motenj blagovno-denarnih odnosov in omogočenja njihove konsolidacije». Kajti vsemu svetu je znano, da je Titova roparska tolpa zadolžena pri anglo-ameriških imperialistih za 400 milijonov dolarjev in da ta dolg kajpžk ne pomenja nobene «konsolidacije blagov-no-denarnih odnosov» in da je Titova klika na podlagi spora- zuma med Titom an Trumanom prepustila vsa jugoslovanska bogastva ameriškim monopolom. Preorientacija iz mirnodobnega v vojno gospodarstvo, izdatek 120 miljard dinarjev za pripravo vojne zahteva še nadaljnje povečanje izvoza strateških sirovin in poljedelskih proizvodov, nadaljnji porast cen uvoženim izdelkom ter nazadovanje gospodarstva pa bodo še bolj povečali proračunski primanjkljaj. Z druge strani pa bo zaprtje cele vrste podjetij, ki delajo za civilne potrebe, dovedlo do nadaljnjega katastrofalnega naraščanja cen industrijskim proizvodom široke potrošnje. Povečano ropanje delovnih kmetov pa bo ustvarilo še večjo razliko med cenami industrijskim in poljedelskim polzvodom. Lakota, obubožanje in izkoriščanje se bo še bolj pojačilo. , Vsa ta dejstva govore za to, da se bo kriza gospodarskega sistema in z njim tudi kriza fašističnega režima še bolj zaostrila, da se bo prepad med ljudskimi množicami in Titovo tolpo še bolj poglobil. Vse to pa ustvarja pogoje za še hitrejši in širši razvoj osvobodilne borbe, ki bo izbrisala Titovo fašistično tolpo z obličja zemlje. K. GRUJIČ (Iz lista «Pod zastavo inter-nacionaiizma» od 15. februarja 1951). IMPERIALISTI UPRIZARJAJO V PERZIJI NEMIRE IN ATENTATE Podtalne anglo-ameriške spletke za monopolizacijo “črnega zlata,, Bi V letu 1950 so dali vrelci nad 32 milijonov ton petroleja - «Anglo-Iranian Oli Company» ima glavno besedo - Angleški kapital se je pojavil v Perziji 1901. leta - Angležu Wiliamu tg5 Knoxu d'Arcy-ju je zadišalo po petroleju - Sam Churchill je nakupil prve petrolejske delnice sle Perzija (Iran) je brez dvoma ena izmed dežel Srednjega Vzhoda, ki prednjačijo z žalostnim prvenstvom skoro nepretrganih notranjih nemirov in atentatov na vladne predstavnike. Ze dolga leta se namreč križajo v tej deželi gospodarski interesi, ki jih imajo nad tamkajšnjimi bogatimi petrolejskimi vrelci angleški in ameriški monopolisti, oziroma neposredno vlade same. Ne smemo namreč pozabiti, da je Perzija izredno bogata pa petrolejskih vrelcih. Dejansko bi moralo predstavljati to podzemsko naravno bogastvo Stalni odbor delovne mladine za izboljšanje položaja zaposlenih in nezaposlenih mladink liel&leta bodo izi*oz;ilo svoje zahteve na jutrišnjem zborovanju Na pobudo Stalnega odbora delovne mladine bo v nedeljo 1. aprila v dvorani PD «Tomažič» zborovanje delovnih in brezposelnih mladink. Na tem zborovanju se bodo sesie brezposelne in zaposlene mladinke vseh kategorij, zbra- le so bodo da skupno preučijo vprašanje dela, družine in lastne bodočnosti. Na zborovanju bomo slišali glas brezposelne mladinke, mladinke, ki je zaposlena v tovarni, mlade šivilje, prodajalke, uradnice, študentke, mlade gospodinjske pomočnice itd., o resničnem položaju v katerem se nahajajo mladinke našega Ozemlja. Brezposelna mladinka, bo govorila v imenu 4.000 brezposelnih mladink, ki ravno tako kot ona že mesece in mesece išče zaposlitve. Šivilja, prodajalka, MLADINA SE PRIPRAVLJA NA VELIKO MANIFESTACIJO ZA PRVI MAJ - ZA MIR, DELO IN SVOBODO Kot vsako leto, bo tudi ietos za dober uspeh proslave Prvega maja največ doprinesla prav mladina. Videli smo da se po številnih krožkih, sekcijah in po vaseh mladina kar marljivo pripravlja za telovadni nastop. Vedno večjo živahnost je opaziti. Iz male skupinice nastajajo skupine, v nekaterih krajih pa lahko rečemo, da so že velike skupine mladincev in mladink, ki pridno in potrpežljivo štejejo ena ... dve ... Pa kaj ne bi! Letošnje telovadne vaje, ki so nam jih poslali mladinci svobodne Češkoslovaške so prav lepe. Le da je tudi tu treba nekoliko truda in potrpljenja kot pri vsaki stvari, ki si jo želimo naučiti ali lepo iz- vesti. Ni ga mladinca, ki se ne bi spominja! mogočne manifestacije lanskega leta in ki naj bi se letošnjim pripravam ali telovadnim vajam odpovedal. Ne, nasprotno, letos kot kaže se bo mladina udeiežiia telovadnega nastopa v še večjem številu. No, prav zadovoljni smo veselega pripovedovanja nekega vaditelja in nam je v resnici žal, da si nismo zapomnili njegovega imena, ko je rekel, da letos bolj kot vsako leto s posebnim veseljem hodi po terenu kot vaditelj, ker je dosedaj v vsaki vasi in vsakokrat dobil večje število telovadcev. Torej dragi mladinci za sedaj naj omenim le nekatere vasi, kjer se z vso živahnostjo telovadi, prihodnjič pa nekaj več podrobnosti o posameznih vaseh, sekcijah in krožkih, o u-spehih in številu telovadcev. Tokrat smo obiskali le Sv. Križ, Rinaldi, Kolonkovec, Skedenj, Sv. Vid, Dazio, Sv. Ivan, Opčine, Trebče, Ricmanje, Sa-lež, Cerovlje, Zgonik, campo-re in mladinsko sekcijo pri Sv. Ani. Povsod telovadi lepo število mladine, ki se z veseljem pripravlja na letošnji telovadni nastop. Prvi maj mora tudi letos dobro uspeti, za to bo največ doprinesla naša mladina, ker bo ob tej priliki obenem manifestirala za mir v svetu, delo in svobodo! uradnica bo prikazala težke delovne pogoje, v katerih je prisiljena delati in nečloveško izkoriščanje s strani gospodarjev, ki jih silijo naj bi delale tudi do 10 ur na dan za bedno vsoto 1.000 lir na teden in ki niso deležne nobenih socialnih pravic. Tudi matere se bodo udeležile tega zborovanja mladink. Tudi one bodo govorile in prikazale težko stanje, v katerem se nahajo njih hčerke. To zborovanje bo torej velika manifestacija delovnih mladink in mater, ki bodo združene zahtevale posredovanje sindikalnih, mladinskih in političnih organizacij pri delodajalcih kakor tudi pri odgovornih oblasteh ZVU za izboljšanje dosedanjega težkega stanja delovnih mladink. Stalnemu odboru delovnih mladink pa gre iskrena zahvala za to pobudo, ki bo brez dvoma veliko doprinesla k rešitvi najbolj perečih problemov, ki zadevajo zaposlene in brezposelne mladinke. Vse mladinke, matere, sindikalne organizacije in vsi tisti, ki jim ie res pri srcu bodočnost naših mladink, pozivamo naj se udeležijo nedeljskega zborovanja zaposlenih in brez-poselnih mladink UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, J ELEEONSKA ŠTEV. 666. “Prosto cono,, naj vodi občina Ze večkrat smo pisali o špekulacijah in solju/ijali, ki se dogajajo v tako imenovani goriški sprosti conia, od katere imajo koristi — In to na škodo vseh državljanov — le nekatere velike trgovske oz. industrijske družbe. V tej sprosti conia obstaja danes troje vrst industrije, ki uživa ugodnosti statuta proste cone. V prvo vrsto spada industrija slaščic in likerjev, ki je zrasla popolnoma na novo po ustanovitvi sproste cone»; v drugo vrsto spada podgorska predilnica in tovarna SAFOG v Gorici; v tretjo pa prometna industrija, ki je utrpela veliko škodo potem, ko so bile začrtane nove meje. Industrija slaščic in likerjev Je poleg drugih olajšav popolnoma prosta dohodninskega davka na relativne industrijske dohodke za dobo 10 let. V teku enega samega leta je bilo 15 tvrdk, ki se bavijo z Izdelavo likerjev oproščenih za nad 122 milijonov lir trošarine na sladkor in alkohol. Da bo čitateljem bolj jasno, koliko zaslužijo omenjene tvrdke, navajamo tudi skupni znesek za mezde in plače 162 oseb, ki so pri teh tvrdkah zaposlene. Ta znaša v letu 1950 skupno okrog 59 milijonov lir. Podobno kot v industriji liker-jev se dogaja tudi v industriji slaščic in čokolade. V letu 1950 je znašal nekaj nad 87 milijonov lir (v tej vsoti so vštete tudi pristojbine za socialno zavarovanje in druge). V industriji so imenovane tvrdke porabile nekaj nad IS tisoč stotov sladkorja in 600 stotov kakava ter pri tem bile oproščene za nad 121 milijonov lir trošarine in drugih davkov. Ze iz teh skopih podatkov je razvidno kdo ima dejanske koristi od «proste cone». Skupni znesek mezd in plač delavcev In nameščencev še zdaleka ne doseže vsote raznih dajatev in trošarine katere so industrijska podjetja o-proščena. Seveda nam je nemogoče natančno dognati, koliko znašajo skupni zaslužki teh tvrdk na področju trgovine. ’ Strokovnjaki trdijo, da je nova oprema industrijskih podjetji stala približno 300 milijonov Ur. To se pravi, da so omenjene tvrdke le z zaslužkom enega leta lahko krile vse stroške za novo o-prtmo. Vse kaže, da imajo skoraj vsa podjetja več ali manj le začasen značaj. Zato je lahko sklepati, da Je vsa industrija v takoimeno-vanl «prosti coni» le zgolj špekulativnega značaja. Zato je dolžnost vodstva «proste cone», da stvari malo resneje preglede, predvsem pa da nudi možnost razvoja tistim industrijskim podjetjem, ki kažejo vsaj malo resnosti in ki se ne bazirajo le na špekulacije in na mastne zasužke. Tudi stare tvrdke kot n. pr. predilnica v Podgori in SAFOG v Gorici so bile deležne podpore oz. ugodnosti «proste cone». Predilnica si je n. pr. nabavila v tujini nove moderne stroje, katere Je zamenjala s starimi. Seveda ni v ničemer izboljšala socialnega položaja številnih delavk, ki so v njej že toliko let zaposlene. Isto velja tudi za tovarno SAFOG, katere vodstvo se še vedno niti ne zmeni za to, da bi obnovilo brv čez Sočo pri Stražicah, s čemer bi znatno skrajšalo pot številnim delavcem. Tudi v trgovinskem pogledu i-majo od «proste cone» v glavnem velikanske dobičke le monopolisti. Med te spadata na prvo mesto tvrdki Conal in Isontina. Zaradi tega vedno bolj hirajo mala in srednja trgovska podjetja. Komunistična partija, Splošna delavska zbornica CGIL, kakor tudi listi in med temi tudi «Delo» so že večkrat razkrinkali špekulacije, ki se dogajajo v «prosti coni» naj bi v resnici postala «prosta cona» v splošno korist vsega prebivalstva goriške pokrajine. Le tako bi bilo mogoče rešiti propadajočo Industrijo in gospodarstvo sploh v deželi, ki je strašno ohromela zaradi povojne razmejitve. Ta teden sta goriški federaciji KPI in PSI izdali v zvezi z vsem, kar smo navedli poseben proglas, v katerem pozivajo merodajne organe, naj ukrenejo vse, kar je potrebno za to, da bo «prosta cona» postala dejanska zaščitnica obnove v deželi. Isti organi bi morali in morajo preprečiti še na-daljne špekulacije raznih tvrdk, ki bogatijo na škodo skupnega državnega in deželnega gospodar, stva V ta namen je nujno potrebno, da «prosto cono» vodi posebna občinska ustanova s pomočjo trgovske zbornice. Le taka ustanova bi lahko delovala v splošno korist mesta in dežele! Porazdelitev votivnih okrožij nasprotuje koristim Slovencev Po volji demokrščanske «večine» so goriški Slovenci razdeljeni v 8 volivnih okrožij, kar naj bi jim onemogočilo, da bi bili njihovi zastopniki izvoljeni v pokrajinski svet - V odgovor na to odredbo pa bodo demokratični Italijani podprli Slovence v borbi za soudeležbo v pokrajinski upravi Sadanja italijanska klerikalna vlada se ni zadovoljila s tem, da je s svojo običajno «večino» dosegla, da je bil v zbornicah sprejet volivni zakon o občinskih in pokrajinskih valitvah, ki je njej popolnoma po godu in je torej v službi interesov krščanske demokracije in njenih priveskov. Ta vlada je šla še daije. Ustanovila je posebne mešane komisije, ki jih sestavljajo senatorji in poslanci ter jim predložila osnutek za porazdelitev voiivnih okrožij, ne da bi bila dala možnost strankam opozicije, da bi stvar tehtno preučile. S tem je torej vlada dovolj očitno dokazala, da je .odklonila vse, kar bi količkaj izglodalo, da je demokratično. Oe je samovoljna porazdelitev volivnih okrožij po drugih deželah Italije nepraktična in neprimerna, je tembolj neprimerna in kvarna v goriški pokrajini, kjer živijo ljudje dveh Važno za vozače malih motornih koles Zgodilo se je, da so ziasti v zadnjem času kateri izmed prometnih policajev zahtevali od vozačev motornih koles, katerih cilinder meri manj kot 50 kub.cm., tablo in druge dokumente. Zato opozarjamo, da so take zahteve posameznikov v protislovju z ministrsko odredbo z dne 8.8.1950, ki določa, da so podvržena redni registraciji in kontroli le motorna kolesa, katerih cilindri merijo nad 50 kub.cm. Manjša motorna kolesa so obremenjena le z letno takso, ki znaša 1000 lir. GORICA - V soboto je bila ob prisotnosti višjih mestnih predstavnikov in številnega občinstva otvorjena razstava gori-ških slikarjev, ki so člani videmskega sindikata umetnikov, bi različnih narodnosti. Zato predstavlja ta sistem nov člen verige, ki služi zatiranju slovenske manjšine v Italiji. Na nekem sestanku parlamentarcev goriške in videmske pokrajine, ki je bil oktobra 1948 v Vidmu, je odv. Cando-lini, predsednik pokrajinskega odposlanstva in predstavnik demokrščanske stranke zagotovil, da bo vlada pri izdelovanju voiivnih zakonov in pravil upoštevala tudi zahteve Slovencev. Danes je seveda vlaaa popoinoma pozabila na ta zagotovila. S svojim dekretom je onemogočiia, da bi Slovenci volili skupno v enem volivnem okrožju. Daši na Goriškem predstavlja slovenska manjšina komaj lu odst. celotnega prebivalstva, oz. 10 odst. volivcev, jih je vendar razdrobila na nič manj kot 8 različnih volivnih okrožij. S tem šovinističnim: ukrepom, ki zelo spominja na ukrepe, ki smo jih bili vajeni doživljati za časa fašizma je De Oaiperijev.a vlada stopila v isto črto s Titovo vlado, ki v coni B STO1 in v Istri vodi raznarodovalno politiko na škodo tamkaj živečih Italijanov. Se več, klerikalna vlada hoče s tem onemogočiti soudeležbo Slovencev v pokrajinskih svetih ter jih tako čimbolj ločiti od Italijanov ter vnesti med oboje čim večji razdor in nestrpnost. S tem poskuša igrati vlogo titovskih poglavarjev pri tako imenovani DFS in to s tem, da popolnoma razdvoji Slovence in Italijane. Obe vladi, Titova in De Ga&perijeva se bojita sloge in sodelovanja med Slovenci in Italijani. Obe si tudi prizadevata, da bi obrnile vso pozornost tukajšnjega ljudstva od poglavitnih ciljev ter od konkretnih in nujnih potreb. To delata zato, ker sta obe v enaki meri v službi enega in istega gospodarja,, t. j. v služ-ameriških imperialistov. Klerikalna vlada daje s takimi in podobnimi protidemokratičnimi in protiustavnimi ukrepi najširšo možnost titovskim voditeljem iz svetogor-ske ulice, pri osamljenju slovenskih množic od italijanskih, upajoč, da se bo na ta način posrečilo ohrometi borbo, ki jo množice obeh narodnosti vodijo proti politiki De Ga-sperija in njegove črne vlade, ki se brati s Titovim tri-noštvom. Popolnoma drugačna pa je politika, ki jo zavzema Komunistična partija. Ze v parlamentarni komisiji se je vladnim ukrepom upiral poslanec tov. Turchi. Naša Partija pa se bo še nadalje borila za razveljavljenje sedanje porazdelitve voiivnih okrožij. Prepri-čani smo ne glede na to, kakšen bo uspeh te naše borbe, da bodo slovenske in italijanske množice prekrižale vladne načrte, kakor tudi cilje titovskih voditeljev, da bi tudi prihodnje volitve vpregli v svoj voz ter z njimi vnašali razdor med oba tu živeča naroda. Kakor ob nastopu iašizma, ko se je Mussolinijeva vlada podobno kot sedaj De Gaspe-rijeva zagnala v slovensko manjšino v Italiji, so italijanski delavci naše pokrajine, združeni s slovenskimi, uspeli in poslali svojega poslanca Slovenca tov. Josipa Srebrniča v rimski parlament, tako bodo tudi tokrat Italijani in Slovenci tesno združeni v borbi proti fašistični politiki klerikalne vlade in proti volji titovskih voditeljev preprečili vse nakane in provokacije ter zagotovili slovenski manjšini, da bo imela v pokrajinskem svetu tako odposlanstvo, kot ji po pravici pripada. za ves narod glavni vir dohodka. Da je Perzija s svojim 1.643.585 kvadratnimi metri površine v resnici izredno bpga-ta na petroleju je razvidno že iz lega, da so dali petrolejski vrelci v letu 1950 nad 32 milijonov ton te tekoče surovine. Proizvodnja pa je v stalnem porastu. Toda prav petrolej, ki ga nazivajo tudi «črno zlato» ne predstavlja za perzijsko ijudstvo drugega kot vir stalnih nemirov, atentatov in notranjih trenj, ki jih umetno podžigajo, po eni strani angleški, po drugi pa ameriški imperialisti. ‘ S petrolejskimi vrelci vred so razni perzijski šahi prodali anglo - ameriškim imperialistom dejansko neodvisnost vse države. Pri izkoriščanju naravnega bogastva Perzije ima glavno besedo prav angleški kapital, ki si je s petrolejsko družbo «Anglo - Iranian Oil Company» dejansko ustvaril lastni monopol skoro nad vso proizvodnjo petroleja v državi. Razni perzijski šahi in prvi ministri, ki so se vrstili v zadnjih desetletjih na vladi te dežele, so prinesli narodu edino le vedno večjo bedo in nečloveške življenjske pogoje, angleškim in ameriškim monopolistom pa so potom najbolj nesramnega barantanja z naravnim bogastvom prinesli dejan- sko ogromne dobičke. Angleški kapitai se je dejansko pojavil v Perziji še leta 190i Takrat je namreč prišel v prestolnico Teheran Anglež Wiiiam Knox d’Arcy. Pojavil se je sicer pod nedolžno pretvezo nekega dozdevnega raziskovanja tamkajšnjih verskih sekt, v resnici pa je zasledoval povsem druge cilje. Možakarju je namreč takoj zadišalo po petroleju, v katerem je videl neizmerne možnosti izkoriščanja in kopičenja velikih dobičkov. V njegovih vnaprej pripravljenih načrtih mu je pa še pomagala običajna razsipnost in razuzdanost takratnega šaha Muzfereidina, ki se je nahajal v stalnih finančnih stiskah. Proti smešno nizki odškodnini 20.000 šterlingov j« šah prepustil v last angleškemu pustolovcu 500 tisoč kvadratnih milj zemlje. Tako je prišel Knox d’Arcy po zelo nizki ceni do pretežnega dela naravnega bogastva te dežele. Kakor pripoveduje avstrijski pisatelj Anton Zikha v svoji knjigi «Tajna vojna za petrolej», se je angleškega pustolovca d’Arcya polastila na stara leta pravcata verska blaznost ki jo je znal spretno izkoristiti «Intelligence Service» (angleška tajna obveščevalna služba). Agent obveščevalne se je znal, preoblečen v anglikanskega duhovni- Uvod tovariša Vittorija Vidalija k brošuri tovariša Šiškoviča Karla - Milka «Borba proti titojašlzmu» Karla Šiškoviča (Mitka) je tretje delo, ki ga objavlja naša Partija kot svoj doprinos v demokratičnem in antifašističnem boju proti beograjski kliki. Je prvovrstno, kritično in z dokazi opremljeno poročilo našega Mitka, na Kongresu Komunistične partije STO, ki se je pravkar vršil. Doslej smo te objavili dve knjižici «Cona B, brezpravna zemlja» in «O titovstvu», v najkrajšem času pa izide še četrta «Titovski zločini v Trstu». Res je, porazili smo to kliko a Trstu ob odločilni pomoči zgodovinske resolucije Informacijskega urada, katere - pi avičnost in umestnost smo tedaj spoznali zaradi naših bolečin in tragičnih izkušenj. Brez obotavljanja smo dosledno sprejeli vsa njena dejstva, kakor so bila iznesena in titovstvo smo v Trstu razbili tako, da je od njega ostala le skupinica plačanih agentov Ali titovsko gnezdo je po razdrtju, ki ga je doživelo, postavilo pred nas svoje fantomske organizacije, po vzorcu demokratičnih; ima svoje dnevnike, tednike, revije, radijsko postajo in na stotine mastno plačanih uslužbencev. Našo Partijo in vse množične organizacije pa smo očistili titovcev, jim za vselej zaprli vrata demokratičnega pokreta ter jih popolnoma osamili od italijanskega in slovenskega življa. Kljub ogromnim naporom, ki so jih stali stotine milijonov, so. dobili ti-tovci na junijskih volitvah 1949. leta, komaj 2% glasov, od dneva, ko je bila objavljena resolucija Informacijskega urada, pa so potrošili v Trstu kakih 3.000 milijonov lir! Proti njim smo se borili in se še borimo sleherni dan in v vsakem trenutku, nikdar pa ne v dovoljni meri. Dobro se zaveda mo, da nismo budni tako, kot bi morali biti, pač pa smo še vse preveč dobrodušni, kar je tovariš Mitko upravičeno poudaril v svojem referatu. Pozabiti ne smemo, da je bila komunistična organizacija STO dolgo vrsto let podružnica partije beograjske klike; njeno vodstvo je bilo v Ljubljani in njen načelnik dolgo časa Kraigher, zloglasni minister za notranje zadeve Slovenije. Naše Partije se je klika polastila z umori, s prevaro, z goljufijo in izsiljevanjem ter jo izpridila v organizacijskem, političnem in ideološkem pogledu. Podpihovala je najbesnejši nacionalizem, nemoralnost in raz- VESTI IZ TRŽIŠKIH LADJEDELNIC STAVKOVNO GIBANJE DELAVCEV TR2IC — V torek so pričeli stavkovno gibanje delavci tr-žiške ladjedelnice, ki delajo v tržaški ladjedelnici Sv. Marka. Potem, ko so protestirali pred sedežem ladjedelnice, so v znak protesta ob 14. odšli z dela. V agitacijo so namreč stopili zato, ker jim vodstvo namerava odvzeti par sto lir doklade, ki so jo do sedaj prejemali, ker so delali izven svojega mesta in ker so zgubili mnogo več časa zaradi vožnje z vlakom. O zadevi bomo na drugem mestu še poročali. (Op. ured). Delavci zahtevajo nove notranje komisije V tržiških ladjedelnicah prehaja ponovno v ospredje vprašanje obnovitve notranje komi- sije. Tozadevno vprašanje se namreč zavlačuje že več mesecev zaradi ovir, ki jih povzročajo predstavniki takoime-novanih «svobodnih» sindikatov, ki nočejo, da bi se volitve izvedle po res demokratičnem načelu. ^Solidarnost z množicami italijanskih delavcev Delavci že dalj časa vztrajajo na tem, da je treba priti do sporazuma. Zavedajo se velikega pomena, ki- ga imajo notranje komisije v tovarnah. Pred nekaj dnevi je bilo sklenjeno, da se bo o zadevi izvedel poseben referendum o načinu izvedbe volitev in o sorazmerni udeležbi v novi notranji komisiji. Tudi delavci tržiških ladjedelnic so izrazili svojo solidarnost z delavci Italije, ki se borijo za ohranitev svoje industrije, ki je zlasti ogrožena po zaslugi politike demoknščan-skih krogov. V vseh oddelkih so se delavci v znak solidarnosti odzvali pozivu, ki ga je naslovila FIO‘M. Vzdržali so se dela za en četrt ure. Seveda to* ni bilo po volji žoltim sindikalistom, ki vsepovsod nasprotujejo enotnim akcijam1 vseh delavcev, ne glede na njih politično pripadnost ali prepričanje. Vendar pa je bil njih trud popolnoma zaman1. Naši delavci so jim odgovorili soglasno: «Zahtevamo novih naročil za naše tovarne, in torej delo za brezposelne, zemljo za kmete in mir za vse skupaj!» kolništvo Iz vsakega tovariša je želela napraviti nekakega Ma-gnanija in Cucchila! Ne pozabimo tudi, da je naše ozemlje obdano od Titove Jugoslavije, da je vsa istrska cona v rokah teh podležev, da vlada na mejah cone A zasedene po Anglo-amerlčanih, lltofašistični teror. Tttovci bi radi spet dobili v svoje roke Trst in da bi to dosegli, ne izbirajo ne sredstev ne načina. Posredno ali neposredno jim pri tem delu pomagajo rimska vlada s svojimi tukajšnjimi podrepniki, slovanski «belčki» in vodstvo tako imenovanega tržaškega «indi-pendentizma», ki pa je v svojem bistvu najnizkotnejši koztnopoli-tizem, brez značaja in načel. Titovci nas seveda divje sovražijo, kar nam je v ponos. Trst jc zanje izhodišče vseh mogočih podvigov proti italijanskemu revolucionarnemu demokratičnemu pokretu. Oslabiti in razcepiti telega ter napraviti zmedo u nje-hovih največjih nalog. V tem smi-hovih najvešjih nalog. V tem smislu deluje jugoslovanska tajna policija, v ta namen izhajajo njihove revije in časniki, se izživljajo poedini odpadniki in vohuni, nastopajo razne skupinice in «struje», se izrekajo priložnostne senzacionalne «izpovedi» po zgledu Cucchila in Magnanija. Vedoč, da so splošno osovraženi, nastopajo tudi oni kot nekdaj trockisti, pod drugim imenom, pod zastavo «domovine» in «marksizma». Da pa se poučimo, kaj ji titovstvo, zadošča če prelistamo «Omnibus»! Primer Magnani-Cucchija Tržačanov ni presenetil. Ze pred dvema letoma so se odločili titovski voditelji na nekem sestanku Centralnega komiteja «komunistične» partije Slovenije, da povečajo po posameznih državah propagando proti izjavam tovarišev Thoreza, Togliattija, Pollitta in drugih voditeljev, ki so jih dali o tem, kakšno pot mora ubrati ljudstvo teh držav v primeru protisovjetskega napada, ki bi ga sprožile njihove vlade. Titovska propaganda naj bi imela kot svojo osnovo vztrajno poudarjanje potrebe borbe «proti vsem napadom», «proti obema blokoma», da bi naposled lahko zaključili: napadalec je Sovjetska zveza. Ko smo titovstvo pregnali iz demokratičnega pokreta in ga popolnoma razkrinkali, je končno moralo pokazati ob vsaki priliki svoj protisovjetski obraz. Da bi dobilo politično veljavo se je udinjalo desničarski socialni demokraciji, kjer predstavlja konico provokacije in napada. Te značilne poteze titovskega razvoja v zadnjih mesecih iznaša v svojem poročilu tovariš Si-škovič. Z njim. pomaga komunistom uspešneje odkrivati sovražnike in jih hoče prepričati, da je zver nevarna, četudi se je potuhnila ranjena v svojem brlogu. Tej nevarnosti pa se je mogoče uspešno zoperstaviti le tako, da se jo učimo spoznavati, da poostrimo čuječnost naše Partije in ljudskih množic ter jo tako utesnimo in osamimo, razgalimo ter brez usmijenja ožigosamo pred svetom. Tovariš Karel Siškovič, mladi voditelj naše Partije, bivši borec jugoslovanske partizanske vojske in vodja komunistične mladine pod nacistično okupacijo, zdaj ravnatelj «Dela», slovenskega tednika KP STO, je izvršil lepo nalogo in naš kongres je zato tudi nagradil njegov referat z velikim vsesplošnim odobravanjem. Prepričan sem, da bo prav tako zadovoljen z njim vsak tovariš, brez izjeme, ki ga bo pre-čital. VITTORIO VIDALI ka, spretno približati staremu*. grešniku in lastniku petrolej"*! siah vrelcev, ki ga je tudi pre-j?5' mamil, da je zapustil te vreice| anglikanski cerkvi. Tudi če t»!51 razvoj dogodkov, ki ga opisuj6! avstrijski pisatelj v svoji knji" i.H gi ne odgovarjal popolnomai konkretno dejstvo, da je d’Arcjj ^ prepustil perzijske petrolejski vrelce leta 1909 angleški tajsC! obveščevalni službi, in že lij >r aprila istega ieta se je ustanoj^, vila znana petrolejska družbsjjj «Angio-Iranian Oil Company»],'; Brvi lord britanske adrnira-^ litete ,ki je bii — glej siučaj -i?' sam Winston Churchill, je tae 1 koj nakupil za račun vlade Si 1 odstotkov delnic te družbe. «ni Jasno je po drugi strani, tW8i imajo predvsem angleški imp*1 p, riaiisti ves interes podpirati tat -, ke vladarje ki znajo ščititi nji'Btl hove interese pri petrolejski { vrelcih. Slične interese pa imaiitif jo v Perziji tudi ameriški in'"3U(j perialisti, ki skušajo na vse čine izpodriniti angleški mon0"N pol in ga nadomestiti s svojitfjie Tako pride do atentatov in Mva morov prvih ministrov, ki j*11'ta zadene, bodisi angleška ali Ps:o, ameriška krogla. Seveda s(S znanjo anglo - ameriški imp6'119 riaiisti spretno zakrivati. Zfc atentate se pač poslužujejo IlN natikov, ki pripadajo eni a1':54« drugi verski sekti. 'i a Slična usoda je zadela Alij*.'1'' Razmaro, prvega ministra Pe*'^ zije, ki ga je tokrat umoriM1' ameriška krogla. Očividno jeC' da Američanom ni bilo po god^.12 njegovo poslednje delovanje i11^-njegova prevelika gorečnost angleške interese. Verjetno S( ‘ s je po njihovem mnenju pokata1! ^ tudi premalo energičen, da f1 ^ preprečil razpravo v parlarne1!^ tu za nacionalizacijo petroieK^d skih vrelcev. r11'' Perzifško ljudstvo pa je pr' slo posebno v zadnjih letih ^ vedno večje zavesti glede ke vrednosti, ki jo prédsta%ej ija prav petrolej za gospodaff^ stvo države. Zrasla je taKW ljudska zahteva za nacionalizmi' cijo vseh petrolejskih vreiCeJe . in petrolejske industrije. JaV> nuarja in februarja meseca ifle 1 prišlo v večjih perzijskih n1*’ j stih do velikih ljudskih ma^lK festacij, ki jih je organiziran,.. «Združenje za svobodo ^ zije». Množice so javno in ločno zahtevale naj se gla#%0 vir naravnega bogastva — trolej nacionalizira. Pod pfi^st!J skom ljudskih množic se-morala ukloniti celo veči’ parlamentarne komisije za trolej ki jo sestavlja 18 čla in katera se je izjavila za cionalizacijo vseh petroIejsK,fij vrelcev. K ve^kc Nič čudnega, da je ta razburila i londonske i t hingtonske vladne kroge. R«* °vt nična nacionalizacija petroli5''« bi pomenila konec njihove^ monopola nad vrelci in obeh«111 konec ropanja narodnega ^ ^tl gastva države. Angleški posl* nik v Teheranu je izročil PreC v sedniku Razmari celo Prl,vSt testno noto proti nacionalist0^ ciji. Obenem pa si «Anglo-Hv ’ nian Oil Company»! prila^! vse pravice nadaljnjega izWN riščanja petrolejskih vrelcev/j;») to na podlagi neke konvencij ^ sklenjene za daljšo dobo 1933. leta. Tudi v Washingtonu niso lyj jj “ K tem spali. ZDA so takoj Putrìa oblastne satelitsko nemško do v Bonnu, da sklene s Pe,|iSfe zijskim šahom direkten trgB'f"lte £ki sporazum, s katerim bi t Vs padrinili angleški monopol- » umoru Razmare so ZDA usP^ ^ le, da je bil izvoljen na nje^;ti' s vo mesto Hussein Ala, biV31 perzijski poslanik v ZDA 5JI jj kot tak seveda prava lutfeP rokah ameriške vlade. Ko so to dosegli, je bilo 5 V veda treba iskati povod za šitev naraščajoče ljudske volje ki se je izražala v ja'r nih protestih. Tako ^ % rali z veščo roko nov ate«1*11 SO ameriški imperialisti orgaO1 ■ in tokrat na rektorja tebe1'1 iPh,] Zanganeha, ki je pozneje T**] ske univerze Abdula Ha«11 legel smrtnim ranam. Na PM tisk ameriškega pod ta j »'V s ’ Mac Gheeja je perzijskih proglasil obsedno stanje L 0v. poveril vso oblast vojaške1^ ^ guvernerju. Kljub temu P3 l ^ perzijski senat sprejel sòglie Ifj’ zakon o nacionalizaciji petP* u leja. Ameriški imperialisti skušaj seveda, da bi prav pri naci011, lizaciji petroleja prišli do P1^ bj , moči nad angleškim kapital01!, I'jj Ni dvoma, da bodo hoteli i«11 s pomočjo svoje lutke ^ le perzijskega šaha in buržoaZ'* vriniti v bodoča nacionali^ na podjetja svoje strokovni^ ki svetovalce, ki bi zagoteO itj ZDA čim ugodnejše trgovMCj pogoje, vse seveda na šk0^ el A .perzijskega ljudstva. To so dejansko temne spKj ke anglo . ameriških imi#*'«H* listov, ki bi jim Perzija §0v istočasno za napad na SoVr ^ sko zvezo. 1 Toda tudi pri tem morajo/("bi , čunati z voljo ljudstva, ki 3^ zadnjem času jasno pokanj 4^ da ne bo dopuščalo nadaljhi^i Suj ropanja «črnega zlata» ter 5 noče služiti kot topovska Wl,i za imperialistične napadi naklepe proti ZSSR. libèlli zboi* SHPZ 6p znamenju miru In bratstva |8liža se nam občni zbor Slo-. kad ^Nslco iirvatske prosvetne zve-/ /f ko bomo skupno z 'našimi RSveuiimi društvi polagali cUne c opravljenem delu v posveti ter si zadali novih na-l® 2<ì čim uspešnejše nadaljnje r°. Piemotrili bomo našo [°šlost, da iz nje črpamo nau-emii*. ta utrditev sedanjosti, ki olfiifj Muži kulturi in napredku pre-!?Sega slovenskega in hrvat--elcepSa ljudstva na tem ozemlju e t>i, SIMslu slovansko - italijan-.suje*®ga bratstva za mir in lepšo snjif^nost. omat^kšne naj bodo naloge na- naše prosvete. Prosvetnega delovanja? ircfi^13 najvažnejših nalog je :jsker Hrvat, dober Ita- 11^.e^rav tako in nič manj važna jjjj.Li^bga, ki ji moramo posve-skil'S * P.ažnj°' d® na®t pevski zbo-imalinPQ-° in na5e dramske sku-invjurt igr^° v smislu napredne , na-L^6 kulture, ki je za naš ono.fcVoi velikanskega pomena, )iiniljeV V fem najde naše delova-n ,av.Pri 'judstvu mnogo več od-jjlik ’ nego če bi se izgubljali i P3'0 ^arel° larpurlartistično ša-S(Cki. nima z ljudskim razvo-npfSa ni^esaf skupnega, h kateri ZPiorf6 ^tovske in druge renk-) fSLarne struje iz strahu pred ’ težnjami prav rade }; ekaj0 češ «da umetnost bo-Politična». ie laž. Ni mogoče ločiti 0Sti od ljudskih trenj. U-jrl. (55, 031 in kultura bosta vedno ' jihi-,1*01 ljudskim množicam v it m» le ° a'^ko^°te^ ov*rat* razv°j do-d bi V Vseh dobah, tako v sedanji lei’*Ititi V Prejšnjih, določno raz-01 fuitu ° napredno umetnost in jtegop0 oc^ reakcionarne, na-ph^j^k od nazadnjaštva. Toda d ko je nazadnjaška I velijii^enarna umetnost pred j itatite,111 tokom ljudskih teženj idatl)^ 3ledu, izginila ,nam je na- Upravnik SNG Andrej Budal je n. pr. pred našim lanskim občnim zborom obrekoval, češ da smo ga sklicali «po tujem ukazu» ter je pozival na pomoč celo policijo. Slovensko in hrvatsko ljud stvo bo hodilo po začrtani poti naših največjih duhov Prešerna - Levstika - Aškerca -Gregorčiča - Cankarja - Prežihovega Voranca in drugih, ki so stali ljudstvu v vseh tegobah ob strani bili pa so v navzkrižju s kasto, ki je vladala proti večini. Zavedamo se, da je prav zaradi tega v zadnjih dveh letih prosvetno delovanje po naših društvih še bolj vzbrstelo. Vstale so naše dramske skupine, ki gostujejo širom dežele. Cim so odpadle stare korifeje so se pojavili novi pevovodje iz ljudstva ter dvignili naše pevske zbore do zavidljive višine: Lonjer, Boljunec, Elerji, Križ, itd. Zrasli so prosvetni domovi v Podionjerju, Eierjih, pri Sv. Barbari, a v najbližji bodočnosti bodo zrasli domovi pri Magdaleni, v Dolini, Križu in Zgoniku. Na Proseku - Kontovelu n. pr., ki so ju eni in drugi reakcionar« precej časa smatrali za svojo domeno, je prosvetno delovanje vzklilo tako, da živahno deluje pevski oktet, orkester in kar tri dramske skupine. Kriško prosvetno društvo premore kar dve dramski skupini, godbo na pihala, orkester, harmonikaško skupino, moški in pionirski pevski zbor in kvartet. Openci so s svojo i- graisko družino in orkestrom s ponosom iahko nastopili z «Re-vizorjem» v Auditoriju. Kakor vidimo je večina naših prosvetnih društev zaživela tako, kot bi bilo skoraj težko predvidevati. To izpričuje, da hoče slovensko ljudstvo graditi svojo kulturno življenje na podlagi napredne ljudske kulture v znamenju miru in bratstva z vsemi naprednimi narodi sveta ter slovansko italijanskega bratstva še posebej. V tem bratstvu narodov želimo hoditi po zgledu Sovjetske zveze in v tem znamenju t.j. zname nju miru, bratstva in napredka bo tudi naš letošnji občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu. Justo Košuta Včeraj, danes in jutri Češki delavci in njih družine imajo pravico do rednega letnega letovanja v najluksuznejših letoviščih ali kopališčih, kjer so se nekoč šopirili le veliki bogataši. Vsa letovišča upravljajo danes sindikalne organizacije. Načrt predvideva, da bo v teh letoviščih leta 1953 letovalo 400 tisoč delavcev. - Tudi za otroke delavskih družin je preskrbljeno. Na razpolago so jim velika in moderno urejena zabavišča in kopališča. - Na gornji sliki vidimo bazen za delavce v velikem industrijskem središču Gottwaldovu. Čeprav sta prinesla naturalizem ra simbolizem v slovensko knji* levnost dosti ugodnih elementov sc v njej vseeno nista mogla zasidrati. Po njima pa sta ostala zanimanje za socialna vprašanja in globlje podajanje duševnih doživetij ter se pridružila plastičnemu prikazovanju oseb in predmetov, ki ga je rodil že realizem. Tak je Fran Sai Finžgar. Za Jurčičem naš najizrazitejši ljudski pisatelj. Rodil se je 1871 leta v Dosiovičah pri Brezenici, nedaleč od Prešernovega rojstnega kraja. Kot osmošolec je napisal novelico «Zaroka o polnoči» in povest «Gozdarjev sin», prešel nato k mladinskemu slovstvu ter podal iz svojega planinskega sveta prekrasno povest v verzih «Trigav». Njegova pristno realistična narava široko zajema iz očetovih spominov in lastnih doživljajev bogato snov, ki jo obdeluje kot zrel umetnik. V povesti «Stara in nova hiša» in «Dovolj pokore» vstaja pred nami njegovo, domača vas in bližnja okolica, s preudarnim gorenjskim ljudstvom, globokih misli in skopih besedi. Sledijo novele «Deteljica» in «Kvišku», Kako živi češki delavec danes in kako je živel pred vojno Življenje delavcev za časa kapitalistične ureditve - Predvojna kriza - Leta 1937 je 300.000 šolskih otrok izjavilo, da jedò le enkrat na dan - Današnja plača delavca,- Socialna ureditev, brezplačno zdravljenje in letovanje - Hrana v menzah stane 172 češkoslovaških kron na mesec PRAGA, marca 1951 — Naglo izboljšanje življenjskega standarda delovnega ljudstva na Češkoslovaškem je med drugim pripisati zgodovinskim dogodkom, ki so sledili po zmagi nad fiacifašizmcm. Državno politično in gospodar- za boljše življe-nasprotnem so trdili reakcionarci vseh dob, .lir^l 'j! blizu, prav kakor je de-‘icde Ehrenburg: ' «Kultura ■ ra’ urtl'ra 'e razred, ki a tte V^hehal ustvarjati kultur-j rednote». * banes stopata pred nas rNi se ostro ločita rs,-6*30^ razred kapitalistov 0>0 j 7(i delavcev, to je raz- ščevalcev 'n razred anih Danes si delovno ■tv lVo v velikem poletu že Da svojo novo, socialisti-lc*staU tUr°’ a na dru§i strani 1 Da. stara neplodna kultu--to P3talistàv, kateri žal še s,. D°> vede ali nevede skl,i Se r'reakcionarni umetniki, i radi Prodajajo za 'HoD- e’ namesto, da bi se sko vodstvo so polagoma prevzemali v svoje roke delavci. Danes vodijo tovarne nekdanji navadni delavci prav tako so bivši delavci danes še li visokih državnih uradov, oficirji in celo člani republiškega diplomatskega zbora. V letih 1945-1948 so bile nacionalizirane industrija, bančni zavodi, zavarovalnice trgovske družbe ter vsa zunanja trgovina. Mala trgovina pa je bila do sedaj nacionalizirana le deloma. A-grarna leforma je zajela vsa veleposestva. Zemljo teh veleposestev so dobùi srednji in ena tretjina celotnega prebivalstva)? V glavnem, s p-močjo bedne podpore, ki je znašala povprečno po 20 kron na teden. Da pa bo čitatedjem jasno, kako so se mogli ti ljudje preživljati navajamo sledeče podatke o cenah najnujnejših živi ijenjskih potrebščin. Kruh je stal tedaj po 2 Kč kg, sladkor po b' Kč, maslo pa po 16 Kč kg. Medtem ko so tedaj družine brezposelnih delavcev stanovale v napol trhlih vagonih, barakah, v zapuščenih bajtah o-puščenih kamnolomov itd., je bilo v mestih na tisoče stano- po zaslužku; kajti poleg njiju uživa delavec še druge ugodnosti, ki znatno prispevajo k dviganju življenjskega standarda. Delavci imajo svoje menze, v katerih plačajo za tri dnevne obroke izdatne hrane po 172 Kčs mesečno. Zaradi tega se na stotisoče delavcev in uradnikov hrani v omenjenih menzah. Velika socialna pridobitev delavcev so letne počitnice katere lahko preživijo v luksuznih hotelih in kopališčih v katerih so se nekdaj (Šmarnic nikar», «Oče Je», «Smo pa le mož», lirične «Oranže in čire» in «Kroniki gospoda Urbana». Finžgarja odlikujeta bogat jezikovni zaklad in jedrnat slog. Globoko v kmečko družinsko življenje seže z dramo «Razvalina življenja», sledijo «Beli ženin», «Strici» in «Gospod hudournik». Dovzeten je za vse križe in težave ljudstva, za njegovo modrovanje, žive pogovore in tehtne rečeni-ce. Čvrsto je spojen z množicami. Iz zgodovine Slovanov je zasnoval svojo trilogijo tudi Matija Prelesnik, Prevajalec Danteja in vzgojni pisec je Jože Debevec, z Lasten pesniški izraz je že zgodaj našel Alojz Gradnik, doma iz Brd, po poklicu sodnik. «Padajoče zvezde», je njegova prva pesniška zbirka, kateri sc sedile še druge. Je mojster soneta, dovršen v obliki, uglajen in poln. Odlični so tudi njegovi prevodi iz svetovne književnosti. Pesnlkovala sta tudi Ljudmila Poljančeva in Fran Valenčič, doma iz Ilirske Bistrice, močnejša osebnost pa Je Radivoj Peterlin — Petruška, pesnik popotnik, ki je šel križem po svetu in v pesmih obelodanil svoje popotne motive. Kot univerzitetni pesnik in novelami in črticami se Je ukvar- \ prevajalec je znan tudi Vojeslav jal še Pavel Perko Prijeten pri- ! Molé» domcL iz Kanala pri Soči. povednih in kritik Je bil Franc | univerzitetni profesor v Ljubljani Zbačnik, izrazit humorist pa Fran novali svetovno znana zdravi- ‘ lisca in lopute v Karlovih Varih in v Marijanskih Laznah? Danes so ta zdravilišča in toplice na razpolago predvsem bornim oeiavcem. Izuatki za najemnino in vzdrževanje stanovanja so minimalni. Povprečno stane najemnina le 5 odst. zaslužka in to le v večjih mestih, dočim je najemnina na deželi ali v manjših mestih še nižja. Smisi nimajo skrbi z vzgojo, študiranjem in vzdrževanjem mali kmetje. V vseh teh letih j vanj popolnoma praznih. O-je češkoslovaško ljudstvo do- krog četrt milijona brezposel- kazalo, da popolnoma razume svojo vlado. Seveda se to ljudstvo zaveda dejstva, da ni več izkoriščano po buižoaziji Znano je da se je nih deiavcev je prejemalo dnevno po 6 Kč, okrog pol mi-iijona brezposelnih pa je pre- šopirili le bogataši, ki so živeli za časa študija svojih otrok. Za na račun deiavcev. Letovanje vse to skrbi država popolnoma stane le nekaj stotin kron, ka- brezplačno, 'ludi delavci imajo veliko možnosti, da se neprestano izobražujejo. Za to je us lanovi; en, h mnogo najraz- tere zjahkoto plača vsak delavec. Boljši delavci pa dobijo v nagrado brezplačno ‘letovanje. V zadnjem času je biio ličnejiiih tečajev, ki čestokrat Po vseh industrijskih naseljih na Češkoslovaškem so zrasli novi bloki modernih stanovanjskih hiš za delavce in njih družine. Na sliki vidimo nove stanovanjske hiše v praškem predmestju. jemalo od 6 do 10 Kc. na teden.. uvedeno poleg poletnega tudi 'pripravil0 navadne delavce za . v dobro | Sojske statistike vedo poveda- ' zimsko letovanje katero je j vstop na univerze industnjalizirani češkoslovaški| ti da je okrog 300.000 otrok si-:svojéas izključno le Veiika e razilka med sta- ta je tedaj postopalo brez dela; razme v držav, so bde zelo svoje ]e{ne počitnice v tujini.'stične ureditve in današnjim, r ad en milijon delavcev. Tudi. pogoste stavke. V enem samem ziasti na Poljskem, v Rumuniji Delavski razred se prejšnjega v Bolgariji. stanja nerad spominja; kajti i j. okrog ìeta 1937 je bilo v'stavkajoče delavce, ki so zahte-dežeii nad 700 tisoč deiavcev j vali kos kruha za svoje otroke. brez dela. S čim so se tedaj preživljali brezposelni delavci ir njih družine (torej skoro Vsega tega se češki in vaški delavci danes le z žalost-i’ nim srcem spominjajo. Zdi se ; jim, kot da so preživeli stra-l (Članek slovenskega roditelja od Sv. Alojzija) j. v —> >**«.**t-ataci idi ac u 710 odt°čih služiti trpe- , OH J' 0 vevkc peihvj cloveštvu, kot jim to nji-Najintimnejša notranjost e$ ^ ^ • etrnH51* intelektualec in jji dt’ ki sta zrasla iz da-d°be; sta strnjena z da- Wtičlovekom, zato trPita> H; “a ter gradita v skup-avpjhn ljudstvom za i ve081, Ljudstvo instihktiv-f se katera je prava pot ija strne okoli tistega gi-, - Ue ®a vc>dj v napredek, cii^eir, Pa hrbet tistim, ki ga W°navajati. Pri nas na Tržaškem iltQ n kaj zgovoren primer, iti k ostali osamljeni titov-arni ^ki’ kljub ogromnim -‘io u “N sredstvom, ki jih sip-iJeLHdisi s poklicnim gleda-'iter, a,i radijem zato, da bi ^se , 1 ljudske mase. v svani.ani Naše ljudstvo sl svojega poslanstva ■ se i ^ 'Naprednih nar ii, htvJ6 krčevito oprijelo__ k i iitii ,VetNlh društev. Tisti pa, 3 f6tav ■ VSeeno komu služijo, , 12^ajstvu v službi ka-sfBtll^aio Njegovih podrepnikov, narodov svo- ovirati veličasten po- N-aš-i nasprotniki nam večkrat očitajo mlačnost v nacionalnih vprašanjih slovenskega življa na tržaških tleh. Govore, da vzgajamo sicer politične ljudi, ki pa se odtegujejo slovenski miselnosti in tonejo ob slo-vansko-italijanski «fratelanci» vedno več in več v italijanskem svetu. Kolika naivnost in zlonamernost! Kakšno pom&nj. kanje znanja najosnovnejših načel naše politične ideologije in dela, ki je usmerjeno na njenih temeljih za dosego popolne enakopravnosti Slovencev in Hrvatov z Italijani v smislu opetovanih zahtev, ki so jih postavljali naši politični in prosvetni predstavniki povsod, kjer so lahko iznesli svoje mnenje; v občinskih svetih v Trstu in na podeželju, v časopisju, v številnih protestih VU, Vprašanje slovenskih otroških vrtcev, osnovnih strokovnih in srednjih šol je gotovo eno najvažnejših problemov, katere moramo še rešiti. In tudi tega nismo zanemarjali. Zadošča vzeti v roke naš tednik «Delo» in istega primerjati s «Primorskim dnevnikom» ali «Demokracijo», da se prepričamo, komu je bilo isto bolj pri srcu: ali nam ali vsem bahavim °V); ______________ «rt- .. . . - ^ :----—--------^ # Eh Takih je veliko! — ga je oponašal Serjožka. h;1 3U SrJ Nepci, kakršna je vas takšen je graščaki! Med 'aii D°i,a’ VS6«m vam je . .. jfd* 2 envu jo vedno hvališ? Ali si jo prišel snu-ie r ^ sem •’N sam že zdavnaj zasnubil . . . pjij Set1 posmehljivo Vasilij. jiK3 “Mo °žka ga je premeril z očmi, pomolčal, i/>!' bourì Položil Vasiliju roko na rame in govoril tet Tf^kom: J tl''irai to . . . Vem, da živi s teboj. Nisem te j j' SpPri. tem' nisem hotel, ni bilo treba ... A da KUČe okro§ nie Jaška, tvoj sin — premlati I1 si L0. ^rn! Slišiš? Sicer ga sam premlatim . . . [ - Ovì,.°i en kmet, čeprav neumen ko- noč. Nisem p, in to si zapomni ... je L, no! Nemara tudi ti zdaj za njo laziš? D , Vfke1 zamolklo Vasilij. gjii J Vaju udi! Ce bi tudii jaz lazil in letal za njo. . . D H,, J pri priči spravil s svoje poti in — konec! ’ / -.77 " kaj naj počnem z njo? VpHakaj pa se potem mešaš v to stvar? — d XVsJet3 - - ,/ s r°*k°. 'fijti t sa , roko odprtimi očmi je pogledal Vasilija y Smejal. 56 mešam? Vrag vedi zakaj . . . Ta-je1' ^Hcia 6 ženska je . . . sam ogenj; . . . Všeč mi je. M- mi j® cel° žal> kaj vem. m se J 7 ga Ì® gledal nezaupno, toda čutil je, ■jtf 1°vc>ri ,eri°2ka iskreno, iz duše smeje in iskreno j "Dab , r da nima nikakih namenov z Maivo. ^ emu Pa je rekel: e' * biliw? k* kila še nedotaknjeno in čisto dekle, /' ,, Seri ?Veku lahko žal. Tako pa . . . čudno je to! el* i°zka je molčal in gledal, kako se je čoln * a» °č s; Niorju obračal z nosom proti breg.i opisi1'' akritQ r?k lok- Rdeči Serjožkov obraz je gledal j/ r®no in je bil videti dobrohoten in pre- širokoustnežem, ki so si hoteli z njim deiati le nezasluženo propagando. Da, s ponosom lah-ko rečemo, da ga ni biio ne e-nega našega sestanka, ne enega našega kulturnega večera v naših prosvetnih društvih, da ne bi ljudstvu tolmačili potrebo vzgoje naših otrok v slovenskem jeziku. Ce se danes še dogajajo primeri, da slovenski starši pošiljajo svojo deco v italijanske šole, tedaj to gotovo ni naša krivda in nas zaradi tega ne zadene prav nobena odgovornost. Mar pripadajo razni profesorji in učitelji, za katere je to dokazano, našim političnim in prosvetnim organizacijam? Ne, nikakor ne in to je splošno znano! Kljub temu želimo' na tem mestu stvari posvetiti še par besedi. Dobe se nekateri starši, ki se izgovarjajo da se v slovenski šoli njihovi otroci ne uče dovolj, drugi pa izražajo pomisleke, češ da ne bodo dobili zaposlitve itd. Vsem tem povemo še enkrat, da izgovora ne držita ker so naše šole sestavljene po istem učnem sistemu in imamo na žalost dosti brezposelnih tako Italijanov kot Slovencev. Ako se starši izgovarjajo, da ne obvladajo dobro slovenskega jezika, to tudi ni izgovor, ker mati našega slovenskega pisatelja Ivana (Janičarja m znala ne citati ne pisati, pa se je s svojimi otroci naučila oboje ter povrh tega učila isto še nje. To je bila prava mati! Mnenja smo, da so taki starši oportunistični, pa nič drugega. Ti starši se ne zavedajo, da bodo prej ali siej uvedli ludi slovenščino za uradni jezik. Kadar se bo to zgodilo; potem jim bo žal, da niso dali v slovensko šolo a tedaj bo prepozno. Slab izgovor je tudi češ da «sem demokrat in zato lahko pošljem otroka v katerokoli šolo, bodisi v italijansko ali pa slovensko!» Ne, to ni nikak demokrat, vse nekaj drugega, to je človek, ki je daleč od pravega demokratičnega pojmovanja, ki demokratske misli ne razume, ki je koristolovec, ker kakor prodaja svoj materin jezik tako bo lahko zamenjal v priliki tudi svoje politično prepričanje. Zato pozivamo še enkrat vse slovenske starše, da pošljejo svoje otroke v slovenske šole, ker za slovenske otroke je slovenska šola za italijanske pa italijanska. Clan PD «Čermelj» Velika pridobitev delavcev |je nedvomno tudi socialno za-SJ0‘! varovanje in brezplačna zdrav-j niška oskrba v primeru bolezni kakor tudi brezplačno . , . - , , 1 zdravljenje v sanatorijih ali sne sanje, ki pa so zal bile res-:k)inikah Kdo še ni slišaI ime. meno dejstvo. Danes žive ce- j škoslovaški delavci popolnoma ! 1—— - - — --‘.jl-l | novo, človeka vredno in dostojno življenje. Češkoslovaški delavec je leta • 1946 prejemal povprečno po j 2.251 Kčs mesečno; danes pre-' j jema najmanj 4.000 Kčs. Da- i nes niso najbolje plačani špe-1 18. t.m. so se vršili sestanki za- kulanti, temveč marljivi in po- j stopnikov PD po okrajih in na žrtvovalni delavci. Novator in ' " racionalizator J. Svoboda pre- spominja ga na bedo in pomanjkanje. Prejšnje in današnje stanje se razločujeta med seboj kot noč in aan. In tega se v polni meri zavedajo množice delavskega razreda. M. Moulis (Pragopress) Milčinski, Madinskl pesnik je Alojzij Merhar — Silvin Sardenko, rojen na troni», «Moja duša vasuje« in ljudska igra «Divji lovec». Večji deli sta roman socialne vsebine «Iz modernega sveta» in zgodovinski roman «Pod svobodnim soncem», mogočna slika iz življenja naših pradedov — Slo-venov. Sledita povest «Študent naj bo», manjši spis «Nad petelina», novela «Sama» in povest «Dekle Ančka». Drama «Naša kri» sega v čase francoske Ilirije, ljudske značaje pa dobro riše zgodba «Veriga». Vojno zlo očrta v «Prerokovani», «Bojih», «Prerokbi zo-Ježici pri Ljubljani, pevec tihe u-branostl in sočustvovanja s tujimi nevšečnostmi in nadlogami. Dosti blizu mu je bil Jakob Voljč. Murnu pa pesnica Vida Jerajeva, dočim je ves fantovski general Rudolf Maister — Vojanov. Precej samostojen v pesniškem snovanju je Cvetko Golar, Prežihov Voranc jema mesečno kar 15.000 Kčs za svoje delo. Na tisoče udarnikov in najboljših delavcev ima danes višjo plačo nego katere koli vrste nameščenci. Toda to še ni vse. Današnji delavec na Češkoslovaškem kupi s svojo plačo štirikrat več kruha kot pa za časa kapitalistične državne ureditve. Poleg kruha pa porabi šest krat več krompirja dvakrat toliko jajc, desetkrat več električne sile kot pred vojno. Važno je tudi to, da ima sleherni delavec možnost obiskovati gledališče. Statistike dokazujejo, da delavci obiskujejo gi&dališče štirikrat več kot pa pred vojno. Zanimivo pa je zlasti dejstvo, da danes kupujejo motorna kolesa, šivalne stroje, hladilnike, in druge aparate predvsem delavci. V enem letu je potrošnja čevljev narasla za celih 23 odst., potrošnja mesa za 40 odst., svinjske masti za 59 odst., nakupovanje motornih koles je naraslo za 8 odst. Toda to še ni vse. Niti pravilno bi ne bilo ako bi ocenjevali življenjski standard češko-siovaiških delavcev le po potrošnji gotovih predmetov in sedežu SHPZ. Splošno je bil uspeh teh sestankov jako koristen, ker so na njih zastopniki iznesli poleg kritike tudi želje in načrte za bodoče delo. PRIREDITVE: PD «Višava» na Konkonelu priredi v nedeljo, 1. aprila U. ob 16. uri kulturno prireditev PD «Primorsko» iz Mačkovelj priredi v nedeljo, 8. aprila kulturno prireditev. PROSLAVE: PD «Srečko Kosovel» priredi v nedeljo, 1. aprila ob 20. uri v Prosvetnem domu Kosovelovo proslavo GOSTOVANJA: P.D. Lonjer-Kalinara bo gostovalo jutri 1. aprila ob 18. url v prosvernem domu v Boljuncu, 8. aprila v Ricmanjih, P.D. s Proseka pa v Križu. Na sporedu je oktet, otroški balet ter tri enodejanke. Pričetek ob 16. PREDAVANJA: Ta teden bodo predavanja, združena s članskimi sestanki v naslednjih prosvetnih društvih: «Marušič» v Rocolu drevi ob 20, «Heroj Vojko» v Briščikih v sredo 4. aprila ob 20, «Gaj» v Banah v sredo ob 20. G2CNI ZBORI: P.D. Opčine je preložilo svoj občni zbor na četrtek 5. aprila, ob 20., občni zbor društva «Vol-nik» v Zgoniku pa bo v petek 6. aprila ob 20, P.D. «Volga» v Malem Repnu tudi isti dan. Na občnih zborih in na množičnih sestankih bodo voljeni delegati za občni zbor SHPZ. SHPZ sporoča, da bo za pripravo prvega maja sestanek vseh načelnikov glasbenih odsekov, pevovodij, dirigentov godb in orkestrov jutri, 1. aprila ob 10. na sedežu SHPZ, Ponterosso 6, II. VELIK USPEH Opencev v Avditoriju Na Velikonočni ponedeljek je doživela openska dramska družina velik uspeh s svojo uprizoritvijo v Avditoriju. Predstva je bila nemali dogodek za tržaške Slovence. * Openska igralska družina vsekakor že presega zmožnosti diletantskih igralcev. Pred sabo imamo že resne, vztrajne in prizadevne igralce-diletante, od katerih bi bil marsikdo vreden, da bi se posvetil igralskemu poklicu. Kritika, ki jo tu objavljamo bodi ne kot merilo za diletante, temveč že kot strožja kritika, ki bodi igralcem v vzpodbudo in v dober nasvet. * * * Na Velikonočni ponedeljek je nastopila v Avditoriju openska m jr VirtŠal Nezaupno Vasilij. gjfl X Je bilo .kakor da je to vprašanje osup- je gledal, samo jih. Ti . a tega prost. Vasilij se je nekam omehčal, ko ga — Prav imaš . . . sijajna ženska . vihrava! . . . Jaška . . . naložim mu ščene ti! . . . —- Ne maram ga. . . Po vasi diši . . duha ne trpim, — je izjavil Serjožka. — Ali se ji prilizuje? — je vprašal skozi zobe Vasilij in si gladil brado. — In še kako! Kakor klin se bo zabil med vama, — je rekel Serjožka s prepričanjem. — Jaz mu zabijem klin! V morski daljavi je vzplamtela rožnata pahljača žarkov sončnega vzhoda. Iz pozlačene vode je že odseval krajec sonca. Skozi šumenje valov je prihajal od čolna slaboten klic: — Vleci-i! . . . — Vstanite, fantje! Ej! K mrežam! — je ukazoval Serjožka in vstal. V kratkem je vseh pet prijelo za svoj krajec mreže. Iz vode se je vlekla na breg dolga vrv, ki je bila napeta ko struna, in ribiči so jo razpenjali z oprtniki, stokali in vlekli vrv. Drugi kraj mreže je vlekel k bregu čoln, ki je drsel po valovih, njegov jambor je rezal zrak in se sem in tja gugal. V čudoviti lepoti je' vstajalo svetlo sonce nad morjem. — A če boš videl Jakoba, mu reci, naj pride jutri k meni, — je zaprosil Vasilij Serjožko. 12. * • — Dobro. Čoln je pristal k bregu in ribiči so poskakali z njega na pesek ter vlekli svoj kraj mreže. Obe skupini sta se stopnjema bližali druga drugi, pla-valčki so skakali po vodi in se uvrščali v pravilen polkrog. Pozno zvečer tistega dne, ko so delavci ribar-skega stana povečerjali, je Malva, utrujena in zamišljena, sedela na razbitem čolnu, ki je bil obrnjen z dnom navzgor, in gledala na morje, ki je bilo že v mraku. Tam daleč je migljal ogenj in Malva je vedela da plapola tam kres, ki ga je zanetil Vasilij. Izgubljen v temni morski daljavi je ogenj vzpiamteval in ugašal, kakor da omaguje. Malvi je biio tesno pri srcu, ko je gledala tisto rdečo točko, izgubljeno v samoti in slabotno trepetajočo v neutrudnem, nikomur razumljivem bučanju valov. — Čemu tu sediš? - se je razlegel Serjožkov glas za njenim hrbtom. — Kaj ti to mar? — je rekla suho, ne da bi ga pogledala. — Radoveden sena. Pomolčal je, jò opazoval, vzel cigareto, jo prižgal in zajahal žoln. Gulil je, da ne mara govoriti z njim, in prijateljsko ji je rekel: Čudna ženska si: — zdaj bežiš proč od vseh, zdaj se vsem obešaš na vrat. — Mar se tebi obešam? je ravnodušna vprašala. — Ne meni, pač pa Jaški. —Si nevoščljiv? —• Hm . . . Ali hočeš, da govorim odkrito s teboj? — je vprašal Serjožka in jo udaril po ramenu. Bila je obrnjena z bokom k njemu in ni ji videl v obraz, ko je\ krotko rekla: — Govori. — Ali si pustila Vasilija, kaj? — Ne vem. — je odgovorila in pomolčala. — Cernu bi to rad vedel? Kar tako... od dolgega časa. - Zdaj sem jezna nanj. ■ Zakaj? Tepel me je! . . . — Kaj? On? Tak je torej . . . pfuj! Pa si se takemu vdala. Aj-jaj! Serjožka je bil presenečen. Gledal ji je od strani v obraz in ironično cmokal z ustnami. — Ce bi hotela, se mu ne bi bila vdala, — je odgovorila z vnemo. — Zakaj torej? ■—■ Nisem hotela. — To se pravi, da imaš hudo rada tega sivega mačka? —- je rekel zaničljivo Serjožka in jo obdal z dimom svoje cigarete. Jaz pa sem včasih mislil, da nisi med takimi . . . —• Nikogar med vami ne maram, •— je vnovič ravnodušno rekla in podila z roko dim. — Lažes, pojdi no? — Čemu bi lagaia? — je vprašala in po njenem glasu je Serjožka razumel, da ji v resnici ni treba lagati. — Pa če ga ne maraš, zakaj pustiš, da te bije? — jo je resno vprašal. — Kaj vem? Cernu bi hotel to vedeti? — Čudno! ... — je rekel Serjožka in stresel z glavo. (Se nadaljuje) igralska družina v Gogoljevim «Revizorjem». Kljub prekrasnemu vremenu, ki je naravnost sililo človeka ven iz mesta v naravo — kar je sicer na ta dan za Tržačane tudi že nekako tradicionalno — Je prihitelo ljudstvo od vseh strani poslušat to znamenito komedijo. Openski orkester je lepo odigral venček slovenskih narodnih pesmi, prav tako tudi vse glasbene vložke med posameznimi dejanji in ne preostane nam drugega, ko da tudi to pot ponovno izrečemo vse priznanje požrtvovalnemu dirigentu Wesche Wer-nerju. Mestni poglavar Stana Malalana se je kmalu otresel pričetne negotovosti v besedi in mimiki in rastel zlasti ob lažeh Hlesta-kova, ki ga Je učinkovito podajal Drago Gorup, sicer eden naših najboljših igralcev. Preprtč-I j iv je bil tudi v damski družbi ■ mllostno Padali teiki udarcl> se in vse kaže, da lahko široko raz- ■ vzravnal in oči so se zauplji- in Krakovu. Bojevita pisatejska narava je Vladimir Levstik, poln salire in ironije. Negovo najboljše delo je «Gadje gnezdo», v katerem slika odpornost slovenskega naroda pred tujo osvajalno silo; je tudi Izvrsten prevajalec Iz francoščine, angleščine in ruščine ter dober kritik. Iz Zupančičeve in Sardenkove šole so več alt manj bili Anton Erjavec, Griša Koritnik in Jože Vandot, dočim je velik poznavalec svetovne književnost in marljiv slovstveni delavec Anton Debeljak, Pavel Golia po pisec in prireditelj mladinskih iger. Znani so še Fran Albreht, Janko Glaser In Joža Lavrenčič Dober pripovednik je tudi Ivo Sorli, doma iz tolminske okolice, dasi njegov slog ne navduši preveč bralca. Črtici, noveli in prevajanju se je posvetil Ivan Lah iz Trnovega prt Ilirski Bistrici, ki je poln slovanske zavesti. Kot humorist st Je dobil ime tudi Feigel, izredno plodovit pa se je pokazal Ivan Pregelj, ki Je črpal snov za svoje romane tudi iz rodnih tomlnskih tal; Je tudi dober eseist. V drami, romanu in noveli se je pomeril zdravnik Alojz Kraigher, katerega delo so polna erotičnih momentov, dober novelist pa je bil tudi Milan Pugelj, Tržačan Alojzij Remec Je prvi uporabil snov tolminskega upora v svojem delu «Veliki punt», Ljubljančan Juš Kozak, pa je znan po romanu «Sentpeter». Plodovit pisec Je bil France Bevk, odmaknjen od resničnega sveta psihiater Bogomir Magajna, socialno usmerjena pa sta SeliSkar in Ingolič. Prekmursko pokrajino slika Miško Kranjec, dočim se Je rad sukal tudi u svojih delih na koroških tleh Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, ki kaže Slovenca — trpina v borbi za novi socialistični družbeni red. V planinskem svetu se Je rad videl Janez Jalen, modroslovno vprašanje je načel Bartol, v zgodovini se iskal Ivan Matičič, dočim so še več ali manj uspešno slovstveno delovali Fran Albreht, Marija Kmetova, Izidor Cankar in drugi. Izrazit ekspresionist je bil v partizanih padli Miran Jarc, dočim je u Sežani rojeni in v Tomaju umrli Srečko Kosovel, pesnik Krasa In njegove tožnolepe samote, globoko čustven impresionist In eden naših največjih ll-tikov. Socialni poet je Mile Klopčič, svojstven Edvard Kocbek, glasnik našega Primorja pa Igo Gruden, doma Iz Nabrežine. V drami so poskusili svoje moči Stanko Majcen, Anton Leskovec, Bratko Kreft, Ivo Brnčlč In Stanko Cajnar, v eseju in kritiki pa zlasti Vidmar in Koblar. Med o-bema vojnama in po njej se je udejstvovalo še več znamenitih literarnih osebnosti, vendar ne moremo na tem mestu zajeti njih prave podobe. Iz partizanskih let sta vsekakor na tmenltnejška pesnika Bor in Kajuh, katerega smo že prikazali v «Delu». SKLEPNA »ESEOA S tem smo v skromnih potezah orisali razvoj slovenske književnosti od naše prve knjige do danes. Dolga je bila pot, ki jo je doslej prehodilo slovensko ljudstvo; trpljenje, poniževanje, zapostavljanje in druge nevšečnosti je okusilo na njej. Žilavo se Je borilo za svoj obstoj, za skromen prostorček pod soncem, ki so mu ga splošno kratili, in je v ta namen trošilo svoj najžlahtnejši življenjski sok, vendar poguma in vztrajnosti ni izgubilo. Ne, hrbet, po katerem so skozi stoletja ne- bi)« svoje igralske sile zlasti v ljubezenskih vlogah. Pohvaliti moramo tudi glavarjevo ženo Olgo Gulič, le da ji je manikalo tiste ognjevitosti, ki bi jo človek še utegnil iskati v tej, po življenjskih strasteh in slasteh hrepeneči primitivni pro-olncialki. Zadovoljila nas je tudi njena hči, Valerija Hrovatinova, treba pa ji še precejšnja doza koketnosti In glasovnega oblikovanja. Ljudstvu močno všeč sta bila tudi Osip Vladimirja Hrovatina, ki Je bil že od začetka precej gotov samega sebe in poštar Aniona Sosiča, eden najsimpatičnej-ših likov, ki smo jih videli, dosi so bili tudi vsi ostali igralci na dostojni višini in daleč nadpovprečni. Tu in tam je bilo opaziti le še nekoliko škodljive naglice v izgovorjavi in premalo poudarka. Zaključni nemi prizor jc bil močan, le da bi se moral še za hip raztegniti. Inscenacija je bila preprosta a okusna, kostumi ustrezajoči. Vse priznanje režiserju tovarišu Košuti Poslušalstvo je bilo nad vse di-sclpinirano, zlasti razveseljiva je bila številna navzočnost mlajšega rodu. -on t’o uprle v zvezdo, ki nas bo pripeljala še skozi zmedo današnjih ant lepšim časom naproti. Trubar je prvi odkril narodom sveta naše bedno, zatirano in po svobodi hrepeneče ljudstvo. Vodnik jim je tolmačil njegove o-gromne duševne sposobnosti in prizadevanja, izgraditi si svoje lastno duhovno življenje ter z njim bogatiti in oplajati vesoljno kulturo, ki je v Prešernu in njegovemu programu našla svoj pravi izraz in podobo. Naš narodni duh Ji je z njim podaril svojega največjega genija in s Cankarjem nakazal otipljivejšc smernice za ostvarttev boljšega, dostojnejšega, socialno pravičnega življenja za vse. Naš narod, dasi številčno majhen, je tako potrdil veličino svojega poslanstva in rešil pravdo svoje enakopravnosti. V brk vsem napihnjenim oznanjevalcem rasističnih teorij in dozdevne superiornosti, ki Jo je, žal, še danes dosti najti tudi na tržaških tleh. Naša življenjska naloga je zdaj reč kot dovolj osvetljena: utrjevati moramo slovenstvo In slovanstvo v naprednem duhu in predvsem še človečanstvo. Od tega nas ne bo nihče več odvrnil, zato so nam porok naši nesmrtni kulturni velikani. D. B. 31. MARCA 1951 mm.. OJ TE VRAŽJE BANKE — Ze večkrat so se belčki izkazali kot zelo «dosledni» borci za pravice Slovencev na tem ozemlju. Ta njihova «doslednost» se je še posebno izkazala v globokih poklonih raznim tujim okupacijskim predstavnikom in pe-tohzništvu pri VU ter hvalisanju tiste «demokracije», ki nam jo ie šesto leto zelo «širokogrudno» deli tukajšnja okupacijska oblast. Svojo «doslednost» so seveda pokazali tudi ob prihodu novega poveljnika področja gen. Win-tertona in to ne samo s tem, aa se je potrudil na blok celo nabrežlnski župan, kandidat njihove liste, marveč še s posebnim člankom, ki ga ie tokrat spisal in podpisal — čudite se in ostrmite — sam prežlahtni gospod dohtar Agneletto. Članek naj bi predstavljal neke vrste spomenico belčkov novo-došlemu poveljniku, kjer se slednji res «ganljivo» potegujejo za premice Slovencev tega Ozemlja. Ze sam naslov članka «Živeti in pustiti živeti» priča o njihovi «borbenosti» in «doslednosti». Na prvi pogled bi človek skoro mislil, da so belčki naslovili novemu poveljniku vsaj osnovne zahteve glede tega, kar nam pripada po vsej pravici. Kaj šel Tega se je gospod dohtar dotaknil le med vrsticami in še to zelo previdno. Toda po neki drugi struni pa je možakar vendar le krepkeje zabrenkal in že iz tega lahko vsakdo vidi, kje belčke dejansko čevelj žuli. Ni prvič, da so se belčki spomnili na «gospodarske zavode» in to jeremljado so ponovno poživili prav ob prihodu gen. Wlntertona. To je torej za belčke glavni problem — banke in še enkrat banke. OJ te vražje banke, koliko nemirnega spanja povzročajo raznim dohtarjem in bivšim bančnim ravnateljem. Res je, Tržaška posojilnica in Trgovska obrtna zadruga, ki jih belčki še posebno omenjajo v svojem zadnjem članku, sta bili za nekatere gospode v resnici dve precej dobri molzni kravi. Zato Je njihova «skrb» za gospodarske zavode docela razumljiva. Saj se Je dalo takrat precej «luštno» živeti. Tore) banke naj vrnejo in «vse se bo poglihalo» kajne! Vse ostale pravice Slovencev so seveda postranska stvar. Pri svojem prizadevanju za gospodarske ustanove pa so belčki pozabili na eno Izmed zelo preprostih dejstev in sicer, da so bile gospodarske ustanove postavljene na noge z žulji vsega tukajšnjega slovenskega prebivalstva in ne morda — kot st oni domišljajo — po zaslugi peščice «prefriganih» dohtarsklh in drugih, njim podobnih glavic. V TRETJE RADO TEČE — Ustanovitev ribiške zadruge je za tito/ašlste v resnici zelo trd oreh in to še posebno v Bar-kovljah. Ze dvakrat se Je pripeljal namreč v Barkovlje sam jederalček fašistične klike Franc Stoka, ki je sicer v sedanjem izobilju lepo pozabil na svoj ribiški stan. Kljub temu pa mu je Babičev generalštab poveril «važno nalogo», da ustanovi ribiško zadrugo In tudi «Primorski» je za to priliko zazvonil z vsemi zvonovi O prvih «uspehih», ki jih je dosegel tltojašist Stoka p Barkovljah smo že pisali. Se več je seveda pisal «Primorski». Zgledalo je, da ga je prva barkovljanska «rajža» spametovala in da bo opustil vsak nadaljnji «trud». Toda «dlnst je pač dinst» in vsako liro ki pride iz Babičeve kaše sl Je treba pač «krvavo» zaslutiti. Tako se je pripetilo, da je moral Stoka na novo barkov-ijansko «rajžo» in sicer na «zgodovinski» torek, dne 20. marca v šestem letu vojaške okupacije 1951. Tokrat pa je prišel «Incognito» in se utaboril na barkov-IJanskt «oberkomandaturi», kjer ni pač takega prepiha, ki bi lahko škodil njegovim občutljivim ušesom. Ce je bil uspeh prvega ribiškega sestanka s štirimi u-deleženci «sijajen», je bil drugi sestanek brez dvoma še «sijaj-nejšt».Tokrat so bili prisotni le: Stoka Franc, Franc Stoka, Stoka Frane-Rado in končno še Rado Franc Stoka in . . . basta. Zaman je tltojašist Stoka čakal na «oberkomandaturi» nad dve url. Ko je videl, da ne pride «žtv krst», si je po dve-urnem stopicanju zavihal ovratnik, in jo prihuljeno popihal, od koder Je prišel. Vse seveda v strogem «Incognitu». da bi ga prebivalstvo ne spoznalo in mu morda prirejalo kake «burne ovacije». Cloveče je pač zelo skromno kajne? Na uredništvu «Primorskega» pa so zvečer zaman čakali na poročilo o «ustanovitvi zadruge» Morda pa bo poskusil še v tretje. Saj pravi ljudski rek, da «v tretje rado teče». Prihodnjič bi ga vsaj domači pes prijazneje povohal in dvignil zadnjo taco ob njegovih lepo «spe-glanth» hlačah. KAM SO GA POSLALI? — «Primorski» od 28, t. m. prinaša vest, da je bil imenovan za novega poveljnika VUJE pod-polk. Mirko Stamotovič, Lenac pa je bil imenovan na drugo službeno mesto. Ali ni to nekam čudno naključje. Prej je odšel iz cone A gen. Alrey, ki se je p času svojega službovanja v tej coni baje že precej izuril za «važnejše naloge». Sedaj pa ti kar nenadoma izgine iz cone B tudi Lenac. Alt se Je tudi on že tako izuril da Je postal zrel za vršenje važnejših «strateških poslov». Ni izključeno da se bosta še srečala na kakem poveljstvu, kjer bosta skupno «preučevala» strateške načrte za «obrambo ogrožene» Titove Jugoslavije. u 155 DELAVCEM GROZI BREZPOSELNOST Ali namerava VU res likvidirati občinsko poljedelsko podjetje? Sestanek na Uradu za delo, sklican na zahtevo ES - Predstavniki VU se izgovarjajo, da primanjkuje denarnih sredstev • Pogajanja glede odpustov pri Beltrame - Težak položaj delavcev v tovarni Casiini Po najavljenih odpustih pri Beltrame in v tovarni Gaslini so prišli sedaj na vrsto delavci, ki so zaposleni na občinskem poljedelskem podjetju in sicer na Monte Castiglione ter pri Orehu. Z odločnim in enotnim nastopom so delavci občinskega podjetja odvrnili decembra meseca pretečo nevarnost brezposelnosti. Toda ta nevarnost se je še pretekli teden, na žalost, vnovič pojavila. VU je namreč zopet privlekla na dan takratni načrt za likvidacijo tega občinskega podjetja. Na podlagi tega namerava sedaj odpustiti 155 delavcev, dočim bi ostale premestila k drugim javnim delom. Enotni sindikati so takoj zahtevali sklicanje sestanka na U-radu za delo. Sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki sindikatov ter predstavniki oddelka za delo pri VU, se je vršil v sredo. Zastopniki VU so se iz- Žalna svečanost za žrtvami iz ul. D'Azeglio Kot vsako leto, tako se je tržaško demokratično ljudstvo tudi letos oddolžilo spominu štirih mladih žrtev ki so jih nacisti obesili 28. 3. 1944 pred garažo v ul. Massimo D’Azeglio. Pred spominsko ploščo, v katero so vklesana imena štirih mladih junakov osvobodilne borbe, se je v sredo zbralo večje število prebivalcev tega o-kraja ter člani sekcije «Tomažiča». Na kraj mučeništva so predstavniki demokratičnih organizacij položili vence in cvetje. Sledila sta krajša govora v italijanščini in slovenščini. Obo govornika sta poudarila odločno voljo vsega prebivalstva, ki se bo borilo proti vsakemu poskusu nemške oborožitve, kakor tudi proti tistim, ki snujejo zločinske načrte za novo svetovno klanje. Junaška žrtev Sergija Cebro-nija, Giorgija De Rose, Livija Stocchija in Remigija Visinija pa je obenem resen opomin vsem vojnim hujskačem in njihovim titofašističnim in drugim hlapcem, ki pripravljajo človeštvu novo gorje in razdejanje. Prav ob spominu na naše žrtve bomo še bolj poostrili borbo za mir in vztrajno razkrinkovali fašistično kliko govarjali, da so prisiljeni izvajati najavljene ukrepe, ker primanjkuje denarnih sredstev za nadaljnje vzdrževanje tega podjetja. Sindikalni zastopniki so se temu uprli ter podrobno obrazložili že itak kritično stanje v katerem se danes nahaja tržaško delovno ljudstvo. Vsak nadaljnji odpust bi pomenil še večjo bedo in lakoto in nov po-rastek visokega števila brezposelnih. Z druge strani pa bi likvidacija občinskega poljedelskega podjetja pomenila nenačrtno trošenje visokih vsot, ki so bile že vložene v izdatna poljedelska dela. To stanje pa bi se prav lahko preprečilo z nakazilom prilično 10 milijonov lir za končno dovršitev začetih del. Le na ta način se lahko preprečijo nameravani odpusti. Ker ni prišlo na sestanku do pozitivnega zaključka, so si sindikalni predstavniki pridržali pravico, da uvedejo nadaljnje korake v zaščito ogroženega delavstva občinskega podjetja. Družina Cerkvenik s Kolon-kovca se tem potom iskreno zahvaljuje demokratičnim organizacijam ter vsem, ki so spremili na zadnji poti njihovega nepozabnega Josipa. Glede najavljenih 23 odpustov pri tvrdki Beltrame pa se ta teden vršijo pogajanja med sindikati in Udruženjem indti-strijcev. V tem tednu so ES ponovno intervenirali pri ravnateljstvu tovarne Gaslini, da preprečijo najavljenih 104 odpustov delavcev in uradnikov. Ravnateljstvo tovarne je namreč že v sredo izvedlo prve ukrepe in začasno odstavilo z dela 38 delavcev, ne da bi se o tem sploh posvetovalo s tovarniškim odborom. Na odločno intervencijo ES pa je umaknilo prvotni sklep in odstavljeni delavci so se zopet vrnili na delo. Obenem je podaljšalo odpuste za 15 dni. Tudi v tovarni čokolade Le-jet so na dnevnem redu odpusti. Ravnateljstvo je namreč sporočilo, da bo zaradi pomanjkanja naročil primorano odpustiti 10 delavcev. Mladinsko slavje v Kinu ob morju V torek je tržaška demokratična mladina lepo proslavila svetovni mladinski teden. V dvorani Kina ob morju so se zbrali mladinci in mladinke ter starejši tovariši in demokrati. Tovariša Pescatori in Adolf Wilhem sta v italijanščini in slovenščini opisala pomen mladinskega tedna ter podala pregled borb mladine pri nas in v svetu. V zaključku so prisotni izgla- sovali protestno' resolucijo naslovljeno- na OZN, v kateri izražajo oster protest proti uvedbi titovskega zakona o obvezni predvojaški vzgoji v coni B. Ta najnovejša titovska nesramnost predstavlja grobo kršitev mirovne pogodbe. Po govorih in predložitvi resolucije je sledil pester kulturni spored, kjer so nastopili kriški harmonikarji in balet ter pevski duet Bruna Boccolija in Gallo, ki jih je spremljala pri glasovirju prof. Boteghelli. Po sporedu pa je bil predvajan sovjetski dokumentarni film «Ural». Posvetovanja naših občinskih svetovalcev Ana Eler iz Elerjev se tem potom iskreno zahvaljuje krajevnemu prosvetnemu društvu za prejeto pomoč ob bolezni in smrti pok. Karla Makorja — Slaviča. Zahvaljuje se obenem za darovano cvetje in žalostin-ke na grobu. BiDOVEC: v PD «Škamperle», vsak ponedeljek od 20. do 21. ure. BRAUN: v ul. del Prato 4, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30. CASALI: v PD «Dugolin», vsak ponedeljek od 19. do 21. FERLAN: v ul. dei Leo (v krožku «Tomažič»), vsako sredo od 20. do 20.30. GHETZ: v PD «Kraijič», vsak četrtek od 18. do 19. GOMBAČ: v Skednju (na sedežu KP), vsak ponedeljek od 18. do 20. KOŠUTA: v Križu, vsak ponedeljek od 18. do 19.30 in na Proseku od 20. do 21.30. JUHAGA: v ul. Vidali 4, vsako sredo od 19. do 20. MALALAN: na Opčinah, vsako soboto od 17. do 19. RADICH: pri Sv. Jakobu (v krožku «Rinaldi»), vsak četrtek od 20. do 21. ABOGAR-BROCCHI: pri Sv. Alojziju (v krožku «Čermelj»), vsak četrtek od 20. do 21. VVEiSS: v krožku «Perosa» pri Sv. Vidu, vsako sredo od 19.30 do 20.30 in v «Kraljiču» vsak četrtek od 18. do 19. ure. Zgoniški H lovci in belčki ne protestirajo proti barantanju Važna izredna seja v Zgoniku - Svetovalci SIAU soglasni s protestom proti razkosanju STO - Titofašist Obad se izogiblje stvarnih dejstev - Govora tov. Pirca in Pegana - Titofašisti in belčki proti koristim zgoniške občine V petek 23. t. m. je bila v Zgoniku izredna občinska seja, ki jo je sklical župan tov. Pirc iz povsem utemeljenih razlogov, ki jih je iskati prav v naglem razvoju nesramnega barantanja s STO, ki ga izvajajo anglo-ameriški imperialisti skupno z De Gasperijevo in Titovo kliko. Tragične posledice tega barantanja bi med drugimi občutile tudi slovenske podeželske občine in med temi seveda tudi zgoniška. Prav zaradi tega je bilo nujno potrebno, da tudi občinski svet razpravlja o tem vprašanju ter da iznese svoj protest, ki je obenem odraz zaskrbljenosti in nezadovoljstva občanov. Izredne seje se je udeleMo 13 svetovalcev. Uvodoma je tov. Pirc orisal današnji ptli-tični položaj STO ter podčrtal vse pravice, ki so bile priznane z mirovno pogodbo tu živečima narodom?. Pripomnil je še da smo posebno Slovenci deležni pravega zapostavljanja naših narodnostnih pravic Ra- S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Pogodba s tržaškimi lovci odpovedana z veliko večino glasov Sesljanci in Vižovci se morajo do ponedeljka odločiti za kraj, kjer bo stalo novo pokopališče, drugače bo občinska uprava porabila denar, ki je namenjen za gradnjo istega v druge namene zen tega pa si imperialisti na vse načine prizadevajo, da bi še bolj razkosali naše ozemlje, na mesto da bi se končno uveljavila mirovna pogodba. Poudaril je, da prebivalstvo r.e prizna nobenega barantanja marveč zahteva, da se sp .štu-je in uveljavi mirovna pogodba, kot je to tudi zahteva SZ. V zaključku sv ijega govora je stavil župan na glasovanje naslednji protest: V svesti si dejstva, da je skupina občinskih svetovalcev SIAU tolmač občmkov, ki navdajajo prebivalstvo zgoniške občine, iznaša naslednji protest Z ozirom na predlog, ki ga je stavi! neki ameriški časopis glede ponovne delitve Svobodnega tržaškega ozemlja in v smislu katerega bi morala tudi naša občina skupno z ostalimi priti pod jugoslovansko upravo. Prav zaradi tega vlada med našim ljudstvom največje nezadovoljstvo. Zgoniški občinski svet odločno odbija vsako nadaljnje razkosanje STO ter zahteva spoštovanje in uveljavljenje mirovne pogodbe. Po čitanju protesta se je razvila široka diskusija. Vsi svetovalci SIAU so se strinjali s protestom. Tov. Milič Anton je še dodal, da bi vsako razkosanje tega ozemlja imelo tudi za vasi zgoniške občine težke posledice, ker bi bile ločene od Trsta. Tudi v četrtek se je nadaljevalo zasedanje občinskega sve- ta v Nabrežini. Na dnevnem redu je bilo sicer razpravljanje o občinskem proračunu, toda zaradi nujnejših zadev so mesto o tem, razpravljali o lovu, o gradnji pokopališča v Seslja-nu-Vižovljah ter o prodaji zemljišč za gradnje stanovanjskih hiš. Ob pričetku razpravljanja o lovu, je spregovoril nekaj besed občinski tajmk ter pojasnil zadevne zakone. Dejal je, da so nekatere postavke zakona nepravične ter da bi jih morala VU spremeniti' in prilagoditi krajevnim prilikam. Nato je pojasnil svetu, da ima lov na območju nabrežinske občme v najemu tržaška federacija lovcev, v katero pa še niso vključeni nabrežlnski lovci. Pogodba z omenjeno lovsko federacijo zapade vsako leto 30. junija, čas za odpoved pogodbe pa je le do 31. marca. Nato je opozo-i il svet na morebitne posledice, ki bi 'utegnile nastati, ako bi se federacija lovcev ne hotela Fašishčni kriminalec Maraspin se že svobodno sprehaja po Trstu Protestno pismo 14 družin žrtev fošizma V zadnji številki našega lista smo pisali o nečuvenem posredovanju tukajšnje policije za pomilostitev zloglasnega fašističnega kriminalca Maraspi-na ki je bil po osvoboditvi obsojen na smrt in pozneje po-miloščen na 30 let ječe. Zaporno kazen bi moral odsedeti v italijanskih zaporih Neknadno pa smo zvedeli, da je kriminalec Maraspin že na svobodi in da se že nekaj mesecev svobodno sprehaja po Trstu. Vest o naravnost nesramnem postopanju sodnih oblasti, ki so omogočile fašističnemu zločincu zopetni dostop v človeško družbo, je u-pravičeno razburila vse tržaške demokrate in še posebno pa družine žrtev njegovih krvavih zločinov. Štirinajst družin antifašistov, ki so bili po njegovi izrecni krivdi umorjeni, mučeni ter so umrli v nacističnih taboriščih je te dni poslalo pravosadnemu ministrstvu v Rim ostro protestno pisrno, v katerem se zgražajo nad takim postopkom. 1 Protestno pismo, v katerem zahtevajo takojšnje ukrepe proti zločincu Maraspinu je podpisalo 14 prizadetih družin in sicer: družina Laure Pe- traccO', Negrelli in Karla Millo, ki so bili obešeni 23. 4. 1944 v ul. Ghega; družina Giorgija Bensa, Marija Da Rin, Ernesta Mattulich, Silvana Pe-tnacco, Armanida Valerio, Sante Vatovca, Lidio Zupina, ki so bili obešeni 29. 4. 1944 na Proseku; nadalje družine Bruna Batti, Remigija Lutmana, umorjeni v Dachau; Luigie Catta-ruzzi, Ardemie Zancolich, zažgane 22. 6. 1944 v Rižarni in družina pogrešane Marije De Rin. Protest so obenem podpisali Pina Cattaruzzi, Rudolf Flego, Antonia Millo, Guerrino Spadaro in Sandro Mecchia, ki so jih fašistične zverine nečloveško mučile. Protestu se javno pridružujejo vsi antifašisti in demokrati, ki zahtevajo, da se konča z nesramnimi oprostitvami fašističnih kriminalcev Maraspinove-ga kova. Družine njegovih žrtev nočejo maščevanja, marveč zahtevajo le pravično kazen in spoštovanje spomina svojih dragih. Opozorilo kmetovalcem*] fSeme večne detelje Obveščajo se kmetovalci, da z 31. marcem zapade veljavnost nakazil večne detelje, ki jo je ZA 1. MAJ SE PRIPRA VEJAJO stavilo na razpolago Kmetijske tnadzomišvo, po znižani ceni. Po preteku tega roka bo še razpoložljiva količina nakazana kmetovalcem, ki je sploh niso prednaročili. Za pojasnila se je obrniti na Kmetijska nadzorništvo v ulici Ghega št. 6-1. - tel. 8673. Zopet se prilizujejo Takozvana «federacija malih posestnikov», ki ima svoj sedež v ul. Roma 20 se zopet oglaša in tokrat z raznimi okrožnicami, ki jih razpošija našim kmetom. U-krožnice predstavljajo nove limanice, na katere naj bi naši kmetje nasedli. Gospoda iz ul. Roma namreč objublja kmetom čevlje po nizkih cenah in revnejšim celo. . . brezplačne zdravniške preglede in zdravila po znižanih cenah. Naši kmetje poznajo te «dobrotnike» že izza časa fašizma, ko so se morali obvezno vpisati v to fašistično organizacijo, ki ni napravila za kmete drugega kot to, da je dejansko legalizirala vse fašistične predpise in zakone, ki so bili pač vedno v škodo našim kmetovalcem. Sedaj pa so postali ti «dobrotniki» celo tako demokratični, da pošiljajo zadnje okrožnice tudi v slovenskem prevodu. Toda tudi v tem pogledu ima naše ljudstvo z njimi bridke izkušnje že iz dobe Mussolinijevega režima. Razen tega pa so si «zaščitniki» iz ul. Roma 20 osvojili še drugi posel in sicer izterjevanje prispevkov socialnega zavarovanja {contributi unificali) ter istočasno kar na svojo roko povišali navedene prispevke. Naše kmete opozarjamo naj ne nasedajo njihovim varljivim obljubam in vabam, ki jih širijo s prozornim namenom, da bi si v pomanjkanju članov pridobili vsaj kakega redkega naivneža. Jasno je, da bodisi «federacije» ali «zveze», ki so priveski De Gasparijeve in Titove klike, ne bodo nikdar branile koristi naših kmetov, pa naj se jim še tako prilizujejo. dalje pjgajati z občino za novo pogodbo. Za tem je občinski svet zaslišal zastopnika nabrežiniskih lovcev, ki je zatrjeval, da je tržaška federacija že priznala na-brežinsKo sekcijo lovcev, kar se je pa pozneje izkazalo, da ni res in da je omenjena komaj pripravljena pogajati se s sekcijo' Nabrežincev. Ob zaključku je svet z veliko večino sprejel sklep, da odpove pogodbo s federacijo s pripombo, da je pripravljen pogajati se na novo, ako bo ista priznala krajevno sekcijo v Nabrežini. Za tem so svetovalci razpravljali o novem pokopališču v tiesljanu-Vižovljah. Kot je znano je obeniski svet že pred časom sprejel sklep, da zgradi tamkaj novo pokopališče. S tem sklepom so bili vsi zadovoljni. V kratkem bi pričeli z gradnjo. Sedaj pa se nekdo spomni, da izbrano mesto ni posrečeno in da bi ga bilo treba zamenjati. Nekdo je sestavil nekako «resolucijo», seveda samo v italijanščini ter nabral nanjo 70 podpisov (baje jih je nekaj nabral s pomočjo laži). Končno je ta resolucija romala na VU, kopija pa je bila v vednost poslana tudi občinski upravi v Nabrežini. Zelo čudno je dejstvo, da je na omenjeni resoluciji tudi podpis svetovalca nabrežinske občine Po-gaccinija. Vsekakor pa je ozadje mahinacije proti gradnji novega pokopališča nejasno, morda celo špekulantskega značaja. Vsekakor se bomo o tem prepričali Že prihodnji teden, ko bodo končno odločili, kje bo novo pokopališče. Na koncu dolgega razpravljanja je svet soglasno sprejel sklep, naj se prebivalci Selja-na in Vižo vel j dokončno izrečejo za kraj pokopališča do ponedeljka. V nasprotnem primeru bo občina porabila 6 milijonov lir, ki so določene za grad-njo omenjenega pokopališča, v druge namene. Pred zaključkom seje je svet razpravljal še o prodaji parcel, na katerih si bodo zasebniki zgradili stanovanjske hiše. Na podlagi odobritve bo dobila gospa Donda iz Nabrežine 600 kv. m v bližini nabrežinske zapadne postaje, Klun Ivan iz Sesljana 530 kv. m v bližini ljudskih hiš v Ses- Ijanu, občinska uslužbenka Ukmar Marija 230 kv. m v bližini nabrežinske zapadne postaje, Pernarčič Filibert 1000 kv, m v Sesljanu, ob zemljišču, ki je bilo oddano v najem avstrijski koloniji, Vadnjal Julija Iz Zagorja 150 kv. m v Sesljanu, bli- zu ljudskih hiš, Legiša Ivan iz Cerove;j 500 kv. m nassproti gostilne «Alla Pineta» v Devinu, dr. Cerovac Ciril 300 kv. m v Sesljanu, Pirc Avgust 154 kV. m v Scivanu, Pahorju Avgustu, ki prosi za zemljišče ob cesti proti bodočemu pokopališču v Sesljanu, pa je bila prošnja odgodena zaredi sporov, ki so nastali v zvezi s pokopališčem. Pomoč družini Stradi iz Milj Za pomoč družini pok. tov. Egidija Stradi iz Milj so bile nabrane naslednje vsote: Centralni komite KP STO 39.412, Milje 67.008, podsekcija KP v Camporah 4.000, vas Campore 12.415, Cerej 22.020, Griža 17.380, Lazaret 6.550, vas Sv. Rok 11.443, Krevatini 12.571, Sv. Barbara 9.020, Plavje 2.800, ladjedelnica Sv. Roka 36.600, ladjedelnica Martinuzzi 3.630, ladjedelnica Felszegy 4.390, A.C.N.A. 4.757, P. D. Mercande! 5.000, družina Balbi 6.000. Skupaj 264.996. Plemenita akcija je še v teku. Pri obravnavanju tega perečega vprašanja pa so se titofašisti in belčki docela razkrinkali in sicer prvi kot zavestni in zlonamerni barantači ter drugi kot njihovi dejanski podporniki. Titofašist Obad ni našel nikakih, niti najmanjših argumentov, s katerimi bi o-pravil svoj dejanski pristanek na barantanje. Načelnemu vprašanju glede protesta proti mešetarjenju s STO pa se je skušal izogniti s tem, da je zopet privlekel na dan že leto dni star in od titofašistov že popolnoma obrabljen «argument» intervencije tov. Pajet-te v rimskem parlamentu, kjer je slednji docela razgalil kle-rofašistično mešetarsko vlogo v pogledu tržaškega vprašanja. Ker se mu tudi to ni obneslo se je skušal oprijeti intervencije tov. Gombača v tržaškem občinskem svetu. Titofašist O-bad je seveda napel vse svoje možganske zmožnosti in možnosti da čim bolj preslepi tiste Občinarje, ki so dali svoj glas titovski kliki in ki si prav gotovo ne želijo pod Titov režim terorja, koncentracijskih taborišč in prisilnega dela. V diskusijo so posegli tudi drugi svetovalci, ki so imeli največje možnosti, da so intervenirali tudi večkrat, čeprav so NERED NA KATASTRU V KOPRU Dvolastniki zahtevajo ureditev posestnih pol V jeseni so izvršile oblasti cone B katastralni popis oz. pregled vseh parcel onstran demarkacijske črte ki se nahajajo v pasu bivše puljske pokrajine. Večje število lastnikov navedenih parcel pa biva v naši coni. Na mesto je prišel -takrat zemljemerec z nalogo, dia uredi lastninsko vprašanje po-edinih parcel. Povabilo so prejeli tudi prizadeti lastniki, ki bivajo v coni A, vendar pa, kakor izgileda, tega povabila niso prejeli vsi lastniki popisanih parcel. Stvar bi bita v redu, če bi «e vršil popis parcel pravilno. Toda pozneje so nastale na ka-tastralnem uradu v Kopru velike zmešnjave, ki so jim prišli na sled v prvi vrsti dvolastniki sami in sicer pri izstavitvi posestnega lista. Nemalo so se začudili lastniki iz cone A in še posebno iz P-rebe-neka, ko so našli na katastral-nem uradu v Kopru nepopisno zmešnjavo pri izstavljanju zahtevanih posestnih pob Tako se je pripetilo, da so bili na podlagi tega popisa nekateri lastniki docela brisani iz seznama, njihove parcele pa vpisane kot last povsem drugih oseb, ki v nekaterih primerih sploh niso poznane. Imamo tudi drag primer, ko je lastnik štirih parcel zvedel na katastru, da so 3 parcele vpisane na drugo ime ena pa na ime, ki isploh ne ob-staj-a. Takih primerov je seveda nešteto. Saj so celo na katastrskem uradu priznali, da je v pogledu popisanega lastništva zavladala v resnici velika zmešnjava, dočim je bilo do pretekle pomladi vse v redu. Prizadeti dvolastniki se zaradi tega upravičeno sprašujejo, kdo je kriv, da je nastala vsa ta nepotrebna zmešnjava. V Kopru se sicer izgovarjajo, češ da je tega kriv deloma tudi zemljemerec, ki ne pozna teh krajev. Ni naš namen, da bi razglabljali o krivdi ene ali druge osebe. Smatramo pa, da so titovske oblasti cone B dolžne, da vso zadevo končno uredijo tako, da bodo imena vpisana na katastru v Kopru res odgovarjala dejanskim lastnikom posameznih parcel. ŽIVLJENJE PARTIJE V vseh sekcijah so priprave za prvomajske proslave že v polnem teku. Tud’ letos bo tržaško delovno ljudstvo s še večjim zanosom slavilo svoj delavski praznik, ki bo obenem izraz volje našega ljudstva za m^r. Visi sekcijski komiteji so si že postavili cilje za čim večji uspeh -prvomajskih proslav. Kot prve naj navedemo obveze poedinih sekcij v zbiranju denarnih sredstev za prvi maj. Kot vedno je tudi tokrat na prvem mestu sekcija «Curiel», ki se je obvezala, da bo nabrala 250.000 lir, sledijo Milje z vsoto 200.000 lir. Navedli bomo torej po vrstnem redu vse sekcije in sicer: Curiel lir 250.000 - Milije 200 tisoč - Luxemburg 103.000 - Tovarna strojev 75.000 - Arzenal 50.000 - Sv. Vid 50.000 - Skoljet Priprave xa 1. maj in upravne volitve 50.000 ACEGAT 50.000 - Tomažič 80.000 - Barriera 50.000 -Sv. Jakob 50.000 - Pončana 75 tisoč - Sv. Marko 80.000 - Ce-bulec 30.000 - Kolonkovec 50 tisoč - Sv. Ana 60.000 - ILVA 25.000 - Skedenj 50.000 - Fodlo-njer 30.000 - Sv. Ivan- 30.000 -Sv. Alojz 20.000 - Greta 30.000 -Barkovlje 30.000 - Opčine 50 tisoč - Ricmanje 10.000 - Dolina 15.000 - Sempolaj 10.000 -Zgonik 10.000 - Nabrežina 20 tisoč - Križ pri Trstu 20.000. Odbor za prvi maj bo še posebej nagradil tisto sekcijo, ki bo v najvišji meri prekoračila zastavljeni cilj. Nagrada o sto-ja v zabojčku likerjev. Sklenjeno je bilo nadalje, da se denar, ki ne bo uporabljen za prvi m-aj, položi v volivni sklad. Tudi spričo bodočih upravnih volitev se naša Partija že skrbno pripravlja, bodisi s konferencami in sestanki kakor tudi na organizacijskem področju. V okviru tega delovanja bo jutri ob 8.30 v Kinu ob morju prva volivna konferenca, kjer bo naš občinski svetovalec in vodja komunistične skupine tov. Pogassi govo-rii o upravnih volitvah. Letošnji prvi maj pa bo veličastna manifestacija za mir ter obenem izraz ljudske volje, da si končno pribori resnično demokratično občinsko upravo. titofašisti ponavljali vedno eno in isto. Na županu in ne tov. Miliču se prav nič ni mudilo kot skuša natolcevati tito-fašistično glasilo.* Slednjič je povzel besedo še tov. Pegan, ki je dejal, da bi se morali strinjati z resolucijo vsi svetovalci, ki pošteno delajo v korist občine in so jim splošne koristi vaščanov res pri srcu. Ožigosal je barantače, ki skušajo preslepiti naše ;judstvo, češ da hočejo zediniti Slovence v eno državno enoto. Pri tem pa popolnoma pozabljajo na goriške Slovence. Sicer pa imamo še posebno v zadnjih letih dokaj žalostno sliko, kako ti ljudje skrbijo za slovenski narod. V zaključku je tov. Pegan pozval vse svetovalce, naj v imenu vsega prebivalstva občine ter v imenu vseh padlih podpišejo resolucijo, da se končno preneha z vsakim barantanjem na škodo STO. Resolucijo so podpisali vsi svetovalci SIAU, 3 svetovalci belčkov so se vzdržali dočim sta titovska svetovalca- glasovala proti. S tem so dali i belčki in ti-tofašisti jasen in neovrgljiv dokaz, kako dejansko skrbijo za koristi zgoniške občine in vseh občanov. Za teden dni Sobota 31. - Benjamin Nedelja 1. april ■ Hugon Ponedeljek 2. - Frančišek Torek 3. - Rihard Sreda 4. - Izidor Četrtek 5. - Vincencij ob :'a s -■»j Petek 3. - Celestin (mlaj) ZGODOVINSKI DNEVI, 1. 1-809. se je rodil -slavni ru pisatelj Gogolj V. Nikolaj 3 1944. so nemški nacisti ust lili na Openskem streli^ 72 talcev. 3. 1945. je Rdeča armada stoi la v Prekmurju na slovensV , tla. flti, 6. 885 je umrl sv. Metod na 'o«, lehradu na Moravskem, Irii; je bil skupno z bratom C>e „ lom tvorec slovanske pisaliaj in začetnik slovanske k»h j ževnosti. bel 6. 1941. sta Nemčija in Italbb, zahrbtno napadli Jugoslavieje ie; TRST II. Val. dol. 343,9 ^ SOBOTA: 13.20 Šramel kvilL? Veseli godci - 19. Programski riskop. L NEDELJA: 9. Kmetijska oddiC* 11.30 Aktualnosti • 12, Od mc'e dije do melodije - 13. Glasba ^ 1 željah - 21. Z domače knjlt police - 22.45 Priljubljene ntfU dije. L PONEDELJEK: 13. Koncert Sv stre glasbe - 19. Iz filmskega ta - 21. Vokalni koncert soP-'i_ Jutri bo zborovanje mladih delavk Jutri, v nedeljo 1. aprila oh 9. uri bo v dvorani krožka «To-mažič» zborovanje mladih delavk in brezposelnih mladink z naslednjim dnevnim redom: 1. Za pravico do dela in bolj. ših življenjskih pogojev. 2. Diskusija. 3. Zaključki. Na zborovanje su vabljene zaupnice obeh sindikalnih organizacij, predstavniki «beh sindikatov in zastopniki tiska. Podi pokroviteljstvom Sjtal-nega odbora delovne mladine bo jutri, 1. aprila zborovanje mladih delavk in brezposelnih mladink. Tudi matere se morajo še posebno zavedati važnosti tega zborovanja ki spada v sklop splošnega problema tržaške mladine. Zaradi tega je dolžnost naših- mater, da pošljejo svoje hčere na jutrišnje zborovanje, kjer bodo postavljene smernice za upravičene zahteve mladih delavk. Te zahteve bodo nato predložene bodisi sindikalnim organizacijam, ki jih bodo nedvomno tudi podprle ter tukajšnjim oblastem, ki imajo izrecno dolžnost, da jih čim prej udejstvijo. Ze iz lastnih izkušenj nam je še predobro znana težka pot, ki jo morajo prehoditi mladinke z nižje šolsko izobrazbo, pred-no pridejo do poklica in prvega zaslužka. Toda mno-go je tudi mladink, ki nimajo niti te sreče-in zaman trkajo od vrat do vrat. Koliko ponižanja in celo izsiljevanja morajo prestati. Cele strani časopisa bi lahko napolnili z opisovanjem težkih delovnih pogojev šivilj, uradnic, prodajalk in mladih služkinj. Šivilje so podvržene brezčutnemu izkoriščanju delodajalk, ki jih prepogostoma uporabljajo za težka hišna dela in jim že s tem onemogočijo, da bi se naučile svojega poklica. Po par letih zaposlitve pa jih odpustijo in si iščejo nove vajenke, ki jih isto tako izkoriščajo. Tudi prodajalke n-is-o na boljšem. Pripeti se večkrat, da jo gospodar odpusti tudi iz povsem neutemeljenega razloga, ker mu vajenka ni simpatična. Ce pa ji uspe, da ostane v isti službi nekaj let in bi imela nato pravico do povišanja plače, je odpuščena prav zaradi tega, ker noče imeti gospodar večjih stroškov. Takih primerov je žal na stotine. Razen tega pa imamo v našem mestu na tisoče brezposelnih mladink, brez vsake jasne perspektive za bodočnost. Na žalost se nekatere prepustijo korupciji, druge pa iščejo v samomoru poslednjo rešitev. Odveč bi bilo govoriti o velikih žrtvah, ki jih doprinaš-a-jo starši pri vzgoji svojih o-tiok. Vsaka mati si brez dvoma prizadeva, da bi čim bolj ugladila življenjsko pot svoji hčeri ali sinu. Tudi zaradi tega bodo znale matere v teh težkih trenutkih pravilno usmerjati svoje hčere, ki jim bedo nudile pomoč tudi -s tem, da jih bodo stalno bodrile ter nakazale tisto mladinsko organizacijo, ki se v resnici bori za njihove koristi. Zato naj bo geslo mater in mladink: Udeležimo se skupno jutrišnjega zborovanja! Gigliola Destradi nistke Otte Ondine - 21.45 Beet|,| , ven: Simfonija št. ‘J. - 22.50 Mt, ' dije iz Londonskega študija. | TOREK: 13 Glasba po želja-j^ 18.15 Gershvvin- Koncert za % vir in orkester - 19. Mamica poveduje - 21. Vzori mladini - Saint Saens: Simfonija št. 3. Ju SREDA: 13. Promenadni I«] | cert - 13.15 Rimski Korsak. ■'r Zlati petelin - 19. Zdravniški 'in 1 dež - 20.30 Naša šola - 21. VoC, ni kvartet Veseli bratci -Koncert violinista Stefana Ne^ čeva. k ČETRTEK: 13.10 Slovenske rodne izvaja pevski duet, na l,lHj IS' Slovenščina za Slovence - 21. dijski oder - Ivan Cankar kob Ruda», drama v treh njih nato Večerne melodije. dtir PETEK: 13. Glasba po ŽeljaL 18.15 Čajkovski: Koncert št. i'if 19. Pogovor z ženo - 20.30 TfJ]e ški kulturni razgledi - 21. MoJsL besede - 21.30 Beethoven: SW fonija št. 5. M spored tekem za jutri 1. t- NOGOMET <1 Prvenstvo STO ^ Rojan - Frausin. na igrii^?) Trebčah ob 10.30; Inter - Co5”'i lunga, -na grišču istotam 15.30. P. Za pokal I maja ?s Union- - Virtus, na igrišč^tji Trebčah ob 9.; Partizan - T* Marko, na igrišču istotam v1* 13.; Proletarec - Opčine, ^ igrišču v Nabrežini. *t| KOŠARKA jfi Prvenstvo STO - I. katego(lr'r moška skupina "Ji Pristaniščniki - Frausin, !' I igrišču na Skoljetu ob iS-Jo Skoljet - Magdalena, na lgrrt>V istotam ob 16.45; Sv. MarkA Sv. Alojz, na igrišču v Sked^ ob 9.45; Inter - Skedenj, igrišču Aquilea ob 16. II. kategorija Rinaldi - Študentje, na šču v Skednju ob 12; VesDs» Skoljet; na igrišču na Skali8! ob 11.; Sv. Alojz B - Inter 0’y igrišču istotam ob 8.45; T»]'’, na strojev - Skedenj, na igr^ v Skednju ob 8.30. *6 Prvenstvo STO - I. kategoP^o ženska skupina /a Magdalena - Pristaniščniki igrišču v Skednju ob 11; Sk°u> Ija - Frausin, na Igrišču % Skoljetu ob 14.30; Aqulle3(h Skedenj, na igrišču Aquilea L 15. f>l II. kategorija ) Vesna - In-ter, na igrišču A; Skoljetu ob 10. Počiva Rina1*) BALINCANJE > Jutri, začnejo na vseh l*Jic ščih prve tekme v balincs^ej za pokal «Prvi maj». Vpisa1^ je 25 skupin, ki bodo jutri movale po naslednjem vrstaTis redu. Vse jutrišnje tekme 2'lh nejo ob 15. uri. Na igrišču. Mezgec: Dugolin A; igrišče pri Tiro'8 Bar Sportivo B - Magda-hO igrišče Tonda: Bar GugliR,0 A - Vespucci B; igrišče PavV Potok - Ronchetto; igrišče ^ Soci: Sv. Alojz Tonda -Alojz tratt. sportiva; i6r'«]i Ba-ldon: Sv. Alojz A - JajLj. skladišča; igrišče Potok: *|)| Guglielmo B - Postele,^ igrišče Stella: Tirolec B din; igrišče v Barkovljah: spucci A - Dugolin B; igf^ Ex Paradiso: Americana * stalunga; igrišče Vespucci: G 4 4 Sv. Alojz B; *0 Sportivo A šče Ronchetto: Tirolec A -Marko A; igrišče Mario: Marko B - Barkovlje. I A Odgovorni urednik V RUDOLF BLA2IC (Blag» S, Založništvo «DELA» jtei Tiska tip. Adriatica, Rismond*1 li. Dovoljenje AIS 1 -------------------------i V petek je umrla naša draga in nepozabna 't stara mati In tašča APOLONIJA MOŽINA gostilničarka iz Trebč št. 10 Pokopali jo bomo danes ob 16. uri. Žalujoči sinovi Jože, Guštin,hčere Ivanka, Ana, svaki, svakinje ter vnuki «t, lii k stiA /■ Trebče^I^n^