APRIL
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
12	P Saba, muc. i
13	S Hermenegild
14	N 3. po Velik.
15	P Peter Gotiz. 3>
16	T Benedikt Lab.
17	S Justin
18	Č Apolonij
19	P Leon IX. 35
20	S Neža Mont._
21	N 4. po Velik. ©
22	P Aleksander, m.
prvi btoyenski ost m Ameriki
Weshrs U ®*r« in tiaro* — I« m*m I« re»vfoo — M* & »Wfl
GLASILO SLO?. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P DRUŽBE SV MOHORJS s CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EST SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations).
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. APRILA _ SATURDAY, APRIL 13, 1940 ___ LETNIK (VOL.) XL1X.
Anglija trdi, da njena mornarica zmaguje nad nemškimi ladjami. — Poročilo o veliki bitki v Skagerraku, o katerem pa nemške vesti molče. — Nemčija poroča, da njene čete uspešno prodirajo v notranjščino Norveške.	.
—7 Vi
London, Anglija. — O dosedanjem poteku velike pomorske in zračne bitke, ki se bije ob norveškem obrežju in, ki utegne biti med najzname-nitejšimi v zgodovini, se je " lord admiralijete, Churchill, v J četrtek v angleškem parlamentu izrazil, da se odločilno ^ razvija v prid zavezniških sil. Obenem je dejal Churchill, da se zna pokazati, da je Ilit- mu ler s svojim napadom na ru> Skandinavijo storil podobno 111 veliko napačno strategično in sm( politično potezo, kakoršna je raz svoječasno upropastila Napo- roF leona. Predvsem, kakor je po- sev vdaril, se je z njo uspešnost ta
zavezniške blokade podvojila. me
do
O bojih samih ni bilo ome-njenega dne še docela zane- vzj sljivih poročil. Tako se je v po] angleškem poročilu omenjalo, da divja v Skagerrak prelivu, južno od Norveške, silovita pomorska bitka ter, da so an- , ' gleške ladje prodrle celo v ^ sosednji preliv, Kattegat in, vq da so nemški mornarici zadale ogromne izgube. Iz istega vi- ^ ra se je tudi poročalo, da so se v zalivu, ki vodi do mesta , Oslo, zasidrle angleške ladje ^ ter, da so izkrcanim nemškim ^ četam na ta način nekako od- "
• i rr	*""
rezale stik z glavno silo. Kon- ... čno so se neke vesti glasile, ^ da je nemška posadka, ki je vq zavzela severno norveško me-' ^ sto Narvik, v veliki nevarnosti zajetja, češ, da jo na eni str a- ^ ni ogrožajo čete norveških ^ prostovoljcev, ki so obkolile mesto, na drugi strani pa, da se je tudi angleškim četam posrečilo izkrcanje na tem obrežju.
Nemško poročilo o dogod- k< kih je dokaj različno. Da bi št se vršila kaka velika pomor- č( ska bitka v Skagerraku, o tem d> sploh nič ne omenja, marveč k pravi le, da je bila tamkaj rr bombardirana neka angleška p bojna ladja. O zalivu pri me- te stu Oslo povdarja, da je do-|k cela v nemških rokah. O Nar— viku pravi, da so bili tamkaj p Potopljeni dve angleški ladji, n Dalje nemško poročilo tudi r zanika vesti, ki so dan prej s govorile, da so Angleži zavze- t H mesti Bergen in Trondheim. \ Obe ste še trdno v nemških rokah, pravijo,ter je posadka v Bergenu dobila v četrtek še ojačenje. Dalje nemški viri tudi trdijo, da je bilo v četrtek , zjutraj zavzeto mesto Elve- ; rum, ki je bilo začasni sedež nemške vlade, dočim druga boročila nasprotno pravijo, da so norveške čete vzele Nemcem nazaj mesto Hamar.
V prvi bojni vihri, ki točas-no 'besni, je torej težko pričakovati, da bi svet prejel zanesljiva poročila. Obenem pa se izraža splošno mnenje, da ta vihra ne bo kmalu po-legla. marveč znajo prej še druge države biti potegnjene vanjo. Angleško ljudstvo sa-; 1110 Pa zdaj vidi, da se je pra-
SLOVENSKA PEVKA NA RADIO
Chicago, 111. — To nedeljo, 14. aprila, dopoldne, bo na jugoslovanskem radio programu, ki se oddaja s postaje WGES med 9. in 10. uro, nastopila v prvi pol uri znana slovenska pevka, Mrs. Mary Šinkovec. Pela bo "Ave Maria" in "So ptičice zbrane." Rojakom se priporoča, da naravnajo svoje aparate na to postajo, 1360 kilocycles, in, ako jim bo petje ugajalo, naj to sporoče postaji pismeno ali po telefonu.
Iz Jugoslavije
Letošnja izredno huda zima je napravila mnogo škode ne samo po kleteh, tudi po vinogradih in sadovnjakih. — Pomanjkanje petroleja povzroča nesreče. — Smrtna kosa in drugo iz domovine.
Posledice hude zime na Dolenjskem
Ljubljana, 14. marca. — Z Dolenjskega nam pišejo: Huda zima ni napravila le škode na krompirju, ki je zmrznil v kleteh, temveč je mnogo škodila tudi na sadnem drevju in na trs ju. Mnogo sadnega drevja je oglodal zajec, mnogo pa mu je škodoval tudi mraz. Posledice mraza bo točno spoznati šele nekoliko pozneje, ko bo topleje in bo pričelo drevje odganjati. Tudi trt je več pozeblo po vinogradih, tako oni deli, ki so bili pod snegom, kakor tudi oni nad snegom. Več je tudi popolnoma zmrzlih in že skoraj suhih. Ker dolgo leži sneg na njivah, je tudi nevarnost, da bo pričela ozimina gnili. Soln-ce in topli dnevi so sneg tajali, zefnlja je postala mokra in
•	v hladnih nočeh zmrzuje. Vse > to na ozimino kaj slabo vpli-i va, zato si kmetovalec želi - toplega vremena, da bo sneg : skopnel in se tako ozimina i otme pred gnitjem. ) -o-
Petrolej, ki eksplodira
*	Maribor, v marcu. — Sedaj, ko je pomankanje petro-
~ leja, se pod tem imenom pro-j dajajo razne mešanice, ki so j lahko včasih prav nevarne. >x Veliko eksplozij se je že pri-' petilo in tak primer so imeli ' sedaj tudi v Marenbergu. V kuhinji marenberškega gradu je elektrika slabo svetila, pa je kuharica prižgala še petro-y lejko. Ko pa je v že gorečo svetilko dolivala petrolej iz velike pločevinaste posode, je . nastala naenkrat huda eksplo-x" zija, ki je imela tako moč, da je snelo zaklenjena vrata v ;a kuhinji s tečajev ter jih vrglo 10 metrov daleč proč na sre-Lj~ do dvorišča. Zdrobile so se tu-di šipe na oknih, oprava se je sesula na tla, povrhu vsega a pa je nastal še ogenj, katere-t1" ga pa so domači k sreči hitro se zadušili. Kuharica M a r i j a Brodnik je zadobila ob priliki ga eksplozije hude opekline.
-o-
V Zagrebu je 16.000 zavednih Slovencev ^ Ljubljana, 10. marca. — Včerajšnje beogradsko "Vreme" objavlja iz Zagraba poročilo, da so volilni imeniki za mesto Zagreb o volitvah v hrvatski sabor že gotovi. Po sestavljenem volilnem imeniku ima mesto Zagreb v sabor-ske volitve 54.000 glasov, za skupščinske volitve je pa imel Zagreb nad 78.000 volivcev. Ta razlika prihaja od t e g a. ker so v volivnem imeniku za saborske volitve vnešeni same tisti volivci, ki so pristojni v občino Zagreb. Čez 16.000 Slovencev, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju leta 1981 izjavili, da je njihov materin jezik slovenski in da
OGROŽA
RUMU NI JO
--U
Poročila trdijo, da zbira Rusija močna ojačenja v Odesi. — Priti utegne do napada na Dardanele.
Pariz, Francija. — Uradni molk, v katerega se je1 te dni, ko so se vršili tako odločilni dogodki v severni Evropi, za- D< vila sovjetska Rusija, se zdi dE mednarodnim opazovalcem do ni skrajnosti sumljiv. Težko je ki namreč verjeti, da bi mogli di sovjeti v tem resnem času po-pol noma brezbr ižno stati ob di strani. Bolj je verjetno, pravi- g( jo, da čaka Rusija le na pra- m vi tre note k, kakor je svoje- tc časno na Poljskem, da bo u- p, darila ali direktno na severu, p] ali pa na kaki drugi točki. tr Tako so nemalo pozornost d vzbudile ta četrtek vesti, ki so p, prišle iz Bukarešte in, ki trdi- u, jo, da je pričela Rusija pre- p mikati svoje čete. Tako pravi- si jo, da so bila poslana v mesto n, Odeso ob Ornem morju velika b ojačenja.	..... c<
Ker leži to mesto Te 25 miij f| daleč od rumunske meje, se v izračajo domneve, da utegne t< biti to gibanje znamenje za v bližajoči se napad na Besara- ti bijo. Drugi pa gredo še korak s dalje in pravijo, da zaradi 0 Besarabije same Rusija ne bo . pričela sovražnosti z Rumuni-, jo; za tem napadom utegnejo
i	biti večji načrti, namreč, da . zasedejo celi tisti kos Rumimi-, je, ki leži ob Črnem morju,ter
nato, ali pa istočasno tudi ( Bolgarijo. Končni cilj pa bi , ) bil napad na Dardanele. Ta
čas, ko ste zaveznici zaposle- j j ni na severu, utegne Rusija \ . smatrati ugodnim, za ta veli-0 kopotezni in drzni načrt.
o	--0-
e ROOSEVELT IN DEWEY BO-e STA NAJBRŽ KANDIDATA
i- Washington, D. C. Kolini kor se more sklepati iz izida j. primarnih volitev zadnjega t- torka v Ulinoisu in Nebraski, 5- utegneta biti prihodnja pred-i- sedniška kandidata Roosevelt h na demokratski in Dewey na v republikanski listi. Ta dva sta
ii	namreč dobila pretežno veči-in no glasov. Vprašanje pa je še e- vedno, ali se bo Roosevelt odor ločil za kandidaturo tretjega n- termina; doslej se v tem oziru ,i. ";e ni izjavil.
NAZIJSKO
SVARILO u
--go
Belgija in Nizozemska prejeli m grožnjo. W -O--stl
Pariz, Francija, — Kakor sl< se je izvedelo, ste Belgija in Si Nizozemska prejeli od nem- ri; ške vlade nekak ultimat, naj R« ne kažete preveč javno svojih ra simpatij za Francijo in Angli- pc jo. Baje ste ti državi že raz- al motrivali o načrtu,ali bi ne bi- to lo najbolje, da se direktno po- p( stavite pod pokroviteljstvo — obeh zaveznic, češ, da bi bile » s tem bolj varne pred nem- fj škim napadom. Ko pa je Nemčija izvedela za to, jima je takoj zagrozila, da bi iz- n vedba takega načrta bila na- iz zijem znamenje za takojšnji (tc napad. V resnici, kakor se sf zdi, ste Bfelgija in Nizozemska jj, vzeli v poštev ta svarilo, kaj- J ti po seji belgijske vlade v č: sredo se je izdala objava, da v se "v stališču Belgije ni nič izpremenilo."	k
-o--j(
PAPEŽ ŽELI BITI OB- z ; VEŠL£N	h
Rim, Italija. — Iz Vatikana ji se poroča, da je papež Pij iz- g dal svojim nuncijem in apo- g stolskim delegatom v zapadni, k srednji in severni Evropi naročilo, naj takoj sporoče po te- l 1 e f o n u njegovemu tajništvu \ ,vsak važnejši razvoj vojne. 1 Obenem je naprosil tudi pre- 1 1 late po raznih državah, da ga 1
-	obveste o tem, kar bodo sliša- s l li po radio iz bojujočih se dr- 1 l žav.-—V Sredo je prispel sem- 1 1 kaj iz Florence Rooseveltov
i odposlanec, Taylor, da bo . v lahko v ožjem stiku z Vatika-• nom.
■-_o-
ANGLIJA MORA ISKATI NOVE ZALOGE
, London, Anglija. — Nem-
-	tka okupacija Danske je po-
-	stavila Anglijo pred nov pro-o blem, namreč, kako nadome-'- stiti živila, ki jih je doslej do-d bivala od tamkaj. Danska .ie r v znatni meri zalagala Angli->- jo zlasti s surovim maslom in i- slanino in dalje tudi z mesom, z jajci in ribami. Kakor pa je o ministerstvo za prehrano ob-z- javilo v sredo, so se že pod-ti vzeli koraki, da se bodo te za-^i'loge dobivale odslej iz Kana--la de; začasno pa, da je Anglija o- tako obilno preskrbljena, da
ne bo čutila posledic.
KRIŽEM SVETA p
——.	S'
—	Istanbul, Turčija.—Raz- .i1 ni višji uradniki so se v sredo v izrazili, da namerava Turčija č tekom desetih dni sklicati za- d sedanje držav balkanske zve- a ze. Baje bo skušala pridobiti Jugoslavijo, Rumunijo in Gr- v čijo, da se z njo vred posta- 1 vijo na ang'lo-francosko stran. J
—	London, Anglija. — Tu- r kajšnji švedski poslanik Pritz i je imel zadnjo sredo sestanek ^ z zastopniki angleške trgovi- c ne, na katerem !,ie objavil, da je začasno ukinjeno vsako tr- < govanje med Švedsko in An- ' glijo. Ne kaže drugega, ka- 1 kor čakati, je dejal.
—	Hongkong. — Angleške 1 kolonijalne oblasti' so dobile ( povelje, cla pi-epovedo ladjam katerekoli države prihod v tu- I kajšnje pristanišče, ali pa od- • hod iz njega. Isto velja tudi
5.a Mala. Oblastem je dovoljeno, da v to svrho tudi silo lahko uporabljajo.
-o-
JUŽNA FRONTA ŠE VEDNO MIRNA Berlin, Nemčija. — Med tem, ko se je v severni Evropi vojna te dni razpaliia do blaznosti, vlada pa nasprotno
-	na južnem koncu zapadne
-	fronte, severno od švicarske
-	meje, še skoraj popolen mir.
-	Tukaj loči obe liniji, franco-
-	sko in nemško, reka Ren, ki j je široka okrog sto jardov.
-	Kljub tej bližini pa hodi voja-l štvo na obeh straneh brez-, skrbno po površju utrdb in ni-e ti en strel ne pade. Dalje tudi i- še vedno vozi vlak iz Švice v i- Berlin nemoteno ravno sredi i- obeh linij, ob bregu Rena in i- deloma skozi nemško Siegfrie-a dovo linijo. Vendar pa, kakor a opazovalci trdijo, jačajo'Nemci svoje utrdbe na tem kraju.
so Slovene i, je črtanih iz knjig občinskega in volivnega imenika za saborske volitve za mesto Zagreb.
——o-
Orla je vjel
V	lovišču Goli hrib v občini Sodra žica je lovski čuvaj pred kratkim vjel planinskega orla. Orel, ki se je vjel v železno past, ki je bila nastavljena lisici, meri čez krila 2 metra in 10 cm. Ta redek plen je lastnik lovišča podaril šolski zbirki v Sodražici.
-o-
Smrtna kosa
V	Mariboru je umrl profesor Gabrijel Majcen, oče pod-bana dravske banovine. Rojen je bil 6. julija 1. 1858 pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah, kot sin tamošnjega nad-učitelja. — V Mekinjah je
Lovrenčev, posestnik star 38 let. — V Ljubljani je umrl Rihard Debeljak, višji davčni upravitelj v pokoju.
-o-
Lep jubilej
Pred kratkim je praznoval 70 letnico rojstva posestnik Jožef Kovačič v Martinji vasi pri Mokronogu. V dolgih letih svojega kmetovanja si je pridobil sloves pri vseh svojih J sosedih kot dober tovariš, ki svojemu bližnjemu v -stiski j rad pomaga, zato ima tudi . številne prijatelje.
Zvišane plače
Kakor se poroča, je vlada v Beogradu sklenila m e d drugim tudi to, da Se zvišajo dra-ginjske doklade katoliški duhovščini in sicer aktivnim duhovnikom za 40%, upokojenim pa za 75 Tako bo dobil aktivni duhovnik, župnik ali kaplan 135 din 80 par (okolu $2.50) več na mesec, upokojeni duhovnik pa 254 din 62 par, (okolu $4.50 ameriškega denarja).
KAJ SE LAHKO STORIM?
Še dva dobra dneva so na razpolago vsem agitatorjem "Am. Slovenca" v letošnji kampanji. Vsak še lahko veliko stori za razširjenje "A. S." Posebno to nedeljo 14. aprila naj bi bila nedelja splošne agitacije, za "A. S." po vseh naselbinah. Tudi vsak naroenik(ica) naj skuša kaj napraviti za svoj list prihodnjo nedeljo. Obiščite svoje znance i« prijatelje in pridobite jih za naročnike "A. S." Stori to vsak in lep uspeh bo rodila letošnja kampanja.
Dalje opozarjamo tudi vse naročnike, da naj do 15. aprila gotovo obnove svojo letno naročnino, da bodo deležni zanimivega zgodovinskega zemljevida, ki ga bo dobil vsak, kdor bo do 15. aprila 1940 plačal celoletno naročnino, bodisi novo ali pa le obnovitev. Naročniki poslužite se te prilike! Po 15. aprilu te prilike ne bo več!
■ "".......U ..... ■
Nov vodovod
Prebivalci v Razgorju in Dolu pri Frankolovem so že eta in leta, pogrešali dobro pitno vodo, ob suši je pa sploh bilo veliko pomanjkanje, da so, morali cele ure daleč po vodo. Po prizadevanju krajevnih činiteljev se je posrečilo dobiti pri banski upravi, da je dovolila generalni načrt vodovoda. Vodovod bo oskrboval naselje Razgor in Dol iz Škoflekovega studenca, ki leži med o b e m a našel j ima. Gradnja je preračunana n?t 281.000 dinarjev.
Posledice zime
Iz Metlike poročajo, da j» ? po nizkih legah močno po-1 zebla vinska trta. Tudi po sa-- dovnjakih je mnogo škode, 'i katero so napravili zajci, ki i so oglodali sadna drevesa po a nekod na meter visoko.
AMERIKANSKI SLOVENEC
ŠTEV. (NO.) 73._

VOJNI PAS
RAZŠIRJEN J
--Ni;
Ameriškim ladjam prepoveda- Ške no pluti celo v Polarno mor- ne
je.	sin
—o—	jo.
Washington, D. C. — Pred- mo sednik Roosevelt je na podla- lo gi nevtralnostnega zakona, ki sta mu daje polno moč v tem ozi- obi ru, objavil v sredo, da se voj- s i ni pas, v katerega več ne ški smejo pluti ameriške ladje, Ne raztegne tudi na severno Ev- je ropo in deloma celo tudi na vei severni del Rusije. Doslej je zij ta pas segal do norveškega na mesta Bergen; zdaj teče gori zd do polarnih otokov Spitzber- vz gov, na kar se obrne še na ti vzhod, da obsega celi ruski sr< polotok Kola.	se
-o--iz]
JAPONCI PRIČAKUJEJO RAZŠIRJENJE VOJNE Tokio, Japonska. •— Napad na Norveško je začetek vojevanja v širši obsežnosti, se Tako mnenje izražajo neka- ds teri japonski krogi, ki obenem sti napovedujejo, da se znajo za- sr plesti tudi Zed. države, na či kar dostavljajo, da bo v tem 11 slučaju tudi Japonska primo—vs rana stopiti vmes. Glede Nem- O čije domnevajo Japonci, da bo la bržkone uporabila svojo no- o! vopridobljeno postojanko na li Norveškem v to. da bo od ž; tamkaj napadla severni d e 1 k angleškega otok a, namreč 0i 1 Škotsko, ter, da bo podvzela U splošno ofenzivo proti Angliji, n
-o-
' NE MARAJO RAZODET1 1	DOHODKOV
Chicago, 111. — Proti .temu,
-	ker je v vprašalno polo leto- & i šnjega ljudskega štetja vklju- r
-	ceno tudi vprašanje, koliko b i dohodkov je imela oseba te- s š kom lanskega leta, se je ocl fc j mnogih strani izražal oster v li protest. Prišel pa je ta pro- j
-	test tudi od povsem nepriča- a i-1 kovanega kraja, namreč iz j
•--ječ. Ko se je zadnjo sredo T
•j pričelo štetje v Bridewell kaz- j i. nilnici, so bili tamkaj zaprti i li roparji, vlomilci in tatovi1] !j skrajno nevoljni nad tem, da , s- bi morali povedati svoje do- j ti. hodke.
;h	-o-
:a DOSTI NEDOBRODOŠLIH še	GOSTOV
u- Chicago, 111. — Salunerju ;k Joe Flynnu na 1216 No. Clark e- st., je zadnjo sredo neki hu-ež domušnež zaigral svojevrsten ?a trik. Po okolici je razdelil ti-ia skane letake z objavo, da se m- bo omenjenega dne zvečer dobilo v tem salunu vse zastonj. Kot posledica so se nateple v
-	v lokal cele trume raznih posto-
pačev, da je bil mož končno
res prisiljen, stočiti brezplač-
[j^ no cel sodček piva, na kar je
obesil zunaj napis "Nobene
P? pijače zastonj." se '
sne i	..........................=::::
sa- va vojna začela,in je tudi pri->ra-l pravijeno na vse.
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS
2- 3 A WITFP FEATURE flYNPICATg. Hie.
EH5KIH

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vaule dati rafcun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina:
Za celo leto-------------------—$5.00
Za pol leta-----------------2.50
Za četrt leta _________.....______._____1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za eeto leto________$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta ______________________1.75
Ptosamezna številka-------------------- 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1S49 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ------------------------.$5.00
For half a year_________________2.50
For three months -----------------1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6.00
For half a year________3,00
For three months_______1-75
Single copy--------------------------------- 3c
mo v jeseni videli za guvernersko mesto eno najhujših političnih borb. Še bo prekianja in lasanja.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Doptei važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vtaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-Oiltvo rre vrača.
Nemški udar na
Skandinavijo
Broletarec poroča: "V Pueblu je umrl rojak R. F. Kar-linger. Vest o njegovi smrti je bila priobčena v lokalnem angleškem dnevniku s pozivom članstvu društva Orel št. 21, SNPJ, da naj se udeleže molitve za pokojnika (dobesedno citirano: Members of the Orel Lodge are requested to attend the rosary service). Društvo se ni odzvalo. Kajti po pravilih njegove jednote lahko člani molijo v svojem imenu kolikor hočejo in v kakršenkoli namen, ne pa v imenu društva in SNPJ."
Svoboda pri SNPJ je pa taka! Pa se še dobe mnogi Slovenci, ki hodijo v cerkev in prejemajo zakramente, svoje otroke pa zapisujejo v jednoto, ki ne dovoli članom in društvom celo moliti v njenem imenu, kakor baš to izpričuje "Proletarec" sam. Ali se bodo ljudem kdaj odprle oči?
dalje biti kraljica vseh naročnikov Amer. Slovenca. Pomagajmo ji, kolikor moremo, da bo tudi letos zmagala, kar tudi zasluži, ker se že toliko let trudi za razširanje naših katoliških listov med slovenskim narodom. Mrs. Meglen, le ko-rajžno naprej, zmaga mora priti. — Najlepše pozdrave vsem novim in starim naročnikom, tukaj in v starem kra-j u! Mrs. Antonija Roainka, 418 Garfield St. Eveleth, Minn.
-o-
KRANJSKEMU JA-
ODMEV NEZU
V LIPTON S AS K, CANADA
Ko se je svet zadnji torek zjutraj prebujal iz spanja, so jutranji listi, kakor tudi radio postaje razglašale svetu novo vest o nemškem bliskovitem udarcu. V par urah so osvojili in zasedli celo Dansko in mnoge važne strategične pozicije v Norveški. Hitlerjeva vojska je planila na dve novi žrtvi in jih podjarmila. Poslužil se je iste taktike, kakor najprvo, ko je napadel in podjarmil Avstrijo, pozneje Češko, potem Poljsko, zdaj Dansko in Norveško.
Svet pa strmi, gleda in ugiba, kam bo vse to prišlo, če pojde tako naprej. Nemci imajo kakor zgleda vsekakor izborno vojno mašino. Kamorkoli udarijo, udarijo bliskovito, izvrše vse po preračunanem načrtu, točno do minute je vse izvršeno. Zaveznici, to sta Anglija in Francija, pa o vsaki stvari najprvo cele tedne mlatijo prazno slamo v poslanskih zbornicah, kaj bi, kako bi, itd. Nemci medtem že desetkrat svoje načrte izvedo. Angleži in Francozi so dali obljubo Cehoslovaški, pa so jo v Monako-vem sramotno prodali. Poljski so dali obljubo, da bodo pomagali. Fincem so hodili na pomoč tri mesece. In najbolj smešno za Angino in vrlo nečastno za njeno največjo mornarico na svetu pa je, da so Nemci zasedli na zapad-nem obrežju Norveške skoro vsa večja norveška pristanišča in svojo vojsko prepeljali na svojem brodovju. Angleških ladij, o katerih pravijo, da jih je Severno morje polno, pa ni bilo nikjer, da bi preprečili izkrcanje in vpad v Norveško od strani Nemcev. Ob taki angleški "čuječ-nosti" in ob takem angleškem "junaštvu" bo lahko Hitler dosegel še marsikaj. Prav ves svet lahko podjarmi, če bo šlo tako naprej.
Vojska v Evropi traja že osmi mesec. Zaveznici v vseh osmih mesecih niso storili nič drugega, kakor, da izvajajo blokado, ki je pa taka, da je nemško brodovje prav ta teden mimo nje prepeljalo več tisoč svojega vojaštva v severnem morju in ga izkrcalo na norveški obali pred nosom angleških vojnih ladij. Več mesecev so nemške ladije uhajale skozi angleško blokado. Zdi se, da Angleži ne vodijo blokade dejansko na morjih, ampak le na papirju v zbornicah v Londonu. Ko bi ne bila stvar tako tragična za svet in male narode, bi se bilo za smejati temu angleškemu "junaštvu". Ampak zadeva je resna in vrlo nevarna prav za ves svet. Ako bodo demokratične države in fo pomeni tudi za Ameriko prav tako, tako-le cincale v tej vojski, ne bodo hudo dolgo uživale svojih demokracij. Hitler bo posamezne eno za drugo zadavil. Vse papirnate blokade ne bodo pomagale nič, ker Hitler kamor udari in upade nabere novega plena, osvoji nOve ugodne pozicije, s katerih ga tudi ne bo mogoče pregnati samo s kakimi papirnatimi načrti, ki jih dnevno razglašajo v Londonu in Parizu, store pa nič.
Ob Severnem morju ste prosti zdaj le še dve neodvisni deželici, ki sta Belgija in Nizozemska. Ali ste varni pred Hitlerjem? Prav toliko, kakor so bile vse druge državice, katere je dosedaj zasedel s svojo vojsko. Hitler bo mogoče tamkaj že jutri. Vpad bo gotov. Tu ni vprašanja je to dovoljeno ali ne, prav ali ne? Za razgrajajočega Hitlerja takih vprašanj ni. In Če se v naprej ve, da clo takih slučajev pride prej ali slej, zakaj v take pozicije preje pred! Hitlerjem ne stopijo zavezniki, da zavarujejo svoje pozicije in da ustavijo Hitlerja predrto udere v kako deželo? Kaj pomaga potem obljubljati pomoč, ko zginejo cele dežele v Hitlerjevem žrelu? Preje je treba nastopiti, preje je treba poskrbeti za varnost, preje je treba udariti, da se napad odbije in prepreči. Ako zavezniki ne bodo prišli do tega prepričanja, bodo doživeli še mnogo razočaranj. Zakaj prazne besede in prazne obljube Hitlerja ne bodo ustavile, ne premagale.
; MRZLE MINNESOTE SE OGLAŠAJO
Eveleth, Minn.
Velika noč je že za nami. Letos je bila bolj podobna Božiču, kot veliki noči. Skozi celi veliki teden je toplomer kazal več stopinj pod ničlo. Imeli smo sedaj tudi deževno in sneženo nevihto. Po več krajih so ležali električni in brzojavni drogi po tleh, kajti nabralo se je na njih toliko ledu, da so se kar lomili. No, pa upamo, da bo tudi k nam v Minnesoto prisijalo pomladansko sonce in nas oprostilo ledene zime. — Veliko noč smo v naši cerkvi kar najlepše obhajali, Naš č. g. župnik so v cerkvi namreč vse oltarje o-krasili z mnogoštevilnimi cveticami. Na Veliko soboto zvečer smo ob pol osmih imeli slovesno vstajenje. Kot vsako leto, je tudi letos prišlo k tej slavnosti mnogo naših rojakov iz bližnje fare na Cilbertu, ker smo navajeni še iz starega kraja, da smo hodili k vstajenju, zato se nam zdi tudi tu-kaj, da bi brez tega ne bila prava Velika noč.
Sedaj naj pa vsem Dobre-poljčanom po vsej Ameriki povem, da sem pred par tedni dobila od g. župnika in Jurija Žagarja iz Dobrepolja prošnjo, v kateri me prosita, če mi je mogoče med domačimi farani kaj nabrati. Radi bi namreč Marijin oltar okrasili z električnimi žarnicami. Pa tudi drugače bi ga radi lepo okrasili in olepšali. Tukaj sem šla v našem mestu okolu rojakov in rojakinj in kjer sem izrazila prošnjo, vsak je z veseljem nekaj daroval. Še nekaj takih je tudi darovalo, ki niso iz naše fare, za kar vsem prav lepa hvala. Nekatere žene so dale kar po dva dolarja, za kar naj jim bo Marija plačnica in vsem darovalcem. V bližnji naselbini na Gilbertu mi je pomagala nabirati ga. Marija Kern, ki je doma iz Zagorice. Pomagala sta mi tudi Mr. in Mrs. Anton Gaush, ki je doma iz Zdenske vasi. Vsem ki so mi pomagali prav lepa hvala in prav tako tudi vsem darovalcem. Tako hvala
Ely, Minn.
No dragi rojak, ali kako te že hočem imenovati, Kranjski Janez, ker si si sam dal tako ime, pa naj bo. — Pritožuješ še, kar ne vidiš nobenega dopisa ki bi ga Cerkljan napisal ! za Amerikanskega Slovenca, j Sem se pa jaz odločila, da na-' pišem par vrstic, da res ne boš mislil, da cerkljanski farani ne berejo. Vidiš, jaz tako sodim, da vsak raje bere kot piše. No vidiš, zato je pa tako malo dopisov od nas. Tukaj v Ely nas je precej iz naše fare, iz Cerkljan nas je pa bom že dala v javnost. Sedaj ^komaj kakega pol ducata. — mi je že zopet eden rojakov [Tukaj so samo železni rudniki. Delo je težko, pa kaj se hoče. Vsak se počuti srečne-
tudi Mr.Tekaucu iz Chisholma, ki se je v mojem imenu zahva-il darovalcem po radio. Vso-:a, ki sem jo poslala v stari kraj dne 18. marca je znašala $28.00. Kadar dobim odgovor od g. župnika ali od Žagarja, že
dal dolar v ta namen. Prosim Dobrepoljčane, če je kateri ki more in hoče še kaj darovati
v ta nametij lahko pošlje na moj naslov, ali pa tudi lahko kar naravnost na g. župnika Anton Mrkun, župnik v Do-brepolju, dravska banovina, Jugoslavija. Moj naslov je koncem tega dopisa.
S6daj se pa moram še prav lepo zahvaliti upravi Amer. Slovenca, za krasen zemljevid, ki sem ga dobila, ko sem plačala celoletno naročnino. Kdor hoče ta lepi zemljevid dobiti, naj se le. potrudi in ponovi naročnino za eno leto, ali se naj pa na novo naroči na list, če ga še nima. Takega zemljevida kot je ta se ne dobi povsod, nikjer pa ne brezplačno.
Ker že pišem, naj še omenim o naši ženski organizaciji ali Zvezi, ki smo jo pred nekaj leti ustanovile. Takrat se
Primarne volitve so končane in kandidatje izbrani. Dosti hrupa je bilo in dosti nervoznosti v vseh taborih. Letošnje primarne volitve so pokazale porast republikanskih volilcev. Če ostane pri tem, bo marsikje huda borba med vodilnima strankama v deželi. Prav v Illinoisu bo-
nam niti malo ni sanjalo, da bomo v tako kratkih letih imele tolik uspeh. Res, ljubi Bog nam je to delo obilno 'blagoslovil. Skoraj vsaki mesec pristopajo mlade žene in dekleta k nam. Vidi se, da vsaka ljubi domačo organizacijo,kar je za vse lepo. Imamo tudi takozvani "Drill team." Te mlade žene in dekleta so v vseh rečeh prav delavne. Sedaj smo si že kupile krasno bandero in ravnokar so si izbrale hove uniforme, o katerih pravijo, da so prav krasne. Enkrat v poletju bodo nastopile z novimi vajami. Prav je, da se naše članice tako zanimajo za vse to. Pa tudi njih blagajna je menda precej težka. Saj ni čuda, kadar prirede kako vesclico ali kaj drugega, imajo dvorano polno občinstva.
Še nekaj Dobrepoljčijnorn in drugim. Mrs. Meglen tam v Pueblo, Colorado, hoče še na-
ga, če ima delo in še Bog da ga ima in da je zdrav. Ze star pregovor pravi, da brez dela ni jela, tisti kruh, za katerega pa nisi delal, pravi pregovor, je grenak. — Tukaj imamo tudi Slovenski narodni dom, v katerem imajo lahko slovenska društva svoja zbo-' rovanja. Je tukaj namreč precej slovenskih društev in še tudi prav dobro napredujejo. — Zimo smo imeli tudi v Min-nesoti prav lepo, da smo lahko za to Bogu hvaležni. Toda danes, ko to pišem, sneži kot za stavo. »Pa se snega, ki sedaj naletuje, ne bojimo preveč, ker je tako moker, da ko ga lbo sonce pogledalo, bo kar skopnel.
Za danes naj bo kar dovolj, bom pa drugič kaj več napisala. tLe to še omenim, da boš premišljal kdo to piše in
boš moral sam uganiti. Moj oče so bili klavc, eržavc, tkalec, krovec in živinozdravnik. Sedaj .ti menda ne 'bo težko uganiti, čigava sem. Ko si ti šel v tujino, sem bila še otrok, pa se te še vendar spominjam, ko ste pod Jakobčevo šupo s tvojo teto Mico peli tisto: "Ce n'i šlo, pa bo šlo za eno dobro volco. — Je že šlo, pa bo še
šlo za eno dobro volco." — Pozdrav čitateljem in naročnikom Amer., Slovenca, in tudi tebi Janez. Pozdravlja te tudi moj mož, ki te tudi dobro pozna. Pa se še kaj oglasi v Amer. Slovencu.
Cerlsljanka -o-
KAKO JE MED NAŠIMI V MICHIGANU
Manistique, Mich.
Dasi je pomlad uradno že nastopila, je tukaj še prav zimsko vreme. Ravno danes ko to pišem, sneži kot da smo tam v mesecu februarju in tu pa tam ti kateri reče v šali 'Merry Christmas' ali 'Happy New Year.' No, v aprilu smo in april je že od nekdaj poln muh, da ga ne moreš pogrun-tati. — Zvezna vlada je že v jeseni začela graditi tukaj veliko moderno poštno poslopje, ki bo s Vi o z zemljiščem vred $87.000. V jeseni, od hude zime so zgradili le spodnje prostore, ali basement. Sedaj so začeli z gradnjo nadaljevati, toda jim aprilovo vreme nagaja. Poslopje bo stalo na Oak in Cedar Street prav blizu poslopja nekdanje C. L. Comp. Office.
Pred kratkim smo tukaj pokopali rojakinjo Mrs. Kato Ivanich, ki je umrla v starosti 59 let. Doma je bila iz vasi Lipa, fara Vinica v Beli Krajini., Zapušča dva sina. Naj v miru počiva! — Imamo tudi več bolnikov. Nekatere muči le starost, druge pa razne bolezni. Upamo, da jih bo toplejše vreme zopet pozdravilo, kar jim tudi iz src* želimo. — Končno želim listu Amer. Slovenec v tej kratki dobi kampanje ki je še na razpolago, več novih naročnikov. — Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca!
A. Krašovec
-o-
AMERIKA IZGUBI DOVOZ LESA
Chicago, 111. — Vsled nemške okupacije Norveške bodo Zed. države bržkone izgubile dovoz lesa, ki se rabi za časopisni papir. Od tamkaj in od drugih severnih držav so ga doslej dobivale okrog 38 odstotkov. Vendar pa izguba ne bo občutna, ker jo 'bo lahko nadomestila Kanada.
Dogodki
HMEld SBb^CSfcSl JfB

POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Lepa prireditev
Chicago, 111. — V nedeljo 14. aprila popoldne se vprizo-ri v dvorani šole sv. Štefana na Cermak Rd. in Wolcott lepa igra "Večna luč" h kateri so vabljeni ne samo rojaki iz Chicage, ampak tudi iz okolice pridite, da nas bo več in da bo lepši dobiček, ki je namenjen čč. sestram v Lemon-tu na gričku Asisi, kjer bodo postavile nov dom.
Skupno sv. obhajilo
So. Chicago, 111. — V nedeljo 14. aprila imajo člani društva Najsv. Imena četrtletno skupno sv. obhajilo, pri sv. maši ob osmi uri. Pričakuje se, da se bodo udeležili vsi člani, brez izjeme. Po sv. maši je zajutrek v dvorani in kratka seja. — Ne pozabite.
Zopet nov grob
Bradley, 111. — Tukaj je preminul rojak Michael Sta-rašinič. Pokopan lje bil iz cerkve sv. Jožefa na Maternity pokopališče. Pokojni je bil doma na Krasincu, fara Podzemelj. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Zadnjih 31 let je živel tukaj v Braldley. Zapušča soprogo, sina Michaela v Milwaukee in hčer Anno o-moženo Kornstrom ter 9 vnukov in štiri pravnuke. — Naj mu sveti večna luč, ostalim sožalje!
Nagla smrt rojaka
West Allis, Wis. — Nagle smrti je pred kratkim umrl tukaj dobro poznani rojak Frank Breznik, v starosti 65 let. Pokojni je dolgo let živel v Milwaukee in West Allis in je bil doma iz Mekinj pri Kamniku na Gorenjskem. Pokopan je bil 21. marca iz cerkve Holy Assumption na West Allis na Holy Cross pokopališče. Bil je vdovec in zapušča sina, dve hčeri, sestro Ano poročeno Klarini in nekaj vnukov.Bil je več let naročnik Amerikanskega Slovenca. — Pokojnemu R.I.P., ostalim sožalje !
Vile rojenice
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Simončič na Carl Avenue so se pred kratkim ustavile vile rojenice in jim podarile zalo deklico.
MAZNANBLO!
Vsi agitatorji (ce) in kandidatje (inje) v letošnji kampanji "Am. Slovenca," ki se zaključi 15. aprila 1940, to je prihodnji pondeljek, naj pazijo, da bodo odd&li vse naročnine in vse pošiljatve v zvezi s kampanjo na pošto ne kasneje, nego na 15. aprila. Vsa pisma morajo nositi datum postnega pečata ne kasneje, nego z dne; 15. APRILA 1940. Zapomnite si to vsi, da ne bo pozneje kakih nesporazumov. Pošiljatve, ki bodo nosite poznejši datum poštnega pečata nego 15. aprila 1940 se ne bodo kreditirale kandidatom. Prosimo vse agitatorje in kandidate, da vzamejo to na znanje!
UPRAVA "AM. SLOVENCA"
TARZAN IN OGENJ V THORU	(94)
Komaj .se je napravila trdila noč in jc v mestu zavladal nočni mir, jc Tarzan vstal, oslali so mu pa sledili naravnost v stajo, v kateri je bil slon Črni Malluk. Potihoma so prišli lc slonu, ki je na Tarzanov ukaz prijel z dolgim rilcem Ukaha in si ga posadil na svoj hrbet.
Ko jc Ukali varno sedel na slonu, je slon na Tarzanov migljaj previdno objel še D'Arnota in tudi njega posadil'k L'kah. Po tem je Tarzan razložil: "Črni Malluk vaju bo ponesel do mestnega obzidja. Z njegovega hrbta bata prav lahko stopila na obzidje iu .splezala, na drugi strani ua tla." —-
"O^ tam pa kolikor moreta hitro v džunglo," je nadaljeval Tarzan; proti mestu Rathor, da ijam čim preje pri-vedeta pomoč." — Mirno jc nato slon stopal mimo ostalih staj, na Tarzatio-vo povelje, ki je stopal poleg njega in mu vedno nekaj, govoril v živalski go-yorici. Žc so bili pri vhodu.
Vrata so bila trdno zapahnjena in jih ni bilo mogoče odpreti. Nekaj je pa moral Tarzan storiti, da privede D'Arnota in onega drugega na drugo stran. "Vlczita se in 'trdno se držita," jima je zaklical Tarzan; "slonu bom »namreč zapovedal, da se z močjo upre y vrata in jih zlomi."
Stran 2_____ AMERIKANSKI SLOVENEC______Sobota, 13. aprila 19-10
I^HTADI Poglei na številke poleg naslova in fUiUiti imena- Ako tl Je naročnina potekla, obnovi jo in pomagaj listu!
AMERIKANSKi SLOVENEC	Stran 3
BEŽATI MORAJO PRED' VODO
DENARNE POŠILJATVE
t Nakazovati pošiljatve, da bi se	«
|	izplačale v ameriških dolarjih	]
>	zdaj ni mogoče.
| Vse pošiljatve naslovite na:	J
JOHN JERICH j
►	1849 West Cermak Road, <
CHICAGO, ILL.	J
ULOGA EKSPEDICIJE ADMIRALA BYRDA NA JUŽNI TEČAJ
Ekspedicija admirala Byrda, fta južni tečaj, je največja raz-'skovalna ekspedicija, ki jo je dosedaj poslalo človeštvo raziskovat nepoznane kraje na južnem tečaju. To potovanje admirala Byrda financira vlada Zedinjenih držav. Topot se Ne bo boril z neizmernimi nabavnimi težkočami samo člo-v|| s svojo vztrajnostjo in srečo, ampak vsa človeška znanost in tehnika. Ta ekspedicija se razlikuje od vseh dosedanjih tudi v tem, da ni Njen edini cilj stopiti na južni tečaj, ampak so cilji tega podviga mnogo večji in pomembnejši. Ekspedicija admirala Byrda gre na južni tečaj 55 nalogo pridobiti človeštvu novo veliko celino z vsem njenim geološkim bogastvom.
Ekspedicija admirala Byrda Je nevarno in težko podjetje. Peščica ljudi se je spustila v Wvbo s strahotno osamljenostjo arktičnih krajev, kjer je tedne in mesece polarna noč. ^Inogo ljudi je že pokopanih v tem ledenem grobu. Drugi Pa so spet uspeli, toda samo s skrajnem trudom in neverjetnimi napori. Borba z ledom ®e je topot začela z neobičajnimi sredstvi. Admiral Byrd bo za dosego svojih ciljev u-Porabil zrakoplove, oklopne Vozove in še neke vrste premično trdnjavo, ki se giblje Po suhem in na vodi.
Ko ob koncu polarne noči Sasijejo na obzorju slabotni sončni žarki, bo iz aeroplana mogoče videti vso ogromno Pokrajino na južnem tečaju, kjer so na vsem svetu največje ledene gore, ki dosegajo višino do 3400 metrov.
m Dosedaj sta na Južnem te-Jjpju, oztroma v celi tej po-kifjinl znana samo dva kra-te, ki sta brez ledu,to je pred-vsem Grahamova zemlja, precepa oaza s krasnimi dolinami. Povsod drugod so razisko-valci dosedaj našli samo žalostno ledeno puščavo.
Osvajanje Južnega tečaja v zgodovini človeštva zelo važno vlogo. Že od leta 1873, ko je Jakob Cook na dan 15. januarja prvič dose-Sol območje Južnega tečaja, Pa do danes se človeštvo ni Prenehalo boriti se s težavami in zaprčkami, ki jih na vsakem koraku zahteva od Človeka ledena puščava.
Raziskovalec Shackleton, ki je z ladjo "Endorance" v septembru leta 1915. šel proti kužnemu tečaju, je zadel v nevidno ledeno steno, zaradi cesar je njegova ladja z mornarji vred utonila. Prvi člo-vek, ki je v resnici" dosegel Južni tečaj, je bil znameniti norveški raziskovalec Eoald Amundsen. Amundsen je do-Segel svoj cilj 11. decembra
1911. •
Potem so se ljudje za dosego Južnega tečaja začeli posluževati zrakoplovov. Leta 1928 je Wilkins Ejeraon v desetih urah preletel Grahamo-zemljo.
Admiral Byrd je šel sedaj že v tretje na Južni tečaj. Leta 1929. ie Byrd preletel Južni ,°čaj z aeropianom. Ves svet tedaj z največjim zarrima-zasledoval ta drzni po-Njegova druga ekspedici-•Ist' ki je bila na Južnem teča-ju od leta 1933—1935 ni ime-;i sreče in niti zadostnih sred-
Južni t e č a j, se je temeljito pripravil. Na pomoč je poklical vso znanost in vso tehniko. Vrhunec njegovih priprav je takoimenovana "Snežna križarka." Po oceni strokovnjakov se lahko ta gibljiva trdnjava z vso varnostjo premika po ledenih in zasneženih planinah, prav tako pa tudi lahko uspešno kljubuje mrazu v polarnih morjih. Ta "Snežna križarka" je tudi obenem nosilec za zrakoplov, ki po desetih minutah priprav lahko vzleti. Posadka križar-ke je sestavljena iz štirih ljudi, ki morejo ostati v križar-ki tudi po več mesecev.
V Napa dolini v Kaliforniji sta deževje in tajajoči se sneg povzročila velike povodnji, vsled katere je moralo dosti ljudi bežati iz domov. Slika kaže dve mali begunki, ki pred izselitvijo pobirate svojo imovino.
Samo gol slučaj je rešil «o ekspedicijo gotove smrti. a neuspeh Byrdu ni vzel po-j^ittia. Vse svoje znanj o in ^ušnje je uporabil za to, da ^ temeljito pripravil svojo ^tj0 ekspedicijo. Topot pa Jegova. ekspedicija nima sa-0 znanstveni, ampak tudi °Hl>odarsko-politični pomen. , 1 reden se je Byrd odločil '■ a svoje- tretje potovanje na
"Snežna križarka" jc dolga 17 metrov, široka štiri in pol metra in tehta 35 ton. Križarka lahko samostojno prevozi pot, ki je dolga 8000 kilometrov. Križarka ima dva Diesel-inotorja in kolesa, ki merijo v premeru tri metre. Hitrost, ki jo križarka lahko doseže, je odvisna od kraja, kjer vozi in znaša 16 do 50 kilometrov na uro. V notranjosti so tri izolirane kabine proti mrazu tako, da osebje lahko mirno opravlja svoj posel tudi, če je zunaj 60 stopinj mraza.
Na prednjem delu križarke je mesto, koder se upravljajo stroji, dalje sprejemna in oddajna radio postaja ter znanstveni instrumenti. V sredini je kabina za dnevno bivanje, kuhinja in prosto**, kjer so spravljene življenjske potrebščine, v zadnjem delu pa je rezervoar za gorivo.
Cilji te ekspedicije so zelo veliki in pomembni. Byrd bo skušal ugotoviti tajnost koz-mičnih žarkov, katerih prodorna moč je tako velika, da ji odoleva štiristo metrov debel sloj vode,ali petintrideset metrov debel sloj lesa. Poleg tega je zelo pomemben meteorološki in geološki študij. Ta študij ne bo samo teoretičen ampak tudi praktičen, ker računajo s tem, da so v območju Južnega tečaja bogata ležišča premoga in nafte. Posebno pozornost bodo člani ekspedicije posvetili magnetizmu in iskanju točne točke južnega magnetnega polja,
Byrdovtf ekspedicija je na to pot krenila z dvema ladjama. "Nord Star" in "Biar." S celotno ekspedicijo je odšlo vsega skupaj 125 ljudi in 160 psov za vprego. Rezervne hra-ne imajo s seboj za 150.000 obrokov. Poleg tega ima ekspedicija pet zrakoplovov in tri oklopnjače." V vsej zgodovini človeštva ni dosedaj bila nobena ekspedicija tako pripravljena kakor je Byrdova. Zato tudi vsi od tretje Byrdove ekspedicije pričakujejo največje uspehe.
Byrdova ekspedicija pa je še preden je prišla na cilj, naletela na nevarnost, ki bi prav lahko že preje uničila vse načrte hrabrega raziskovalca. Po vesteh, ki jih je dobilo ministrstvo za pomorski promet Zedinjenih držav, sta obe ladji admirala Byrda naleteli v Zalivu kitov na veliko ledeno steno, ki bi skoro uničila obef ladji. V zadnjem trenutku pa se je spretnim kapitanom ladij posrečilo preprečiti usodno trčenje. Ta nevarnost, ki bi lahko postala u-sodna za vso ekspedicijo, ni prav nič izpremenila načrtov admirala Byrda. Admiral Byrd 'vje smelo plul naprej, prepričan, da bo uspel in prepričan, da bo začetno delo srečno dovršil.
iWlllUUIIIIIIIIIHIIIIIllllUllltllllllllW

ZA NASE GOSPODINJE
1U."
Tudi s čevlji je treba znati pravilno ravnati
Znano je, da so ljudje, ki imajo svojo obleko in čevlje "večno," — in da so drugi, ki kar čez noč vse ponosijo in ogulijo. Take razlike morejo seveda nastati tudi zaradi različnega u de j stvo vanja. Brez dvoma ne more kaka služkinja tako dobro paziti no obleko in čevlje ko kaka uradnica. Vendar zavisi največ od tega, kako snažimo obleko ali čevlje. In vprav glede snage in nege obleke in obutve ne moremo biti nikoli zadosti skrbni, da si jih čim dalj ohranimo.
Ta skrbna nege pa je posebno pri obutvi najvažnejšega pomena. Prva zahteva je, da se morajo čevlji takoj se-zuti, čim človek pride domov, kar je važno že zaradi snage same, zlasti pa je to potrebno, če so čevlji mokri in blatni.
Kdor bi v takem primeru čevlje kar vrgel v kot, da naj bi se ondi posušili, se naj nikar ne čudi, če kmalu izgubijo obliko in so že čez nekaj tednov videti stari in obnošeni. Vsak čevelj, ki ga sezuješ, mora ko j, dokler je še gorak, na kopito. Čevlje osnažiš in namažeš potem, ko so se že posušili.
Ko čistiš čevlje, jih ne smeš na debelo namazati. Ko spraviš s cunjo ali krtačo vso u-mazanijo stran, jih namažeš z dobrim mazilom; če je usnje občutljivo, je najbolje, da jih namažeš z brezbarvnim mazi-lom, in sicer prav na tenko in jih nato usvetiš s krpo. Krpa mora biti čista, večkrat jo je treba izprati.
Kakor damo čevlje v popravilo, če so podplati in pete raztrgani, prav tako moramo večkrat pregledati, ali so čevlji znotraj v redu. Ko opazimo take vzkobline, ali pa, da se nam nogavice prehitro trgajo, dajmo v čfevelj podplat iz papirja, ki ga pre-menjamo vsak dan. Tak podplat greje nogo in varuje nogavice.
Oglasi v Amerxkanskero Slovencu imajo vedno uspeh.
NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgo dovinski zemljevid z 32. strani.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Narastek iz mesa
Kakih 10 unč različnega mesa-, ostankov telečje ali svinjske pečenke, košček jezika in gnjati zmelji in daj v skledo. Dodaj dve jajci in dve unči presnega masla, eno žlico parmezana, v mleku razmočeno in ožeto zemljo, sol in poper. To dobro premešaj in naloži v namazan izrastkov model za prst debelo plast; nato naloži povrhu dušenega ohrovta ali presnega zelja in zopet plast mesnega nadeva. Na zadnjo plast položi nekaj na tenko narezane prekajene slanine in speci. Pečen narastek zvrni na pogret krožnik, ob robu pa nailoži špinačo ali ohrovt in daj na miza.
Krompirjevi zrezki
Dva funta v oblicah kuhanega krompirja olupi in zmelji na strojčku s sedem unčami kuhane gnjati. Osoli, po-popraj, dodaj tri žlice drobno sesekljane čebule, malo pe-teršilja in eno jajce. Vse skupaj dobro zmešaj in oblikuj zrezke, katere povaljaj v moki in speci na vroči masti. Ko so vsi zrezki pečeni, deni na ostalo mast žlico moke in ko ta samo malo porumeni, dodaj malo sladke paprike in kupico kisle smetane'. Ce je omaka zelo gosta, prilij še malo vode in ko se je dobro povrela, jo polij po zrezkih in daj na mizo.
-o-
Riževi zavitki Iz kvorta moke, enega jajca in mlačne vode napravi testo kakor za rezance. V slani vodi skuhaj pint riža v gosto in mehko. Ko se malo ohladi primešaj dve žlici na maslu ali na masti prepraženih drobtinic s peteršiljem, dodaj eno jajce in žlico parmezana. Testo razvaljaj in ga namazi s tem nadevom, zvij skupaj in ga kuhaj v slani vodi, zavitega v čist prtič, ki ga prej pomočiš v vročo vodo. Kuhanega razrezi na primerne kose in zabeli s praženimi drobtinicami.
-o-
kovito: Vzemi hrastovo lubje, najboljše sveže, od pravkar obeljenih debel, stolci ga v prav majhne koščke, ki jih dolgo kuhaj v vodi. V še vročo vodo pomoči roke in jih drži delj časa v njej; nato se večkrat umij z mrzlo vodo. 2e čez nekaj dni bodo bradavice izginile, ne da bi bilo videti kje so prav za prav bile. Seveda ne sme biti na njih nobene rane. — Morda pomaga to tudi za kurja očesa?
,---o--
PREDSEDNIK ODHITEL DOMOV
Hyde Park, N. Y. — Predsednika Roosevelta, ki je bil za par clni na oddihu na svojem tukajšnjem domu, so v torek zbudili ob 4. zjutraj, da so mu sporočili nove zapie-tljaje, ki so nastali v Evropi. Predsednik je nato takoj stopil v stik z Washingtonom in pozneje se je odredilo, da odhiti v prestolico s posebnim vlakom.
(Dalje)
To je bil pa na preveč prometni cesti. Naš sosed, pokojni Mr. Anderson, nam je sicer ponujal svojo hišo poleg župnišča. Toda deloma je bilo posestvo predrago, deloma je bil prostor premajhen za tako veliko šolsko poslopje, kakor smo ga nameravali zidati.
V tem smo imeli pa birmo. Birmat je prišel sam nadškof Mundelein. Povedali smo mu svoje težave. Ogledal si je ves okraj in nam ukazal, da kar kupimo prostor za cerkvijo, tam, kjer sedaj šola stoji. Rekel je: "Res je na prometni 22 cesti, Vendar saj ni treba, da bi otroci hodili v stavbo iz te ceste. Saj lahko gredo iz Lincoln Streeta." In tako je bilo to vprašanje urejeno.
Toda, kako priti do potrebne ga denarja? Za šolo bodo potreb ne ogromne vsote. Do tedaj smo pa komaj izplačali dolg na cerkvi in za sestrsko hišo na drugi strani 22. PL, poleg lotov, katere smo nameravali kupiti.
Najprej sem se lotil zbiranja sam z malp agitacijo. Cerkveni odbor je sklenil, da začnemo pobirati za šolo. Oznanili smo to v cerkvi. Šel sem sam po hišah s kolektorjem. Ce se vem prav spominjati, je bilo to 1.1920. Takrat so bili še zelo dobri časi in so ljudje veliko zaslužili. Odbor
prinesli. Ljudje so se sicer smejali tej napravi, vendar jih je ta smeh spravil v še večjo dobro voljo in so še raje dajali. Uspeh tiste kampanje je bil izredno lep. Nad 25.000 dolarjev smo nabrali deloma v denarju, deloma v podpisih, s katerimi so se farani zavezali, da bodo tekom gotove dobe plačali po 100 dolarjev za šolo.
Še danes sem ponosen na Chi-cažane onih dni, kako so se sijajno pokazali. Naj vsem dobri Bog plača te žrtve! Danes sem prepričan, da zato noben nima nič manj, zato pa ima vsak svoje zadoščenje v tem, da lahko s ponosom pokaže na delo svojih žrtev.
Načrte za šolo je naredil po določilu kardinala njegov arhitekt, ki mu je delal načrte za njegovo'semenišče v Mundelein. Naredil je zelo lepe, samo nekoliko drage. Vsa stavba je bila določena, da bo stala nad 153,000 dolarjev. To je bila ogromna vsota za tako majhno število Slovencev, ki so hoteli podpirati cerkev in dajati za šolo. Vendar šola pa mora biti, ker nimamo več dovoljenja za basement. Kaj naj naredimo? V odboru smo bili razdeljeni. Nekateri, in to večina, so hoteli, da če se zida, se mora dozidati cela stavba kakor je v načrtu, ali pa nič. Drugi so bili pa mnenja, da naj se
je mislil, da bodo za to ljudje ra- f ^ sa™° basement in pritličje,
toliko, da dobimo pet šolskih
se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo [ v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 308, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40.................. 100 Din
Za $ 4.60................. 200 Din
Za $ 6.70................. 300 Din
Za $ 9.80_________________ 400 Din
Za $10.50................. 500 Din
Za $20.50.................,1000 Din
Za $40.00..................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.05______________ 50	Lir
Za $ 5.90................ 100	Lir
Za $ 11.50.......!________ 200	Lir
Za $ 17.00.............. 300	Lir
Za $ 28.00______________ 500	Lir
V RAZPRODAJO
je nam poslal č. g. Viktor Čadež 32 izvodov pesmarice
"PO MARIJI K JEZUSU"
v kateri je deset cerkvenih pesmi za moški in mešan zbor. Ker bi č. g. Čadežu radi ustregli in to razprodali, je cena za te pesmarice '
SAMO 25 CENTOV posamezen komad
Cerkvenim društvam priporočamo, da sežejo po njih. Naročila pošljite na:
. Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd., Chicago, Tli.
PRAKTIČNI NASVET Kako se iznebiš bradavic?
- Pravijo, da je to zelo učin-
cli dali, ker imajo. Pa smo se zmotili. Nabrali smo tako malo, da smo že mislili, da s šolo ne bo nič. Toda v odboru so bili možje junaki. Niso se dali prestrašiti prvim neuspehom. Sklenili smo, da bomo faro na to zbiranje bolje pripravili z veliko agitacijo, katero smo res prav živahno raz-pleli po celi far i. Določili smo kampanjo samo nekaj tednov. Razdelili smo celo faro po okrajih. Vsak okraj sta prevzela po dva kolektorja. Imen teh blagih in dobrih mož se več ne spominjam. Pa saj jih Chicažani sami poznajo. Tisti večer, ko se je drugi dan zbirka začela, smo eno uro slovesno pritrkavali, da se je vsa okolica čudila, kakšno slavnost imamo. Vsa okolici je bila tako opozorjena na našo akcijo. Natisnili smo tudi posebne tablice, kjer je bilo napisano, da je ta družina pristopila k tej šolski akciji. Vsaka družina, ki je kaj dala, je dobila to tablico s prošnjo, da jo je dejala v okno, tako da so jo sosedje videli. Tako se je pokazalo, koliko jih je dalo in kdo so bili, ki so kaj dali. S tem smo pa budili večje zanimanje in večje veselje. Pred cerkev smo postavili napis "v obliki lestve. Vsak klin te lestve je pomenil en stotak v dolarjih, katerega smo nabrali. Dva dečka, učenčka, seveda naslikana, sta bila tako narejena, da smo ju lahko pehali vedno višje po lestvi. Vsak večer, ko so prinesli ko-lektorji nabrane vsote, smo dečka dvignili za toliko klinov naprej, kolikor po sto dolarjev so
sob. Sklenili smo, da gre poseben odbor k nadškofu, da ga prOsi dovoljenja za toliko dolga, da bi se dozidala cela stavba, torej nad 120,000 dolarjev. Ti, ki so bili zato, da se pozida samo en del stavbe, so se pa opravičeno bali prevelikega dolga. Med tem, ko je drugi del mislil, da bomo lažje 'odplačali večji dolg s celo stavbo, kakor s polovično, ki bo zelo grdo izgledala in bi znala vzeti ljudem veselje do nadaljnjega dajanja za šolo. V tem odboru, ki je šel k nadškofu, sta bila razen mene dva cerkvena moža. Spominjam še, da je bil v tem odboru Mr. Mladič, kdo je bil pa tretji, pa ne vem več.
Kardinal nas je sicer sprejel in poslušal. Ko je pa spoznal kaj hočemo, nas je kratko zavrnil. Vstal je in rekel: "Možje! Dovolili smo Vam dolga 40,000 dolarjev. Kolikor morete za ta denar sezidati, sezidajte, za ostalo pa počakajte! Zidali boste, ko boste tega dolga nekoliko odplačali, za naprej pa nekaj novega nabrali. Tolikega dolga na župnijo ne dovolim. Z bogom!" Pa smo šli. Kako je imel prav, smo pozneje vsi izprevideli in smo mu bili hvaležni. Da pa ostali del odbora s to odločitvijo nad-škofovo ni bil zadovoljen, je jasno. Vendar se ni dalo ničesar storiti. Nadškof je ukazal in u-kloniti smo se morali vsi.
(Dalje prih.)
-O'-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh!	*
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4(311 NA RAZPOLAGO NOC IN BANI,
— Najboljši automobili m pogrebe, kr&te in ženltovanja Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
'ZI VI IZVIR F
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1(349 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Sobota, 18. aprila 1910
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 13. aprila 1940
D
ESETI BRAT
IZVIREN ROMAN
Spisal Jot. Jurčič
Večerji, katero mu je mlada sodnikova služabnica s porednim smehljanjem prinesla, Lovre ni veliko škodoval. Prosil jo je, naj mu od sodnika prinese papirja in pero in je začel pismo pisati svojemu prijatelju. Da bi druge neprijetne misli odpodil, popisoval mu je, kolikor je mogel humo-ristieno, svojo ječo in vzroke, zakaj je vanjo prišel.
Škoda, da se je iz prič in dokumentov, po katerih smo to istinito povest snovali, z drugimi imenitnimi rečmi vred izgubilo tudi to Ivvasovo pismo. Zakaj dobiček bi bil dvojen, ko bi se bilo ohranilo: prvič bi bil bravec videl, kakšen humorist je bil ta prečudni Lovre Kvas; drugič bi bili pa mi še na konec tega kratkega poglavja kaj boljšega in kratkočasnejšega lahko pristavili, kakor je od spredaj in — morda bi še bili se ljudje dobili, ki bi bili napačno misel imeli, da je pismo dobro narejen fal-zifikat. To pak bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih glav, ki se kritikarji imenujejo. Pa kaj hočemo, kar ni, pa ni — kakor je dejal tisti, ki je iz prazne kupe vino pil.
Eden in dvajseto poglavje.
Štef. Če si človek, pokaži se; če si hudir, stori kar hočeš.
Trinkul. O odpusti mi moje grehe.
Šekspir.
)
Mesec se je na večer prikazal izza vzhodnih gora, odkraja velik in vedno manjši, kolikor više se je vzdigoval. Nastala je lepa, tiha noč, brez sape in brez oblakov.
Ko bi bil kdo okrog Poleska hodil, videl bi bil v črn plašč zavitega moža z veliko kučmo na glavi in debelo, precej dolgo palico v roki tiho iz veže priti in s počasnim, gostim korakom, kakor je starim ljudem navaden, kreniti po poti proti vasi.
Vsak, kdor bi bil tu znan, ugenil bi bil, da je ta ponočni šetavec gospod Piškav,ali če ga s pravim imenom imenujemo, doktor Kaves.
Dasi je mesec svetlo svetil, videlo se je vendar, da so starca že jele oči popuščati, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še se je spodtikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotolčeno ležalo po pustem potu do Obrhka.
Prišedši do blizu vasi, postal je malo in premišljal, kod bi šel, da bi bilo bolj prav. Zagledal je luč na hribcu, kjer je Krjav-ljeva koča stala, in ne gledaje veliko na steze in meje koračil je vse vprek. Pred kočo pak je zopet postal, kakor da bi po-mišljal, ali bi potrkal ali ne. Odločil se je naposled ter dvakrat udaril s palico po durih.
Okno se odpre in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo ven. Pa kakor da bi ga bil gad pičil, pomakne se hitro nazaj.
Doktor Kaves bi bil lahko slišal, kako je Krjavelj po hiši sem ter tja dirjal in ves v strahu vpil: "O, Jezus in sv. Lucija! Na pomaganje! — O, kje imam žegnano vodo ! • In oljkino vejico od cvetne nedelje! Hudič, hudič, sam hudič je po tebe prišel! Pred vrati stoji, ves črn je! O, sv. Lucija! Moli Martinek, moli! Gotovo si popred, ko so bili gospod pri tebi, kakov smrtni greh zamolčal."
In ko je Krjavelj našel v neki črepinji,
s pajčevino zavlečeni, žegnano vodo in oljkino vejico od cvetne nedelje, začel je skozi okno neusmiljeno škropiti in vpiti: "Hudoba, poberi se, hudoba, poberi se!" Ali hudoba pred vrati se ni hotela pobrati. Trkalo je čedalje bolj.
Krjavelj tja v zadnji kot počene in začne molili, ropotati in regljati, da je bilo groza.
Težko je bilo Martinku Krjavlja toliko utolažiti, da si je dal dopovedati, da zunaj ni hudiča, ampak najbrž Lovre ali pa gospod Piškav. Tako se je dal preprositi, da je šel odpirat. Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo, storil križ in junaško zapah odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskočil.
V veliko njegovo tolažbo je namesto hudobe v izbo stopil samo stari Piškav. Martinek je Krjavlja prosil, naj gre ven.
Bravec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze in da posebno raci godrnja, če se mu prav povšeči ne godi. Ni nam tedaj treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje šel ven.
"Da. bi te sapa vzela, sivec ti sivi!" govoril je zunaj pred vrati in je oddihovaje se luno ogledoval. "Kako sem se ga u-strašil! Prec bi ga otepel, če je prav gospod, ko bi si le upal. Da bi se le ne bila kakova žilica v meni utrgala, ker tako dehtim ko kovaški meh. Še enkrat naj pride ta starec in naj me tako zastraši, jaz mu bom tri take tja v zobe povedal, da se bo za uho prijel, saj jaz tudi njega ne strašim, zakaj bi pa on mene? In pa še to, to! Ti škrici v mojo hišo dohajajo, jaz moram pa zunaj biti tačas. Caki me, čaki, kar noter grem pa ga bom vprašal, kdo je hišo zidal, jaz ali on? Čigava je, moja ali njegova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom videl, kdo meni rekel: pojdi ven! Kaj sem mačka ka-li ali pa še pes, da me bo ven gonil?"
Krjavelj vstane in hoče v hišo iti, da bi Martinka in Piškava pošteno in clo dobrega ozmerjal. Pa ravno tako naglo Se skesa in zopet usede.
"Kaj jim čem?!" — pravi — "To so vsi coprniki! Nobeden ni v gnadi božji zapisan. Če se takih bolj ogibljete, boljši možje boste."
Nekaj časa se zamisli.
"To pa to!" — začne zopet. — "To mu bom pa precej jutri povedal, desetemu bratu, da potlej, ko bo mrtev, ima me pri miru pustiti. Tega jaz kratko in malo nočem, da bi z onega sveta nazaj hodil in po noči okrog moje hiše lazil in strašil. Če ima kaj na vesti, naj mi zdaj pove. Kaj je meni tega treba, da bi spati ne mogel po noči od straha? Tega meni ni nič treba!"
In enakega je Krjavelj še-mnogo ugenil, luno ogledujoč. Gospod Piškav pride iz koče in hitro odide.
"Pa reci kdo, da je ta človek v gnadi božji!" godrnja Krjavelj in gleda za njim. — "Star je ko zemlja in vendar ti dirja, kakor bi kraško burjo spustil."
In res je imel stari posebno spešne korake. Palica mu je malo rabila in le red-kokrat se je spoteknil.
(Dalje prih.)
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.

i
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
, 1849 West Cermak Road, . CffICAGO, ILLINOIS
Slovenska Ženska Zveza
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Tajnica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
Blagajničarka: Mrs. Josephine Muster, 714 Raub Street, Joliet, 111.
Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška
Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno za redne članice. Sprejema tudi deklice od 4 do 14 let, katere plačujejo le 10c mesečno.
Naselbjne: ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
4ZARJA'
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio-
ZLATA KAMPANJA S. Ž. Z.
Z mesecem aprilom nastopa Slovenska Ženska Zveza tretji mesec kampanje. Sicer se ta sedaj na kampanja nekoliko razločuje od prejšnjih kampanj, katere s m o imele tekom let, ker letos se tekmujemo za pridobitev novih članic na čast naši glavni pred sednici Mrs. Marie Prisland, katera bode obhajala 50 letni rojstni dan. Načelnica te zlate kampanje je naša urednica Zarje Mrs. Albina Novak, kateri bode pod njenim spretnim vodstvom gotovo tudi uspela.
Iver hočemo napraviti to zlato kampanja eno najboljših in stem primemo obdarovati glavno predsednico za njen rojstni dan, je potrebno napeti naše sile, 'potrebno je mnogo agitacije, mnogo reklame, ne le samo v Zarji temveč tudi na tem mestu, kajti koliko je še Slovenk, ki čitajo list Amerikanski Slovenec in niso še članice naše organizacije. Prepričana sem ako bi vse ta Slovenke dobile enkrat v roke Zarjo, katera je tako zanimiva in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska narodu jakinj a, bi gotovo pristopila k naši Zvezi vsaj radi Zarje, ker Zarja sama na sebi je vredna tisti kvoder ki se plača biti kot članiqa S.Z.Z. Toda zraven tega je pa še vsaka deležna po dveh letih $100.00 posmrtnine, nato seveda takoj prve mesece, in sicer prvih deset mesecev, 825.00, v 18 mesecev $50.00 v 23 mesecev £75.00 in ob dveh letih $100.00.
Tako vidite drage Slovenke da Vam S.Ž.Z. nudi razne u-godnosti, in ni vzroka, da bi še nadalje oklevale in premišljevale ali bi. ali ne, pristopila? V mnogih slučajih je tudi da katera Slovenka bi rada pristopila pa čaka da jo katera članica vpraša. Takim Slovenkam ni potrebno čakati na to, tiste naj kar stopijo do bližnje članice, in naj ji poreko da gredo z njo na prihodnjo sejo ker se želijo upisati. Nič ni težkega, to storiti, ker bodete vedno dobrodošle v naši sredi. Naj Vam na tem mestu tudi ponovim o krasnih nagradah, katere bodo deležne agitatorice, in sicer za
Vsakih 50 novih članic $25.00 — vsakih 25 novih članic $1-2.50 — vsakih 5 novili članic $2.00. — Za vsake tri nove članice — Zvezina broška.
ZA PODRUŽNICE
Prva nagrada; Obesek (Placque) in deset dolarjev ali charter in pet dolarjev.
Druga nagrada: Sedem in pol dolarjev, ali carter in dva dol. in pol.
Tretja nagrada: Charter ali pet dolarjev.
Nagrade se poklonijo t r i mesece po zaključeni kampanji, in se pošljejo na glavne cdbornice, v dotičnem distrik-hi ali pa na predsednice podružnic, katere iste razdele.
Pristopnina je prosta za oba oddelka.
V	kampanji se bodo štele dve članice mladinskega oddelka za eno odraslo.
Tudi pet dolarjev dobi tista Slovenka katera postane ustanoviteljica nove podružnice.
V	mesecu marcu se je ustanovila nova podružnica v Cainbrook, Pa., z 18 članicami katera podružnica je prejela številko 97. Kot ustanoviteljica te podružnice ima za-služenje Mrs. Angela Satko-vich.
Ne bode dolgo, ko bode tudi ta podružnica dobila tekmovalko kajti prejela sem vprašanja za razna navodila, k ustanovitvi novih podružnic, toda katera naselbina bode pred imela novo podružnico? Katera naselbina bode z novo podružnico prejela številko 98?
Ustanoviti novo podružnico v naselbini tam kjer jo še ni, je prav lahko, samo da se zbere skupaj vsaj osem Slovenk, ter pošljejo na glavni urad Zveze 25 centov za vsako članico, vse drugo jim pošljem jaz kot pravila, meseč-ha poročila, kuverte in vse potrebno. Seveda morajo biti »tare v redni oddelek od 14 leto do 55 leta. Tudi deklice v mladinski oddelek se sprejema in sicer od 4 leta do 14 let ter plačujejo le 10 centov, in imajo iste ugodnosti dobijo isto posmrtnino kot starejše članice.
Napisala sem razne- podatke, kako postati članica naše organizacije in ako le katero Slovenko zanima ustanoviti v svojem okraju tam kjer še ni podružnice naj se obrne na moj urad in ji bodem rade-voljno poslala v s e potrebne informacije.
Mnogo je še naselbin, katere še nimajo podružnico, v svoji sredi, racli tega nujno priporočam, da se zbero Slovenke, in si jo ustanovijo brez odlašanja. Vsak začetek je težak, toda ker bodete dobile vse potrebno pomoč od Vaših bližnjih podružnic, ne bode se Vam zdela taka naloga tako nedosegljiva.
Končno še enkrat priporočam vsem Slovenkam, katere še niste članice in katere imate deklice v starosti 1 leta in več pristopite sedaj ko imamo Zlato kampanja, in zagotavljam Vam, da se bodete vedno štele v Časti biti članice Slovenske Ženske Zveze.
Pozdrav v s-e m Slovenkam širom Amerike,
Josephine Erjavec, Glavna tajnica 524 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Pisano polje
J. M. Trunk
"Naslova nj treba," pravi Molek, ko piše nekaj v kolo-' no,kjer se postavlja pred svojimi čitatelji v Prosveti. Sam je povedal in trdil nekoč, da so ti čitatelji do tri četrtine "iz dežele", in pred slepci se postavlja za kralja, kdor ima le eno oko. Ako bi roba morala imeti naslov, bi bil najbolj primeren: Sanje in morda še bolj laž, in laž je, kar trdi vsaj v tem->le odstavku, ko — sanja:
"Pennsylvanski in cleve-landski stalinovci bi najbolje storili, če se združijo s klerikalci in potem bodo — doma. Bojevna taktika, čedna sredstva, so ista na obeh straneh. Trunk je zadnjič izrazil za-dovoljnost nad preselitvijo stalinovskega ptiča v Collin-v/ood. Ali se je Trunk ustrašil zaradi katoliških ovčic v Clevelandu? Niti malo ne — cn se samo veseli, kako bodo stalinovci pohrustali socialiste in naša društva v Clevelandu. Cemu potem še navidezno miš-mašanje med naprejevci in grdinovci-trunkovci? S pitts-burškim 'slovenskim dnevom' so pokazali, cla lahko skupaj požanjejo, česar niso sejali in to se lahko nadaljuje brez mišmašanja pod odprto kato-liško-komunistično firmo. Saj so bili prvi kristjani komunisti in komunisti so dosledni! Zakaj ne bi bili tudi grdinovci-trunkovci dosledni?. . . "
Vsaj deloma se stvar nanaša na vseslovenski dan v Pittsburgh u, ki je postal pristna mastna pečenka za socialiste, ki so korajžno stali ob strani, ko je bila domovina v nevarnosti, in se čutijo zdaj junake, ker so baje stalinovci vlekli vse le za nos, in pripravljali le vodo na svoj mlin. Vsaj zdaj tako izgleda, drugi so se dali menda potegniti, in čikaški socialisti se veselijo, da niso videli za domovino nobene nevarnosti, preroško so pa videli že naprej,1 da so stalinovci hudo prefrigani. Ker je tudi nevarnost v domovini minila tako, vsaj trenot-no, cla ni bilo treba nobene pomoči, so socialisti zdaj na konju. Domovina naj bi ne prišla več v nevarnost, želim, če pa pride, bo vseslovenski dan v Chicagu in ves rdeč kakor puranov vrat, upajmo. Do tedaj se bodo pa še večkrat pomastili s pečenko, stavim, in pasjo srečo bodo imeli, ako slovenska domovina ne pride več v nevarnost marširanja, kar pa jim utegne spodleteli.
To pa ni, da pišem, ker sem o tem že pisal. Članek zasluži označbo "laž" vsaj v objavljenem oddelku.
Jaz ne bom brskal po tem. kar sem zapisal, nimam časa, in ni ravno izključno, da bi bil omenil stalinovsko bandro ali preselitev v Cleveland, mislim, da niti omenil nisem,ker me malo briga, "ali stalinovci tiskajo in urejujejo v Pitts-burghu ali v Clevelandu, ampak, da bi bil jaz izrazil "za-dovoljnost nad preselitvijo stalinovskega ptiča v Collin-wood. . ." in bi mi pri taki zadovoljnosti ne bilo za ka-
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canai 3217 CHICAGO, ILU
toličane v Clevelandu.. .to je laž, če je kaj laž. Kdor kaj takega zapiše, mora biti sam zmožen, da bi se po takem "načelu" ravnal, in je vrhunec cinične perfidnosti, ako se pri vsaki priliki zgraža, da se drugi ravnajo po "načelu" ramen posvečuje sredstvo.
Vsaj jaz se niti veselil ne 'bi, ako "bodo (ali bi) stalinovci pohrustali socialiste in naša društva v Clevelandu," ker v tem slučaju bi pač socialisti postali le stalinovci, in v' mojih očeh se zdaj med seboj razločujejo le po označbi, nikakor pa ne v bistvu, po svetovnem naziranju. Da bi bilo pa za neke socialiste tam v Chicagu jako neprijetno, če bi stalinovci tako začeli hru-stati po Clevelandu, to je um-ljivo, in morda je videl Molek tako "nevarnost rdeče domovine," da se mu je zasanjalo o "Trunkovi zadovoljnosti nad preselitvijo v Cleveland." Strah je šment.
To so duševni velikani, ki pridejo iz ravnotežja, Če vidijo le kako besedo! Stalinovci so jo baje polomili, toraj polomljen je vseslovenski dan, in izgleda, kakor bi domovina nikoli ne bila prišla v nevarnost po Hitleru; vidijo besedo "komunizem" in katoliške nune, prvi kristjani, katoliški mnihi postanejo pravi in pravcati ateistični ruski komunisti, in vidijo besedo "dosledno," pa je fajmošter Trunk navdušen boljševik, ker pravi, da so v tem in drugem komunisti dosledni, ko socialisti v marsičem ne vedo, ali so bev ali mev. Piramidalne duševne ko-rifeje.
-o-
Otrok in voda. — "Očka, ali ušesa spadajo k vratu ali k obrazu?" — "Zakaj vprašuješ to?" — "Mamica mi je ukazala, da si moram umiti vrat. pa he vem, do kje se smem zmočiti."
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 ^ M.
STATION WHIP
• 1480 kilocycles (First Station oil Your Dial)
Announced in English arid
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
Fruiiiririfj a program of
CLASSICAL and FOLK MUSIC
''wiiininiHiiiiiiiiraniMiirifliiciniifliniaiK
i
g Pregleduje oči in predpisuje očal* 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1831 So. Ashland A v ena« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsalc dan od 9. ] zjutraj do 8:30 zvečer.
^lirWillllBlllllBlllliBIIIWimiBlllliaillllBJiilWIlllBlllllimMB1
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in stane samo: ZpAal/U
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, niinoii