%
rfi
&om
AND
NO. 233
Ameriška Domovi ima
A’ Jl/1’ E RI C/lr m— HO iWl E
AM€fU€AN IN SPIRIT fOR€)6N IN LANOUAO« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 2, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. I,yiT _ VOL. LXII
Vladne čele srečnejše v boju i rdečo gverilo
^ preteklem tednu so rdeči v Južnem Vietnamu v boju z vladnimi četami im'eli 629 mrtvih in 139 ujetih.
SAJGON, J. Viet. — Na sploš-110 boj vladnih čet z rdečimi v ■lužnem Vietnamu ni posebno Uspešen, pretekli teden naj bi po uradnih podatkih nekaka ^jema. Vladne • čete naj bi dongle več uspehov tako na pod-rccju neposredne okolice Sajgo-na) pa tudi kakih 365 milj sever-1)0 od tam, ko so izvedle nena-Uon napad na gverilsko oporišče s helikopterji in tem odrezale Uftiik. V tem spopadu so imeli hleči 44 mrtvih in 30 zajetih.
N napadu na vladno postojan-k° komaj 18 milj od Sajgona so Uuoli rdeči 47 mrtvih in večje stevilo ranjenih, ki pa so jih Unesli seboj, ko so se umaknili.
hladne čete so zaplenile v teh k°jih tudi 12 strojnic in 145 Uušk. Ameriški vojaški strokov Ulaki so se v zadnjem času ponovno pritožili nad malomar-n°stjo vladnih čet pri uporabi ('rožja jn njegovem čuvanju. ega so te v zadnjem letu izgube toliko, da so rdeči z njim ahko opremili večji del svojih r°dnih enot.
brleči sestrelili dve ameriški letali
SAJGON, j. Viet. — Včeraj s° rdeči gverilci sestrelili dve aameriški letali na robu takozva-Uega ‘'Železnega trikotnika”, ki ^aVzema trikotni kos džungle akih 30 milj severovzhodno od Saigona.
„ Predstavnik ameriškega voja-^ega pomožnega zbora je izja-P> da so ameriški člani posadk 0k°h letal bili rešeni brez po-jUknih poškodb. Rdeči so sestreli lovsko-bombno letala Sky-jU'der. Njegov ameriški pilot, 28 ut stari It. Kemp Roedema iz artielda, N.J., je odskočil in so j*9 rešili s helikopterjem, med uu ko je njegov vietnamski °Pilot verjetno ubit.
^ t^rugo sestreljeno letalo je bil Urbojet helikopter s štirimi A-
Nkanci, ki pa so vsi srečno Ušli.
Novi grobovi
Frank Zajc Sr.
Včeraj je umrl v Polyclinic bolnišnici 78 let stari Frank Zajc Sr. z 1102 E. 66 St. Zapustil je ženo Josephine, roj. Medved in sina Franka. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Jennie Pajk
Po dolgi bolezni je umrla 79 let stara Jennie Pajk (Pike) s 1815 Pontiac Drive v Euclidu. vdova po 1. 1954 umrlem možu Benediktu, mati Louisa, Franka, Mary Opalek, Jennie Kastelic, Josephine Lawrinson in Willia-ma, 7-krat stara mati in 3-krat prastara mati, doma v Fužini pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Društva Marije Vnebovzete št 103 ABZ, Podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo v petek ob 8.15 zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato v družinski grob na Kalvariji. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Francoski atomski bombniki obtičali na tleh
PARIZ, Fr. — De Gaulle je upal, da bo imel še pred koncem letošnjega leta na razpolago 50 modernih jet-bombnikov Mirage IV, ki naj bi bili sposobni ponesti atomske in vodikove bombe daleč nad sovražnika. Francoska letalska industrija je med tem uspela zgraditi le okoli en ducat teh bombnikov, pa še ti ne izpolnjujejo vanje stavljenih upov. Posebne teždve delajo Francozom menda jet motorji za te bombnike.
Zgraditev celotnega števila 50 Mirage IV so odložili do leta 1966, čeprav francoske letalske sile razpolagajo že z 12 letečimi tankerji KC-135, ki so jih kupili v Ameriki. Nekatere vesti trdijo, da se Francozi zanimajo v Ameriki tudi za letalske motorje za svoje Mirage IV bombnike.
Republikanci zbirajo svoje razlresene ude
Ta teden se bodo zbrali na posvet republikanski guvernerji na razpravo o položaju.
WASHINGTON, D.C. — Zmerni republikanci se še zmeraj ne morejo uveljaviti proti Goldwaterjevi struji, akoravno se republikanski voditelji zelo trudijo, da bi senatorjevim pristašem pokazali zobe. Niso niti med seboj edini, tako globoko je padla tradicijonalna disciplina med njimi.
Ravno ta teden se bodo sestali republikanski guvernerji, da se posvetujejo, kako obnoviti stranko. Značilno je, da ni za ta sestanek pravega zanimanja niti med republikanci samimi. Od takega stanja trpijo največ tisti republikanski kandidatje, ki so pri volitvah pogoreli in ostali na ulici s svojimi dolgovi. Nih-
Zadnje vesti
KIO DE JANEIRO, Brazil. — Sem je priletelo potniško letalo iz Madrida, v katerem je bivši argentinski diktator Juan Peron. Ta hoče dalje v Montevideo v Urugvaju, komaj par milj od Buenos Airesa. Vojaški guverner je izjavil, da ne bo pustil letala cUilje, dokler Peron ne izstopi in se z drugim letalom ne vrne v Španijo. Peron je že dalj časa obljubljal, da se bo vrnil domov, kjer imajo njegovi pristaši še vedno izredno močan vpliv na javnost.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je včeraj razpravljal dve uri in pol s poslanikom M. Taylorjem in drugimi sodelavci o položaju v Južnem Vietnamu ter nato izdal o tem posebno izjavo. V njej ne pove nič jasnega, kaj misli narediti za uspešnejši boj proti rdeči gverili v Južnem Vietnamu.
če jih noče podpreti, kajti vse' BEJRUT, Lib. — Sv. oče Pavel
republikanske blagajne so praz-! ne, le Goldwaterjeva ima nekaj j prihrankov, ki jih pa seveda noče dajati svojim nasprotni-, kom. To je samo poglobilo pre-j pad mod Goldwaterjevci in o-' stalimi republikanci.
Prave sloge ni tudi med republikanskimi kongresniki, akoravno jih je samo 140. Prepira-1 jo se nrfed seboj, kdo naj jih vodi v predstavniškem domu. Z dosedanjim načelnikom njihovega republikanskega kluba Hal-leckom niso vsi zadovoljni, Halleck pa noče odstopiti. Da se obdrži na svojem položaju, noče sklicati v decembru sestanka republikanskih kongres-
VI. se je danes ustavil za eno uro na tukajšnjem letališču, kjer so ga pozdravili predsednik republike, vlada in okoli 11,000 drugih ljudi, pa nato odletel dalje v Bombay v Indijo na mednarodni evharistični kongres. Tam bo ostal tri dni.
KRIZA ZN ODLOŽENA
Po dogovoru med glavnim tajnikom ZN U Tan-tom ter štirimi velikimi silami se je včeraj začelo zasedanje glavne skupščine ZN brez glasovanj in volitev. Te so odložene za ves čas splošne debate, ko bodo predstavniki držav-članic podajali svoja stališča.
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj ob pol štirih popoldne začela svoje letošnje jesensko zasedanje. Glavni tajnik ZN U Tant je v začetku objavil dogovor z vodnik štirih velikih sil in ostalimi članicami ZN, da tekom volitve predsednika glavne skupščine, sprejema novih članic in splošne debate ne bo nobenih glasovanj. Ker bo splošna debata trajala vsaj dva do tri tedne, je očivno, da bo preje prišlo do božičnega prekinjenja zasedanja. predrto bo glavna skupščina prešla na redno delo-Predvidoma bo to šele po božičnih počitnicah, ki bodo nemara raztegnjene v februar. Kriza ZN, ki jo je povzročil dolg Sovjetske zveze, njenih satelitov in še nekaterih drugih držav, je tako začasno odložena z upanjem, da jo bo do-tlej le mogoče rešiti.
Za predsednika glavne skup- ! imajo male državice Afrike in ščine je bil izvoljen soglasno j Azije absolutno večino v glavni predstavnik afriške republike I skupščini in bodo lahko izgla-Gane Alex Quaison-Sackey, ki j sovale svoje lastne predloge, pa se je v svojem govoru zahvalil J naj je to velikim silam prav ali za zaupanje, pa poudaril, da je | ne. Te bodo tako prisiljene pre-to priznanje neodvisni Afriki in j vzeti in nositi bremena, ki jih še posebej Gani. Nato so bile | jim bodo nalagale azijske in afri-brez vsake debate sprejete tri ] ške države. Le težko je verjeti, nove članice v ZN, Malavi, nek-1 da bo javnost v Združenih drža-danja kolonija Njasa v vzhodni I vab sprejela tako stanje.
Afriki, Malta in Zambija, nek-j Kriza ZN je trenutno odlože-danja Severna Rodezija v osred-1 na in verjetno je, da bo prišlo
nji Afriki. ZN imajo sedaj skupno 115 članov.
do kakega sporazuma in morebiti celo do delnega plačila sov-
Ne dvojni, trojni vohun
RIM, It. — Vesti iz krogov obveščevalne službe trdijo, da “Mordechai Louk”, ki ga je laška policija rešila iz zaprtega kovčka, ko sta ga tajnika Naserjevega poslaništva hotela spraviti z letalom v Kairo, ni bil
nikov, ki naj bi določil politiko J le egiptovski ni izraelski vohun, republikanskega kluba. Ga na-! ampak verjetno tudi zahodno-merava sklicati šele 4. januarja j nemški.
tik pred začetkom kongresnega Prav tako vedo povedati, da
Sovjetska zveza, njeni sateliti; jetskega dolga v zvezi z odobri-
in Francija odklanjajo plačilo na nje odpadlega deleža stroškov ZN za čuvanje miru na Srednjem vzhoeju in v Kpngu. Trdijo, da odobritev teh nastopov ZN in kritja njihovih stroškov ni bila v soglasju s pravili ZN, zato je neveljavna in se njih ne tiče.
sta
tvijo nove poti za sprejem nastopov ZN in kritja njihovih stroškov, kot sta bila v Kongu in na Srednjem vzhodu.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ so vabljene jutri, v četrtek ob sedmih zvečer v Želetov pogreb, zavod na K. 152 St. k molitvi za pok. Ivana Pajka.
Mohorjevke na zahodni strani mesta—
Knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu je mogoče naročiti in dobiti na zahodni strani mesta pri g. Jožetu Vrtačniku na 13235 Puritas Ave., tel.: CL 1-2117. Pogreb—
Pogreb pok. Josepha Schnei-derja bo jutri, v četrtek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in St. Clair Ave. ob devetih, nato na AH Souls pokopališče.
Za pomoč potrebnim—
Okoli 5.000 skavtov na področju Velikega Clevelanda bo pobiralo v soboto, 5. decembra, po domovih obleko in igrače v okviru programa “Goodwill Industries of Cleveland,” ki skušajo zaposliti čim več pohabljenih in za drugačno redno delo nesposobnih ljudi. Kdor želi kaj oddati, naj priveže na zunanja vrata kako ruto ali šerpo. Če bi se skavti ne oglasili, kličite HE 1-8300.
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SZZ so vabljene jutri ob sedmih zvečer v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Jennie Pajk.
zasedanja, da bi tako onemogočil svoji opoziciji, da pride do | najmanj
že tri enake kovčke,
besede. Sedaj premišljajo Hal- kot je bil tisti zaplenjen na le^ leckovi nasprotniki, ali ne bi kazalo, da se 16. decembra sestanejo sami brez Halledka in njegovih prijateljev.
— Kanada je po površini precej večja od Združenih držav, pa veliko manjša od Sovjetije.
“Verolomni” Angleži
PARIZ, Fr. — De Gaulle se;
c • a i	+	*	+ silno jezi, ker so Angleži odpo-	# dklonil nov dosrovor
Sovietska zveza vztraia na sta-i ...	, - , „ •	j'upa« (.anionu no\ aogovoi
,.VVJ ,	. , J	... 'vedah svoje sodelovanje pn rFI_
iT0vJnn!tniVPIlStanZNl:gradnji_nadzV0Čnega Potmskegal Mestni župan Clevelanda R. S.
Locher je odklonil podpis nove nrpfi koncem te?a aeseuena ______ji.-
žene države so na stališču, da
.	.	...	,letala Concorde, ki naj bi bilo
so Egipčani izdelali in uporabili ne pa glavna skupščina.^ Zdru- ge pred koncem tega desetletja	clevelandElectric
tališču v Rimu. Izraelske oblasti
so “Louka”
ima glavna skupščina tako pravico, če Varnostni svet ne more priti do odločitve, ker imajo v
ob prihodu v Izrael takoj odpe-injem velesile pravico veta.
Ijale na “dolgo zaslišanje”. Za :	Nekateri preudarni proučeval-
nje po določenem času ne bo ci delovanja ZN v Združenih
več “zanimiv”, ker mednarodno poznani vohuni niso več uporabni za “delo na terenu”.
državah prihajajo do prepričanja, da utegne sedanje ameriško stališče postati nevzdržno, ko
^Wtacija“ je puranu ohranila življenje!
g ^ANBURRY, Conn. — Župan £°wniann mora biti v mestu anburry gotov0. grozno pri-
tel ^<en’ drugače mu ne bi ho-cdličen davkoplačevalec” ^ loniti purana za Zahvalni ‘ Možu se je moralo zelo
^Uditi
Londonski “Observer” poroča o padcu Nikite Hruščeva
ra premajhni. Francija sama ne zmore celotnega bremena in nekateri so namigavali, da utegne ponuditi soudeležbo pri izvedbi načrta — Rusom.
Združene države imajo v načrtu gradnjo še hitrejšega potniškega letala, ki pa predvido-
Šelepin je skušal pridobiti za ne glavnega odbora v Kremlj,|ma ne bo sposobno za polet
deset-
v prometu preko Atlantika. Pot j]]umjnatjng Cb. in mestom, če iz Pariza v New York bi naj j ^ ne zn^a cene električnega skrajšalo na pičle tri ure. j tpka za nekako 3 6 miiijona do.
Angleži so prišli do prepriča- L y ng leto predsednik CEL nja, da je načrt predrag in iz-J j Hqw1 je izjayil da uto ne
gledi na korist skupnega napo-
prihaja v poštev.” ----------------o—
Enaka lastnost ne pa snov
AKRON, O. — Sintetični gu-j mij ima skoraj enake lastnosti J kot naravni, vendar je njegova j kemična sestava čisto druga.
LONDON, Ang. — Znani Ion- svoje službe v KGB očistil or-
donski tednik “Observer” je pri-1 ganizacijo komunistične stranke novo akcijo najpreje mlajše čla- jih tam podučil, zakaj gre in jih,pred sredo prihodnjega nesel daljše poročilo o padcu N. vseh vidnih in zagrizenih stali- ne predsedstva, kar se mu je po- — priprl, tako da so iz svojih : letja. Z njim naj bi bilo mogoče	cpremeni.
Hruščeva. Poročilo nosi vse nistov. Zato je bil dobro zapi-1 srečilo. Tako je bil Mikojan zad- prostorov mogli iti le na sejo! polet iz New Yorka do Pariza'
mu že sedaj napovedali boj in sklenili, da bodo predlagali, naj se pravilnik za ta odbor teme-
hajti purana je privezal
Pred mestno hišo na “park-meter”’ oboli vratu mu je Privezal tablico, da je puran Cenjen županu kot zahvala ’Bogovo vzorno delo.
Ve2°lici;ia j® ziutraj odkrila pri-anega purana. Ker ni vedela, J naj napravi z njim, ga je Se] 3 V mestn’ policijski ječi. Paj^ P°*;ern Jo začela iskati žu-ys , c*a mu o dogodku poroča.
hv i k°r J® Puran preživel Za-alni dan.
san tudi pri Hruščevu.	| nji, ki je zvedel, kaj se priprav- glavnega odbora.
Šelepin in	Semičastny ne	bi	lja. Ker je videl, da je večina! Tako so Hruščevu	odvzeli
bila opravila	ničesar, ako ne	bi	proti Hruščevu, je potegnil z njo vsako priliko, da bi bil	stopil v
Predsedstvo	glavnega	odbora	bili postali vsi člani predsedstva	in pri zaroti opravil tudi svoj ^ zvezo s komurkoli. Ko	je Hru-
komunistične stranke	je še	zme-[ nezadovoljni	s Hruščevim, ki	je	posel: zvabil je Hruščeva v Ga- ščev priletel v Moskvo,	ga je na
organ, ki vodi rusko politi- postajal zmeraj bolj ne samo za-igri na počitnice, da so zarotniki: letališču čakal le Semičastny
znake, da odgovarja stvarnosti, zato posnemamo iz njega sledeče zanimive podrobnosti:
skrajšati na izpod dve uri.
Kongresnik Smith ponuja roko miru
WASHINGTON, D.C. — De-
Smith je začutil, da mu grozi nevarnost, in začel dajati izjave, da je postal hudo dostopen za vse kompromise, radi česar ni treba nič spreminjati sedanjega odborovega pravilnika. Smith je
ko. Tam je zmanjkalo Stalina, tam je tudi padel Hruščev. Priprave za njegov padec je

vodil za kulisami in v strogi taj- nosti proti Hruščevu nabralo to-
nosti šelepin, ki je v oktobru bil na čelu kontrolne komisije
verovan vase, ampak tudi brez- j mogli v Moskvi pripraviti vse in ga obziren in o b 1 a s tiželjen. V potrebno za njegov padec.
Taktična organizacija padca ni bila nič originalnega. Šelepin
predsedstvu se je nezadovolj-
,	,.1. v i m •• i mokra tskega kongresnika Srni- naenkrat pokazal tudi razume-
odpeljal v Kremlj. Na sejii™ a	*	....... _	Kniniči™
tha imajo že dolga leta vsi na- vanje za bolniško zavarovanje
Yečinorna oblačno in naleta
tj* snega. Najvišja tempera-a 29.
Pri nekaterih članih predsedstva ni na primer opravil ničesar.
Vendar pa šelepin sam ni ob
liko, da so ga hoteli prekucniti
že pozimi 1962-1963. Takrat je distih napak, ki so jih svoj čas nad stranko in kot tak imel nad- napad rta Hruščeva vodil Koz-! delali Malenkov, Molotov, Žu-zorstvo nad vsemi vodilnimi lov; očital mu je samopašnost, kov itd. Najpreje je pridobil za-komunisti, tudi tistimi, ki so pogrešno politiko v kubanski a- se maršala Malinovskega, kar na najodgovornejših mestih. Se- feri, zavoženo taktiko v gospo-jni bilo težko, ker Malinovski ni veda ni mogel svoje kontrole darstvu, najbolj pa je zadel oči-.bil nikoli prijatelj Hruščeva. zmeraj popolnoma uveljavljati, tek, da je Hruščev zamenjal na- Potem je prešel na organizacijo
čelo kolektivnega vodstva s odločilne seje predsedstva. Do-“kultom osebnosti”, kar mu je govoril se je, kako bodo zvabili Kozlov dokazal z izvlečki iz mo-1 Hruščeva v Moskvo; iz previd-skovskega časopisja. Kozlov je j nosti so mu poslali v Gagri neko vladal posla, pomagati mu je j dalje govoril tudi o štrajkih v drugo letalo in ne tisto, ki ga moral Semičastny, ki je bil ta-1 Odesi in nemirih v Novočerka-i je Hruščev osebno uporabljal, krat načelnik znane KBG, to je'sku. ki jih je morala zatreti ar- Izmenjali so tudi posadko v le-tajne ruske policije, ki še zme- mada.	Jtalu. Ko je Hruščev prišel v Mo-
raj deluje, čeprav nima več ti- Hruščev se je sicer branil, pa skvo, so ga peljali naravnost na ste moči, kot jo je imela, ko je mu ni dosti pomagalo. Imel je [sejo; iz previdnosti so v Krem
predsedstva je vodil glavm na;i d j demokratski kongresni- in ostalo socijalno zakonodajo.
v želodcu, ie v svo, Kon-ll™ p. o™, smo,„	ue
je samo gledal, da m napravil la tudi na seji glavnega odbora.
Na seji predsedstva je Hruščev videl, kam se je ujel. Za vsak zakonov’ '’er slučaj je namignil, da bi se za. plenuun Zato so mu njegov, na-
sprotmki v predstavniškem do-
dovoljil, da postane minister za kmetijstvo, za odgovor je dobil splošen smeh. Po seji se je pe-| i Ijal domov in tam napisal odstopno izjavo.
Kakor so zarotniki skrbno pripravili padec Hruščeva, tako so se slabo pripravili za novi
Nihče ne ijavam, je
odboru za dnevni red celo vrsto pri svojih 81 letih že prestar, da jih ni pustil na bi se mogel preobraziti, čeprav je ves navdušen za Johnsonovo zakonodajno politiko.
bila v rokah Berije in Stalina. Šelepin in Semičastny sta se hitro sporazumela, kajti šelepin je bil pred Semicastnym načelnik tajne policije in je tekom
drugo srečo: Kozlova je kmalu po debati v predsedstvu zadela kap, zarotniki proti Hruščevu so izgubili svojega vodjo, toda načrta niso pokopali.
lju izmenjali vse telefonske zveze. Ker so vedeli, da bo Hruščev hotel prenesti debato v glavni odbor, je šelepin že par dni preje povabil zanesljive čla-
režim. “Observer” misli, da je sedanje kolektivno vodstvo prehodnega značaja. Zakulisni boji so se morda že začeli, zaenkrat bodo igrali v njih glavno vlogo Šelepin, Brežnjev in Podgorni.
Tako se glasi poročilo Observer j a. Se odlikuje od drugih, da je zelo stvarno in se ne vdaja domišljiji in špekulacijam, zato bo najbrže precej blizu resnice.
DRUŠTVENI IMENIK
\\
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Ameriška DostevgiM
•ill 7 St Clair Ave. — H Anderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
v ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
'ia Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 metecn ta Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
tmited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 233 Wed., Dec. 2, 1964
Zopet v vseh jezikih kot na prve Binkošti
Padec Hruščeva, prepir med Rusijo in Kitajsko, boji v Južnem Vietnamu, borbe in pokolji v Kongu — to so dogodki, o katerih se razpisuje časopisje in o katerih ljudje največ govore. Skrbi tega sveta so na mejah, na ozemljih — dogodki, ki so v direktnem odnosu z duhovnim pre-iojenjem, gredo skoraj neopaženo mimo množic. Niso na prvih straneh svetovnih časopisov, v teh najdejo mesto kvečjemu na zadnjih straneh. V veliki politiki, ki jo kujejo vodniki, so dogodki v duhovnem življenju kakor nem film. Nihče več ga ne gleda.
Vendar se mi zdi, da je za vse Slovence, ki žive v Clevelandu, bila nedelja 29. novembra velik dan, dan, ki ga nismo doživeli skoz stoletja. Ne mislim reči, da ni bil to velik dan za vse Slovence, za tiste, ki so doma, in za tiste, ki so raztreseni po svetu. Omenjam Slovence v Clevelandu predvsem zato, ker smo lahko osebno doživeli ganljiv in svečan trenutek, ko je duhovnik pri oltarju v nekaterih mašnih molitvah, ki smo jih vseskozi slišali samo v latinščini, bral molitve v slovenščini, v našem živem jeziku — v jeziku, ki nas je spremljal od zibeli do te ure, ko smo imeli srečo, slišati ga od oltarja, — proseč in roteč Boga za blagoslov.
Mnogi so želeli dočakati to uro, pa je niso dočakali. Ekumenski koncil jo je rodil in v jezikih vseh narodov bodo odslej duhovniki molili z ljudmi, kakor je bila v Cerkvi vedno želja velikih vidcev. Vem, da je bilo veliko godrnjanja pred velikim dogodkom. Mnogi so se bali, da bo nov način mašo čisto spremenil, da bo vse drugače, bolj suhoparno.
Nedelja 29. novembra je to mnenje docela podrla. Kdor v resnici ljubi svoj jezik, je moral čutiti, da je bil na novo posvečen, da je bil položen na oltarno mizo kot ljubi dar Bogu, ki ga je bil pustil razvijati in blažiti. Velik je bil nekoč jezik Latincev in Grkov, toda tudi jezik Aramejcev, v katerem je govoril Jezus in v katerem je opravil prvo daritev, je bil Bogu dragocen in velik. Vsi jeziki so ljubi Bogu in vsi jeziki nekoč pridejo tja, kjer bodo zedinjeni v gledanju Popolnosti, ki je noben zemski jezik ni mogel opisati.
Nismo ljudje, ki bi trdili, da je slovenski jezik najlepši na svetu. Lep je vsak, zakaj dan je ljudem, da v njem izražajo svoja najskritejša in najsvetejša čustva. Z njim ne ohranjamo samo svoje zgodovine, z njim posredujemo svoji duši tudi bližanje kraljestva, v katerem so vsi narodi ena družina — bližanje božjega kraljestva. Znaj jezikov, kolikor hočeš, ko prideš pred mater, ki te je rodila, jo boš pozdravil v njenem jeziku, v jeziku, s katerim si z njo čebljal kot otrok. Če greš pred svojega Boga, po katerega volji si se rodil kot član neke narodne skupnosti, mar ni tvoja dolžnost in pravica, da mu rečeš svoje prošnje in svojo zahvalo v jeziku, v katerem ga je tvoje ljudstvo stoletja dolgo prosilo in hvalilo?
Bog ljubi vse narode in vse jezike in pri njem ni raz-J;ke, če ima nek jezik stotisoče besedi ali morda samo nekaj tisoč. V vsakem je beseda za ljubezen in v vsakem beseda za prošnjo in milost, v vsakem beseda za zahvalo.
Vsi jeziki leže zdaj na oltarjih, duhovniki vseh narodov jih bodo spred oltarja govorili. Angleškega, francoske-g, nemškega, slovenskega — vsi enako sveti, vsi enako lepi.
Morda zadnjo nedeljo nismo vsega tega čutili, morda se nismo dovolj poglobili v velik dar, ki nam je bil dan sre-di vseh mogočih napetih zunanjih dogodkov. Prav bi bilo, ko bi vsak Slovenec šel globoko vase, da bi ob oblikovanju, ki ga je Cerkev dala živim jezikom narodov, čutil vsaj malo sramu, da je svoj jezik porinil tako na stran. Vez med Bogom in človekom nikoli še ni bila uradno tako osebna, kakor je zdaj.
Šesta, osma in deseta maša v cerkvi sv. Vida so slovenske maše. Trikrat vsako nedeljo bo duhovnik pred oltarjem molil slovenski očenaš in slovensko vero. Dolžnost vseh Slovencev je, da pri teh mašah sodelujejo, da z duhovnikom vred v svojem jeziku poveličujejo Tistega, ki je ustvaril zemljo in jezike in pustil, da imamo kot izseljenci, dahč od rodne domovine, milost, slišati svojo besedo na prostoru, kjer se čas in večnost stikata.
Velik je ta dogodek in ko pojdemo prihodnjo nedeljo spet k maši, skušajmo ta dogodek dojeti s čustvom in razumom. Skušajmo se na svoj način, čeprav preprost, zahvaliti Cerkvi, da je žive jezike narodov pripustila k oltarju. Zahvalimo se na svoj način krajevnim ordinarijem, ki so ukaz Cerkve takoj izvedli in svojim krajevnim župnikom, ki so vse storili, da je bil začetek lep in svečan.
Maša je na nek način najlepša in najmogočnejša vez svetovne edinosti. Tako rekoč neprestano se vrši in jeziki vseh narodov se bodo zdaj dvigali tja, kjer biva popolna j Resnica in Pravica.	*
Doprinesimo svoj del in vsako nedeljo, ko se v molit-
vah spominjamo svojih dragih, živih in mrtvih, se spomnimo vsaj z majhno prošnjo tudi svojega jezika. Imejmo ga v časti, storimo zanj vse, kar moremo, zakaj pred Bogom ni merjen po velikosti naroda, ki ga govori, temveč po ljubezni, s katero se ga narod oklepa.
Karel Mauser
BESEDA IZ NARODA
ffiiklavževanje pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — In zopet se je približal tisti blagosilovljeni skrivnostni čas, ko se zemlja o-kodi nas pokrije z belo, sneženo odejo, ko otroška srca zadrhtijo v pritajenem strahu in vzklikajo obenem v skritem pričakovanju, v tihi molitvi in vročih željah, ko se bo zopet odprlo nebo in bo v vsem rajskem veličastju obiskal zemljo priljubljeni svet-nik-škof sv. Miklavž, v spremstvu angelov, obloženih z darili za vse dobre otroke in — ojoj! — s peklensko sodrgo s kaznijo za vse one, ki kljub opominom dobrih staršev in vzgojiteljev niso ubogali, se niso pridno učili in zadosti molili.
Miklavževanje je prelepi krščanski običaj srednje Evrope in še prav posebno slovenskega podeželja. Je nekaj edinstvenega, izvirnega, prava pesem krščanske dobrodelnosti in Iju-zeni do bližnjega, zlasti otrok.
Razumljivo je torej, da se Slovenska šola pri Sv. Vidu toliko prizadeva in trudi ohraniti ga tukaj v naši novi domovini, ga vtisniti v srca naše mladine v upanju, da ga bo nato ona o-hranila za nekaj prihodnjih rodov. Bil bi res greh in neprecenljiva škoda, če bi naše slovensko miklavževanje padlo v pozabo in bi ga nadomestili neresni, na pol poganski običaji.
Zato napolnimo na Miklavževo nedeljo, 6. decembra, popoldne veliko šentviško dvorano, kjer bo naša mladina s pesmijo in igrico nestrpno pričakala nebesa in nas ho zopet obiskal naš dobri sivolasi svetnik, dobrotljivi sveti Miklavž. Pridite, ne bo vam žal!
F. A. G.
neke redovnice med njenimi papirji. Prevod je poskrbel g. dr. Franc Felc, izseljenski duhovnik v Nemčiji, in ga je najprej objavil v izseljenskem listu “Naša luč”.
Štiri ljubke zgodbice o nagajivih, pa srčno dobrih ministrantih izpod peresa nemškega pisatelja Huenermanna so zbrane v “Navihancih”. Prevedel jih je p. Alfonz Kšela, kapucin. V srce segajoče branje.
O poklicih v duhovniški stan govori knjižica “Delavcev je malo”, ki jo je napisal salezijanec Franc Štuhec, ravnatelj Marij anišča na Opčinah pri Trstu in izdajatelj “Knjižic”. Komur je mar duhovniških poklicev med našim narodom, naj to knjižico pazljivo prebere in jo da še drugim.
O molitvi sv. rožnega venca govori “Marijino naročilo”. Salezijanec dr. Janez Jenko je med razmišljanja vpletel zelo zanimive zgodbice iz resničnega življenja, ki delajo branje še bolj privlačno.
“Knjižice” dobite po slovenskih župnijah tukaj in v Kanadi, v Slovenski pisarni (Baragov dom) v Clevelandu, po pošti pa:
Rev. dr. Franc Blatnik, SDB.
202 Union Ave.,
PATERSON, N.J. 07502
Zadnje novosti salezijanskih “Knjižic”
*
Paterson, N.J. — V zbirki priročnih knjižic, ki kot nadaljevanje nekdanjih rakovniških zdaj izhajajo v zamejstvu, so zadnje čase izšle nekatere, ki prinašajo veliko praktičnega za življenje.
Največ jih podaja koristne nauke za srečen zakon in za vzgojo mladine. Sem spada “Veselje v družini” v dveh delih. Salezijanec dr. Janez Jenko, župnik v Cerknici na Notranjskem, je na 80 straneh zgostil dragocena navodila, kako urediti zakonsko življenje, da bo vsaka družina košček nebes.
“Da jih boste razumeli” je dal p. Robert Podgoršek, kapucin, naslov svojemu prevodu nemškega izvirnika “Zwischen 13 und 17”, ki ga je napisal jezuit p. Clemente Pereira.
Prevajalec piše v uvodu: Preveč črno gledamo na današnjo mladino. Obsojamo jo, da nima idealov, da sploh nima smisla za višje vrednote, in s strahom se sprašujemo, kam to vodi. Pozabljamo pa, da smo večkrat sami krivi, da je današnja mladina taka. — Kdor ima opravka z mladoletniki, mora to knjižico prebrati.
“Naša družina” (ponatis) prinaša dve pastirski pismi jugoslovanskih škofov, in sicer: “Krščanski zakon” in “Katoliška vzgoja v družini”. Nad vse dragocena dokumenta.
“Pismo s pekla” govori o peklu, a v nenavadni in zelo zanimivi obliki. Nemški izvirnik izpod peresa bogoslovnega profesorja dr. Antona Krempla je' izšel leta l'§4l ih je doživel že sedem izdaj. Pismo je ponatis1 rokopisa, 'ki sb ga našli po smrti
Miklavževanje v Chicagu
Chicago, 111. — V nedeljo, dne 6. decembra, ob treh popoldne priredi slovenska šola v veliki farni dvorani pri Sv. Štefanu miklavževanje. To lepo sloven sko navado obnavljamo z namenom, da bi se slovenski otroci spoznali z radodarnim svetcem svetim Miklavžem ter njegovim nebeškim in peklenskim spremstvom. Otroci ga že težko pri čakujejo, posebno najmlajši petletni šolarčki slovenske šole, ki se bodo za ta dan zbrali na o-dru okrog babice, katera jih bo povedla v lepi, odmaknjeni pravljični svet.
Starši, porabite to priliko, da obdarujete svoje ljubljence. Tudi starejši “otroci” ste vabljeni na prijetno popoldne ob igrici “Babica pripoveduje”, pri kateri sodelujejo poleg otrok tudi odrasli. Režija je v rokah požrtvovalnega ing. Rusa, kateremu pomagata ga. učiteljica Gabrova in ga. Fišingerjeva. Višek bo prihod sv. Miklavža, ki bo prinesel košček nebeškega veselja in radosti med nas. Pričakujemo vas! Na veselo svidenje!
Slovenska šola
Mariborski škof na kongresu v Bomba#
Cleveland, O. — Da je Rev. Vinko Zaletel odletel na 38. mednarodni evharistični kongres v Bombay v Indijo, ki bo prihodnjo nedeljo slovesno zaključen, bralci AD že vedo. Večina od njih pa ne ve, da je na omenjeni kongres iz Rima odletel takoj po zaključku zadnjega zasedanja II. vatikanskega zbora mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik.
*
Od č. g. V. Zaletela smo dobili še eno pozdravno kartico, in sicer tokrat iz Siama iz mesta Bangkok. Ima datum: 25. nov. 1964. Na kartici nam in vsem svojim znancem poleg Rev. V. Z. pošiljata “iz tega pravljičnega mesta, bisera Vzhoda”, “prisrčen pozdrav” tudi slovenski sestri uršulinki, misijonarki mati Ksaverija Pirc in mati Marija Frančiška Novak.
Č. g. Vinko Zaletel pa je na kartičo še tole pripisal: “Prav
na dan 40-letnice prihoda č. s. Ksaverije Pirc v Siam, sem pri njej na obisku v Chieng May-u,
750 km stran od Bangkoka.”
•
Bralkam in bralcem AD že danes naznanjamo, da bomo v letošnjih božičnih prilogah lista priobčili daljše poročilo s poti č. g. Vinka Zaletela na 38. mednarodni evharistični kongres v Bombay v Indijo. Za nje bo naše podrobnejše sporočilo zanimivo zlasti zategadelj, ker je č. g. V. Zaletel uporabil to priložnost, da je spotoma obiskal številne slovenske duhovnike in sestre, ki delajo v velikem azijskem svetu v katoliškem misijonu.	AD
17 NAŠIH VRST
Stoney Creek, Ont. — Spoštovani! Prejmite iskrene pozdrave in zahvalo za Vaše obvestilo, katero me je res spomnilo na obnovo naročnine. Naj Vam po pravici povem, že v mesecu oktobru sem Vam nameravala poslati ček, toda sem se spomnila, da nam naročnina poteče 1. decembra, zdaj bi pa bila skoraj pozabila.
Ne bi bila rada brez Ameriške Domovine, ker jo oba z možem vsak večer pregledava. Posebno naju zanimajo “Vesti iz Slovenije” in pa povest na zadnji strani lista. Janez se pa rad u-stavi tudi pri političnih člankih. Tudi kolono “Iz Clevelanda in okolice” vedno prebereva, čeprav poznava v Clevelandu zelo malo Slovencev.
Prosim Vas, izročite naj lepše pozdrave od nas treh našemu sorodniku g. Jožetu Sojerju, če se kdaj oglasi v Vašem uradu. Že v naprej naj lepša hvala.
Čeprav nekoliko zgodaj, a prav iz srca, vesele božične praznike in srečno novo leto 1965.
Vas vljudno pozdravlja
Marija Vode
Barberton, O. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto in Vam želim mnogo naročnikov tudi v bodoče. Z naj lepšimi pozdravi!
Anton Žagar
*
Little Falls, N.Y. — Dragi mi! Vam pošiljam ček za celoletno naročnino za Ameriško Domovino, katero zelo rada berem Lepa hvala za redno pošiljanje. Prav lepo pozdravljam vse!
Mrs. Johana Petkovšek
♦
Conneaut, O. — Spoštovani! Prejel sem Vaše pismo in se Vam naj lepše zahvalim za obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Seveda ostanem naročnik Ameriške Domovine in Vam priloženo pošiljam naročnino za celo leto. Obenem se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Na Ameriško Domovino sem naročen že 44 let. Leta 1920 se je imenovala Clevelandska domovina.
Prejmite vsi prav lepe pozdrave in zbogom!
Anton Stegovec
*
Willowick, O. — Cenjeno i redništvo Ameriške Domovin« Spodaj podpisana sem prejel Vaše obvestilo, da mi je poteki naročnina. Tukaj Vam pošiljat naročnino za celo leto. Ne 1 mogla biti brez lista, posebn ker živim tukaj med drugir narodom. Celotnemu uredn štvu želim vesele božične pra; nike ter obilo sreče in napredk v novem letu. S pozdravom!
Agnes Slovenec
*
Biwabik, Minn. — SpoštovE ni! Hvala za opozorilo o potek naročnine. Prilagam denarn nakaznico za obnovo naročnin za leto 1965. Z listom smo zadc voljni, le žal prihaja večkrat precejšnjo zamudo. Dostikra prideta po dve številki skupa ker se je prva zakasnela.
Uredništvu, upravi, vsem sc delavcem in naročnikom želim vesel božič in srečno novo lete Andrej Berčič
^IxiX^X^riTrY^^zXTYtCTTTTTirrTyVYTTgyTTtyTm
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
Duluth, Minn. — Volitve so za nami in hvala Bogu, da so. Že kar siti smo bili vsi kampanjskega dirindaja. Izpadle niso tako, kakor so si nekateri želeli, a vsem ni nikdar ustreženo. Večina je tako hotela in tako, kakor je volila.
V	republikanskem taboru sedaj zvračajo drug na drugega razne krivde. Ni bilo pravega sodelovanja, pravijo nekateri. Drugi, da ni bil na čelu pravi kandidat, itd. Nekaj resnice seveda bo v tem, ampak vsa resnica je čisto drugje. Letošnje volitve so mnogo pokazale tistim, ki hočejo videti prave razloge za republikanski poraz. O tem smo zadnjič razpravljali, ko smo čakali na kupce novih avtomobilov. Trgovina v novimi avtomobili je bila zadnje dni v nekem zastoju. Pravijo, da o-grodnih delov je dovolj, toda drobnih mehaničnih delov ni, zato je sestavljanje počasno in to zadržuje, da avtomobili še ne prihajajo na trg tako hitro, kakor kadar je vse v normalnem tiru. Temu je baje kriva zadnja stavka v avtomobilski industriji. Drugače pa ljudje naročajo avtomobile in to kaže, da imajo ljudje denar za take namene. Mnogi si ga seveda tudi izposodijo in se vozijo na posojilih, kakor se vozijo razni pacijenti po bolnicah, o katerih pravijo, da živijo na “izposojenem času”. Saj to ni preslabo. Samo vsak izmed nas ne ve, kje je tista posojilnica, ki ljudem čas posojuje. Saj marsikdo bi plačal še tako visoke obresti, samo da bi dobil nekaj časa na posojilo, ko bela žena trka na duri in ga tirja, da naj pospravi, kar ima na tem puklastem svetu in odjadra z njo tja, odkoder ni povratka. Well, morda bodo v bodočnosti na razpolago tudi taki “financerji”, ki bodo nam “financirali” čas.
Nazaj k zadnjim volitvam. Kje in kakšni so razlogi, da so republikanci tako pogoreli v teh zadnjih volitvah? Največ razlogov je v tem, kakor je to nam tolmačil prijatelj, po rodu Šved, “da republikanci se v razumevanju socialnih potreb in zahtev še vedno vozijo na zastarelem vozu in menijo, da hi se dalo gospodariti še vedno po njihovih starih metodah, da vsak naj sam zase gleda in da vsaka državna in narodna socialna oskrba je le neka potrata, brez katere bi se gospodarsko bolje izhajalo. So tudi mnenja, da socialna oskrba tudi ubija podjetnost in da ljudje vse preveč računajo na državno socialno pomoč, pri tem pa pada njihova lastna skrb, da bi sami kaj pripravili za svoja stara leta. Dalje gledajo republikanci tudi na naša vmešavanja in zaustavljanja pri raznih mednarodnih vprašanjih za kočljiva in da vse to le zahteva od nas silne vsote, ki prihajajo iz naših davkov, kar vse bi se dalo po njihovih računih drugače porabiti. In še in še. Tudi bolj proste roke je treba dati podjetništvu in sploh po njihovem se vlada vse preveč meša v gospodarstvo, ki da bi po njihovem bolj napredovalo v širši prostosti.
V	vsem tem je nekaj resnice, da so vse socialne in druge o-skrbe, ki jih vodi vlada, težko breme. Toda brez te odgovornosti in njenih bremen bi bilo še dosti slabše. Velika depresija je nas pred 35 leti dosti naučila, kako gre, če ni skupne odgovornosti za socialne oskrbe. Vse je šlo v nič. Naj prvo so bili prizadeti mali ljudje, delavci, zatem srednji sloji, trgovci, farmarji, propadle so vse banke in vse. Proti takim neprilikam je treba biti na straži. Kako? Tedaj, ko je čas, je treba organizirati in se pripraviti z državno zavarovalnino. Če se posamezniki ne zna-
jo ravnati tako, da bi se gospodarsko zavarovali za stare dni, bolezni, itd., mora vodstvo naroda, država, paziti, da vsak daje tudi nekaj v sklad za oskrbo za stare dni. Saj vsak dobiva iz socialnega sklada le to, ikar plačuje in plača vanj. Seveda so sitnosti in treba je številne urade in nadzorstva, ki vse upravljajo, ampak kaj pa ni brez dela in odgovornosti. Vse to se zdi, da je mnogim republikancem vse odveč. A kaj bolj praktičnega, ki bi reševalo take odgovornosti in skrbi, pa sami niso dose-daj še nikdar poikazali v praksi. Govori se pa seveda lahko in kritizira. To znajo.
Zadnje volitve, možje, so pa pokazale, da ljudstvo, volivci, drugače mislijo o vsem in so volili tudi drugače, kakor pa so jih nagovarjali in vabili republikanci, da naj volijo.”
Ta razlaga, ki jo je nam podal glede zadnjih volitev naš prijatelj Erickson, je v teh domačih zadevah kar pravilna. V mednarodnih zadevah je seveda nekaj drugega — tam in v tistih potekajo šahovske politične igre drugače. Ampak vsakdo, posebno navadni ljudje, se najprej zanimajo za zadeve v domači hiši, kako jim tam gre. In na to so gledali volilci letos, 3. novembra, po vsem tistem, kar so slišali zadnje tri mesece dan za dnem in čitali v tisku dan za dnem.
Nekateri republikanci starega tipa še vedno mislijo, da se da potisniti kazalec časa nazaj, kar se tiče narodnega gospodarstva, v katerem nima posameznik več tako prostih rok, kakor jih je imel recimo pred pol stoletjem. Takrat so podjetniki poljubno gospodarili. Obratovali so, dokler je dobro neslo, če ne, so pospravili svoje groše in jih odnesli ter odšli v druge kraje, v katerih so zopet delali in želi po svoje. Zdaj je v marsičem drugače. Odgovornosti so zraven do delavcev, do države, do tega in onega. To je breme, ki ne u-gaja.
V tem in takih podobnih zadevah so bili demokrati bolj naklonjeni malim ljudem, kakor republikanci. Izobrazba, trde preskušnje so pa ljudem odprle oči in zadnja desetletja bolj in bolj gledajo na to, kdo jim je naklonjen in kdo se za nje kaj briga in kdo ne. Vse to jasno govori republikancem:	svoj3
stališča morate spremeniti, če hočete, da se bomo zanimali za vaša stališča. Kolikor boste vi za nas, toliko bomo mi za vas. Tako se zdi, da odgovarja glasovnica v letošnjih volitvah vsakega farmarja in vsakega, ki je volil za demokratsko listo. L1 teh je bilo nekaj nad 42 milijonov.
K množici oddanih glasov za demokratsko listo je seveda pomagalo tudi vprašanje civilnih pravic. Hitro množenje črncev in njihovo preseljevanje v severne kraje, kjer so dosiej republikanci prevladovali ob glasovanjih, je tudi pripomoglo k tako veliki množini oddanih glasov demokratom.
Vse to so problemi, pred katerimi so stali republikanci. Zraven so bili pa tudi med seboj razcepljeni. Razlike med republikanskimi veljaki na vzhodu i« zapadu niso majhne. To je znano. Vzhodnjakom ni ugajal kandidat z zapada. Zato se tudi niso preveč navduševali zanj. A zdaj je, kar je.
Andrejček
Bil je tudi učitelj
PARIZ, Fr. — Znani francoski državnik iz časa prve svetovne vojne in po njej George Clemenceau je bil nekaj časa u-čitelj na neki dekliški šoli ^ Stanfordu, Conn.
AMERIŠKA DDMOWA,

UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah

“Z Dolenjskega; od blizu, ali od daleč?”
To popraševanje je Jurka potolažilo in mislil si je, da morda vendar ne vedo, kdo da je. A zdaj gotovo ni vedel, kaj naj govori: resnico ali laž. Spomnil se je, kaj se je pripetilo zadnjič oskrbniku na
Pri Cleveland Trust so selili štiri bilijone
WV'H'V* V »LTV
kaj boš vedno tisto: lrei- Zdaj pravim, da sem si .111 zlomil nogo, kjer sem si ^ Pa mir besedi. Bom vendar 'etH kako je bilo: saj me je ^°lelo in dva biriča sta me S' Prijela — pa . . .”
Kaj boš to? Od vojske nam kaj Povej!”
Ko, saj . . . Pa sem bil vo-jSapu, ko so ga zvečer nagnali I lak- Dosti sveta sem oblazil.ls polenjem; če govori resnico, |
dal ga bo oskrbnik pretepsti,
h.	,.
111 smo se vedno. Včasi smo včasi pa bežali.” Jurku 0 Pohajale laži in misli, da ni j °8ei niti na besede misliti,
i,	na njegov zadnji stavek so ^ aPci zagnali velik smeh, da \ Je Jurko prestrašeno ozrl. /aelo se mu je, da igra na
'Kjcnje in smrt. Vojak ni bil 'lk°h; ker pa so hoteli, da jim °Ve od vojske, moral jim je °vedati od vojske, čeprav je leJ govoril resnico, da ni bil V Vojski.
. Lazil sem, dokler sem imel tve noge,” je jel praviti in premišljal je, kaj bi
da bo čutil nekaj mesecev; če pa laže in če oskrbnik zve res-1 nico, pojde mu še bolj trda in kazen bo še hujša ...
časa ni bilo premišljati; odgovoril je torej zmedeno:
“Nič stalnega, gospod; siro-| mak sem brez koče in doma.’ “Ali ste bili v tej dolini pred nami?”
Jurko je zopet pomislil: Ko bi kaj zvedeli, prijeli bi ga, vrgli v ječo, pa mir besedi.
Novih 40 milijonov peljejo v novo, trdno zavarovano zakladnico Cleveland Trust pod budnim očesom stražarja Sigmunda Zombeka (na levi) in bančnega predsednika George-a F. Karcha. Sam Thomas (na desni) in drugi uslužbenci Cleveland Trust so prepeljali za preko $4,000,000,000 vrednostnih papirjev v nove, do skrajne možnosti zavarovane prostore.
dat
iirn
CLEVELAND, O. — Ena največjih zbirk bogastva dežele je našla pretekli mesec novo sta-Cleveland Trust
Zdelo se mu je torej boljše, j novanje, ko je če laže; zatorej je odgovoril: Preselda preko 4 bilijone vred-Ne. Na nasprotni strani sem nostnih
papirjev v velikansko
v zdaj povedal. A hudo je,j'bil v Dobrem polju in zdaj blagajno pod novim poslopjem Prav v odločilnem trenutku' pojdem na Dolenjsko na trga- na Huron Rd. Od sedmih zjutraj C °veka zapusti pamet.	^tev; vedno okoli, gospod, ved- Pa daleč v noč je oko i 0 ura
zasmejali!no po svetu, kakor pravi tista ni'K°v banke preselilo pre o eno pesem ”	tono delnic, bondov m drugih
“Kaj'pa govore kaj iju. vrednostnih papirjev iz stare
djer je vprašal hitro	*****
h Ha’ ha’
flaPci, fcriški
da
nik.
Jurko se mu je smejal že ves čas in ga izkušal spraviti v dobro voljo.
“Kaj govore? Kako mislite, gospod?”
so se
“saj si rekel, da si si v jami zlomil nogo.”
Jurko je pomislil. Videl je,
Se res ne ujema. Strah ga Jt; zmešal. On je vedel dosti;
Je doma Guza vedno pri-aVedoval o vojski, a prav aaj mu ni hotelo prav nič petnega na misel, k Kaj?” je odgovoril hlapcu,
„0 je zapazil, da se je ujel,
Sai so me ozdravili in
Ravnali.”
A tako . . .”
Tako, tako,” odgovoril je °sko Jurko in se pošteno dahnil. “Na Koroškem smo ^leteli na most; bil
1 'le°grajen- Sovražnik je |besedo uporniki . . .
‘eljal — in noč se je bližala.
. aJ menite, kaj je bilo? Vse pod?”
Sm I’0pa(^a^0 v vodo. Jaz pa j “Hm, nam, gradovom . . ni,k na hlev, pa sem se zaril
nogo
poslopjem na Euclid in E. 9 St. v nove prostore, štiri poslopja dalje, ki so zavarovani z vsemi najmodernejšimi varnostnimi napravami.
Velikanska zbirka predstavlja
Ali nič ne veste o Uporni-|skuPno , Premoženje tisočev posameznikov, korporacij, skladov
kih?” -------
Strela z jasnega! Jurko se je skoro sesedel. . .
“O kom, prosim, gospod? “O upornikih, o kmetih, ki se upirajo.”
Jurko je naredil obraz, ka je ozekJ^j. da gjjgj prvič v življenju
ledo uporniki . . .
‘Komu naj se upirajo, gos-
in ustanov, ki jih hrani in oskrbuje Cleveland Trust, največji denarni zavod v državi Ohio.
Najbolj zamenljivi so bankovci zveznega zakladnega tajništva v vrednosti po $1,000,000, je razlagal John U. Obert, manager oddelka za “Estates Securities”, ki je vodil selitev. Ti bankovci so precej slični običajnim in so izplačljivi na zahtevo.
Med vrednostnimi papirji je tudi precej drugih vrednosti, kot zbirke novcev, dragocenosti, nakit in podobno.
Novo zakladnico varuje 24 palcev debel železobeton. Vse posle nadzirajo posebne straže preko televizijskih kamer noč in dan vsako uro.
F. L.
Lojzka Verbič:
Ob spominih na slovensko šolo v Minnesoti
(Nadaljevanje)
Mene so obdarili vsak teden
pet nageljni in vse polno cvetja. Sin Janez, ki je tudi hodil v slovensko šolo na Gilbertu, pomaga vsake počitnice v trgovini Lop. Vsakdo ga ima rad zaradi njegovega prijaznega vedenja. Letos študira v College-u
it eno štruco. Vali je rojena tu v!™ Virginiji bo učitelj. Micka, I Ameriki, pa govori ikar dobro kl != naknadno pnsla iz Slove-
Jnije, je poročena z g. Mavcem v
pa sem se žarni jurko je zopet čudeč se za-crez dva dni sem si upM'zeval *a dan,
slovensko. Veliko smo se pogo-,	^	,	..
| vorili, saj ve g. Gruden toliko1 ^hetu. Pred^ kratkim^ sem sh-
zanimivega. Z gospo pa sva se pogovarjali o Logatcu, kjer je
bil ni en stric za župnika svet-1Vika Poročena z S- Rudijem pozdravljali otroci, čvrsti fant- države Kongo, Senegal, Zambi-j-Ufld ‘f*POds qos S omuppo
J	^	’	XT' ^ 1 ^ Xrvwt	i	o i V7 TT1 r*-* 1	«	i	1
šala, da je dobila dvojčka: sinka
...	_ J in hčerkico, ima štiri otroke.
Hlapelo se^asmeTah	“še nikdar nisem slišal kaj ________
*ihUTi0 ^ p0gledal P° °bra: makgKdo0hoče govoriti z me-1"'^^'"dTugenf^oncu Gilberta N-Y' 0na ^ Krulčeva Anica sta dob,	P	°b5aZ*	^	0betah	nit	j noj ? A imam	dobro ušesa, pa	imata krasen	dom	gospod in g0-jblh moji dobri	pomočnici	v sloje nr	g	l kajtl	hlaPec’v	kl	mu	nič takega nisem še nikdar na L Kovačeva. G.	Kovač je bii!venskl soh’ skrbeh sta za	red m
^ Prej žuga!, se je držal tudi gvetu slišaL-.	svo;j čas letalski poročnik in u,čiJ točnost. Pavla, moja ljubljenka,
sno‘	“Nikdar?”	se je začudil	telj letalske	šole,	gospa Toka T' Por°oena v	°Je u; u	1
oskrbnik in	resno pogledal	pa učiteljica.	Tudi	pri tej hiši se , aycer?’lt . Ve	^'^rnrinirat
Jurka ter pomenljivo pokaš-[vidi, da živita v njej Slovenca,	in0sesStrice ho.
viseči nageljni pričajo o tem. la’ manjši bratje in sestrice no
_ . „	°	, vidno v gilbersko osnovno so'lo.
Pri Kovačevih smo pretresali ^Juv v	^
Jurko je nogo še bolj «kri-|««f	Švi* li
prijazna, dobra gospa Rezika Pučko. G. Pučko mi je prigovarjal, naj napišem nekaj o gilber-ški Ligi in njenem neumornem kulturnem delavcu g. Kuntari. Pučkovi imajo dva bistra fantička, Andrejčka in Stefana. Imajo lep dom ob glavni cesti. Andrej nikomur ne odreče pomoči, gospa pa je znana zaradi svoje tihe, prijetne narave.
Ko sem prišla k Bajdovim, sem srečala škrbčevega Ludvika, ki študira na College-u na Virginiji. Polde dela in študira ob večerih, Ivanka in Ivan sta poročena. Tudi škrbčevi so bili nekaj časa v slovenski šoli. Imajo prijazen dom in če mi Bog da zdravje, jih bom obiskala prihodnje leto.
Takoj ob prihodu na Gilbert sem se zanimala za novo cerkev, ki je nedaleč od prejšnje. Posvečena je sv. Jožefu in zidana bolj v modernem slogu, a je zelo domača. Prostor okoli cerkve je izredno lep in če bo g. župnik Kavšek, ki tako neumorno dela in skrbi za duše župlja-nov, dal prenesti še spominski Marijin kip iz prejšnjega parka, bo cerkev v Gilbertu zares med naj lepšimi v okolici.
Ko opisujem bivanje v tem kraju, se moram prisrčno zahvaliti dobri gospe (imena ne vem več) in njenemu sinu, da sta me vsako jutro peljala v avtom v cerkev. Sin želi postati duhovnik. Od doma moje svakinje je do cerkve precej daleč in bi ne mogla hoditi, srce ne bi vzdržalo.
Pri nedelj siki jutranji maši sem bila presenečena, ko sem zaslišala pesem “Je angelj Gospodov” v angleškem prevodu in z našim napevom. Tudi nekaj drugih pesmi je povzel marljivi g. Mihelič, ki vodi petje. Sam, s svojim lepim glasom povzdigne to petje. Ob delavnikih sta vedno peli njegovi dve hčerki. G. Mihelič ima lepo druži' no, zelo pridno in skrbno ženo, dve hčerki sta se pred kratkim poročili. Iz cerkve'grede, me je gospa povabila na dom, kjer smo govorili o glasbi, petju, ki ga g. Mihelič poučuje z velikim veseljem. Spomnila sem se, da je svoj čas rad prispeval za Minnesotski Zvon kako zgodbico iz mladosti.
Pa naj pohitim k dobri družini Tušarjevi. Že od daleč so me
predsednica misijonskega krož- mogli vrniti domov, kakor hi-ka na Gilbertu, ki se je letos tro bo tam končana državljan-razšel. Ona pa še vedno vneto ska vojna.
dela za misijone.	I	-------o-------
Obiskala sem tudi njeno ma-	zaDOVedlm?
mo gospo Paternostovo. Skrom- NjjW YORK, N.Y - Skupina, dobra gospa, ki jo vsakdo na' ......	r
u * j • o- i t v na njujorskih pravnikov je pre-Gilbertu rad ima. Sin, dr. Jože . ..,	,	, :	.
_ x	’	, Tožila spremembo predpisov in
Paternost, poučuje v PennSylra- ziskonskih doložil o takozvanlh
mji slovanske jezike, ruščino' na univerzi. Poročen je z Eriko Kuntara.
Ko sem bila pri Bajdovih, so me 'povabili, da sem se peljala z njimi na Auroro h Krulčevim. Gospod Bajda je že več let predsednik gilberške Lige in rad obišče člane na Aurori in Biwa-biku. Kljub temu, da se je pri svojem delu že večkrat ponesrečil, je vendar vedno vesel in prijazen.
Pri Krulčevih je bila še družina Nemčeva iz Clevelanda. Dolgo že nisem videla Krulčevih, ki imajo številno družino in vsi otroci so bili zelo delavni v slovenski šoli. Hčerka Ivana
, moralnih zakonih. Po tem predlogu naj bi zakonolomstvo ne veljalo več za zločin, prav tako ne homoseksualno in druga nenaravna izživljanja spolnega nagona, v kolikor so se dogodila strogo privatno in s soglasjem prizadetih. Predlog bi rad znižal tudi dobo za zakonito “privolitev” od 18 na 16 let.
Vrhovni sodnik države New York Samuel H. Hofstadter je te predloge odločno zavrnil kot “uzakonitev gnusobe”.
Vsaka družba se skuša do neke mere zavarovati pred nemoralnostjo in moralnim propadanjem, ker je to, kot uči zgodo-
... ,vma, tudi začetek narodnega m je bolniška sestra v Kaliforniji, , . , v, ^	,	°
iT. ,	. T v ,	„	J ’ biološkega propadanja. Ko so
Mmka m Joža slu v College-u y ^	^ nedavnim
Duluthu, bosta uctieljic, Pran-L bne	em,bc javn,h ^
ce študira elektroniko v Mmne-
nih predpisov v Veliki Britani-
„ ,,	T7.......... ,ji, jih je britanski parlament
na College-u v Virginiji. Doma , ,,	TT .. . .	.
*	* v - t- i • u j	j gladko zavrnil. V naši deželi je
apolisu, Martin je že drugo leto
sta še Kristina, ki hodi v srednjo šolo na Aurori, in Tonček, ki hodi v 5. razred.. Razveselila sem se jih, posebno zato, ker vsi tako lepo slovensko govore. (Dalje sledi)
v tem pogledu najbolj popustljiva država Illinois.
Afrika ima že 750,G0& svojih lastnih beguncev
— Povprečen slon poje na dan do 800 funtov zelene krme.
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. WASHINGTON, D.C. — Zad-| Poizve se v Somovi restavra-nji val afriških beguncev, ki se ciji, 0036 St. Clair Ave. EN je dovalil že do Evrope, je zopet 1-5214.	(x)
opozoril svet na vprašanje, kam
z afriškimi povojnimi begunci, _ Y najem ki jih je že po sedanji cenitvi Tri sobe se odda s kopal-okoli 750,000. Največ jih je be-|nico> furnez, za 1 ah' 2 ženski
žalo iz tistih alžirskih pokrajin,Jna Lucknow Ave kjer je v 1. 1957-1962 divjala | Kličite 531-5192. državljanska vojna. Kakih 250,-000 se jih je zateklo v Maroko
spodaj.
(236)
V najem
„	. -n ,	jv,.	Oddamo	4	sob,	na	novo
in Tunis. Po koncu	državljanske	, , .
,	dekonrane	na	6632	Bliss	Ave.
vojne se je večina mogla vrniti	he ^
domov, zato je pa od tam zbezalo po svetu, največ seveda v Francijo, do milijona belih priseljencev. Precej jih je odšlo tudi v Izrael, Italijo in Španijo.
To so znane stvari. Malokdo pa ve, da je iz portugalskih afriških kolonij do sedaj že zbežalo okoli 250,000 domačinov. Porazgubili so se v sosedne afriške
-(234)
Soba se odda
Opremljena soba se odda za $6.00 za teden, na E. 72 St. Kličite EN 1-2341.
— (234)
(oap 6 ‘Z 'aou iz) —
dod un od glkO-teS al!?nx
uptA 'as ubj a ‘zauanj ;>{s
rčsno.
Ste H čuli?”/je rekel hla-' ec; “Kje si pa oko izgubil?” to je dol'ga povest, moji. Imam samo še
Ej,
^atci
eno
Žji
°ko, da z njim gledam bo-
Ijaval: “Mhm
k svet. Ko pa sem bil mlad akor vi, sem imel dvoje oči|
akor vi. To na ie bilo tako.” neJsl-
Oskrbnik se je ozrl in nekaj
To pa je bilo tako.” ^ Jurko si je odkašljal in po-. 'sbl... a na enkrat so se ,e ' hlapci razmikati. Hlapec, ^‘Se je valjal na tleh, je šinil . Podna vrata, dva sta zbe-
hLL 23 Z^d’	je pre'
‘kati voz, drugi zopet je šel
hlevu, oni mladič pa je
^ačel pridno pometati. Jurko
Je Ustrašil in se ozrl ... Po
borišču
Je
vil, da bi bil videti še siromaš- sPod Vielik° fta ,in zna praviln0
presoditi položaj.
Pa naj pohitim še v hišo, kjer
je šel oskrbnik. Jurka
Po hrbtu preletela vročina,
er J e videl, "
Tast iz
pomislil.
“Pa zdaj poslušajte, pa dobro, in če kaj zveste, pridite takoj povedat! Saj ne bo zastonj.”
“Tisto pa, tisto; ko bi kaj
Kolaričem, ki je sedaj v Elmiri, je g0 res iepo vzgojeni in ko
vstopim, me pozdravita ljubezniva gospa Anica in mama njenega moža, ki je sicer navezana le na stol, a vedno vedra. Ravno takrat se je mudil na o-bisku g. misijonar Karel Wol-bang, ki sem se ga zelo razveselila. Vsakdo pozna tega neumornega delavca za katoliške misijone. Prinesel mi je slike in pismo g. Jožka Culkaleta, ki je bil svoj čas kaplan v Gornjem Logatcu, zdaj pa je za župnika v Bengaliji. Bralci Katoliških mi-
rimi otroci na Gilbertu v svoji lepi hišici. Tudi njo sem obi-
živita g. in ga. Bajda s številno skala-družino. Že zunanja slika hiše! Kmalu po mojem prihodu na človeka prijetno prevzame, zo- 'Gilbert se je oglasila pri meni
jo. Iz republike Rvanda je zbe-	uiafvu a
žalo 160,000 pripadnikov pleme- FMAMO NA PROr>A fr
na Vatusi v Kongo, Burundi. U-Lakovrstne hiše> ,ote in fame
gando in Tanzanijo.	na lepih krajih Clevelanda in
Okoli 40,000 sudanskih črncev L njegovi okolici.—Razen tega je že zbežalo v republiko Cad, pa dajemo vso potrebno in v Kongo, Kenijo in Abesinijo.| zanesljiv0 postrežbo ljudem,
ki gredo začasno ali' stalno
Novi begunci še zmeraj prihajajo iz Sudana.
Čisto neznano pa je, koliko črncev je že zbežalo iz južne Afrike proti severu. Usoda teh beguncev je praviloma zelo žalostna. Zanje se brigajo največ misijoni in pa nekatere organi-sijonov ga gotovo poznajo. Go-'zacije Rdečega križa. Velika vespa Anica je dolgo delovala kot [čina beguncev upa, da se bodo
ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoja posestva!
KNIFIC REALTY
820 East 185. Str. IV 1-9980
(W-x)
..."........
,	.;. -	. .... .........7^».^s;. . . ^
da pade v novo ko se je komaj izkopal Prve.
in ^esreben dan,” je pomislil ^ Se vdal v usodo. Stal je na v^tu kakor človek, ki je iz-‘s[h ravnokar hudodelstvo. skrbnik je sam pri sebi b? rpJah gledal je grdo in * rim očesom parkrat pre-61 d Jurka> kj je y sti-ahu in ^ePetu čakal, kdaj Cg ezne Pesti grajskih hlap-^ ’ a čudo, nič tega ni bilo. v vaj hodite todi?” je vpra-°shrbnik jezno in stopil ^ Pred Jurka.
I°t me je zanesla v vaš 'l ’ ^°spod; revež sem, včasi ei^ df>hil miloščine.” ‘Odkod?”
zvedel, pa takoj povedat, gospod.” je obetal Jurko svečano in jel odhajati . ..
Oskrbnik ga je še enkrat bistro pogledal in mu obrnil hrbet; Jurko pa se je delal, kakor da ne vidi nič, in je nizko upognjen šepal črez grajsko dvorišče. Pravzaprav še ni bil na čistem, ali je srečno unesel svojo kožo ali ne; po mozgu ga je izpreletavala groza in vsak trenutek je ča-z kal, kdaj bo zaslišal za seboj kak klic. Vrata so bila odprta na stežaj. Jurko se je sicer ga primejo Spomnil grajske kuhinje; tudi je čutil, kako dobro bi bilo, da bi si založil svoj lačni želodec, a zdelo se mu je, da ne ostane v gradu, tudi ko bi mu prinesli cele mize polne jedi. (Dalje prihodnjič) ---------------------------o-------
K Dolenjskega, gospod.’
— Irak je bil v davnini znan pod imenom Mezopotamija — Dežela med rekami.
Lastnik prodaja
Enodružinska hiša, 6 sob, E. 145 in St. Clair Ave., 3 spalnice, blizu šol, cerkve, trgovin, transportacije. Nizki davki. Prazno. $9,800. Kličite LI 1-1951.	—(237)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za sprejemno in [jedilno sobo naprodaj, prepro-|ga, itd., krznena suknja, mere 16, moški površnik, mere 40. 1881 Noble Rd. MU 1-7273.
(2,4 dec)
V PONOS IN STRAH? — Vlada Tanzanije (Tanganjike in Zanzibarja) je priredila nedavno v glavnem mestu vojaško parado, ki naj bi jabriost pobtižjč šežnanila z Obdfčženimi silami nove federacije. Prebivalci Dar Es Salaama so čete s ponosom pozdravljali, pa jih gledali tudi s spoštovanjem. Njihov nastop naj bi pokazal javnosti, da vlada ni ravno brez vsake moči.
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517.
(237)
Zastonj
se da soba starejši ženski, da bo za družbo ženski v hiši. Kličite UT 1-6638.
(2,4 dec)
Hemstitching
Izdelujem na domu vezeni-naste blažinske prevleke, namizne brth in drugo. Frances Kog. 20357 Goller Ave. IV 1-3486.	(237)
oo<cr>o()<z>oo<rr>oo<cr>oo<rz^
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<=^o<c^o<=^()<ri>o()<c=>oo<r=>o(>
Davi pri zajtrku se ji skoraj nisem upal v obraz pogledati, pa kmalu sem se prepričal, da se zna vse drugače zakrivati ko jaz. Kakor je ona poprijela govor, živ človek ne bi bil prišel na to misel, da je bilo med nama v poslednjem času kaj posebnega. Kmalu smo govorili, kakor vselej.
Vprašal boš morda, kaj zdaj mislim.
Naprej! Storil sem veliko stopinjo, nažaj mi pač ni več mogoče. Izkušal bom sebe, svoje oči in srce toliko čuvati, da bode ostala skrivnost samo moja in njena. Ali učiti se hočem iz vseh moči. Morda mi bosta glava in pridnost, ki sta me že do te stopinje spravili, tudi pomagali, da bom črez nekaj let mogel stopiti pred njenega očeta.
Ali Bog ve, če mi ni še poprej kaj drugega namenjenega. Saj se usoda človeku naglo premeni, še tako dolgo človek tistih misli ne ostane, kakor bi eno pismo pisal, kakor imaš živo pričo na meni in pričujočem listu. Naenkrat, v enem skoku sem se predrugačil.
Zdrav, prijatelj! čim se mi pripeti kaj imenitnega, boš vedel po drugem pismu, čeravno iz vsega tega presodiš, da je zaenkrat sangvinizem mojega temperamenta prevladal, vendar vem, da me ne boš grajal, zlasti ker bi nič ne pomagalo, kakor lehko pre-vidiš.
DEVETO POGLAVJE
Marsikak žfenin, ki je bil predpust zamudil, je klel in glavo podpiral na sredpostno sredo, da štiridesetdanski post dolgo trpi; marsikak mlad junak, ki je težko čakal tistega dne, ki mu pripelje izvoljeno nevesto na samotni dom, si je želel v pregrešnem srcu, da bi sveta mati katoliška cerkev ne bila postavila prepovedi: ne obhajaj ženitovanja ob prepovedanem času.
Tako je tudi naš Obrščan Francelj Dražarjev vse postne dni težko čakal tistega pražnjega delavnika, Velikega ponedeljka, ki mu prinese dovoljenje, da bi storil, kar je Mrtinek Spak rad pel:
En krajcar imam,
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
ga fajmoštru dam, oznanim mu sam, da ljub’co imam.
Poročil me bo, zvezal me ž njo.
Ali ravno ta Mrtinek, ki je te vsakdanje vrste popeval, je nekdaj baje izgovoril modro besedo: potrpljenje je boljše ko medna hruška, boljše ko vsa mazila in zdravila, kar jih konjederka in zdravnik Vencelj premoreta. Da je pa ta beseda desetega brata res vredna, da jo modro imenujemo, dokazuje menda gotova resnica, da se je Franceljnovo potrpljenje končalo z ženito-vanjem. In povedi nam kdo bolj vesel konec dolgih pričakovanj, bojaznosti in neprilež-nosti!
Komaj so bili v cerkvi ‘aleluja” odpeli v spomin, da je odrešenik iz groba vstal, se je pela v Obrhku druga aleluja v znamenje, da se mladi Dra-žar ženi in svatovščino obhaja.
Dražarjeva hiša, ki je to veselje doživela, res ni bila vredna enake časti kakor je svatovanje, zakaj po vsej pravici jo je deseti brat primerjal stari, suhi in grbavi babi, ki se samo še ob drenovi palici pokonci drži in vendar neče umreti, ampak zavidno gleda na mlajše svojega spola, ki imajo glajše lice in še vse zobe v čeljustih. Ta primera — ki se bo, kakor le vgredoč omenjamo, komu naših bravcev zdela vegasta in robata, ki jo pa mi že iz ljubezni do svojega desetega brata morda enostransko sodimo in ji dajemo višjo ceno, kakor bi jo dajal kak mirnejši mislec — ta primera se je nanašala na leseno ostenje, črvivo brunovje in opuščeno streho lesene Dra-žarjeve hiše. Vešči ljudje so si pravili v Obrhku, da bi bila Franceljnova mati, stara togotna Dražarka, ki je med lanskimi pasjimi dnevi popustila Obrhek in šla Boga gledat od obličja do obličja, kaj lehko popravila svojo domačijo, zlasti ker so bile dražar-ske njive najboljše v obrškem polju, ko ne bi bila ženica imela priskutne navade, potrositi vsak krajcar za žganje in bel kruhek. Znano jim je bilo, da se je bila rajnica te malo ženske navade navzela od svojega umrlega moža, ki se
CHICAGO, ILL.
je bil s to božjo pijačo seznanil v mladih letih pri brambovskih vojakih ob francoskem času. Obrške sosede, ki so bile tako ljubeznive, da so jo včasih obirale in črez zobe vlekle, bi ji bile še odvezo dale za to slabost; ali to da dolgove dela in ne misli, kaj bo sinu Franceljnu pustila, to je bilo v njih očeh huje ko tisti mutasi grehi, ki se še ne ve, kakšni so. Nobena izmed njih ni hotela očesa zasolziti, ko so lani sosedo pokopavali. Brž potlej se je slišalo, da bo Miha izpod Gaja, poglavitni dolžnik, prodal Dražarjevo, ker mu Francelj, novi gospodar, ni mogel plačati, kar je imel Miha terjati. In zdaj se je dejalo, da je dolg plačan, pismo je bilo narejeno. Francelj s Krivčevo hčerjo oklican in zdaj je bilo pirovanje! Napravljen smo imeli cel kolač kvant, kako so Obrščanke ugibale, kje je dobil mladi sosed denar; ali ker so manj imenitne, nečemo ž njimi častitih bravcev dolgočasiti. Pogledi-mo rajši v hišo, dasi razkopana, lesena in stara; saj tako dolgo ne pade na kup, da mi vun pridemo.
Zbrana je bila v hiši lepa druščina ljudi! če rečem, da so jim godci godli, se razume že samo po sebi, da so bili vsi vesele in Židane volje; zakaj godci in mala nebesa — to sta pravemu Slovencu dve misli in dva pojma, ki ju ne more vselej naravnost ločiti.
Ženin in nevesta, vsa v veselju, sta sedela za mizo, upehana od plesa. Krivec in Kriv-čevka sta bila dobre volje, da že od svoje svatovščine semkaj ne tako. Zlasti je bila poslednja, dasiravno sicer skopa, na današnji dan vsa predrugačena. Dostikrat je vstala izza omizja, jemala razne potvice in mesene jedi iz skled in jih nosila tjakaj k peči, kjer je na ostanke prežala v.ša nada prihodnjega Obrhka, otroci obojega spola nbožnih in imo-vitih Obrščanov. Med to krde-Ijo je sedel tudi naš prijatelj Krjavelj in se mastil s kostmi, ki so mu od vseh strani na obiranje letele od mize.
Cvet svatov pa so bili po-glavni naši znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so se razno vedli. Kvas je tiho sedel na oglu in opazoval ljudi in navade. Kmetje, sosebno sta-rejšina Matevžek, ki je v kotu sedel in nekatero neumno in smešno razdrl, so si imeli in šteli za veliko čast, da je sva-tovščina imela gosposkega gosta. Zato so pa pokladali naj-tolstejše in najlepše prigriž-Ijaje predenj.
Deseti brat ni hotel sedeti med gosti. V svoji navadni obleki je, stal sredi hiše, zdaj-pazdaj se glasno zakrohotal in, kadar so godci kako novo
ubrali, je nerodno vzdigoval bose noge, jih metal visoko od sebe in s peto bil v tla, kakor bi hotel plesati.
O Dolfu je malo drugega povedati, kakor da je imel kupico vedno med prsti.
“Naj Krjavelj pije! Povedal nam bo, ali je res hudič na svetu,” pravi starejšimi Matevžek.
“O res, to pa to, saj sem ga jaz presekal, na dva kosa sem ga presekal!” zavpije Krjavelj vesel, slastno použije dar iz kozarca in brž je bil pripravljen praviti svojo povest.
“O svoji ženi naj kaj pove, zdaj smo na ženitovanju!” — zavpije deseti brat.
“Kaj je bil kdaj oženjen Krjavelj?” vpraša Krivec.
“O bil, bil!” odgovori Krjavelj, “sveti Kozmes mi jo je bil dal, Bog mu daj dobro, Vsi sveti so mi jo pa vzeli, mojo Urško, Bog jim te grehe odpusti, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil, kaj menite!”
In Krjavelj se nakremži in namrda, nabere lice v čudovite gubanice, razvleče usta na široko, stisne oči in si jih začne brisati s pestjo ter zatuli čudovit jok, da so se nekateri smejali, nekaterim pa se je začel smiliti.
“Nič ne jokaj, brate!” ga tolaži deseti brat, “tvoja Urška ni bila latvice kislega mleka vredna. Zakaj bi tulil in solze pocejal za njo.”
“Kaj lažeš!” se srdi Krjavelj.
‘Povej rajdi, kako sta se seznanila, koliko časa sta bila vkup,” pravi Krivec.
“Kako se bova seznanila!” odgovori Krjavelj. “Jaz sem dejal ti, ona je dejala ti, pa
je bilo vse. Jaz sem za pečjo ležal, pri Bučarji je bilo, pa trebuh me je bolel.”
“Zakaj ga nisi ozdravil tako, kakor kozo?” vpraša deseti brat.
“Zato ker se nisem domislil. — Trebuh me je bolel; kar pride Bučar in mi pove, da je Hrvatom, ki so prašiče skozi hosto gnali, ena takih živali polegla v travo.”
“Crknila!”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
— Eno tretjino prebivalstva naše dežele živi v mestih s preko 100,000 prebivalci.
“GLAS VESOLJA” — Polk. John Powers od NASA bere v “Glasu vesolja” poročilo ! o pristanku prvega človeka na Luni. Slika je posnetek iz filma “Prvi ljudje na Luni”, ki ga snemajo v Hol-i lywoodu.	'

Predbožična
RAZPRODAJA
«2
A.
I
S
G R D I N O V I H !
15301 Waterloo Road
l
I
I
LET ŽE OBSTOJA TRGOVINA S POHIŠTVOM GRDINA IN SINOVI IN VSA TA LETA TO g IME POMENI: TRADICIJO KVALITETE IN VREDNOSTI 1 PREDMETOV, KAKOR TUDI PRIMERNIH IN POŠTENIH | | CEN! — SKOZI VSA TA LETA SO TISOČI IN TISOČI g T' ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV NABAVLJALI KVALITETNO POHIŠTVO IN HIŠNE POTREBŠČINE PRI $
a
KOLEDARJE za leto 19G5 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East G2 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Avenue in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd.
A. Grdina & Sons
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS
1
I
i
KE 1-1235 i
g	ODPRTO: y ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer!
g	V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan
BEAUTIFUL SPOT For Sale In Michigan. Motel — Lodge — Cottages. Cocktail Lounge, swimming pool. Selling By Owner. 233-8968.
(233)
REAL ESTATE FOR SALE
HAZELCREST. — New 3 Bedrm. Brick. Low down, payment. Oven, range and hood, full bsmt. Close to schls., shpg. 425-3445 or 422-8496.
(233)
MALE HELP
Molders (Squeezer) and Foundry Laborers
MUST BE EXPERIENCED
Complete Hospitalization Benefits. Good Working Conditions. Steady Employment.
WIRE OR APPLY IN PERSON
APPLETON ELECTRIC CO.
MALE HELP
MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO
•	na šivalnih strojih,
•	v ročnem šivanju ali
•	pletenju
dobe polno zaposlitev.
B. Kuppenheimer & (o.
4121 W. 18th ST.
(233)
FOUNDRY DIVISION
2105 5th Avenue, South Milwaukee, Wisconsin
SANTA CLAUSI PRI VAJI — Santa Cmo Santa Clause, ko se v posebni šoli v New Za tako hojo je potrebna vaja. Na sliki vidilausi morajo znati hoditi tiho in na lahko. Yorku pripravljajo na svoj poklicni posel.
j PRESKRBITE SE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street
KE 1-7447
IMA VEDNO NA RAZPOLAGO:
prvoklasno sveže meso vseh vrst — domače riževe in krvave klobase — doma napravljene in prekajene mesene klobase — želodce — šunke — razno drugo prekajeno meso — grocerijo vseh vrst — domače kislo zelje in repo.
Pivo in vino ter mehke pijače. — Se lahko vzame ven. Se priporočata:
FLORIAN & MARIE KONČAR — lastnika
GRDINOVA
POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East <)2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2038
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
MaMHiiiiiMMiiiPjaj Jiu 'iniuijrwrar-."
PO NEKDANJI ŠPANSKI MODI — Slika kaže igralca Mel Ferrerja in igralko Rosanno Schiaffino v obleki španskih imenitnikov v času El Greca v 2. polovici 16. stoletja. V Toledu na Španskem, kjer je bila gornja slilca posneta, snemajo film o življenju slavnega slikarja “El Greco”.
TRINOGI? — John Williams iz Salinas, Calif., je vzbudil splošno pozornost, ko se je pojavil na cesti s tremi nor-gami. Srednja je bila le s papirjem nabasana hlačnica, na katero je bil pritrjen čevelj.
»**•