PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 10 Maribor, petek 2.3.2018 OBČINA APAČE 130. Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Apače v letu 2018 Na podlagi Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih št. 2/2007, 53/2012), Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Apače za programsko obdobje 2015-2020 (Uradno glasilo Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin Lex localis št. 29/2015) in Odloka o proračunu Občine Apače za leto 2018 (Uradno glasilo Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin Lex localis, št. 59/2017) Občina Apače objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI APAČE V LETU 2018 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2018 v Občini Apače za ukrep »PODPORA DELOVANJU DRUŠTEV« in sicer za kritje materialnih stroškov za delovanje in izvajanje programov društev in združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane za zagotavljanje stalne in boljše učinkovitosti in strokovnosti izvajanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. II. UKREPI IN UPRAVIČENCI Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva na podlagi javnega razpisa kot: Ostali Podpora delovanju društev s ukrepi področja kmetijstva in razvoja občine podeželja. Upravičenci: Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze (v nadaljevanju društva in združenja), ki delujejo na ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII območju občine Apače oziroma UE _ Gornja Radgona._ Ukrep Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja je namenjen kritju materialnih stroškov za izvajanje društvene dejavnosti na področju kmetijstva in gozdarstva ter prehrane za zagotavljanje stalne in boljše učinkovitosti in strokovnosti izvajanja kmetijske in gozdarske dejavnosti s pomočjo interesnih združenj. S sofinanciranjem izvajanja društvene dejavnosti se skušajo zagotoviti dodatna finančna sredstva za uspešno delovanje društev za podporo kmetijski dejavnosti in njihov dolgoročni obstoj. S pomočjo društev in združenj, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, z izvajanjem usposabljanj, predstavitvenimi dejavnostmi, informiranjem zagotoviti učinkovitost in strokovnost izvajanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Premet ukrepa je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. Ukrep krije dejavnosti društva in združenja za usposabljanja in pridobivanja ter podajanja strokovnih znanj. Sem spadajo izobraževanja, usposabljanja, informiranja, svetovalne storitve, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, izdaja publikacij, ki so namenjena kmetom in njihovim družinam ter z navedenimi aktivnostmi povezani stroški. Do sredstev so upravičena društva in združenja • ki so registrirana za delovanje s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter razvoja podeželja, • ki imajo sedež na območju občine Apače ali Upravne enote Gornja Radgona in imajo člane društva iz območja Občine Apače in delujejo na območju Občine Apače • ki izpolnjujejo pogoje in merila javnega razpisa in k prijavi za razpis priložijo vso popolno zahtevano dokumentacijo (seznam članov društva iz območja občine Apače, odločba o vpisu v register,...) • Sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 III. SPLOŠNA DOLOČILA Način in višina pomoči: Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Apače (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev je določena z Odlokom o proračunu Občine Apače za leto 2018, in znaša 2.700,00 EUR. Sredstva se bodo razdelila za naslednje namene: • za delovanje društev: 700,00 EUR • za izvedbo programov društev: 2000,00 EUR. Oblika pomoči: Sredstva za razpisan ukrep se dodeljujejo v višini do 100% upravičenih stroškov za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. O dodelitvi sredstev upravičencem, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Izplačila sredstev: Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca in sicer 10. dan po prejemu popolnega zahtevka za izplačilo. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov ...). Nadzor in sankcije: (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči. IV. UPRAVIČENI STROŠKI (1) Materialni stroški za delovanje društev (stroški najemnin društvenih prostorov, pisarniškega materiala za izvajanje društvene dejavnosti, stroški računovodskih storitev, elektrike, ...). (2) Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije,.): • najem prostora, • honorar izvajalcu, • oglaševanje, • gradiva za udeležence, • stroški izvedbe strokovnih ekskurzij. (3) Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: • honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. (4) Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: • stroški udeležbe, • potni stroški, • stroški prevoza živali, • stroški publikacij, • najemnine razstavnih prostorov, • simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih. (5) Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Podpore se ne dodelijo: • za stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, za morebitne investicije v prostore društva, • za stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe. V. VIŠINA POMOČI: Bruto intenzivnost pomoči, do 100% upravičenih stroškov. VI. ROK IN NAČIN PRIJAVE Brezplačna razpisna dokumentacija je do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Apače (http://www.obcina-apace.si) ali na sedežu Občine Apače v času uradnih ur. Vloge je potrebno oddati v zaprti kuverti na naslov Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače, s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO 2018« do vključno 8. MARCA 2018 do 14. ure. Pravočasna je torej vloga, ki PRISPE na Občino Apače do vključno 8. MARCA 2018 do 14. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Odpiranje vlog ni javno. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji razpisa ter vsebino osnutka pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev. VII. OBRAVNAVANJE VLOG Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih. Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev razpisa, se bodo, kot neustrezne, zavrnile. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Odločbe o izboru bodo izdane najkasneje v roku 30 dni po zaključku javnega razpisa. V 8 dneh od prejema odločbe se morajo izbrani izvajalci odločiti o podpisu pogodbe ali pritožbi zoper odločbo. Z izbranimi izvajalci bodo po pravnomočnosti odločb sklenjene pogodbe, v katerih Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 27/08-Odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/IO-Odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 40. člena Zakona o javnih (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na 19. redni seji, dne 28. 2. 2018 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2018 1. člen V Odloku o proračuna Občine Hajdina za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17; v nadaljevanju Odlok) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV € Skupina/Podskupina kontov leto 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) 4.942.457 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.490.338 70 DAVČNI PRIHODKI 2.896.944 700 Davki na dohodek in dobiček 2.066.030 703 Davki na premoženje 776.264 704 Domači davki na blago in storitve 54.650 71 NEDAVČNI PRIHODKI 593.394 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 423.050 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.600 714 Drugi nedavčni prihodki 158.444 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.452.119 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 287.020 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.165.009 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.802.909 40 TEKOČI ODHODKI 1.195.041 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 220.366 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.080 402 Izdatki za blago in storitve 857.516 403 Plačila domačih obresti 70.000 409 Rezerve 13.079 41 TEKOČI TRANSFERI 1.440.943 410 Subvencije 260.566 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 716.777 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 183.413 413 Drugi tekoči domači transferi 280.187 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.041.700 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.041.700 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 125.225 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniku 100.047 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 25.178 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 139.548 bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe programov. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Apače, po elektronski pošti na naslovu helena.kraupner@obcina-apace.si ali po telefonu 02/ 569 85 60 - kontaktna oseba Helena Kraupner. Številka: 331-0001/2018-2 Datum: 23.2.2018 Občina Apače Franc Pižmoht, župan OBČINA HAJDINA 131. Odlok o rebalansu proračuna Občine Hajdina za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov leto 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov leto 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 229.100 55 ODPLAČILA DOLGA 229.100 550 Odplačila domačega dolga 229.100 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -89.552 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VI I.-VIII) -229.100 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) -139.548 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12 PRETEKLEGA LETA 89.552 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-2/2017-1 Datum: 28. 2. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 132. Odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v Občini Hajdina Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11 in 40/12 - ZUJF), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina sprejel na 19. redni seji, dne 28. 2. 2018, naslednji ODLOK O SUBVENCIONIRANJU KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA MLADE IN MLADE DRUŽINE V OBČINI HAJDINA 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji in upravičenci za subvencioniranje plačila komunalnega prispevka, višina subvencije ter postopek za uveljavljanje subvencije. 2. člen (1) Subvencija je enkratna denarna pomoč, ki pripada upravičenim prosilcem - mladim in mladim družinam (v nadaljevanju: upravičenec), kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta na območju Občine Hajdina. (2) Za mlade po tem odloku se štejejo osebe, ki niso stare več kot 34 let. (3) Za mlado družino po tem odloku se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 34 let, ne glede na starost otrok. Kot mlade družine se štejejo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok ter druge, z zakonom določene družinske oblike. (4) Za upravičence, ki niso stari več kot 34 let se štejejo osebe, ki v letu vložitve popolne vloge dopolnijo 34 let. (5) Posamezen upravičenec je upravičen do subvencije samo enkrat. 3. člen Do subvencioniranja plačila komunalnega prispevka je upravičen upravičenec, ki na območju Občine Hajdina prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta, in ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena tega odloka, izpolnjuje tudi pogoj, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta ali pa ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice. 4. člen Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša: • 40 % od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade, • 50 % od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade družine. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 5. člen (1) Upravičenec uveljavlja pravico do subvencije hkrati z vlogo za odmero komunalnega prispevka. (2) Vloga za uveljavljanje pravice do subvencije, se šteje za pravočasno tudi, če je vložena do izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka na prvi stopnji. 6. člen (1) V vlogi iz prejšnjega člena tega odloka morajo biti navedeni vsi podatki in dokazila, ki omogočajo presojo zahtevanih pogojev po tem odloku. (2) Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se dokazuje z izjavo upravičenca, v kateri je naveden njegov rojstni datum, za mlade družine pa z izjavo upravičenca, v kateri so navedeni člani mlade družine, njihovi rojstni datumi in sorodstveno razmerje. (3) Izpolnjevanje pogoja za prvo reševanje stanovanjskega vprašanje iz 3. člena tega odloka se dokazuje z izjavo upravičenca, v kateri mora biti navedeno, da prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta. (4) Izpolnjevanje pogoja zemljiškoknjižnega lastništva ali stavbne pravice iz 3. člena tega odloka se dokazuje z izpisom iz zemljiške knjige za zadevno nepremičnino, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev, ter na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta, za katerega se zaproša za subvencijo. 7. člen Za vodenje postopka za dodelitev subvencije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. 8. člen Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Občina je dolžna sredstva v višini odobrenih in uveljavljenih subvencij nadomestiti iz namenskih sredstev občinskega proračuna. 9. člen (1) V kolikor upravičenec, ki mu je bila odobrena subvencija za gradnjo po tem odloku, odtuji zemljiško parcelo ali objekt, za katerega je bila subvencija podeljena, v obdobju štirih let od dodelitve subvencije, mora prejeto subvencijo vrniti z zakonsko zamudnimi obrestmi. (2) Vlagatelj mora odobreno subvencijo vrniti z zakonsko zamudnimi obrestmi tudi, v kolikor v štirih letih od dodeljene subvencije ne prijavi stalnega bivališča na objektu, za katerega mu je bila dodeljena. 10. člen Če upravičenec zahteva povračilo plačanega komunalnega prispevka in se njegovemu zahtevku ugodi, se mu vrne dejansko vplačan komunalni prispevek v nominalni vrednosti. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-24/2018 Datum: 28. 2. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 133. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 58. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 60/17) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo)) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 19. redni seji, dne 28. 2. 2018 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI HAJDINA I. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 58. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/17; v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in • zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 60/17). (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, zbiranjem in odvozom MKO, zbiranjem in odvozom BIO, zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, delovanjem zbirnih centrov, zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, obdelava BIO odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, se oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo [y] = " masa vseh zbranih odpadkov razen BIO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izračuna na naslednji način: • Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. III. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za BIO odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izračuna na naslednji način: ' [ obračunska prostornina vseh BIO zabojnikov [1] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 IV. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. V. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo za odlaganje MKO masa odloženih MKO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. VI. Obračun storitev javne večstanovanjskih objektih službe 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, kateri stroške porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. VII. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. člen (1) Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 18 vreč po 80 l (6 vreč za MKO, 6 vreč za embalažo in 6 vreč za papir ), ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: - Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega obračunskega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. (5) Izvajalec javne službe pošlje obračun storitev uporabniku 2-krat letno in sicer v mesecu januarju in juliju za preteklega pol leta. IX. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov v Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO) v skladu z določili odloka in tehničnega pravilnika, v stroške odjave določenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrečami. (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojnika, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. člen (1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira vrste odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. (2) Uporabnik storitev lahko v zbirnem centru brezplačno odda vrste in količine odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. XII. Končne določbe 14. člen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 354-30/2017 Datum: 28. 2. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 134. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina Na podlagi 58. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 60/17) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo)) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 19. redni seji, dne 28. 2. 2018, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI HAJDINA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Hajdina (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno s 58. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in čistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in končne določbe. (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehničnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem tehničnem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Sklepa Komisije 2014/955/EU uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja greznic. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. 2. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V občini Hajdina (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t.i. smetarska vozila in vozila za pranje zabojnikov, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših količin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. vreče, ki jih povzročitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrečko za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 80 litrov. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzročitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1 -krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno označene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim in zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. • V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 6. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 7. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 8. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17; v nadaljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov. 9. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 0,5 m3 gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem količin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo ali volumen se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in večstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona -večstanovanjske zgradbe) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih 13-krat letno Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe) 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 13-krat letno 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat letno v vsakem naselju z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj 1-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l - vreča Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 80 l - vreča, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 80 l Tipska namenska vreča za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l (3) Tipske namenske vreče iz šeste točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne prozorne vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, črne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Večstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/črne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreča prozorne barve (80 l) z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) -večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali več od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za označitev vrste odpadka , • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠČNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 3-4 osebe 120 l Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 5 oseb ali več 240 l BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim Ne glede na št. oseb 120 l Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 praznjenjem LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 1-2 osebe 120 l Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 3 ali več 240 l Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije: odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 (tipska namenska vreča, ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 1-4 osebe 26x - 80 l -vreča 5 ali več oseb 52x - 80 l vreča 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih / frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika.__ 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) 240 l, 1100 l (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 80 l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z določili tega tehničnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov ali uporabniki na podlagi določil osmega odstavka 14. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Lokacije zbirnih mest za večstanovanjske stavbe določijo stanovalci ali upravnik večstanovanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter občinsko upravo, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Občinsko upravo in povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta določenih vrst komunalnih odpadkov uredi Občinska uprava tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogočeno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list. 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 28. člen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni čas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način (npr. občinskem glasilu, oglasna deska občine, letaki po gospodinjstvih...). Delovni čas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekočem letu. (2) Izvajalec javne službe mora odpiralni čas prilagoditi zahtevam iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in količino odpadka ter druge okoliščine zbiranja in prevoza odpadkov izbere in uporabi najustreznejši ter najučinkovitejši način zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 15/12), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 12. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 39. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 14. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih Občin, št. 15/12). 15. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih in zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (prehodno obdobje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika ali najkasneje v skladu z določili Uredbe uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občinin začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 354-33/2017 Datum: 28. 2. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 135. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoč družini na domu - socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoč družini na domu socialne oskrbe na območju Občine Hajdina Na podlagi tretjega odstavka 101. člena v zvezi z 99. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17 in 52/16 - ZPPreb-1), Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina sprejel na 19. redni seji, dne 28. 2. 2018, naslednje SKLEP O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU - SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNE OSKRBE NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA I. Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da znaša od 1. 3. 2018: • skupna cena storitve socialne oskrbe na domu ob delavnikih 17,85 EUR; • strošek strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora za vse občine UE Ptuj 2.726,09 EUR. II. Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša od 1. 3. 2018 ob delavnikih 4,03 EUR na efektivno uro. Razliko do polne cene storitve bo Občina Hajdina kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 77,4%. Stroške strokovne priprave bo občina, sorazmerno številu uporabnikov, v višini 100% pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. III. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep št. 1224/2013, z dne 24. 4. 2013. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, uporablja pa se od 1. 3. 2018 dalje in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 122-1/2018 Datum: 28. 2. 2018 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan OBČINA KOBILJE 136. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 23. redni seji dne 12.2.2018 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOBILJE ZA LETO 2018 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kobilje za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 715.121,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 446.327,00 70 DAVČNI PRIHODKI 388.507,00 700 Davki na dohodek in dobiček 360.557,00 Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 703 Davki na premoženje 25.300,00 704 Domači davki na blago in storitve 2.650,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 57.820,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 21.200,00 711 Takse in pristojbine 0,00 712 Globe in druge denarne kazni 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 36.620,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 3.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 265.794,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 151.194,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 114.600,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 795.039,77 40 TEKOČI ODHODKI 278.589,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 79.300,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 12.019,00 402 Izdatki za blago in storitve 181.270,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 6.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 202.578,00 410 Subvencije 700,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 80.562,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 28.066,00 413 Drugi tekoči domači transferi 93.250,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 101.848,77 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 101.848,77 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 212.024,00 430 Investicijski transferi 212.024,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -79.918,77 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 41.027,00 50 ZADOLŽEVANJE 41.027,00 500 Domače zadolževanje 41.027,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 55 ODPLAČILA DOLGA 0,00 550 Odplačila domačega dolga 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 38.891,77 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 41.027,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 79.918,77 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 38.891,77 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti programe in podprograme, predpisane s programsko neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram programske dele: področja proračunske porabe, glavne je razdeljen na proračunske postavke, te pa na Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Kobilje je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem • obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur. l. RS, št. 71/93,87/01) 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe (varianta: med podprogrami v okviru glavnih programov) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2018 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta občine Kobilje. 8. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: • proračunska rezerva ( tekoča in stalna ) • proračunski sklad - občina Puconci V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Tekoča proračunska rezerva znaša 1.000,00 € in stalna proračunska rezerva 1.000,00 € Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča Občinski svet. 9. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina Kobilje v letu 2018 dolgoročno zadolži v višini 41.027,00 za sofinanciranje projekta po 21. in 23. členu ZFO-1. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se uporabijo tudi sredstva, ki so ostala neporabljena na podračunu občine Kobilje na dan 31.12.2017. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 10. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2018 zadolžijo v okviru zakonsko dovoljenega obsega le s soglasjem občinskega sveta občine Kobilje. 11. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Kobilje v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 234 Datum: 12.2.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA KRIŽEVCI 137. Statut Občine Križevci Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZU J F, 14/15-ZUUJFO, 76/2016 - odl. US) je Občinski svet Občine Križevci (navesti ime občine) na svoji 23. redni seji dne 12.2.2018 sprejel STATUT OBČINE KRIŽEVCI 1. člen (vsebina statuta) Ta statut ureja: 1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 2 Naloge občine; 3 Organizacijo občine: 3.2 Občinski svet, 3.3 Župana, 3.4 Nadzorni odbor občine, 3.5 Druge organe občine; 4 Vaške odbore; 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 5.1 Zbor občanov, 5.2 Referendum o splošnem aktu občine, 5.3 Svetovalni referendum, 5.4 Ljudsko iniciativo; 6 Občinske javne službe; 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; 8 Premoženje in financiranje občine; 9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine. 1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Križevci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naselij: Berkovci, Berkovski Prelogi, Boreci, Bučečovci, Dobrava, Gajševci, Grabe, Iljaševci, Ključarovci, Kokoriči, Križevci pri Ljutomeru, Logarovci, Lukavci, Stara Nova vas, Vučja vas, Zasadi. (2) Sedež občine je v Križevcih pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru 11. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan). (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 3. člen (naloge občine) (1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. (2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva. 4. člen (uradno glasilo občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. člen (uresničevanje lokalne samouprave) (1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. (3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 6. člen (grb, zastava in praznik občine) (1) Občina ima svoj grb in zastavo. • grb občine: v zgornjem delu ščita se v zlatem polju nahaja črni konj v kasu, v spodnjem delu ščita pa iz ščitovega dna rastejo pahljačasto v zeleno polje trije zlati žitni klasi, izmenično z dvema zlatima žitnima klasoma. Vršiča desnega in levega lista sta zapognjena navzven. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. Blazon: grb Občine Križevci je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike, delilno črto oklepa ločni križ, v katerem ima vsak od štirih krakov debelino 1/50 ščitove širine. Zgornja Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 dva zelena traka sta v zgornjem zlatem polju, spodnja dva zlata kraka pa v spodnjem, zelenem polju. Oba vertikalna traka sta prisekana, da njun razpon znaša 1/5 ščitove višine. • Zastava občine je zelena z atributom črnim konjem na srednjem rumenem polju. Opis zastave: je pravokotne oblike, razmerje višine »V« proti dolžini »D«, V:L je 1:2,5 s tem, da je zastavina ruta vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja: prvo in tretje (zadnje) polje je v zeleni barvi, srednje (drugo) polje je kvadratno in v rumeni barvi z atributom občinskega grba, črnim konjem v kasu na svoji sredini. Dolžina atributa mora presegati 8/10 dolžine svojega polja in ne sme presegati 9/10 imenovane dolžine. Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Križevci, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. (3) Praznik občine je 8. september. (4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. 2 Naloge občine 7. člen (naloge občine) (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa: 1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, 2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, 3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, 4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, 5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane, 6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom, 7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, 8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, 9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, 10. gradi in vzdržuje ter upravlja: • občinske ceste in javne poti, • površine za pešce in kolesarje, • igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, • javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter 11. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, 12. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč. (2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer: • ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih, • pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, • podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, • pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma. 3 Organizacija občine 3.1 Skupne določbe 8. člen (organi občine) (1) Organi občine so: • občinski svet, • župan in • nadzorni odbor. (2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 9. člen (javnost dela) (1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. (2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. 10. člen (neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo. 11. člen (občinska uprava) (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. (3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija. (4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. (5) Občinsko upravo vodi direktor oziroma direktorica občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan. 3.2 Občinski svet 12. člen (občinski svet) (1) Občinski svet šteje trinajst članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član). (2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. 13. člen (konstituiranje občinskega sveta) (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. (2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. (3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. 14. člen (nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) (1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. (2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 15. člen (pristojnosti občinskega sveta) (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. (2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. 16. člen (seje občinskega sveta) (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. (3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. (4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. (5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja. (6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava. (7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. 17. člen (pravice člana občinskega sveta) (1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. (2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. 18. člen (odločanje občinskega sveta) (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 19. člen (izvrševanje odločitev občinskega sveta) (1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. (2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. (3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. (4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. 20. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje. (4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. 21. člen (stalna delovna telesa občinskega sveta) (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: 1. odbor za finančne zadeve, 2. odbor za komunalne zadeve, 3. odbor za družbene dejavnosti, 4. odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje, 5. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, 6. odbor za gospodarstvo in turizem, 7. statutarno pravna komisija. (2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri (3) do devet (9) članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet s poslovnikom občinskega sveta. 22. člen (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. (4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta. 23. člen (ustanovitev občasnih delovnih teles) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge. 24. člen (pristojnosti župana) (1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. (2) Poleg tega župan predvsem: • predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, • izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, • skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, • predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave, • določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, • imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, • usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. 25. člen (objave splošnih aktov) (1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. (2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. (3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. (4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti. 26. člen (podžupan) (1) Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta. (2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. (3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana. (4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. 3.3 Župan Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 27. člen (komisije in drugi strokovni organi občine) (1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 3.4 Nadzorni odbor občine 28. člen (nadzorni odbor občine) (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. (2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 29. člen (imenovanje članov nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. (2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. 30. člen (konstituiranje nadzornega odbora) (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. 31. člen (delovanje nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. (3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. (4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. (5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. 32. člen (program dela nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. (3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. (4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora. (5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. 33. člen (predmet nadzora) (1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. (2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna. (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. 34. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 35. člen (osnutek poročila nadzornega odbora) (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. (2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. 36. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 37. člen (vsebina poročila nadzornega odbora) (1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno poročilo nadzornega odbora občine se objavi na spletni strani občine. (2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 38. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 39. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 40. člen (javnost dela nadzornega odbora) (1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. (2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 41. člen (strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativno tehnična dela nadzornega odbora. (3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 42. člen (sredstva za delo nadzornega odbora) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 43. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 3.5 Drugi organi občine 44. člen (drugi organi občine) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 45. člen (poveljnik in štab civilne zaščite) (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 4 Vaški odbori 46. člen (vaški odbori) (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. (2) Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na svojih zborih prebivalci naselij vaških odborov za svoj vaški odbor. (3) Postopek ustanovitve in pristojnosti vaških odborov določi občinski svet z odlokom. 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 5.1 Zbor občanov 47. člen (zbor občanov) (1) Občani na zboru občanov: • obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, • obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, • predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij, • dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, • oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, • obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 48. člen (sklic zbora občanov) (1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. (2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine. 49. člen (zahteva občanov za sklic zbora) (1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev tega dela. (2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 50. člen (vodenje zbora občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. (3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 5.2 Referendum o splošnem aktu občine 51. člen (referendum o splošnem aktu občine) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v občini). (4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. 5.3 Svetovalni referendum 52. člen (svetovalni referendum) (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. 5.4 Drugi referendumi 53. člen (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5.5 Ljudska iniciativa 54. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerim je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 55. člen (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. 6 Občinske javne službe 56. člen (občinske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. (2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. (3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. 57. člen (izvajalci javnih služb) (1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. (2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo. 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami 58. člen (medobčinsko sodelovanje) (1) Občina kot soustanoviteljica zagotavlja lokalne gospodarske javne službe po javnem podjetju. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (2) Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z zakonom z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave. (3) Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. 59. člen (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) (1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. (2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. 8 Premoženje in financiranje občine 60. člen (premoženje občine) (1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. (2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 61. člen (prihodki občine) (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 62. člen (proračun občine) (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 63. člen (izvrševanje proračuna občine) (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. 64. člen (odlok o proračunu občine) (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 65. člen (začasno financiranje) (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 66. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 67. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 68. člen (zaključni račun proračuna) (1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. (2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 69. člen (zadolževanje občine) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 70. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. 71. člen (finančno poslovanje občine) (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 72. člen (javno naročanje) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 9 Splošni in posamični akti občine 9.1 Splošni akti občine 73. člen (splošni akti občine) (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 74. člen (statut občine) (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 75. člen (poslovnik občinskega sveta) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. 76. člen (odlok občine) (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 77. člen (pravilnik) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. 9.2 Posamični akti občine 78. člen (posamični akti občine) (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 79. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 80. člen (pooblastila v upravnih zadevah) Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona. 81. člen (izločitev uradne osebe) (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 82. člen (obveščenost o upravnih postopkih) (1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh. (2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 10 Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij 83. člen (zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. 84. člen (spor o pristojnosti) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 85. člen (upravni spor) (1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. (2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. 86. člen (upravni in sodni postopek) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 87. člen (mnenje o predpisih) Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 11 Prehodne in končne določbe 88. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/2015). 89. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2018-1 Datum: 12.2.2018 Občina Križevci Branko Belec, župan 138. Poslovnik Občinskega sveta Občine Križevci Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/15) je Občinski svet Občine Križevci na svoji 23. seji dne 12.2.2018 sprejel Poslovnik Občinskega sveta Občine Križevci 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina poslovnika) (1) Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: • konstituiranje sveta, • pravice in dolžnosti članov sveta, • seje sveta, • akte sveta, • volitve in imenovanja, • razmerje med županom in svetom, • delo sveta v izrednem stanju, • spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. (2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (uporaba poslovnika) (1) Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles. (2) Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. 3. člen (javnost dela) (1) Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. (2) Javnost dela se zagotavlja: • z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine, • z zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo, • z objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, • z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, • z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, • z obvestili za javnost, • s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, • z navzočnostjo občanov • z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter • na druge načine. (3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. (4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 4. člen (seje sveta) (1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. (2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. (3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta. (4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. (5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. 5. člen (uporaba žiga) (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine in odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET". (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. 2 Konstituiranje sveta 6. člen (konstituiranje sveta) (1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. (3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. 7. člen (dnevni red prve seje sveta) (1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: 1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, 2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, 3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, 4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, 5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. (2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. (3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. (4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. (5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. (6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. 8. člen (imenovanje mandatne komisije) Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. 9. člen (prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. 10. člen (slovesna prisega) Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Križevci. 11. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. 3 Pravice in dolžnosti članov sveta 12. člen (pravice in dolžnosti članov sveta) (1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. (3) Član sveta ima pravico: • predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; • predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; • glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; • predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. (4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. (5) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. 13. člen (pravice svetniških skupin) (1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. (2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. 14. člen (podatki in pojasnila) (1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. (2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. 15. člen (vprašanja in pobude članov sveta) (1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. (2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. (4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. (5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. (6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. (7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. (8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 16. člen (zahteva za dodatna pojasnila) (1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. (2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 17. člen (udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) (1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. (2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. (3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada. (4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. 4 Seje sveta 4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 18. člen (sklic seje) (1) Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu. (2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. 19. člen (vabilo) (1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. (2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. (3) Vabila in gradiva iz prejšnjih dveh odstavkov se lahko pošljejo v elektronski ali fizični obliki. O načinu prejemanja vabila in gradiva se s pisno izjavo na začetku mandata opredeli član občinskega sveta. 20. člen (poročevalci in vabljeni) (1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. (2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. 21. člen (izredna seja) (1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. (2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. (3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. (4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. (5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 22. člen (dopisna seja) (1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). (2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. (3) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 23. člen (predlog dnevnega reda) (1) Dnevni red seje sveta predlaga župan. (2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. (3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. (4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. (5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 24. člen (vodenje seje) (1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). (2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. (3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta 25. člen (zagotavljanje javnosti seje) (1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji, na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka. (2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. (3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. (4) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 26. člen (izključitev javnosti) (1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. (2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. 4.3 Potek seje 27. člen (ugotavljanje navzočnosti) (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. (2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. (3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. (4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 28. člen (odločanje o zapisniku prejšnje seje) (1) Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni. (2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. (3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. (4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. 29. člen (dnevni red) (1) Svet na začetku seje določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. (3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko "potrditev zapisnika". (4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. (5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. (6) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna. (7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 30. člen (vrstni red obravnave točk dnevnega reda) (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. (2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje. 31. člen (razprava) (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. (2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. (3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut. (4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. (5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. 32. člen (opomin) (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. (2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 33. člen (kršitve poslovnika) (1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. (2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. (3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut. 34. člen (prekinitev seje sveta) (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. (2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. (3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. (4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje. (5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala. (6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 35. člen (začetek seje, odmor in konec) (1) Seje sveta se sklicujejo ob delovnih dnevih praviloma v popoldanskem času in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. (2) Predsedujoči lahko odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. (3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. (4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. (5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. 36. člen (preložitev) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. 4.4 Vzdrževanje reda na seji 37. člen (red na seji) (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. (2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 38. člen (ukrepi za zagotovitev reda na seji) (1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede, Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • odstranitev s seje ali z dela seje. (2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. (3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. (4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. (5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. (6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. (7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. (8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4.5 Odločanje 39. člen (sklepčnost) (1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. (2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. (3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje z dvigom kartonov. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. 40. člen (odločanje na seji sveta) Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. 41. člen (glasovanje) (1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. (2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. (3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. (4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. (5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. (6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 42. člen (javno in poimensko glasovanje) (1) Javno glasovanje se opravi z dvigom kartonov. (2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. (3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. 43. člen (tajno glasovanje) (1) Tajno se glasuje z glasovnicami. (2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. (3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. (4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. (5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. (6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. (7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. (8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. (9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 44. člen (izid glasovanja) (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. (2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: • datumu in številki seje sveta, • predmetu glasovanja, • sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, • številu razdeljenih glasovnic, • številu oddanih glasovnic, • številu neveljavnih glasovnic, • številu veljavnih glasovnic, • številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o kandidatih, • številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, • ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. (3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 45. člen (ponovitev glasovanja) (1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. (2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. 4.6 Zapisnik seje sveta 46. člen (vsebina zapisnika seje sveta) (1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o dnevnem redu, o predlogih sklepov, o rezultatu glasovanja in podatek o tem ali je sklep sprejet ali ne. Iz zapisnika mora biti razvidno, koliko svetnikov je glasovalo za sklep in koliko proti. (3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. 47. člen (zapisnik seje sveta) (1) Za zapisnik seje sveta skrbi javni uslužbenec občinske uprave, ki vodi zapisnik. (2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. (3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. (4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 48. člen (posnetek seje sveta) (1) Potek redne seje se zvočno snema za potrebe sestave oz. pisanja zapisnika, po predhodni pisni privolitvi članov občinskega sveta. (2) Po potrditvi zapisnika na naslednji redni seji, se zvočni zapis seje uniči. 49. člen (ravnanje z gradivom sveta) (1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. (2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 50. člen (vpogled v gradivo) (1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. (2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 4.7 Strokovno in administrativno delo za svet 51. člen (strokovno in administrativno delo za svet) (1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. (2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. 5 Delovna telesa občinskega sveta 52. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, • opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, • svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, • pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, • obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. 53. člen (stalna delovna telesa) Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija: • odbor za finančne zadeve, • odbor za komunalne zadeve, • odbor za družbene dejavnosti, • odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje, • odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, • odbor za gospodarstvo in turizem, • statutarno pravna komisija. 54. člen (odbor za finančne zadeve) (1) Odbor za finančne zadeve ima pet (5) članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor za finančne zadeve lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnih financ. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 55. člen (odbor za komunalne zadeve) (1) Odbor za komunalne zadeve ima devet (9) članov. (2) Odbor obravnava prostorske, planske in izvedbene akte, obravnava politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje, daje mnenje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena. (3) Odbor obravnava vprašanja s področja stavbnih zemljišč, s področja varstva okolja, obravnava problematiko prostorske ureditve ter komunalne in energetske infrastrukture. (4) Odbor za komunalne zadeve lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 56. člen (odbor za družbene dejavnosti) (1) Odbor za družbene dejavnosti ima sedem (7) članov. (2) Odbor obravnava vprašanja s področja šolstva, zdravstva in socialnega varstva v občini, vprašanja v zvezi z izobraževanjem in otroškim varstvom, daje mnenje k ustanovitvenim aktom javnih zavodov s področja izobraževanja in otroškega varstva. (3) Odbor obravnava vprašanja v zvezi s kulturo in športno dejavnostjo v občini in opravlja druge naloge s področja raziskovalne, knjižničarske in rekreacijske dejavnosti. (4) Odbor daje mnenja in pobude za varstvo naravne in kulturne dediščine, obravnava vprašanja glede promocije občine, organizacije prireditev in izdajanja publikacij. (5) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 57. člen (odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje) (1) Odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje ima pet (5) članov. (2) Odbor organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v požarih, v primerih elementarnih in drugih nesreč. (3) Odbor sodeluje z občinsko gasilsko zvezo, v njenih organih, pri pripravi finančnega načrta. (4) Odbor sodeluje s PGD v občini, s poveljstvom GZ občine Križevci, daje mnenje o sofinanciranju prireditev -sponzorstvo. (5) Odbor za požarno varnost, civilno zaščito in reševanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 58. člen (odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja) (1) Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ima pet (5) članov. (2) Odbor obravnava vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva v občini, spremlja razvojne programe na področju kmetijstva, analizira stanje na področju kmetijstva in gozdarstva. (3) Odbor nadzoruje smotrno porabo sredstev namenjenih kmetijstvu, sodeluje pri pripravi projektov za prijave na natečaje in opravlja druge naloge s področja kmetijstva in gozdarstva. (4) Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 59. člen (odbor za gospodarstvo in turizem) (1) Odbor za gospodarstvo in turizem ima sedem (7) članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva in turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: • obravnava vprašanja pospeševanja gospodarstva, obrti in podjetništva, • spremlja in skrbi za promocijo turizma v občini, • obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovnega področja in zadeve, ki mu jih naloži občinski svet. (4) Odbor za gospodarstvo in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti. 60. člen (statutarno pravna komisija) (1) Statutarno pravna komisija sveta ima tri (3) člane. (2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. (3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine. (4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. (5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. 61. člen (občasna delovna telesa) Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 62. člen (imenovanje članov odborov in komisij) Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu. Največ polovica članov odborov in komisije je lahko izmed občanov, ki niso člani občinskega sveta. Predsednik odbora ali komisije mora biti član občinskega sveta. 63. člen (skupna delovna telesa) Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 64. člen (delo delovnega telesa) (1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan, vse nadaljnje pa predsednik. (2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. (3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. (4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. (5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. (7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. (8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. 6 Akti sveta 6.1 Splošne določbe 65. člen (splošni akti občine in drugi akti sveta) (1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: • poslovnik občinskega sveta, • proračun občine in zaključni račun, • planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, • odloke, • odredbe, • pravilnike, • navodila. (2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. 66. člen (predlagalna pravica) (1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. (2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. (3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 67. člen (sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) (1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. (2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. (3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. (4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju. (5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. 68. člen (podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) (1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. (2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 6.2 Postopek za sprejem odloka 69. člen (vsebina predloga odloka) (1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. (3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. 70. člen (obravnava predloga odloka) (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. (2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. 71. člen (razprava o predlogu odloka) (1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. (2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 72. člen (prva obravnava) (1) V prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. (2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. (3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. (4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. 73. člen (priprava besedila za drugo obravnavo) (1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. (2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. 74. člen (druga obravnava) (1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. (2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. (3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. (4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. (5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. (6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 75. člen (sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) (1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. (2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 76. člen (sprejem splošnih aktov občine) (1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. (2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. (3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. 77. člen (sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) (1) Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. (2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet. (3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. 6.3 Hitri postopek za sprejem odlokov 78. člen (hitri postopek za sprejem odlokov) (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. (2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. (3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. (4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. (5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. (6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 6.4 Skrajšani postopek za sprejem odlokov 79. člen (skrajšani postopek za sprejem odlokov) (1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, • prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, • uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, • spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, • prečiščena besedila splošnih aktov občine. (2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. (3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 6.5 Objava splošnega akta občine 80. člen (objava splošnega akta občine) (1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno. (4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. 6.6 Postopek za sprejem proračuna 81. člen (predlog proračuna občine) (1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 (2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. (3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: • temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, • načrtovane politike občine, • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, • okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in kadrovski načrt, • načrt razvojnih programov • načrt nabav. (4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. (5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. (6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. 82. člen (javna razprava) (1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. (2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine, v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. (3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. 83. člen (obravnava predloga proračuna) (1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta ter zainteresirana javnost. (2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. (3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. (4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. 84. člen (dopolnjen predlog proračuna občine) (1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. (2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. (3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 85. člen (predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) (1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. (2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. (3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. (4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 86. člen (uskladitev predloga proračuna občine) (1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. (2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. (3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. (4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. (5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. (6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. (7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. (8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 87. člen (začasno financiranje) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 88. člen (rebalans proračuna občine) (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. (2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. (3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. 6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov 89. člen (postopek za sprejem prostorskih aktov) (1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. (2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. (3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. 90. člen (postopek za sprejem obvezne razlage) (1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. (2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. (3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. (4) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. (5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. 6.8 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta 91. člen (postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) (1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. (2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. (3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave. (4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. 7 Volitve in imenovanja 92. člen (volitve in imenovanja) (1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. (2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. (3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen. 93. člen (glasovanje o kandidatih) (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. (2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. (3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. (4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. (5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. (6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. 94. člen (ponovno glasovanje) (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. (2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. (3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 7.2 Postopek za razrešitev 95. člen (postopek za razrešitev) (1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. (2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. (3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. (4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. (5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. (6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. (7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 7.3 Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 96. člen (postopek za odstop) (1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. (2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. (3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. (4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. 8 Razmerje med županom in občinskim svetom 97. člen (razmerja med županom in občinskim svetom) (1) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. (2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. 98. člen (izvajanje odločitev občinskega sveta) (1) Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. (2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. (3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. 9 Delo sveta v izrednem stanju 99. člen (delo sveta v izrednem stanju) (1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. 10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 100. člen (spremembe in dopolnitve poslovnika) (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. (2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 101. člen (razlaga poslovnika) (1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. (2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. (3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet. 11 Končne določbe 102. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Križevci (Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2015). 103. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2018-1 Datum: 12.2.2018 Občina Križevci Branko Belec, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 139. Odlok o porabi proračunske rezerve Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št.: 59/17 - uradno prečiščeno besedilo), na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) in skladno z 8. čl. Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 (UGSO št.: Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 09/18), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 22. redni seji, dne 22. februarja 2018, sprejel ODLOK O PORABI PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 1. člen Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proračunske rezerve v letu 2018. 2. člen Iz sredstev proračunske rezerve Občine Lovrenc na Pohorju se zagotovijo: • sredstva v višini 30.000,00 EUR, za odpravo posledic neurja, poplav na občinski infrastrukturi, dne 1. junija 2017 in • sredstva v višini 10.000,00 EUR, za odpravo posledic vetroloma dne 12. 12. 2017. 3. člen Dejanska poraba sredstev bo prikazana v posebni točki zaključnega računa proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0001/2018 Datum: 22. 02. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA RUŠE 140. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše Na podlagi 3. člena Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), prvega odstavka 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 16/07-UPB, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16 in 49/16 - popravek), in 14. člen Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/11, 34/12) je Občinski svet Občine Ruše na 19. redni seji, dne 22. 2. 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA JANKA GLAZERJA RUŠE 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/2016). 2. člen V prvem odstavku 15. člena se črta alineja »svet staršev« ter dodata novi alineji, ki se glasita: • » svet staršev šole, • svet staršev vrtca.« 3. člen Besedilo šestega odstavka 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predstavnike staršev v svetu zavoda volita svet staršev šole in svet staršev vrtca. Kandidate vsak svet staršev predlaga in izvoli izmed svojih članov. Svet staršev šole voli 2 predstavnika v svet zavoda, svet staršev vrtca pa 1 predstavnika. Predstavniki se volijo javno, lahko pa tudi tajno, če se svet staršev tako odloči. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovega otroka oziroma učenca. Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za mandatno obdobje štirih let in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni, vendar zaporedoma največ dvakrat. Oseba, ki opravlja funkcijo ravnatelja in pomočnika ravnatelja ne more voliti in biti izvoljena oziroma imenovana v svet zavoda.« 4. člen Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Glasovnica se oblikuje tako, da se na njej ločeno navedejo imena kandidatov za predstavnike delavcev osnovne šole in kandidate za predstavnika delavcev vrtca. Pod navedbo kandidatov se ločeno navede koliko kandidatov se voli za predstavnike delavcev osnovne šole in koliko za predstavnike delavcev vrtca.« 5. člen Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Postopek volitev predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda se natančneje določi s poslovnikom volilne komisije, ki ga pripravi in sprejme svet zavoda.« 6. člen Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »O odpoklicu predstavnika staršev šole oz. vrtca v svetu zavoda odloča s tajnim ali javnim glasovanjem svet staršev šole oz. vrtca na predlog člana sveta staršev. Svet staršev šole in svet staršev vrtca lahko svojega predstavnika v svetu zavoda odpokličeta kadarkoli. Pred tem morata podati obrazloženo mnenje. O razrešitvi predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda odloča občinski svet, ki ob razrešitvi praviloma imenuje tudi novega predstavnika ustanoviteljice. Občinski svet lahko svojega predstavnika v svetu zavoda odpokliče kadarkoli brez obrazložitve. O spremembi je občinski svet dolžan seznaniti svet zavoda šole.« 7. člen V poglavju IV. se v podnaslovu poglavja 3 za svet staršev dodata besedi »šole/vrtca«. 8. člen Besedilo prvega odstavka 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v šoli oblikuje svet staršev šole in v vrtcu svet staršev vrtca. Tehnično in finančno podporo delovanja sveta staršev zagotavlja zavod.« Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 9. člen V četrtem odstavku 41. člena se za besedama »svet staršev« dodata besedi »šole/vrtca«. Črta se trinajsta alineja. 10. člen Besedilo 53. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ustanoviteljica ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti: • ugotavlja skladnost programov razvoja in dela s plani in programi ustanoviteljice, • spremlja in nadzira namenskost in gospodarnost porabe sredstev, • odloča o statusnih spremembah zavoda, • daje soglasje k spremembam in razširitvi dejavnosti, • daje soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki, • daje soglasje h kritju primanjkljaja prihodkov v delu za katerega zagotavlja sredstva, • opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. (2) Občinski svet izvaja v imenu ustanoviteljice naslednje pravice in obveznosti: • odloča o statusnih spremembah zavoda, • podaja soglasje k spremembam imena in sedeža zavoda, • podaja soglasje k spremembi in razširitvi dejavnosti zavoda, • odloča o imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanoviteljice v svetu zavoda, • podaja mnenja o kandidatih v postopku imenovanja ravnatelja zavoda, • odloča o odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja zavoda, • določa cene programov predšolske vzgoje. (3) Če ni z zakonom ali z drugimi občinskimi akti določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanoviteljice, župan. (4) Zavod je dolžan ustanoviteljici: • predložiti predlog letnega poročila v pregled pred potrditvijo na svetu zavoda, • predložiti letno poročilo in letni delovni načrt, • predložiti poročilo o izvajanju letnega delovnega načrta in razvoja zavoda, • predložiti letni načrt investicijskega vzdrževanja, • po potrebi posredovati druge podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter podatke v statistične namene.« 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-0091/2016-2 Datum: 22. 2. 2018 Občina Ruše Uroš Razpet, župan OBČINA ŠENČUR 141. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA za del območja Britof sever Voge S 12/4 Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-A, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in ZPNačrt-B, 57/12) ter 32. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/11) je župan Občine Šenčur dne 28. 02. 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA BRITOF SEVER VOGE S 12/4 1. člen (namen sklepa in pravna podlaga) S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta za del območja Britof sever Voge S 12/4 (v nadaljevanju OLN). 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo) Občina Šenčur je v letu 2005 za območje Britof sever VOGE S 12/4 sprejela podroben prostorski načrt (po takratni prostorski zakonodaji OLN). S spreminjajočim lastništvom zemljišč znotraj območja urejanja se pojavljajo zahteve po spremembi akta. Le te vsebinsko ne posegajo v generalno zasnovo, pač pa se nanašajo na posamezne arhitekturne ali urbanistične spremembe. Na pobudo enega izmed lastnikov zemljišč znotraj OLN predlagamo spremembo urbanističnih določil, ki bi omogočile postavitev dveh stanovanjskih dvojčkov. 3. člen (območje OLN) Območje sprememb in dopolnitev OLN posega na parceli št. 2099 (po OLN gradbena parcela A4) in 2112 (po OLN gradbena parcela A4) obe k.o. Visoko. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve bodo temeljile na idejni zasnovi projekta, podatkih iz stanja prostora in geodetskih podlag. Vsebina in obseg območja se lahko korigira na osnovi smernic nosilcev urejanja prostora. 5. člen (aktivnosti in roki za pripravo OLN) Ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora, bo priprava sprememb in dopolnitev OLN potekala po priloženem (okvirnem) terminskem planu. faza roki Sklep župana o začetku priprave februar 2018 Priprava osnutka marec 2018 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora marec 2018 Priprava dopolnjenega osnutka april 2018 Javna razgrnitev in javna obravnava maj 2018 Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve junij 2018 Priprava predloga junij 2018 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora julij 2018 Priprava usklajenega predloga avgust 2018 Sprejem OPPN in objava odloka september 2018 V kolikor se na podlagi obvestila MOP ugotovi, da je potrebno voditi tudi postopek CPVO se le ta vključi v postopek. Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 6. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani k izdaji smernic za načrtovanje in mnenj na spremembe in dopolnitve OLN v skladu z 58. in 61. členom ZPNačrt. V primeru, da kateri od nosilcev urejanja prostora v zakonskem roku ne poda smernic oziroma mnenja pripravljavec nadaljuje s postopkom. Nosilci urejanja prostora so: 1. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 2. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 3. MINISTRSTVO ZA PROMET, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, 4. MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, 5. RS MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direkcija RS za ceste; Sektor za upravljanje cest; Območje Kranj, Ručigajeva ulica 3, 4000 Kranj, 6. ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE KRANJ, Planina 3, 4000 Kranj, 7. DIREKCIJA RS ZA VODE, Sektor območja zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj, 8. ZAVOD ZA GOZDOVE, OE KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 27B, 4000 Kranj, 9. ELEKTRO GORENJSKA d.d., OE Distribucija električne energije, Ulica Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj, 10. KOMUNALA KRANJ, PE Vodovod, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, 11. KOMUNALA KRANJ, PE Kanalizacija in ČN, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, 12. KOMUNALA KRANJ, odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, 13. TELEKOM SLOVENIJE, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj, 14. TELE-TV, Ulica Nikole Tesle 2, 4000 Kranj, 15. OBČINA ŠENČUR, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Drugi udeleženci: 16. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Če se v postopku priprave izkaže, da so nosilci urejanja prostora tudi drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, se le ti vključijo v postopek. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem) Sredstva v zvezi s financiranjem postopka priprave sprememb in dopolnitev OLN zagotovi investitor. 8. člen (končne določbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Številka: 350-00002/2018-3 Datum: 28.02.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 142. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13 in 19/15) ter 16. člena Statuta Občine Vitanje (Ur.l. RS,št. 113/06 in 21/07) je Občinski svet občine Vitanje na 21. redni seji dne 22.02.2018 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 394/1 k.o. 1095 - Vitanje, površine 95 m2. Za navedeno parcelo z ID znakom 1095 394/1 se pri k.o. 1095 - Vitanje vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-002/2018-004 Datum: 22. 2. 2018 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA ZAVRČ 143. Sklep o določitvi cen najema grobov na pokopališču Zavrč in za leto 2018in o določitvi cen za uporabo mrliške vežice Na podlagi 6. člena Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/11) ter na osnovi 14. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99) je občinski svet občine Zavrč na 21. redni seji, dne 26.2. 2018 sprejel S K L E P O DOLOČITVI CEN NAJEMA GROBOV NA POKOPALIŠČU ZAVRČ IN ZA LETO 2018 IN O DOLOČITVI CEN ZA UPORABO MRLIŠKE VEŽICE 1. člen Cenik najema grobov na pokopališču v Občini Zavrč za leto 2018 znaša: • cena najema enojnega (samskega) groba je 23,66 Eur • cena najema družinskega groba je 31,56 Eur V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost. 2. člen Cenik najema mrliške vežice : Št. 66/20.12.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2564 • cena uporabe mrliške vežice za 1 (en) dan 13,13 OBČINA APAČE Eur Stran • cena uporabe mrliške vežice za 2(dva) dni 26,26 130. Javni razpis za dodelitev finančnih 272 Eur sredstev za ohranjanje in razvoj • cena uporabe mrliške vežice za 3 (tri) in več dni kmetijstva ter podeželja v Občini 39,99 Eur Apače v letu 2018 V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost. OBČINA HAJDINA 3. člen Stran Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem 131. Odlok o rebalansu proračuna Občine 274 glasilu Slovenskih občin. Hajdina za leto 2018 132. Odlok o subvencioniranju 275 Številka: 900-4/2014- 058 (004) komunalnega prispevka za mlade in Datum: 26.02. 2018 mlade družine v Občini Hajdina 133. Pravilnik o tarifnem sistemu za 276 Občina Zavrč obračun storitev ravnanja s Miran Vuk, župan komunalnimi odpadki v Občini Hajdina 134. Tehnični pravilnik o ravnanju s 279 komunalnimi odpadki v Občini Hajdina 135. Sklep o soglasju k določitvi cene 294 storitve pomoč družini na domu -socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoč družini na domu socialne oskrbe na območju Občine Hajdina OBČINA KOBILJE Stran 136. Odlok o proračunu Občine Kobilje za 294 leto 2018 OBČINA KRIŽEVCI Stran 137. Statut Občine Križevci 297 138. Poslovnik Občinskega sveta Občine 307 Križevci OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 139. Odlok o porabi proračunske rezerve 319 Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 OBČINA RUŠE Stran 140. Odlok o spremembah in dopolnitvah 320 Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Janka Glazerja Ruše OBČINA ŠENČUR Stran 141. Sklep o začetku priprave sprememb 321 in dopolnitev OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA za del območja Britof sever Voge S 12/4 OBČINA VITANJE Stran 142. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 322 javnega dobra OBČINA ZAVRČ Stran 143. Sklep o določitvi cen najema grobov 322 na pokopališču Zavrč in za leto 2018in o določitvi cen za uporabo mrliške vežice