in pUiiuv ylUj glasilo območnih obrtno-podjetniških zbornic leto VII, štev. 6, junij 2017 3S Stiki Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec Tržaška c. 11, 1370 Logatec internet naslov: http://ooz-logatec.si/ e-naslov: info@ooz-logatec.si dejan.sraml@ozs.si tel.: (01) 750 90 80 mobi: (051) 651 538 Uradne ure: pon, sre, pet 9.00 - 12.00 sre 14.00 - 16.00 Predsednik: Bogdan Oblak Direktor: mag. Dejan Sraml predsednik Bogdan Oblak direktor mag. Dejan Sraml Območna obrtno-podjetniška zbornica Postojna Jenkova ul. 1, 6230 Postojna e-naslov: irena.dolgan@ozs.si tel.: (05) 726 17 20 tel.: (05) 720 18 70 Uradne ure: vsak delavnik 7.00 - 11.00, ter 13.00 - 15.00 Predsednik: Janez Marinčič Sekretarka: Irena Dolgan predsednik Janez Marinčič sekretarka Irena Dolgan Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika e-naslov: adela.cankar@ozs.si internet naslov: www.ooz-vrhnika.si tel.: (01) 755 77 40 mobi: (051) 619 215 Uradne ure: pon, sre, pet 8.00 - 13.00 sre 15.00 - 19.00 Predsednik: Simon Hlebec Sekretarka: Adela Cankar predsednik Hlebec sekretarka Adela Cankar Krpanov glas Obvestila OOZ Logatec, Postojna in Vrhnika OOZ Logatec Dejan Sraml (OOZ Logatec), Irena Dolgan (OOZ Postojna), Adela Cankar (OOZ Vrhnika, prispevki), Janez Gostiša (urednik) Izhaja enkrat mesečno. 2000 izvodov Grafika 2000 d.o.o. Igor Resnik, univ. dipl. inž. arh. ISSN 2232-3104 Fotografija na naslovnici: Logaška in vrhniška zbornica sta se letos podali na ekskurzijo v Makedonijo. Vrhničani Zgoraj) v Nemumu, Logatčani pa v Skopju. Foto: CM inTK Obvestila prejemajo člani OOZ sodelujočih zbornic brezplačno. Izdajatelj: Uredniški odbor. Naklada: Prelom in tisk: Oblikovanje naslovnice: CIP številka: Cenik oglaševanja v Krpanovem glasu: velikost Cena za člane 40 % popusta 1/1 stran (A4) 200 € 120 € % strani (A5) 150 € 90 € % strani (A6) 100 € 60 € manjše od % A4 (vizitke, pasice ipd.) 75 € 45 € Križanka 100 € 60 € Oglas na zadnji strani: + 40 % Oglas na predzadnji strani: + 20 % Naročilo 3 oglasov ali več: dodaten 10 % popust. Vse cene veljajo za vnaprej oblikovane oglase, sicer se oblikovanje zaračuna posebej. Objavo naročite na svoji območni zbornici ali neposredno pri OOZ Logatec. Kontaktne številke so objavljene na tej strani Krpanovega glasu. 2 julij-avgust 2017 Aktualno Kreditojemalci, pozor! Pri sklepanju kreditnih pogodb bodite pozorni na morebitno povišano obrestno mero za nekorektno poslovanje. To je posebna obrestna mera, ki je poleg zamudnih obresti lahko vključena v pogodbo. Pomeni nekakšen disciplinski ukrep, ki pa je lahko strupeno oster in nekaj(deset)krat hujši od zamudnih obresti in se z njim ne kaže igrati ali ga sprejemati brez premisleka. Posebej še, če ga banka uporabi zaradi tega, ker so vam upadli prilivi na TR ali ste poslovanje morda celo prenesli na drugo banko. Obširnejše pojasnilo je bilo objavljeno 28. aprila v Financah št. 81/4445. Zelo resno opozorilo Vsakdo, ki opravlja regulirano obrtno dejavnost (takšno, ki terja obrtno dovoljenje), mora biti vpisan v obrtni register in imeti veljavno obrtno dovoljenje. Tega ne spreglejte! Postopki pridobivanja obrtnega dovoljenja se opravljajo le na zahtevo stranke in ne po morebitni uradni dolžnosti zbornice. Zaradi tega območne zbornice svoje člane na to večkrat opozarjajo, jih vabijo (pozivajo) k pridobitvi ali uskladitvi obrtnega dovoljenja. Odziv pa ni ustrezen. Če pa inšpekcija ugotovi, da kdo opravlja (regulirano) obrtno dejavnost brez obrtnega dovoljenja, mu lahko nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi prepove. Vzemite to zares. Stopite v stik s svojo zbornico in vpise, tako v poslovnem kot obrtnem registru, uskladite z dejanskim stanjem, torej z dejavnostmi, ki jih v resnici opravljate. Opravljanja storitev v Avstriji Kot že veste, velja od 1.1.2017 glede opravljanja storitev v Avstriji nova zakonodaja. Več informacij najdete na spletni strani OZS (dostopno z geslom). Problemov je več in nanje je OZS že opozorila pristojne. Tuji delodajalec mora v času napotitve delavcev v Avstrijo za napotene delavce spoštovati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo: plačilo, določeno v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost, določila o delovnem času, dopustu itd. Tuji delodajalec mora za čas napotitve v Avstrijo upoštevati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo, zagotoviti urno postavko v višini, kot jo določa avstrijska kolektivna pogodba dejavnosti, upoštevati določila o delovnem času, počitkih ipd. v skladu z avstrijsko kolektivno pogodbo dejavnosti, za obdobje napotitve je potrebno delavcem izplačati tudi 13. in 14. plačo. Za vsa dodatna vprašanja lahko kontaktirate po e-pošti zdenka.bedekovic@ ozs.si Kartica jv m PO NOVEM TUDI PLAČILNA Zmerni optimizem Poznopomladanski dnevi spodbujajo k in pospešenemu delu pred dopusti. Zimsko-pomladanski cikel izobraževanj gre h kraju, čas pa je kot nalašč za izlete. Logaška in vrhniška zbornica sta letos izbrali soroden cilj: Makedonijo. Udeleženci so se s potovanja vrnili z obogatimi impresijami naravnih lepot te dežele, njene starejše in novejše arhitekture. Videti in doživeti pa je bilo tudi precej nasprotij, dveh bregov. Dobesedno. Kot dva bregova Vardarja v makedonski prestolnici. Na dveh bregovih so tudi gostinci in slovensko zakonodajno telo, ki prvim kani spet greni poslovanje. Je produktivno izgubljati energijo zato, da bi dokazovali, malokdaj dokazali, da vijaka ni mogoče v nedogled privijati? Spet se bo zgodil Forum. Predstavniki Vlade bodo kaj lepega povedali, OZS jim bo predala »upravičene zahteve« po spremembah predpisov, ki bi lahko dali obrti in podjetništvu nov zagon, polet. Morda mu bo nekaj minut namenjenih v Odmevih, potem pa... Ja, porečete, saj ni vse tako črno, poglejte Pipistrel! Res je, hvala Bogu tudi ni edini uspešen v tem istem okolju, v katerem deset tisoči tožijo, da jih duši, da težko dihajo. A vsi ne zmorejo tako. In zanje naj se oblikuje prijaznejše poslovno okolje. Tudi podatki o poslovanju podjetij Pri-morsko-notranjske regije - po AJPESu - kažejo spodbudno sliko. Poslovanje se izboljšuje. Po več kazalnikih pred-njači - Bistrica, ki si je očitno opomogla po propadu malone vseh najboljših podjetij. Takšna propulzivna smelost nam je lahko vzor. Bi se kazalo pozanimati, kako je uspelo njim in pri sebi najti katerega od vzvodov, ki bi spodbudno delovali tudi pri nas. Nekaj ela-na bi lahko spodbudil prej omenjeni vijak — če bi kaj popustil. Vse, kar se dogaja, se med ljudmi. »Viš, pa le nis pozabu name«, mi je oni dan rekla nekdanja sodelavka, ko sem ji voščil ob obletnici. Ne, nisem pozabil. Vse najboljše, Majda! Tudi tvoje delo je vtkano v obrtniško organizacijo. Urednik junij 2017 3 Obvestila OOZ Logatec Najprej izobrazba, potem delo »Razvijalo seje nekako organsko. Sprva popoldanska obrt, ob tem dodatno poklicno izobraževanje v lesni stroki in še v gradbeni, da je bil izpolnjen pogoj za opravljanje dejavnosti, ki sicer po splošnem prepričanju sodi med lesarske. In zatem redna obrtna dejavnost.« Tako bi lahko povzeli začetke samostojnega podjetništva Marjana Nagodeta z dejavnostjo mizarstvo in tesarstvo. Z njim se je pogo- Marjan Nagode G. Nagode, dejavnost imate ves čas registrirano na Reži-ški cesti v Logatcu in tu tudi svoje poslovne in proizvodne prostore? Začel sem pred triindvajsetimi leti, decembra 1994. Opravljal sem montažna dela in izdeloval lesene predmete — opaž. Izobraževal sem se na škofjeloški srednji lesarski šoli. Ker sem se nameraval usmeriti tudi v tesarstvo, sem si potrebno izobrazbo pridobil na kranjski gradbeni šoli. Po vsem tem sem 1996. odprl redno dejavnost kot samostojni podjetnik. Se Vam je takšna pot zdela prava? Vsekakor. Kot »popoldanec« sem spoznaval razmere na trgu, možnosti, ki bi jih imel kot redni obrtnik in si zagotovil pogoje, da bi dejavnosti lahko opravljal. Izdelujete različne izdelke. Proizvodnjo usmerjam v izdelavo balkonskih in vrtnih ograj, brunaric, pergol, strešnih konstrukcij, vrtnih hiš, raznih nadstreškov, vrtnih garnitur. V čem je Vaša prednost, s čim ste prepoznavni? Menim, da je to sledljivost izdelave, od hlodovine do površinsko obdelanih izdelkov. Sami nabavljamo surovino in jo pripravimo za izdelavo izdelkov. Nabavljamo jo doma, v Sloveniji. Vemo, kje dobiti ustrezno, saj vsaka ni za vsak izdelek. Druga prednost je v prilagodljivosti željam naročnikov Sami izdelamo načrte in jih z naročniki dokončno sooblikujemo. Ni nam težko reči, da so morebiti želje neuresni-čljive, hkrati predlagamo, kako se željam čim bolj približati. Naročniki to cenijo. Tretje: delamo iz masivnega lesa. Pri tem je verjetno tudi precej ostankov, saj je masivni les dimenzioniran, za izdelke pa morda ne porabite celotne dolžine? Ostanke skušamo uporabiti pri drugih izdelkih. A vse ne gre. Zato bomo začeli tudi z izdelavo elementov iz lepljenega lesa. To je blizu. Delate sami, imate pomoč? Zaposlil se je sin, dipl. inženir lesarstva. Z obvladovanjem sodobnih orodij in s širino, ki jo zagotavlja visoka izobrazba, se obeta ustrezen razvoj delavnice. Občasno nam pomagajo tudi dijaki, ki opravljajo obvezno šolsko prakso. Kako prodajate? Se udeležujete sejmov, sodelujete z večjimi proizvajalci? Prodajamo na domačem trgu. Za promocijo skrbimo prek interneta. Kupci nas najdejo, ker so nas priporočili njihovi sosedje,prijatelji in znanci. Torej reklama od ust do ust. Imamo nekaj referenčnih izdelkov, denimo leseno konstrukcijo ekoloških otokov v občini, ki so lepo sprejeti in se vklapljajo v prostor. Ni pa bilo lahko prodreti s to zamislijo. Nekaj pa prodamo tudi polizdelkov. Sodelujete v delu območne zbornice. Kako vidite njeno delo? Sem član upravnega odbora in skupščine. Po potrebi sodelujem tudi pri delu sekcije lesarjev pri OZS. Brunarica, smotrno umeščena v prostor Nadstrešek z ravno streho 4 julij-avgust 2017 COI i Pripravlja Dejan Šraml LOGATEC Menim, da zbornica lahko več daje tistim, ki imajo večji obseg dela, saj potrebujejo marsikaj z različnih področij. Tisti z manjšim obsegom dela, tisti, ki delajo sami, pa največkrat ne odprejo njenih vrat. Kot da jim je nerodno potrkati, a bi zbornico lahko bolj izrabili in bi zagotovo lahko dobili tudi ustrezne odgovore. Kaj bi dejali bralcem, kaj tistim, ki še razmišljajo o samostojni podjetniški poti? Naj jih ne bo strah lotiti se posla. Saj pot ni tako strma, kot se morda zdi. Je pa dobrodošla podpora družine. G. Nagode, hvala za pogovor. Uspešno delajte še naprej! Obiskali Makedonijo Člani logaške obrtno-podjetniške zbornice smo konec aprila 2017 obiskali srčiko Balkana — Makedonijo. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da je to dežela znana po soncu, prijaznih in sproščenih ljudeh, številnih mestih pod Unescovo zaščito, samostanih, rokodelcih, zelenih prostranstvih in kulinaričnih užitkih. Že ob odhodu na dolgo pot z avtobusom je bilo veselo in tako se je tudi nadaljevalo skozi ves čas ekskurzije. Na mejnih prehodih ni bilo daljšega čakanja, kar je bilo nadvse dobrodošlo. V Skopju se nam je pridružil lokalni vodič Darko, slovensko govoreč, tako je bilo počutje z njim še lepše in bolj domače. V času ekskurzije v Skopju se je izvedel državni udar, vendar za nas turiste ni bilo nič pretresljivega. Slavolok Makedonija Pred kletjo Tikveš Poletna šola podjetništva Želite, da vaši najmlajši začetek poletnih počitnic združijo prijetno s koristnim? Jih želite na zanimiv in zabaven način navdušiti nad podjetništvom, naravoslovjem in tehniko? Potem je prava izbira udeležba na poletni šoli podjetništva — podjetno v poletje na Logaškem. Za koga? Otroke stare 10—15 let (vrata bodo odprta tudi mlajšim in starejšim) Namen poletne šole? Spodbujati priljubljenost za podjetništvo in naravoslovje Kdaj? Od 4. do 7. julija, od 9.00 do 13.00 Lokacija? OOZ Logatec, Tržaška cesta 11 in obisk pri podjetnikih Vsebine? 12 različnih vsebinskih sklopov v obliki ustvarjalnih delavnic in predavanj Ali so znani že nekateri izvajalci? Abanka — Finančno opismenjevanje, Jaka Mežnar s.p. — Izdelava računalniške igrice, Komunalno podjetje Logatec — Odpadki in naše okolje, Matija Liška s.p. — Z razgibavanjem v zdravo poletje, Suana Ališic s.p. — Poletni »look«, Tjaša Šporar s.p. — Ko iz hobija nastane posel, Blanka Markovic Kocen s.p. — Novinarstvo je poklic, ki bogati, a z njim ne obogatiš, Dejan Stojko s.p. — Sedaj si znam kolo popraviti sam, Dejan Šraml — Ko bom velik, bom podjetnik ter drugi ... Katere obrtnike bomo obiskali? Mizarsko delavnico Andreja Groma s.p. Dodatne informacije: www.ooz-logatec.si Prijave: info@ooz-logatec.si Malica in presenečenja? Seveda, za vse bomo poskrbeli ;-) Ogledali smo si vse največje znamenitosti glavnega mesta Skopja — kamniti most, trdnjavo Kale, muzej, posvečen materi Tereziji, cerkve, amfiteater, Klimentovo univerzo, galerijo ikon, se z ladjico peljali po Ohridskem jezeru, obiskali samostan Sv. Nauma, izvir reke Crni Drim ter veliko drugih mest in z obrtniško-podjetniškimi vsebinami zaokrožili izlet. Izpostaviti moramo še najznamenitejšo makedonsko klet, kjer smo okusili njihova vrhunska tikveška vina. Videli smo veliko lepega, se ves čas kulinarično razvajali, zvečer plesali ob pristni domači glasbi ter doživeli prijetno in družabno popotniško ekskurzijo. Udeležencem hvala za dobro družbo in vabljeni tudi v prihodnje! Angela Menart, OOZ Logatec Organizatorka Angela z nekaj udeleženci ekskurzije v »Tikvešu« junij 2017 5 Obvestila OOZ Postojna 9 uinskA REPUBLIKA SLOVENIJA [INIITI-A7JL MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, vil 11 Llltn znanost in Šport '«'»j»1 Naložba v vaso prihodnost Brezplačno do znanja na LU Postojna - za podjetnike in zaposlene Na Ljudski univerzi (LU) Postojna se je v obdobju od novembra 2016 do maja 2017 zvrstilo petnajst tečajev, financiranih iz projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc. Namenjeni so bili zaposlenim, starejšim od 45 let z največ poklicno izobrazbo. Cilj je bil okrepiti njihove temeljne in poklicne kompetence, ki izboljšujejo njihovo udejstvovanje na delovnem mestu in v osebnem življenju. Programi so bili usmerjeni v krepitev splošne računalniške pismenosti, izboljšanju znanja tujih jezikov ter ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje, učinkovite komunikacije na delovnem mestu in koristnosti vseživljenjskega učenja, s poudarkom na krepitvi veščine učenja učenja. Skupno se jih je udeležilo 175 zaposlenih iz celotne Primorsko-notranjske regije. Nekatere programe je Ljudska univerza s partnerji izvajala tudi v podjetjih, saj se vse več delodajalcev vedno bolj zaveda pomena skrbi za vseživljenjsko učenje zaposlenih, tudi tistih na manj zahtevnih delovnih mestih. Ostali tečaji, v katere so se vključevali posamezniki — samoiniciativno ali po napotilu delodajalcev, so se izvajali v prostorih Ljudske univerze. Udeležba je bila številčna, udeleženci pa nadvse zadovoljni s pridobljenim znanjem in veščinami. Udeleženci in delodajalci so imeli ob vključevanju v tečaje tudi možnost svetovalne podpore, ki je finančno podprta s projektom Svetovanje 2016-2022. Delodajalcem pomagamo v tem okviru ugotavljati potrebe po znanju in kompetencah v njihovih podjetjih, motivirati zaposlene za vključitev in jih usmeriti v ustrezne programe. Tako so zaposleni lahko ovrednotili znanja, ki jih že imajo ter se odločili za program, ki jim glede na trenutne razmere najbolj koristi. Po želji so lahko ob pomoči svetovalca oblikovali kompetenčni porfolijo (osebno zbirno mapo znanj, veščin in spretnosti), ki omogoča njim ali delodajalcem odličen pregled nad kompetencami. Udeleženci izobraževanja Foto: Arhiv LU Postojna Vse omenjene storitve so brezplačne, saj jih sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Z začetkom novega šolskega leta bomo s podobnimi brezplačnimi tečaji in svetovalno podporo nadaljevali. Veselimo se čim večje udeležbe za učinkovitejši gospodarski in družbeni razvoj naše regije. Pripravila: Erika Svara, Svetovalno središče Postojna Poslovanje v Primorsko- notranjski regiji -2016 U3 - C 1 m 5 Družbe Primorsko-notranjske regije so v letu 2016 poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 41.342 tisoč evrov. Rezultate so izboljšale za 6 % v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2015, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 39 milijonov evrov. Rast prihodkov in dobička ni tako skokovita kot v preteklih nekaj letih, gospodarska rast se stabilizira. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2016 na območju Primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 56 družb, izbrisanih pa 50 družb. Nad 21 družbami je bil v letu 2016 uveden insolvenčni postopek (15 stečajev, 4 likvidacije, 2 prisilni poravnavi). Podatke iz letnih poročil za leto 2016 je AJPES, Izpostava Postojna predložilo 1.108 družb s sedežem v Primorsko--notranjski regiji, 2% več kot leto poprej. Glede na velikost je 1.022 ali 92% družb spadalo med mikro, 54 ali 5% med majhne, 22 ali 2% med srednje in 10 ali 1 % med velike družbe. Na uspešnost poslovanja gospodarstva v Primorsko-no-tranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe. Te so z 22% vseh zaposlenih v regiji ustvarile 28% vseh prihodkov in skoraj toliko neto dodane vrednosti kot velike družbe. Glede na težavno poslovanje v preteklosti so v zadnjih dveh letih izredno izboljšale poslovanje (stari izgubarji so se sčistili). Skupaj 22 srednjih družb je ustvarilo slabo polovico ali 46% vsega neto čistega dobička družb v regiji. Ostalo polovico ustvarjenega neto čistega dobička si pretežno enakomerno delijo mikro, majhne in velike družbe. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 24 družb, skupaj 40,1 milijona evrov ali 66 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov so ugotovile 4 družbe, skupaj za 14,8 milijonov evrov, kar predstavlja dobre tri četrtine oziroma 76 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji, kar izredno vpliva na znižanje skupnega dobička regije. Družbe so v letu 2016 ustvarile 1.231,7 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1.182 milijonov evrov odhodkov Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bila skoraj julij-avgust 2017 6 Pripravlja Irena Dolgan polovica ali 49 % čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša le dobro tretjino ali 39 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 41% vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 8%). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (več kot tretjino vseh). Skoraj dve tretjini ali 733 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 61 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2015 se je povečal za 21%. Največ čistega dobička oziroma 37,4 milijonov evrov ali več kot 60% vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Podrobnejši pregled razkrije, da je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju obdelave in predelave lesa in proizvodnji izdelkov iz lesa, sledi podpodročje proizvodnje izdelkov iz gume in plastike ter podpodročji proizvodnje kovinskih izdelkov in proizvodnje drugih strojev in naprav. Pomembnejše je še področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer je bilo doseženih 8,4 milijonov evrov čistega dobička ali 14% delež. Na drugi strani pa je 340 ali 31% družb zabeležilo 19,6 milijona evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej kar potrojila. Največ ali 41% čiste izgube v letu 2016 je bilo ugotovljene na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti v znesku 8 milijonov evrov. Sledijo družbe s področja predelovalnih dejavnosti s 5,4 milijoni evrov oziroma s 27% deležem. 35 družb v letu 2016 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da so poslovale s pozitivno ničlo ali pa sploh niso delovale. Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2016 so najbolj vplivale družbe v občini Ilirska Bistrica, ki so ustvarile 17,1 milijona evrov neto čistega dobička. Te družbe so po enoletnem premoru ponovno prevzele primat po višini zasluženega neto čistega dobička. Tik za repom sledijo družbe občine Postojna, ki so ustvarile 17 milijonov evrov neto čistega dobička. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu, saj so pretekli ustvarjeni dobiček zmanjšale za skoraj polovico in leto zaključile s 7,6 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2016 zabeležile vse občine, razen občine Loška dolina, ki je izkazala kar 7,1 milijona evrov neto čiste izgube. Z vidika področij dejavnosti so najboljše poslovale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so zabeležile 32 milijonov evrov neto čistega dobička. Temu sledi področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil s 7,5 milijoni evrov. Izstopa še področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti s 5,1 milijoni evrov. Največ dodane vrednosti je bilo ustvarjeno v družbah občine Postojna, 96 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti s 188 milijoni evrov. Javni razpis: pospeševanje podjetništva v občini Pivka, 2017 Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev (državnih pomoči) za pospeševanje podjetništva v občini Pivka v letu 2017. Nameni pomoči po tem razpisu so: A. Subvencioniranje stroškov mladih podjetij, B. Spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, C. Spodbujanje promocijskih aktivnosti, D.Spodbujanje izgradnje turistične infrastrukture, E. Spodbujanje priprav projektov. Roki za oddajo vlog so: do 6. junija 2017 (velja poštni žig 6. junij 2017), do 25. julija 2017 (velja poštni žig 25. julija 2017) oziroma do 26. septembra 2017 (velja poštni žig 26. september 2017), vsakokrat priporočeno po pošti ali v sprejemno pisarno Občine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka, najkasneje do 6. junija 2017 oziroma do 25. julija 2017 oziroma do 26. septembra 2017, do 15. ure. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine Pivka: www.pivka.si, vlagatelji jo lahko prevzamejo tudi v sprejemni pisarni Občine Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 298 milijonov evrov dodane vrednosti. Povprečna bruto plača na zaposlenega v regiji se je napram letu 2015 zvišala za 18 evrov, znašala je 1.332 evrov, ampak še vedno za 13 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1.536 evrov. Dobra novica je, da se število zaposlenih pri družbah v regiji vztrajno povečuje, v primerjavi z letom poprej za 3%, tako da so ob koncu leta 2016 družbe regije zaposlovale že 8.410 delavcev. Samostojni podjetniki posamezniki Samostojni podjetniki posamezniki v Primorsko-notranj-ski regiji so poslovanje v letu 2016 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 8.464 tisoč evrov. Žal so rezultate v primerjavi z letom 2015 poslabšali za 12%. Če rezultat podjetnikov primerjamo s poslovanjem gospodarskih družb v letu 2016 lahko ugotovimo, da so oboji poslovali pozitivno, vendar je delež neto podjetnikovega dohodka v dobičku gospodarstva regije padel s preteklih 20% na 17%. Podatke iz letnih poročil za leto 2016 je AJPES, Izpostava Postojna predložilo 1.594 podjetnikov s sedežem v Pri-morsko-notranjski regiji, 5% manj kot leto poprej (trend rasti št. normircev: povečanje za 31%). Vsi so po merilih ZGD-1 sodili med mikro podjetnike. Največ neto podjetnikovega dohodka ali dobro polovico vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev in sicer do 1 zaposlenega (sam s.p. ni vštet). Nadaljevanje na strani 16. junij 2017 7 Obvestila OOZ Vrhnika Argona vlaki dnevi Noe na Vrti ni kT »Festival Hrane Na Vrhniki 2017« Iz dela organov zbornice V maju je zasedala skupščina zbornice, ki je po sprejetem dnevnem redu, izvolitvi delovnih organov in pregledu zapisnika zadnje seje, obravnavala predlog Poročila o delu in predlog finančnega poročila zbornice za leto 2016. Oba predloga sta bila soglasno potrjena. V nadaljevanju je svoje poročilo podal še nadzorni odbor. V razpravi, ki je sledila pod točko razno, so bili poslanci skupščine seznanjeni z izterjavo članarine (za leto 2016 z upoštevanjem vplačil do marca 2017 znaša 84,51%), s prizadevanji zbornice za vsaj ohranjanje vrednosti točke za odmero nadomestila za stavbo zemljišče (NUSZ), če se že ne more zmanjšati, ker se je zadnja leta precej povišala. Glede na letni finančni plan, v katerem so predvidena sredstva za ureditev ceste, je bilo vprašanje, kako daleč je zadeva. Pojasnjeno je bilo, da se dela projekt, ker bo potrebno urediti infrastrukturo (ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod...), da bo to financirala Občina Vrhnika, del bo financirala KS Center, na uporabnike oz. mejaše bo odpadel le manjši del financiranja končne ureditve — asfaltiranje. Ponovno je bilo izpostavljeno še urejanje cest in drugih javnih površin v podjetniško obrtni coni ter zahteva vodstva zbornice, da se to dokončno uredi in zbornici povrnejo posojena finančna sredstva. V zvezi z delovanjem točke VEM je bila dana pobuda, da se spremlja v PRS na novo vpisane gospodarske subjekte in samostojne podjetnike in se jih po določenem času (npr. po treh mesecih) povabi v članstvo, da se jim po e-pošti pošlje dopis, v katerem se jih seznani z delom zbornice in prednostmi, ki jih članstvo prinaša. Sekcija za promet OZS Obveščamo vas, da ima Sekcija za promet pri OZS novo vodstvo. Med člani upravnega odbora sekcije je tudi naš član Stanislav Čepon, ki mu za izvolitev čestitamo in mu želimo uspešno delo. Če vas karkoli v zvezi z delom sekcije za promet zanima, imate kakšno pobudo, mnenje, težavo, pokličite, nam pišite, skupaj bomo močnejši in uspešnejši. DesetiaTU SMO DOMA TD Blagajana vabi na 10. srečanje pri- j)fa m seljenih občanov z domačini, ki bo v nedeljo, 18. junija v Starem malnu. Vabljeni vsi člani, ki bi radi predstavili svojo dejavnost, izdelke storitve, da se javite TD Blagajana na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com. Če boste obiskovalec prireditve, boste lahko raziskovali, se udejstvovali na ustvarjalnih delavnicah, zabavno-špor-tnih igrah, zaplesali, spremljali program, se sladkali s palačinkami, si privoščili.. Festival hrane na Vrhniki, 2017 Na Stari cesti na Vrhniki bo spet dišalo! V petek, 23. junija, bo tam - z roko v roki s Sejmom domače in umetnostne obrti - potekal Festival hrane na Vrhniki. Ekipa Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika bo ponovno vihtela kuhalnice, skuhala odličen divjačinski golaž in ga razdelila med obiskovalce. Kuharji začnejo ob 16. uri, kulinarični užitki bodo trajali do 21. ure, ko se začne Dionizova noč in njena glasbena dogajanja. Vabljeni na obrtniški golaž in druge jedi, ki jih bodo pripravljale različne skupine. Bili smo v Makedoniji Maja, ko so dnevi dolgi, vreme prijetno toplo, pozno pomladansko ali že skoraj poletno, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Makedonijo. Zaradi oddaljenosti smo do Makedonije poleteli z letalom in si prihranili preneka-tero uro napornega avtobusnega potovanja. Tokrat je bilo na izletu kar 49 udeležencev, ki smo pot začeli v Sinji Gorici in z Brnika preko Zagreba, Sarajeva, Prištine poleteli do Skopja. Tam so nas pričakali topel dan, šofer in avtobus, in bili naši sopotniki vse do nedelje. Po krajšem ogledu središča mesta (stari del z znamenito Pred spomenikom slovanskima apostoloma Cirilu inMetodu 8 julij-avgust 2017 Pripravlja Adela Cankar Pred cerkvijo sv. Sofije tržnico, kamnitim mostom preko Vardarja in novi del z mogočno arhitekturo in spomeniki), smo nadaljevali proti Tetovu in naši končni postaji, Ohridu. Nastanili smo se v prijetnem hotelu ob jezeru. To se je v vsej svoji lepoti pokazalo naslednji dan, ko smo ga lahko občudovali z vrha trdnjave nad mestom. Popoldne smo se z ladjico zapeljali po mirni gladini do njegovih najjužnejših obronkov, do Sv. Nauma in izvirov reke Črni Drim. Reka oskrbuje jezero z vodo, ki vanj priteka po podzemlju iz Prespanskega jezera, ki se nahaja na drugi strani pogorja s 100 m višjo nadmorsko višino. Dan smo zaključili v restavraciji v mestu, kjer so nam ob zvokih narodno-zabavne glasbe domačega ansambla postregli tipične makedonske specialitete in njihovo vino. V nedeljo smo se že vračali proti Skopju in se vmes ustavili za ogled narodnega parka Mavrovo s smučiščem in umetnim jezerom Mavrovo, ki je potopljena dolina in napajalna akumulacija za hidroelektrarno. Izlet nam bo ostal v prijetnem spominu, saj smo videli del nekdanje najjužnejše jugoslovanske republike, kjer so ljudje prijazni, hrana dobra, narava čudovita in vabljiva in ne dvomim, da si bo kdo zaželel še samostojnega avanturističnega raziskovanja te dežele. Po uličičici proti trdnjavi Varstvo pri delu - 16. junij Za člane in zaposlene delavce še zadnjič pred letnimi dopusti organiziramo usposabljanje in izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva, in sicer za delodajalce in delavce v petek, 16. junija 2017, z začetkom ob 7.30. Usposabljanje s preizkusom znanja traja do cca 9.30. Cena usposabljanj in izpita je za člane in pri njih zaposlene delavce je 25 €, za nečlane 35 €. Prijavite se po tel. 01 755 77 40, 051 619 215 ali po e-pošti: adela.cankar@ozs.si Udeleženci usposabljanja, ki vplačujete prispevek v Sklad za izobraževanje pri OOZ Vrhnika, imate možnost, da z vlogo za povračilo stroškov izobraževanja, te dobite (za namen VPD in VPP) povrnjene v celoti. Usposabljanje in izpit bomo ponovno organizirali v septembru. Če slučajno potrebujete usposabljanje prej, pokličite, da za vaše podjetje organiziramo to izobraževanje, da ne bi imeli težav z inšpekcijo. Vzdrževanje klima naprav jeseni Zaradi premajhnega zanimanja avtoserviserjev za usposabljanje in izpit za vzdrževalce klima naprav v motornih vozilih, tega usposabljanja v juniju ne bo (zbirali smo informativne prijave). Če vas usposabljanje zanima nas pokličite, da ga organiziramo v jesenskem času, ki bo verjetno bolj primeren Pred vhodom v samostan sv. Nauma. junij 2017 9 Sekcije PREVOZNIKI Zahtevajte povračilo Ob nakupu tovornih vozil ste 15 let plačevali preveč, sedaj lahko zahtevate povračilo! Vsi, ki ste v letih od 1997 do 2011 kupili nova tovorna vozila nekaterih zvenečih evropskih blagovnih znamk, ste zanje plačali preveč! S kartelnim dogovarjanjem so podjetja grobo kršila pravila prostega trga. Evropska komisija jim je zato naložila rekordno visoko kazen in kupcem hkrati odprla tudi vrata za njihove zahtevke po vračilu preveč plačanih kupnin. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vam bo pri tem pomagala in v sodelovanju z nizozemskim partnerjem organizirala zbiranje zahtevkov slovenskih kupcev. Evropska komisija je torej proizvajalcem tovornih vozil MAN, Volvo/Renault, Daimler, Iveco in DAF zaradi kartelnega dogovarjanja in kršitve protimonopolnih pravil EU pri prodaji tovornih vozil v obdobju 1997 do 2011 naložila rekordno kazen v višini 2,93 milijarde evrov. Podjetja so se medsebojno dogovarjala o ceni tovornjakov in o prenosu stroškov glede upoštevanja strožjih pravil v zvezi z emisijami namesto, da bi med seboj tekmovala. O vpletenosti podjetja Scania pa se preiskava še vodi, zato tudi njihova vpletenost še ni izključena. V omenjenem obdobju so bili oškodovani tudi slovenski kupci tovornih vozil, zato bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v sodelovanju s fundacijo Stichting Truck Claim (STC) iz Nizozemske omogočila vsem slovenskim kupcem tovornih vozil, ki so neposredno ali preko lizinga kupili srednja težka (od 6 — 16 t) in težka tovorna vozila (nad 16t) ter vlačilce, da podajo zahtevek za vračila preveč plačanih tovornih vozil. Po ocenah fundacije STC je bilo na področju EU na ta način prodanih preko 100.000 vozil, zato pričakujejo, da bodo pogajanja s proizvajalci vozil za opeharjene kupce uspešna. Fundacija STC in OZS v primeru neuspešnih pogajanj ne bosta od kupcev vozil zahtevali nikakršnega plačila, če pa bodo pogajanja uspešna in bodo kupci nazaj pridobili del plačanih kupnin za svoja vozila, si bo SCT obračunal stroške v višini med 15 in 20%. Po pričakovanjih bodo vračila znašala med 2.500 in 5.000 evri za kupljeno vozilo. Fundacija STC, ki lahko zastopa interese evropskih kupcev tovornih vozil, si želi zato ob podpori lokalnih partnerjev zbrati zahtevke čim večjega števila oškodovancev, saj bo s proizvajalci tovornih vozil le tako lahko vodila učinkovita in uspešna pogajanje za poravnavo dela kupnin. Vse, ki ste kupili omenjena tovorna vozila tem obdobju, zato pozivamo, da fundaciji STC preko spletne strani https://www.truckclaim.org/en/chamber-craft-and--small-business-slovenia posredujete podatke o svojem podjetju in kupljenih vozilih in jo pooblastite, da vas v teh pogajanjih zastopa (pooblastilo lahko daste samo enemu). 10 Za vsa dodatna vprašanja lahko pišete Bojanu Pečniku na naslov njegove elektronske pošte bojan.pecnik@ozs.si. Bojan Pečnik Pobude in predlogi za spremembo zakonodaje Sekcija za promet OZS in Združenje za promet GZS sta podali pristojnim organom naslednje pobude: - Sprememba zakona o pravilih cestnega prometa (odprava zasega motornih vozil za hujše kršitve voznikov) - Spremembe in dopolnitve Zakona o cestninjenju: - uvedba novega cestninskega razreda (avtobusi do 20 sedežev in TV do 7,5 NDM); - odprava predpisanih glob za podjetja in odgovorne osebe za prekrške voznikov v postopku cestninjenja; - Spremembe in dopolnitve Zakona o cestah: - ureditev prevoza pokvarjenih in poškodovanih vozil z AC in HC; - znižanje predpisanih glob; - definirati pojem tranzita v ureditvi lokalnega prometa; - ureditev posebne pridobitve »at hoc« dovoljenj za izredne prevoze (npr. premiki specialnih vozil); Avstrija - sprememba LSD-BG S 1. 6. 2017 bodo stopile v veljavo spremembe predpisa, ki ureja napotene delavce za področje transporta. Nova ureditev je zelo podobna nemški ureditvi in sicer: - ZKO prijave zaposlenega bo pavšalna za obdobje 6 mesecev in neodvisna od konkretne posamezne napotitve. Prijava se bo nanašala na zaposlenega in zadevno vozilo, ki ga bo upravljal. - Dokumentacija: v vozilu se bo morala nahajati pogodba o zaposlitvi (z dodatkom oz. aneksom) v angleškem ali nemškem jeziku; Ostalo dokumentacijo (ki jo je voznik moral do sedaj imeti v vozilu) bo potrebno na zahtevo nadzornih organov posredovati v 14 dneh. Tudi v tem primeru bo morala biti prevedena v nemški jezik. - Zastopnik v Avstriji ni potreben. Kljub številnim zaprosilom, nam za enkrat še ni uspelo pridobiti konkretnejših informacij, ki se nanašajo na opravljanje prevozov po spremembi predpisa. Prav tako še ni objavljen novi obrazec ZKO-3, ki bi bil prilagojen voznikom. Takoj ko prejmemo nove informacije, vas o tem obvestimo. Nemčija - prepoved koriščenja rednega tedenskega počitka v vozilu V Nemčiji je od 25. 5. 2017 dalje prepovedano koriščenje rednega tedenskega počitka v vozilu. (dnevni čas počitka in SKRAJŠANI tedenski čas počitka (min. 24 ur in manj kot 45 ur) lahko voznik preživi v vo- julij-avgust 2017 Sekcije zilu, če ima ustrezno ležišče in če vozilo miruje; zaporedoma si ne smeta slediti dva skrajšana tedenska počitka) Francija - obvezne okoljske vinjete Crit'Air za vozila v Parizu - globe od 1.7.2017 dalje S 1. 7. 2017se uvajajo globe za lastnike vozil brez okoljske vinjete Crit'Air. Doslej je zaračunavanje glob bilo predvideno, a se ni izvajalo, z omenjenim dekretom bodo mestne oblasti lahko zaračunavale globe v višini 68 EUR. V Parizu (znotraj obvoznice) je z uvedbo vinjet Crit'Air od 16. 1. 2017 med pon-pet med 8h in 20h dovoljena vožnja le vozilom, ki so upravičena oz. ki imajo na vetrobranskem steklu vinjeto Crit'Air. Obveznost vinjet velja ves čas v omenjenih dneh/urah in ne le v času večjega onesnaženja. Za vozila s tujimi registracijami je nakup vinjete možen od 1. 2. 2017 dalje. Nakup vinjete (4,80 EUR za tujino) je možen le preko spleta, vinjeta je poslana na naslov imetnika prometnega dovoljenja, zato je potrebno nakup vinjete načrtovati vnaprej. Več o možnosti nakupa vinjet: http://wwwpariz.velepo-slanistvo.si/index.php?id=737&tx_ttnews%5Btt_news%5 D=29298&cHash=40168aea7473d87b9ad112cfca9c9e07 (Vir: Veleposlaništvo RS v Parizu) Hrvaška -kabotaža (prevoz blaga) S 1. 7. 2017 poteče prehodno obdobje, ko je bilo prepovedano opravljanje kabotaže v sosednji Hrvaški. To pomeni, da boste slovenski prevozniki od 1. 7. 2017 lahko opravljali kabotažo na Hrvaškem in hrvaški prevozniki v Sloveniji. Trenutno veljavna evropska pravila opravljanja kabotaže (ki bodo v kratkem spremenjena): Po opravljenem mednarodnem prevozu v državo gostiteljico, se prevoznikom dovoli opravljanje do 3 kabotažnih voženj v obdobju 7 dni z istim vozilom (v državi gostiteljici). Lahko pa te tri kabotažne vožnje opravi (v roku 7 dni) v treh različnih državah članicah (v katero vstopi prazen), vendar le v roku 3 dni samo 1 kabotažno vožnjo. Vir: OZS AVTOSERVISERJI Nova spletna stran sekcije Na novo spletno stran sekcije www.avtoserviser.si sem vas do sedaj že večkrat opozoril. Sporočam vam še naslednje: - dostop do zaprtega dela imajo (le) člani sekcije avtoser-viserjev in sicer z veljavno kartico Mozaik podjetnih in geslom OZS (ki je bilo nazadnje posredovano v novembru 2016) - dostop do zaprtega dela je omogočen tudi vam z vašim geslom, ki ga sicer uporabljate tudi za dostop do zaprtega dela OZS informacij - vsebine in podatke na spletni strani smo oblikovali in zbirali zelo dolgo. Na sekciji in jaz osebno vam bomo hvaležni, če boste opazili kakšno napako ali nedoslednost in nas/me na to opozorili! Zavedam-o pa se, da gre za nalogo, ki pravzaprav nikoli ne bo dokončana. Pri avtoserviserjih opozarjam, da smo (le) skupaj najmočnejši - verjamem, da to velja tudi za nas na OOZ in OZS. Igor Pipan Pri varnosti ne razmišljajmo z denarnico »Varnost se tiče vseh, ki se vozimo v vozilih. V naši sekciji že več let opozarjamo na vprašanje, ali so naši avtomobili varni. Zadnje čase, ko je vedno več prometnih nesreč, pa to postaja vse bolj pomembno,« je na novinarski konferenci po strokovnem posvetu Vpliv popravil vozil na varnost v cestnem prometu, ki ga je danes na sejmišču v sodelovanju z revijo Mehanik in voznik pripravila Sekcija avtoserviserjev pri OZS, dejala njena predsednica Nataša Mikulin. Na strokovnem posvetu so poleg organizatorjev sodelovali še predstavniki ministrstva za infrastrukturo, policije, agencije za varnost v prometu, združenja zavarovalnic ter predstavniki Sekcije izvajalcev tehničnih pregledov pri GZS. »Sogovorniki so bili vsekakor pravi. Običajno je ta razprava potekala individualno. Tokrat pa smo vsi skupaj sedli za isto mizo. Mislim, da smo prišli do pomembnih zaključkov,« je povedal Marko Krautberger, moderator posveta in odgovorni urednik revije Mehanik in voznik. Ljudje smo različni. Ko pa pride do vprašanja vsote denarja, ki ga bomo odšteli za nakup nekega izdelka ali storitve, razmišljamo podobno: dobiti čim več za čim manj denarja. Prav na to se nanaša najpomembnejši zaključek današnjega posveta, tj. povečati ozaveščenost izvajalcev in voznikov o pomenu popravil za večjo varnost v cestnem prometu. Sogovorniki na posvetu so bili večinoma mnenja, da bi bilo potrebno uvesti strožje kriterije za izvajanje tehničnih pregledov in dvigniti njihovo raven. Smiselno bi bilo tudi uvesti bolj konkreten cehovski nadzor in segmentacijo izvajalcev posameznih storitev. Pri nadzoru izvajanja posameznih storitev pa so nekateri sogovorniki poudarili, da bi bilo smiselno uvesti mobilne enote tehničnih pregledov. Žal ljudje prepogosto tudi pri varnosti iščemo najcenejše rešitve. Nataša Mikulin ob tem pravi: »Tisti, ki ubira bližnjice in špekulira s ceno, naj pomisli tudi na tistega, ki tega ne počne in je nedolžen v primeru, da se kaj zgodi. Pomembno je, kdo in kako popravi avto.« Vir: OZS POGREBNE DEJAVNOSTI Delovne skupine, ki so pripravljale predloge za podzakonske predpise Zakona o pogrebni in pokopališki junij 2017 Sekcije dejavnosti so že v marcu zaključile delo. Končni podzakonski predpisi v tem trenutku še niso pripravljeni. V skladu z novim zakonom je potrebno pripraviti a) Pravilnik o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti, b) standarde in normative za osnovni pogreb ter c) Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe. V pripravi je tudi sprememba Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov. https://e-uprava.gov.si/dr-zava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/pre-dlog-predpisa.html?id=8133 GOSTINSTVO IN TURIZEM Nadzor glede novega tobačnega zakona Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS prosi člane, da jim po e-pošti vlasta.markoja@ozs.si posredujete informacije, glede nadzora novega tobačnega zakona s terena. Javite nam v kolikor imate v skladu z novim tobačnim zakonom kakršne koli težave pri nadzoru inšpektorjev. Proti spremembam zakona Sekcija ostro nasprotuje novemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju porabe alkohola in je pred glasovanjem v parlamentu pozvala poslance DZ, da ne potrdijo zakonskega predloga, ker pomeni nov udarec za gostince in organizatorje javnih prireditev. Uveljavljanje tobačnega zakona 20. maja so začele veljati nekatere določbe novega tobačnega zakona. Odtlej morajo biti tobačni izdelki označeni z novimi slikovno besedilnimi zdravstvenimi opozorili. Po 20. maju tobačni izdelki brez novih, slikovno besedilnih zdravstvenih opozoril na embalaži, kupcem ne smejo biti več dostopni. Ne pozabite! do 11. junija 2017 pa je potrebno odstraniti oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov na notranjih in zunanjih izveskih, ki so bili dovoljeni v skladu z 11. členom starega tobačnega zakona. Spremljajte objave Slovenske turistične organizacije na povezavi https://www.slovenia.info/sl GRADBINCI NPK Izvajalec del ž zidar ali fasader Opozorjeni smo bili, da se pri nekaterih izvajalcih NPK-jev tolmači, da NPK »Izvajalec/izvajalka del visokih gradenj« velja kot ustrezna izobrazba za pridobitev dejavnosti 43.310 - Fasaderska in štukaterska dela. Tolmači se tudi, da je to enako poklicu ZIDAR. Med izobrazbene pogoje za opra- 12 vljanje dejavnosti 43.310 - Fasaderska in štukaterska dela se uvršča kar nekaj različnih poklicnih usposobljenosti, med njimi pa ni nobenega NPK! Prosim, da to upoštevate. »NPK »Izvajalec/izvajalka del visokih gradenj« je kvalifikacija na III. ravni SOK, medtem, ko je »Zidar« srednja poklicna izobrazba na IV. ravni SOK. Gre za dva različna tipa poklicnih kvalifikacij ter na dveh različnih zahtevnostnih ravneh, kar seveda tudi pomeni, da so znanja, spretnosti in kompetence v kvalifikacijah na različnih zahtevnostnih ravneh« so nam pojasnili tudi na CPI! Janko Rozman PLASTICARJI Strokovno srečanje Sekcija plastičarjev pri OZS tudi letos organizira dvodnevno strokovno srečanje Vsa predavanja bodo tokrat potekala na Fakulteti za tehnologijo polimerov, Slovenj Gradec. Strokovni program srečanja se bo začel v petek, 16. junija in potekal tudi v soboto, 17. junija. Sestavljale ga bodo aktualne teme iz dejavnosti plastičarjev pa tudi teme s splošno podjetniškega področja, zanimive za širši krog obrtnikov in podjetnikov, ogledali si bomo proizvodnjo podjetja Uteksol d.o.o.o., v soboto pa pripravili tudi atraktiven program individualnega kozmetičnega razvajanja za dame. Več o podrobnih vsebinah programa si lahko preberete na spletni strani sekcije. Prijave na dogodek zbirajo do 12. junija. SEKCIJA ELEKTRONIKOV Sekcija elektronikov in mehatronikov pri OZS vabi na strokovno izobraževanje, ki bo potekalo v četrtek, 29. junija 2017, v veliki predavalnici Izobraževalnega centra Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija, Celovška 69, 1000 Ljubljana, registracija ob 12:30, pričetek ob 13. uri Izobraževalni dogodek bo namenjen predvsem skupini RTV dejavnosti ter seveda tudi vsem ostalim članom, ki želijo razširiti svoj pogled možnosti delovanja v novih smereh, ki se nudijo na trgu. Prijave sprejemamo do četrtka, 22. junija 2017 preko spleta: http://www.ozs.si/Dogodki.aspx ali po e-pošti na naslov valentina.melkic@ozs.si Za člane OZS in pri njih zaposlene je strokovni seminar brezplačen. Stroške krije Sekcija elektronikov in mehatronikov pri OZS. Potrebna je le predhodna prijava. Dodatna pojasnila lahko dobite pri Valentini Melkic, sekretarki sekcij, telefon 01 58 30 541, e-naslov: valentina. melkic@ozs.si. julij-avgust 2017 Napotila Izobraževanje na OZS Člani vabljeni na izobraževalne dogodke, ki bodo na OZS potekali do začetka julija: 13. junij: 21-urni tečaj angleščine za pogovorno in po- slovno rabo 14. junij: Odpoved pogodbe o zaposlitvi in drugi nači- ni prenehanja DR 21. junij: Čezmejne ovire pri poslovanju z Nemčijo 22. junij: 6-urni seminar Obveznosti gradbincev in in- štalaterjev glede skladnosti proizvodov 26. junij: Šola računovodstva — 20-urno izobraževanje 27. junij: Na tesnobi z Damjano Bakarič 29. junija: Linkedln, tržno orodje št. 1 6. julij: Nova kultura poslovnega komuniciranja — sodobni evropski bonton Nadrobnejše informacije najdete na www.ozs.si/dogodki REGRES za letni dopust Delavcu, ki ima pravico do dopusta, ne pozabite izplačati regresa za letni dopust. Višina je določena v Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo in za leto 2017 znaša 813 €. Če uporabljate drugo kolektivno pogodbo, je lahko višina regresa drugačna. Preverite v uporabljeni kolektivni pogodbi. Regres morate izplačati do 1. julija oz. do 1. novembra, če ste kot delodajalec v resnih likvidnostnih težavah. Do celotnega regresa je upravičen delavec, ki je zaposlen celo leto, sicer je upravičen do sorazmernega dela - 1/12 za vsak polni mesec zaposlitve. Če delavca zaposlite po 1. juliju, mu regres za letni dopust izplačate čim bliže datumu za izplačilo (1. julij) in ko veste, koliko regresa delavcu pripada. Če delavcu med letom preneha pogodba o zaposlitvi in je že prejel celoten regres, je dolžan preveč izplačan regres vrniti (najbolje, da ga poračunate pri zadnji izplačani plači, ali pa se dogovorite kako drugače). Če se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, mu regres izplačata oba delodajalca v sorazmernem deležu. Regres je po zakonu potrebno izplačati, zato je tudi iztožljiv. Če ga delavec ne prejme, vas lahko toži pred delovnim sodiščem, sodba je podlaga za sodno izterjavo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let. Svetujemo, da se za vsako odstopanje od normalnega izračuna in izplačila zavarujete s pisno izjavo, sporazumom, dogovorom ipd., da se izognete kasnejšim nevšečnostim. junij 2017 Kaj prinaša ZGD-1 Z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), ki velja od 15. aprila 2017 dalje, je bilo poleg sprememb pri poročanju revidiranih družb in družb javnega interesa, spremenjenih tudi nekaj določb, ki se nanašajo na obrtnike in podjetnike. Firma in podružnica 1. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da mora ime firme (OBRTNIK, podjetje za izvajanje obrtniških del, d.o.o.) vsebovati tri sestavine in sicer fantazijsko ime (OBRTNIK), napotilo na dejavnost (podjetje za izvajanje obrtniških del) in pravnoorganizacijsko obliko (d.o.o.). V imenu firme lahko uporabimo tudi besedo SLOVENIJA (npr. OBRTNIK SLOVENIJA ali SLOVENSKI OBRTNIK) ali besedo država, državni, republiški, občinski (npr. OBČINSKI FRIZER d.o.o. ipd.), vendar le, če za to dobimo dovoljenje Vlade RS. To so pravila, ki smo jih poznali že sedaj, novela pa prinaša še podrobnejša navodila v zvezi s tem. Vlada lahko namreč odslej po prostem preudarku dovoli družbi uporabo omenjenih besed, če: • ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinanč-ne obveznosti; • družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja; • družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena. Pri tem se šteje, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno glede na dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe ter usmerjenost družbe k razvoju in rasti. Pri tem bo Vlada te elemente pri družbi v ustanavljanju presojala na podlagi dejavnosti, vizije in poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo. V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za uporabo besede Slovenija pa bo Vlada dodatno preverila tudi organiziranost obvladujoče družbe v koncernu ali multinacionalki, mednarodni ugled koncerna ali multi-nacionalke ter njihovo prakso pojavljanja imen držav v firmah svojih odvisnih družb. Pri tem velja opozoriti, da lahko Vlada tudi dovoljenje odvzame, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije. Podjetja imajo do 15. aprila 2018 čas, da uskladijo imena firm z navedenimi določbami in pridobijo ustrezna dovoljenja, sicer jih lahko zadenejo globe. 13 Prispevki, dajatve PRISPEVKI ZA »POPOLDANCE« - Sprememba! Vsi, ki opravljate dejavnost kot postranski poklic — »popoldanci«, ste obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti. Mesečno morate plačevati določene obveznosti: prispevke za PIZ, ZZ in članarino za obrtno-podjetniški zbornični sistem. Prispevke plačate najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Višina članarina je po sklepu skupščine 10, 18 ali 27 €, odvisno od dejavnosti in tega ali zaposlujete delavce ali ne (podatek zbornici posreduje ZZZS). Plačuje se ena članarina. Članarino plačate po prejetem plačilnem nalogu na račun pri Deželni banki Slovenije št.: SI56 1910 0001 0141 210, referenca je sestavljena iz davčne številke, številke zbornice in kontrolne številke. Pri plačilu preko elektronskega bančnega poslovanja morate navesti model 12 in nato referenco. S 1. 1. 2017 velja nova višina prispevkov za ZZ za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in je vezana na višino povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega leta (za oktober 2016 znaša 1.567,99 €). Od januarja 2017 do vključno decembra 2017 znaša prispevek za ZZ 0,53 % od povprečne bruto plače za oktober 2016 oz. 0,53 % od 1.567,99 €, kar znaša 8,31 €. Poleg tega, plačate še 6,36 % od 25 % povprečne bruto plače za oktober 2016 oz. 6,36 % od 392,00 €, kar znaša 24,93 €. Plačilo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Od 1. 4. 2017 je pavšalni prispevek za PIZ za zavarovanje invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni povišan na 33,01 € (Ur. list RS, št. 14/2017). Obračun obveznosti PIZ in ZZ za maj 2017: 1. položnica: prispevki za PIZ zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za in- validnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni TRR: 0110 0888 2000 003, Sklic na št.: 19 DŠ - 44008 33,01 € 2. položnica: prispevki za ZZ za poškodbo pri delu in poklicno bolezen 0,53 % od PP oktober 2016 - 1.567,99 € 8,31 € 6,36 % od 25 % PP oktober 2016 - 392,00 € 24,93 € TRR: 0110 0888 3000 073, Sklic na št.: 19 DŠ - 45004 33,24 € 3. položnica: članarina OZS in OOZ Sklic na št.: 12 davčna številka + oznaka članarine Za uživalce pokojnine, ki ste ohranili status s.p. velja, da prejemate lahko največ % pokojnine in se obvezno zavarujete za najmanj % delovnega časa oz. za najmanj 2 uri/dan. Obvezno je plačilo prispevkov od najmanj % minimalne osnove za plačilo prispevkov. Za 2 uri - za maj je izračun naslednji: 46 ur maj: PIZ 55,95 €, ZZ 31,97 €, zaposlovanje in starševsko varstvo 0,92 €, skupaj torej 88,84 € prispevkov. Lestvica za polno zavarovanje s.p. - 8 ur, je objavljena na naslednji strani v tabeli. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE DELAVCE ŠT. DELOVNIH UR v maju 2017: redno delo: 21 dni: 168 ur; praznik: 2 dni: 16 ur; SKUPAJ: 23 dni, 184 ur. IZRAČUN DOHODNINE V LETU 2017 - lestvice veljajo od 1.1.2017 oz. za vsa izplačila v letu 2017!!! Olajšave pri izračunu dohodnine v letu 2017 so fiksni zneski in se med letom ne spreminjajo. Splošna olajšava (mesečni izračun): višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka: Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva naslednja lestvica: če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v evrih znaša splošna olajšava v evrih nad do 930,53 543,32 930,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22 Če delavec ne želi, da se mu pri izračunu upošteva povečana splošna olajšava, se upošteva le splošna olajšava v višini 275,22 €. Posebne olajšave za otroke letna olajšava mesečna olajšava 1 otrok 2.436,92 203,08 2 otroka 5.086,16 423,85 3 otroci 9.504,70 792,06 LESTVICA ZA DOHODNINO (mesečni izračun) - ZA IZPLAČILA V LETU 2017 V letu 2017 je sprememba lestvice v tem, da je dodan tretji razred in spremenjene stopnje davka v tretjem in četrtem davčnem razredu. Nad Do € + % nad € 668,44 16 % 668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44 1.700,00 4.000,00 385,47 + 34 % nad 1.700,00 4.000,00 5.908,93 1.167,47 + 39 % nad 4.000,00 5.908,93 1.911,95 + 50 % nad 5.908,93 MINIMALNA BRUTO PLAČA od 1. januarja 2017 znaša 804,96 € (Ur. list RS, št. 4/2017). Minimalna plača je mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zajema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Prispevke za socialno varnost za zaposlene delavce morate obračunati od zneska, ki v letu 2017 ne more biti manjši od 52% zadnje znane povprečne plače. Za izplačila od 1.1.2017 do 28.2.2017 se uporablja povprečna plača za leto 2015 (1.555,89 €; 52% znaša 809,06 €), za izplačila po 1.3.2017 se uporablja povprečna plača za leto 2016, ki znaša 1.584,66 € oz. 52% povprečne plače, kar znaša 824,02 €. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: Prevoz na delo: najmanj 70 % cene najcenejšega javnega prevoza, če se javni prevoz ne more uporabljati pa najmanj 0,18 € za vsak polni km razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oz. do mesta opravljanja dela (73. člen KP za obrt in podjetništvo); Prehrana: 4,90 €/dan prisotnosti, če delavec dela najmanj 4 ure na dan. Če dela 11 ur ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega (za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur v višini 0,76 €) povračila za prehrano. (72. člen KP za obrt in podjetništvo). Kilometrina na službenem potovanju: do 0,37 € za vsak prevoženi km ob uporabi lastnega vozila (75. člen KP za obrt in podjetništvo = zgornji znesek po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Kilometrina v višini 30 % cene bencina v EUR (sprememba ob spremembi cene bencina) je glede na ceno bencina višja, vendar je davčno priznan odhodek le znesek, ki ga določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov.. .Presežek se všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust v letu 2017: najmanj v višini minimalne plače (804,96 €) povečane za 1% znaša 813,00 €. Izplačan mora biti do 1. julija tekočega koledarskega leta oz. v več obrokih, vendar najkasneje do 1. novembra, v primeru nelikvidnosti delodajalca. STOPNJE PRISPEVKOV: Vrsta prispevka Delavec Delodajalec Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 8,85 Zav. za primer bolezni in pošk. pri delu 6,36 6,56 Zav. za pošk. pri delu in poklicne bolezni - 0,53 Za zaposlovanje 0,14 0,06 Za starševsko varstvo 0,10 0,10 SKUPAJ 22,10 16,10 Davek od osebnih prejemkov - dohodnina Po lestvici PRISPEVKI ZA DRUŽBENIKE ZASEBNIH DRUŽB - POSLOVODNE OSEBE Zavarovanci z zavarovalno podlago 040 - družbeniki, obračunate za januar 2017 prispevke od najmanj 75% povprečne plače 2015 (1.555,89 €; 75% je 1.166,92 €), za obračun prispevkov od februarja 2017 dalje uporabljate najmanj 75% povprečne plače za leto 2016. Povprečna plača za leto 2016 je 1.584,66, osnova za obračun v višini 75% te plače je 1.188,50 €. V nadaljevanju je primer obračuna prispevkov od najnižje možne osnove. 4 julij-avgust 2017 Prispevki, dajatve Naziv prispevka Stopnja Za plačilo Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 24,35 % 289,40 Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 13,45 % 159,86 Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo, zaposlovanje 0,40 % 4,75 PRISPEVKI SKUPAJ 38,20 % 454,01 PRISPEVKI SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Za samostojne podjetnike velja individualni obračun prispevkov (v letu 2017 je osnova dobiček za preteklo leto brez upoštevanja prispevkov ter znižanj in povečanj, preračunan na mesec, znižan za 25%). Za obračun prispevkov za januar 2017 je minimalna osnova 58% povprečne plače iz leta 2015 (1.555,89 €; 58% je 902,42 €) za obračun prispevkov za ZZ pa 60% povprečne plače iz leta 2015 (1.555,89 €; 60% je 933,53 €). Od februarja 2017 dalje je minimalna osnova 58% povprečne plače iz leta 2016 (1.584,66 €; 58% je 919,10 €), za obračun prispevkov za ZZ pa 60% povprečne plače za leto 2016 (1.584,66; 60% je 950,80 €). Davčni organ za vas sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in vam ga vroči elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v POPSV, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, morate sami predložiti OPSVZ obrazec najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Kot zavezanec morate sami v OPSVZ obrazcu posredovati tudi morebitne spremembe osnov, ki so posledica uveljavljanja določenih pravic (bolniški stalež, starševski dopust) ali če se odločite za spremembo (povišanje, znižanje) zavarovalne osnove. Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v zvezi z obračunom prispevkov ne zahteva. Po določbi šestega odstavka 353.a člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 bo v tem primeru POPSV postal obračun prispevkov, ki bo tudi izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. Prispevke pa je potrebno plačati do 20. v mesecu. VPLAČILNI RAČUNI: Za ZPIZ: 01100-8882000003; sklic 19 DŠ-44008 Za ZZZS: 01100-8883000073, sklic 19 DŠ-45004 Za PRORAČUN: 01100-8881000030 (akontacija dohodnine + starševsko varstvo + zaposlovanje) Prispevke lahko plačujete posamično ali zbirno. Od tega je odvisen tudi sklic na številko. Za zbirnik vedno velja: 19 dav. št. plačnika — 99996; za posamezne vrste davkov poglejte spletno stran DURS: www.durs.si DURS zaradi pravilnega knjiženja in prikazovanja stanja na karticah svetuje, da se pri plačilu na račun 011008881000030 ne uporablja sklic zbirnika 19 DŠ - 99996, temveč se plača vsak prispevek posebej: 19 DŠ - 40002 akontacija dohodnine 19 DŠ - 43001 za prispevke za starševsko varstvo 19 DŠ — 42005 za plačilo prispevkov za zaposlovanje. Če vplačujete obveznosti po upravnih aktih DURS (izvršba, odločba o odlogu, obročnem plačilu, plačilo globe.. .se uporablja model 21. Članarino za obrtno-podjetniški zbornični sistem plačate v enem znesku, ki ga OZS razdeli na članarino za OOZ in OZS. Članarino plačate na račun pri Deželni banki Slovenije št. SI56 1910 0001 0141 210. Plačilni nalog člani prejmete skupaj z revijo Obrtnik podjetnik po pošti. Na računu je naveden tudi morebitni dolg oz. znesek neplačane članarine, ki ga plačajte na isti račun, sklic pa je vaša davčna številka. Za morebitna pojasnila in uskladitve salda lahko pokličete svojo območno zbornico. Višino članarine je določila skupščina OZS in je za posamezno podjetje ali s.p. odvisna od dejavnosti (domača in umetnostna obrt) in tega ali zaposlujete delavce ali dejavnost opravljate brez zaposlenih. Če potrebujete v zvezi z obračunom članarine dodatne informacije pokličite svojo OOZ. Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - MAJ 2017 58 % PP** 3,5 PP*** Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 919,10 5.546,31 Osnova za prispevke ZZ, če je BZO nižja od 60 % od 1.584,66 EUR* Prehodni davčni podračun Referenca 950,80 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 142,46 859,68 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 81,34 490,85 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 223,80 1.350,53 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 60,47 352,75 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 62,37 363,84 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 5,04 29,40 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 127,88 745,99 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 0,92 5,55 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,92 5,55 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 1,84 11,10 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,29 7,76 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,55 3,33 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 1,84 11,09 Skupaj drugi prisp. 3,68 22,19 PRISPEVKI SKUPAJ 355,36 2.118,71 DŠ pomenidavčnaštevilka zavezanca * Povprečnamesečnabrutoplačaza leto2016(PP):1.584,66 EUR ** Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2017 znaša 58 % zadnje znane povprečne letneplače; *** Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki zna-ša3,5 PP (v skladuspetimodstavkom145.člena ZPIZ-2):1.584,66x3,5 = 5.546,31 EUR Davčni organ bo sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Prispevki morajobitiplačani najpoznejedo 20. v mesecuzapreteklimesec. j unij20l7 15 Nadaljevanja Nadaljevanje s strani 7. Podjetniki so v letu 2016 ustvarili 121,9 milijonov evrov prihodkov in izkazali 113,4 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov in hkrati odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, z vidika občin pa podjetniki iz občine Ilirska Bistrica. Na ustvarjen neto podjetnikov dohodek regije v letu 2016 so najbolj vplivali podjetniki v občini Ilirska Bistrica. Ti so letos s skoraj 3,4 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Postojna, ki so sicer najmočneje zastopani in so ustvarili slabe 3 milijone evrov neto podjetnikovega dohodka. Najslabše so se odrezali podjetniki občine Pivka, ki so poslovali z izgubo v višini 11 tisoč evrov. Če pogledamo po dejavnostih pa je razvidno, da sta več kot polovico ustvarjenega neto podjetnikovega dohodka krojili predvsem 2 dejavnosti in sicer dejavnost prometa in skladiščenja z 2,6 milijoni evrov in predelovalne dejavnosti z 1,8 milijoni evrov neto podjetnikovega dohodka. Pomembnejši sta še področji gradbeništva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti s skupaj slabo četrtino (24%) ustvarjenega neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki so v letu 2016 zaposlovali 1.067 delavcev, njihovo število pomeni le 13% delavcev zaposlenih v gospodarskih družbah regije. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je znašala 956 evrov in se je v letu 2016 povečala za 30 EUR. Še vedno pa precej zaostaja za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki znaša 1.332 evrov, kot tudi za povprečno plačo zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike, ki znaša 974 evrov. Pripravila: LLarisa Benassi, vodja izpostave AJPES Postojna Vir: AJPES Nadaljevanje s str. 13 2. Še vedno je mogoče v firmi uporabiti ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe le z njenim dovoljenjem (npr. FRANCE PREŠEREN d.o.o.), oziroma z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, če je oseba že umrla, ni pa več potrebno ob tej uporabi zaprositi za dovoljenje ministra za javno upravo. 3. Odslej mora firma podružnice podjetnika poleg imena in priimka vsebovati tudi oznako, da gre za podružnico. Vpis v poslovni register (PRS) 4. Novela prinaša tudi novosti pri vpisu podjetnika v poslovni register. Tako lahko bodoči podjetnik odslej odda prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije en mesec v naprej (do sedaj do tri mesece v naprej). 16 5. V primeru, ko podjetnik ni lastnik objekta na poslovnem naslovu ali na poslovnem naslovu podružnice, navedenem v prijavi, mora sedaj ob vsaki prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, ki podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Če lastnik objekta poda izjavo na točki VEM ali če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe, pa overitev podpisa na izjavi od sedaj naprej ni več potrebna. Vodenje poslovnih knjig 6. Pri vodenju poslovnih knjig še vedno veljajo merila kdaj lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, pri čemer podjetniki, odslej, ne glede na velikost uporabljajo enotni računovodski standard t.j. SRS 30 - Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik Revija obrtniških zborov Tudi letos se je zbralo vseh devet obrtniških zborov, da so zapeli na svoji reviji. Bila je že 35. po vrsti, odvila se je v Mariboru, kjer jo je pripravila tamkajšnja območna zbornica. Zbrane sta nagovorila direktorica OOZ Leonida Polajnar in predsednik OZS Branko Meh, prisluhnil pa ji je tudi Jani Kavtičnik, pobudnik in organizator prve revije, ki je bila leta 1983 v Dravogradu. Raven petja na revijah se nekolikanj dviga, k čemer teži predvsem mlada zborovodska kri. To je bilo zaznati že na lanski reviji v Logatcu. Z druge strani pa je občutiti stisko zborov, ki nimajo mlajših pevcev: vse manj številčni so, ti, ki ostajajo, pa ne zmorejo več tega, kar so zmogli pred desetletji. Pa tudi sredstev za delo je vse manj. Zato je pravzaprav razveseljivo, da zbori še vztrajajo in delujejo. Predsednik OZS je spodbudno spregovoril pevcem na srce, naj še vztrajajo in dokazujejo, da so obrtniki in podjetniki, ki ob skrbi za svoj obstoj zavzeto delujejo tudi na področju kulture. Obenem je nakazal možnosti da se vsaj za revijalna srečanja najde tudi ustrezna denarna spodbuda OZS. Prihodnja revija bo v Lenartu, so se po koncu letošnje dogovorili predsedniki zborov. »Notranjska« se je revije s svojim zborovodjem udeležila enaintridesetič. Pevci so se na poti v Maribor ustavili v Studenicah in si ogledali tamkajšnjo cerkev — lani je obeležila osemstoletnico — ter bližnji samostan in izvire toplega potoka. Za kaj več pa je čas ušel. julij-avgust 2017