218. ifeviM v umnimi, v torett Z5 septembra 19Z3. Leto UL liha (a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznik«. ttteeratl t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 peti t vrst A 1 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 Yrst 30 D; ženitne ponudba beseda 75 p. Popust le pr! naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znamka za odgovor. ttomvnlstvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarne4* KnaOova nlioa it S, pritlično. — Telefen §t. 304. Uredništvo MSlor. Narod3" Snaflora nlloa it S, I- nadstropje Telefon fttav, 34. Dopise sprejema le podalsane ln zadostno Irankovane« Rokopisov so no vrača. Posamezna StevSIka: v Jugoslavili vsa dni po Din t-— v Inozemstvu navadne dni Oin i9 nedelie Oln 1*25 Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: v S^iOi^v. I I v Ljubljani po poiti Din 144-— . 72*-» 36*— 12 — Din 2G4-— , 132- — - 22-- 12 mesecev...... Din 144*— 6 a •••••• • 72" 3 a •••••• s — 1 19-_ * • .*«•■• 9 - - Pri morebitnem povišanju se trna daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ^®T* po nakazn'cf. Ma samo pismena naroČila brez. poslatve denarja se ne moremo ozirati. Motna situacija. Iz Beograda prihajajo poročila, da je vlada zašla v težaven položaj. Z napetostjo pričakujejo sejo narodne akuščine, na kateri poda zunanji mini* •ter dr. Ninčić* svoj zagovor in sliko sedanjega stanja rezkega vprašanja. S hladnega in objektivnega stališča si moramo priznati, da so naše komisije t veliko patrijotično doslednostjo za* stopale interese Jugoslavije, in da so slej ko prej očuvale doslovno besedilo rapallske pogodbe in torej zahtevo po neodvisni reški državi in po naši Delti in Barošti. Nenadna nasilna grožnja go* spoda Mussolinija in vzpostavitev voj* nega guvernerstva na Reki je naravno razburila našo javnost in ponudila opo* siciji ugodno priliko za nove napade. Doslej so bili naSi jadranski interesi od beogradske vlade in od naših komisij vestno varovani. Drugo vprašanje pa je nastalo, ko je nasprotnik zaprl raz* pravne sobane in zapretfl z nasiljem m premočjo. V tem slučaju bomo z napeto občutljivostjo prisluškovali na besedo našega zunanjega ministra In čakali na pametne nasvete naših opo« zicijonalnih strank. V pat dneh izve* mo, ali gre v reškem vprašnjn samo jra zastoj k orni si j ona? nega dela, aH pa za poostritev, ki se opira na današnje dejansko razmerje vojaške oboroŽe* nosti Italije in Jugoslavije. Za med* narodnimi konflikti se namreč gibajo koeficijenti moči in vprašanje je> ali ni hotela Italija pokazati nanje v opra* vičilo svojih protipogodbenih in tmpe* rijalističnih zahtev. Druga činjenica, ki moti sedanji položaj v Jugoslaviji, je ujedinjenje opozicijonalnih skupin v narodni skup* ščini proti vladi. Zanimivo je, da je po odhodu gosp. Radića v inozemstvo skoro utihnila nevarna hrvatska proti* državna opozicija, in da se je ognjišče negodovanja preneslo na novo opozi* cijonalna koalicijo med demokrati in dr. Koroščevo skupino. Značilno in skoro nerazumljivo je pri tej zvezi to, da se je dr. Korošec takoj po sestanku z zagrebškimi in sarajevskimi federalističnimi strankami podvizal v Beo* grad organizirat koalicijo opozicijonalnih skupin, predvsem 2 demokrati, kar lahko tolmačimo kot spletko federali* stičnega bloka in njegovega novega klerikalnega voditelja. Ako se Nemci in Džemijet pri* ključijo novi opozicijonalni skupini, bi lahko računali na vladno krizo. Padec vlade je na tej strani računska naloga in bomo še ta teden videli, kdo jo boljše reši, opozicija ali vlada. Toda kakor je nastop složne de* mokratske in klerikalne federalistične opozicije v narodni skupščini dejanski, tako so nejasne politične smernice novih zaveznikov. Zahteva po padcu vlade se ni političen program. Na kaj torej računa demokratska stranka v takem slučaju? Ali na obnovo radi* kalno * demokratske koalicije? Bo to všeč klerikalcem in radićevskim fede* ralistom? Ali pa se misli demokratska stranka usmeriti na levo ter iskati traj* ne zvezo s federalistično politiko? To bi bila načelna in zgodovinska odi o* čitev, ki bi se zoperstavfla radikalni stranki s drznim odklonom nadaljne kooperacije. Dvomimo na tak preokret v demokratski politiki. Toda zavezni* štrvo s federalistično politiko onem o* goča Čedalje bolj povratek stare de* lovne koalicije. Federalisti ne odsto* pajo od rttvizijonističnega programa. Demokrati sfi^ptoti sedanji tzpremembt Vidovdanske ustave. Torej kaj hoče najnovejše opozicijonalno zavezništvo med klerikalnimi federalisti in ustavo* vernimi demokrati? Izzivati krize je lahko. Toda izpo* vedati svoje poštene namene pri takem početju je težko, tako načelno težko, da tega ne bo mogla storiti niti demo* kratska, niti federalistična stranka. Stojimo znova v notranjosti pred usodno alternativo revizijske ali kon* solidacijske politike. Načelna vpraša* nja, ki bi se znala po odhodu glavnega protidržavnega konspiratorja v tujino v najkrajšem času skrhati ali vsaj ublažiti, se bodo nanovo pojavila. Spričo tako motnega hotenja opo* zicijonalnih skupin in nejasnega polo* žaja osrednje vlade, čutimo prav po* sebno ostrino vprašanja, ki tvori po* glavitni konsolidacijski problem jugo* slovenske države: ozdravljenje Jugo* slavije ne pride od ustavnih in drugih tehničnih zadev, marveč od kulturne izpopolnitve naših parlamentarnih bo* jev in medsebojnih odnosajev vodilnih jugoslovenskih strank. V te boje m odnošaje mora priti vestnost, kultur* nosi, načelnost, stvarnost in lojalnost do višje, državne vrednote. Sele nato bodo prihajale vladne krize, o katerih bomo mogli razpravljati iz načelnih ozirov do državne dobrobiti in do nacijonalnega napredka. Zbirajte znamke za Juaoslovensko Matico"! Manifestacije ob 15 letnici septembarskih dogodkov. Po časopisni proslavi petnajstletnice smrti naših mučenikov Adamiča in Lundra so priredila narodna prosvetna in obrambna društva danes manifestacijo ob njunem grobu. Žalna manifestacija, segajoča daleč nazaj v tužne čase naše sužnosti, spreminjajoča se v hvaležen spomin odpornikom iz septembra 1908 proti nemškemu tiranstvu, ki je bilo pomandrano v svetovni vojni in se ne povrne nikdar več med nas. Še je v Sloveniji nekaj nemških izrastkov, ki pa kmalu poginejo. Cista mora biti Slovenija! Naši dve žrtvi to zahtevata in naša dolžnost je, da se to izvrši Spomin na Adamiča in Lundra nam je oživel ob njunem grobu. Kakor da sta stopila med nas in da nam pripovedujeta o strašnem septembru 1908., na katerega ne smemo pozabiti, kajti polno je še naukov ln nalog, izvirajo-čih iz onih dni! Množica se je zgrnila okoli grobov. Prihitela je Orjuna s svežimi pra-porčki, prikorakal je Sokol s svojim ponosnim praporom, prišli so zastopniki društev m naprednih strank, pevci so stopili v krog in širila se je po pokopališču Pavčičeva »Narodna n a -grobnica«. Peli so združeni v Zvezi slov. pevskih zborov učlanjeni moški zbori pod vodstvom pevovodje g. P r e 1 o v c a. Ko je bila odpeta, je stopil na žalni govorniški oder gospod E. G a n g 1. Zavladala je, tišina. Govoril je tako-le: Bratio hi sestre! Leta 1908. so povzročili ptujski dogodki ob zborovanju Ciril-Metodove družbe, da je v naših žilah burneje za-plala kri. Užaljeni narodni ponos in vzdramljena narodna zavest sta nam vrnila spoznanje, da smo vsi sinovi in hčere iste matere domovine, da smo bratje in sestre med seboj, da rana, ki jo posamezniku zaseka sovražnik, boli vsakega od nas, da moramo žalitev na- i redove časti ln njegovega svetega imena maščevati vsi! Vzravnale so se hrbtenice, stisnile so se pesti. Jek bolesti, ponižanja, ponosa in zavesti je preletel vso našo zemljo, najjačje se je začul v Ljubljani. V imenu našega belega mesta je tedaj izgovoril naš nepozabni brat dr. Ivan OraŽen ponosno in daleč slišno besedo, da bodimo najprej zvesti sam}- sebi, če nečemo, da nas sovražnik ne pogazi m ne zaduši na zemlji, ki le bi1 a. ki Je in ki ostane naša! Toda sirovostim in besnemu sovraštvu, ki jih je janičarstvo razlilo Ljubljana, 23. sept. nad našimi brati in sestrami v Ptuju, sta se v Ljubljani pridružila puška ln bodalo nemškega avstrijskega vojaka. Naj pokanje smrt kali novo usmerjenega življenja, ki so pognale iz užaljene narodove duše! In zopet se je odigrala tragedija malega naroda, kakor vselej prej, kadar smo iskali svojih pravic in si hoteli ustvariti pogoje svobodnega, sa-molastncga, političnega, gospodarskega, kulturnega socijalnega živi jen la in ndejstvovanja! Naša mačeha ie v Ljubljani pokazala v malem, kaj hoče in namerava v velikem: da naj odpade naša veja z debla slovanske lipe in na zemlji, ki pije iz nje življenske sokove, usahne in umrje! Počili so streli. Dvoje mladih Žlv-ljen, rojenih iz krvi slovenskih mater, je omahnilo m utonilo v lastni krvi. Ranjence so sprejele usmiljene roke, drugim so se odprle ječe, nad ostahmi so se prežeč razklenili kremplji ujedne ptice, a v vsako narodno srce se je zapičilo želo globokega in vročega sovraštva do krvnikov in njihovih zaščitnikov, sovraštva,, ki ugasne takrat, ko preneha utripati poslednje jugoslovansko srce. Tako sta morala umreti Adamič in Lunder! Prenesli so ju v svečanem žalnem sprevodu semkaj in ju položili v domačo zemljo, ki je še — dobrotnica — imela prostora za zemeljske ostanke narodnih mučenikov. Po naših mestih in trgih in vaseh so zaplapolali črni prapori — vsa naša zemlja se je potopila v žalost, ki je bila toliko vcli-častnejša, ker je bila splošna in iskrena. Kmalu potem so zagrebli poleg njiju brata Arnošta Windischerja, ki mu je ječa ubila rahlo zdravje in izpila moči njegovega idealnega življenja. Petnajst let je minilo od tedaj. Množice svojcev, prijatejev, znancev so prihajale k tej gomili gledat spomenik našega suženjstva, gledat plačilo naši ljubezni do naroda in do rodne zemje! Smrt Adamiča in Lundra nas je zdrn-žila, da smo pozabili na to, kar nas je dotlej ločilo in razdvajalo, in da smo se zavedali Ie ene, vsem skupne dolžnosti: spojiti vse materialne in moralne svoje moči v obrambo svojih nacijonalnih in človeških pravic, ki jih hočemo uživati v državljanski svobodi na svoji zemlji! V viharju političnih borb, ki so pozneje besnele po naših krajih, se je sko-roda izgubila dragocena pridobitev sep-temberskih žrtev Vendar narodni mučenik! ne smejo umirati zaman! Njihova kri je kakor seme, ki poganja iz njega novo. lepše, svobodnejše življenja Saj ta grob ni obležal v nižini ljubljanskega polja! Vzbočilo se je to polic nad višave naših gora, in s teli višav ie žarel ta grob v znrj: muČeništva, vsakemu očesu viden, vsakemu srcu svet, vsaki duši opomin in ukaz: Bratje, sestre, maščujte nas! Naša zemlja ni samo za /robove lastnih sinov — ona ie nama njena in določena svobodnemu življenju vseh, ki so njeni in ki jo ljubijo! Glas iz gomile Adamiča in Lundra je plaval na vse strani leto za let m vse do onega časa in dneva, ko so planili na bojne poljane junaki z meceni v rokah, da z njim osvetijo tudi to ne-dolžno prelito kri! Mirna, prepričevalna beseda ni narodu priborila pravice, bilo je treba bratske pomoči s slovanskega severa in juga, da je odločilo orožje, m da je bil izpolnjen ukaz, prihajajoč Jz te gomile! Cul ga je Petar Mrkonjić in njegov junaški sin Aleksander; čuli So ra. sinovi srbske zemljo, plemiči po mišljenju in junaki po delanjih; culi so ga otroci slovenskih mater, ki so ;*ih kro.ii avstrijske vojske kakor klešče objemali in stiskali srca; čuli so jih strelski jarki, okrvavljene naše vode, od topov-skin strelov razčerjene nase gore: Čule so jih ječe in pregnanstva ln vislice; čuli so jih razrušeni domovi in cneča-Ščena, razdejana ognjišča svetih domačij; čuli so jih vsi, ki jim »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi!« Zemlja se je zamajala v svojih tečajih, tako preljuto je zabesnel orkan borbe na življenje in smrt! In stari svet krivic, prevar in nasilja se ie sesul v lastnih ruševinah, a iz jezera krvi, iz nepregledne vrste grobov, iz potokov solz, iz razdejanja je zrasla tudi ta gomila v plamenih mučeniške slave, visoko dvignjena nad slemena naših gora, daleč vidna po proŠirjeni, veliki, novi domovi:": i in začuli smo klice, prodirajoče iz r.je: »Maščevana je naša smrt! Počitek je sladak umirjenemu srcu!« Res, Adamič in Lunder nista umrla zaman! Njiju smrt je bila vir žive borbenosti, ki je tem jačje osvajala vsako našo dušo, čim globlje le v nas prodiralo prepričanje, da bo vsa naša zemlja ena sama gomila, ako nam ne pribore rešitve in svobode lastna volja in bratska pomoč! In ne motim se, če rečem, da so v Adamičev in Lundrov grob uprte oči vseh onih naših bratov in sestra, ki pod tuje pestjo preživljajo tožne svoje dni. V tolažbo jim bodi izrečena od zgodovine potrjena resnica, da se vsaka krivica maščuje nad njim, ki na krivic! grad] svofo moč in cbfast! Naj jim v Clande FcrGre — prevel Miran Jarc: Roman. 38 Nato se je zmagoslavna ln divje maščevalna pripravila na prelom. Njeni preprosti možgani so mislili, da bo razljučenost prevaranega moža neizogibna in strašna. Toda podedovana civiliziranost je v Mćvilu do zadnje koreninice iztrebila ono podivjanost, ki jI pravimo: ljubosumje. Še zganil se ni; le smehljal se je. Liserona je Fierce-a spustila; njeno začudenje je bilo tako silno, da ji je jezo kar zvezalo. Fierce se je, povsem pomirjen, spet vsedeL »Da, to je Čisto res,« je dejal. Iskal je neko smešno, primerno besedo, a je nI našel. Moril je radovedno mršil obrvi, kajti ves prizor se mu je zdel tako zagoneten kot kaka 5a-rada. Fierce mu pa je pojasnil: »Nova izdaja tragedije Iz egipčanske agodovinet »Puttfar aH iztrgani plašč ...« »Ubogo dekle!« je zavzd&rril Mćvtt, »aH moraš biti baš iz zadnjega stoletja U Oba, vsi trije, so se I smejali v obraz. Zazdelo se ji je, da blazni »Pri nJem sem spela, pri njem sem spala,« je vpija znova in znova. Nenadoma je V njej zmagala jeza, Id se je »daj zmešala s nenavadno raaUafceaofttjo, Zakričala je: »Capini! Kaj vam mar, (Se spe vašo BaMee pri prvi svinj!, kt jim je prišla na pot No, prav, jaz, jaz, vlačuga, vam povem v obraz, kaj ste: prepereie cunj« ste, puhlica, gnila mrhovina, Ce bi vas tepel, bi zaušnic niti ne čutili! Po telesu se vam sploh ne pretaka kri, temveč...« Ob ironiji ji je psovka ušla. Torral je smatral to zmerjanje za barbarski poklon njegovi vzvišenosti. Opazovati prosto igro golih nagonov, je zares filozofska zabava; — Torral se je smejal brez jeze, pa tudi brez pomilovanja. Mevil je poslušal skoro nič manj hladno ln ravnodušno, nato je vstal in pognal žensko čez prag. Pravzaprav ni bil niti najmanje užaljen, toda zdelo se mu je nedostojno, da se upa priležnica ž njim govoriti še drugače kot suženjsko vdano. Liserona, uporna sužnja, je pa hotela kričati in se braniti; toda zagledala je oči svojega ljubimca, te zle oči, ki so ji svetovale molk in zbežala je, zadevale se z ramami ob durnice. Mevil se je povrnil k svojemu naslanjaču in zazdehal. Le Fierce je zardel Dejal ni nobene besede, niti s prstom iti zganil. Toda neka čudna sramežljivost mu je podplula obraz. NI imel sile, da bi se posmehnil psovkam, ki so priletele od spodaj; te psovke so ga grizle kot peklenske vode — kot resnica; ni si bil na jasnem, če to ni resnica. Congai se je plaho prihulfla za naslanjač, dokler je govorila Liseron. Potem pa se je osokolila in se rezko zasmejeta, da jo je Mevil oklofutnil. To jo bil ves pripit k temu dogodku. Torral pa je mirno nadaljeval svoje aaaveto: »Me delal prav,« je dejal Mevflm* »da se ne boriš" prosi svoji obsedenosti. Necoj bora večerjal v Cholonu; povabil sem Pleree-a, ki pa je odklonil vsled duševne anemije; nfeS naju ne ovira, da se ne pozabavava kot je potrebno in zmerno. Osem dni vzdržnosti — to je že nesramnost.« »V koga pa je zaljubljen?« je vprašal Fierce. »V gospo Malais-jevo,« je odvrnil Torral in se ozrl vanj. Fierce se nI zganil. »... Tudi v gospodično Abelovo.« Fierce se je ponorčeval: »Zaradi mene naštej ves svet...« Vendarle pa se ie zbal, da začuje še neko drugo ime, česar pa še samemu sebi ni hotel priznati. »Pet je ura,« je dejal, »zbogom«. »Kam greš?« je dejal Mčvfl. »Na tennis.« Mevil je vstal. »Vzemi me s seboU »O, kaj Se!« Sam ne bi vedel pojasniti, zakaj ne, toda Mevil se mu je zazdel najbolj zadnji, ki bi ga sploh predstavil tem ljudem. »Pa zakaj ne?« je vprašal Torral. »Pojdita skupaj. Me*vil poma ves Saigon: saj se mu sploh ni treba predstavitL Zanj bo dobro, če gre tja — pa tudi sate, če ga boš videl tam.« Fierce je odkimal. Tona! ga je pregovoril z podsmešrrtm izrekom: »Gospod, he, Ijabosumnje? No, sprva lahen sam,. ••« »Noreei« je dejal oni In se idal. Mevil te je oblekel hitreje kot običajno. Torral ju je spremil do ogla španske ulice. »Tu se naša pota eepijo,« je dostavil in se ozrl na Fierce-a. »cepijo se močneje, kot se nam zdi !Tu: pot neumnosti, — tu: pot razuma,« In odšel je po poti razuma. »Zdaj ne vem več, po kateri poti naj grem,« se je pošalil Mevil obotavljale se. - Vendar pa je sledil Fierce-u po poti neumnosti. XV. Prvi je stopil na stopnjišče Mevil. toda Fierce se je pospešil, da ga dohiti v veži in mu pokaže pot. Jezilo ga je, da se je delal Mevil v tej hiš* tako domačega. Veža je vodila na verando, iz verande pa si prišel na vrt. Prostor za tennis je bila z grmičevjem zamejena trata. V bližini so se gostile areke, ki so tvorile prirođen šotor; pot tem šotorom jo kramljala družba v svetlih oblekah. Tu pa tam so ležale žoge m odbijala. Počivali so. Fierce in MevU sta pristopila bliže. Gospa Mahus-jeva Jima je prišla nasproti. Kar žarela je od lepote; prosto zračje je kaj dobro pristojalo njeni glavi plemenitaške draže*ti; navzlic — vsled podnebja — neizogibni čepici iz plutovine, jo menil Fierce videti na tej tratici pod visokimi drevesi živega Watteau-ja, ki se mu smehlja v obraz. Poljubil je roko, ki mu jo je gospa ponudila, z nekaj besedami je predstavil MeVila in ga pustil, da ji začne dvoriti, on pa je pohitel k palmam: nje-tove oči so' le spoznale modro krilce, ki ga io vleklo k tebi kot magnet. Gospa Malais se je trudila, da bi Mevila prav tako sprejela kot Fierce-a. Toda lepi zdravnik ji jo namesto prstov poljubil zapestja, kar jo je kar zmedlo; kajti ona se k'a je zares bala, tesnobno se ga je bala in to jo bila že morda neke vrste uubezou. Stran Z. r* l * i v r.n - * ■ ■» -i k wt>. a u c 23 septembra ;yi'«3 siev 213 urah obupa in toge drhti na sluh struna radostne in neomajne vere, da ni nihče jačji od pravice, čeoray ne pozna pravičnosti! Ljubezen nas je zbrala In združila ob tem ar obu — ljubezen do mrtvih, ljubezen do življenja! Nai nas druži vedno bratovska ljubezen, kadar nam je v mislih domovina! Bodimo ji zvesti in vdani, in njena korist, n/ena čast in njena moč nam bodi več, nego Iskanje samega sebe v velikih nalogah m v neogibni odgovornosti sožitja In so-trudništva z vsemi, ki so z menoj Iste krvi in istega jezika! Naj bo kakor je bilo pred 15 leti: naj se mogočno dvigne In vekomaj živo ostane spoznanje, da smo sinovi in hčere iste matere domovine, da smo bratje In sestre med seboj! Slava Imenu in spominu njih, ki so umrli, da ml živimo! Ponosno, mirno in veličastno, Čisto se je razlegal njegov govor, bogat domovinskih izvajanj, in segal je s svojim pesniškim zanosom navzočim v srca, Po govoru so zadoneli mučenikoma trikratni slava! klici. Pevci so zapeli Vilharjevo »Na-grobnico junakom c. Sledilo je polaganfe vencev In cvetja. Grobova sta bila obsuta Ž njimi. Napisi, primerni pomenu današnje manifestacije. Svečanost je potekla, samo po sebi umevno, dostojno. Vsem, ki so se je udeležili, ostane v najlepšem spominu. Vreme nam ni nič nagajalo, te v prvih dopoldanskih urah se je videlo, da ne bo dežja. Le proti severozapadu se je tekom manifestacije trio temno nebo in nad nas je priplul od tam oblak, kakor ua Y>risluSkuJe govornikovim besedam, da jih ponese tja preko... Pri -povratku v mesto se je c*trt tu-intam -osoljen vzklik na vse one, ki bi bili morali priti, pa jih ni bilo. Ali gotovo je, da se manifestacije ne merijo vedno le po obilnosti udeležbe, In prepričani smo, da todnevna proslava spomina dveh naših narodnih mucerrftVov nrinese dobre sadove. Mladina je podučena o pomenu imen Adamič m Lundpr! Tete!otiska In brzo^aona poročila Vlada pred krizo? Enoten nastop opozicije. — Reško vprašanje pred ministrskim svetom, — Odstop zunanjega ministra dr. Ninčića? — Beograd, 24. septembra. (Izv.) V parlamentarnem položaju So se pojavile za vlado velike težkoČe, ker se je opozicija sporazumela z delom de- mokratske opozicije in zemPsradniki. Razun tega tudi ni jasno, kakšno stališče zavzema džemijet napram radikalni vladi ter je tudi stališče Nemcev negotovo. Ako nastopijo džemijet in Nemci proti vladi, se more pričakovati, da pade vlada pri razpravi o interpelaciji Slede reškega vprašanja, ker se tudi del radikalnih poslancev ne strinja z vladno zunanjo politiko. Padec vlade bi sledil, ako bi radikalci ne sklenili v zadnjem trenutku kakega pakta z džemi-jetonf in Nemci. — Beograd, 24. septembra, (Izv.) Včeraj je imel ministrski svet svojo plenarno sejo. Zunanji ¥rfifiistef dr. NinČfć se vrne V Beograd bržkbtie nocoj ter bo odgovarjal ha Interpelacijo o reškem vprašanju v narodni -skupščini prihodnji četrtek. Jutri bo sklepala vlada o odgovoru zunanjega ministra dr. Ninčiča in ministrskega predsednika Pašica v parlamentu za slučaj, da bo narodna skupščina zahtevala, naj odgovarja tudi mfoistrski predsfednik Nikola Pašić. V radikalnih krogih se govori, da bo vlada pustila pasti v parlamentu zunanjega ministra dr. Nmčtta, ki bi imel prevzeti na sene vso odgovornost rad! reškega vrpašanja. Kakor se trdi, vodi agitacijo proti &t. Nin-čiču prometni minister dr. Veitear Jan-kovUć. Radikalni poslanci govore, da Je dr, Veiizar Jankovič resen kpndiđat za bodočega zunanjega ministra. Ministrski predsednik PašiS želi, da ima radikalni klub do četrtka svojo sejo, na kateri naj bi zavzel stališče glede vladnega odgovora na interpelacijo o reškem vprašanju. Na seji ministrskega sveta se je tudi razpravljalo o notranjih neprilikah v južnih krajih ter se je sklenilo naprositi albansko vlado za podporo pri pobijanju bolgarske komitaš-ke akcije v Makedoniji. Na seji se je govorilo tudi o parlamentarnem položaju, vendar pa tozadevni zaključki niso podrobnejše znani. Iz vladnih krogov se je izjavilo novinarjem, da je treba sprejemati alarmantne vesti iz Bolgarske s primerno previdnostjo. Kar se tiče zunanjega ministra dr. Ninčića obstoja v radikalnem klubu precej močna struja, -Tci dela za njefeov odstop. Za sedaj ni verjetno, da bi poleg dr. Ninčica odstopil še kak drug rrrmister razun morebiti dr. Kojiča in Simonovima, kar fci bila posledica nesloge V ra-dikalneni kru'bii. V 'parlamentu se do danes določil dnevni red bodočih sej in Ima priti v razpravo najprej kohvenciia s Poljsko, potem pa proračunske dva-najstme. ki nai T>i b*le "rešene cio sobote. — Beograd, 24. septembra. a. Komunisti proglašajo povsod sovjetsko republiko. Delavstvo stopa v stavko in se stavkujoči bore z zemljoradnik! proti malsedonstvujuščim. Vsta-ši plenijo ter ruSiio železniške proge, da onemogočijo vsak promet z mesti, ki-jih ima vlada, v rokah. , — Beograd, 24. septembra. (Izv.) V 'Sofiji so se raznesle vesti o intervenciji jugoslovenske vojske ter je na to vest zavladala v mestu ponovno ve-iikapanika. v* Sofiji so trgovine zaprte, meščanstvo pa beži na vse strani. Uradni komunike protestira proti koncentraciji fngoslovenskih čet ob bolgarski me H. Komunike zavrača tudi trditev, da se zbirajo makedonstvujušči ob meji in da namerava/o vpasti na jugoslovansko ozernlie. Končno poziva komunike vse zunanje sile. nai nodpro Bolgarsko v boju proti komunlstofru ki so eksponenti sovjetske Rusl-e, Bolgarska brzoiavn* agencija ne objavlja drugih vesti razun proglasitve obsednega stan*« h mobilizacfie voiske. Bolgarska brzojavna agencija pravi, da so se vrini oač večii izjrredi ih rjefedi, ki pa o"d 20. t. rn. pomiščhTo. V Stari ih Novi Zagori vladajo komunisti. Komunisti so zavze.il tudi več vasi. Blok na podlagi der»nkrafckrga dogovora je propadel. ker odklanjajo radikalci in široki socijalisti vsako sodelovanje z narodnimi liberalci. — Sofija, 24. septembra. (Izv.) Komu* nisti so zavzeli več kraiev v plovdivskcm okrožju. Trdi se, da vodi komunistično nk* cijo glavni komunistični tainik Gjorgje Di* mitrov. Komunističnemu gibaniu sc je pri* družilo mnogo rezervnih častnikov. V Sofiii so radi tega aretirali več oseb. V nekaterih garniziiah so sc vojaki uprli in se pridru/ili komunistom. Sesti polk so morali razoro* žiti. Veliko nevarnost tvori tudi stavka ru* darjev v rudniku Pcrič> ki so stopili kot komunisti v stavko in se boro z orožjem proti vladi. — Caribrod, 24. septembra. (Tzv.) V Sofiji vlada velika panika In strah, ker so komunisti zavzeli Murgas. 30 km od Sofije, reT krenili v smeri proti Sofiji. V mestu Sofiii je osredotočena artiljeriia in vojska. Komunisti so zavzHi z velikimi žrtvam! Lom Palanko. Kosloduje in Orahovico. Iz Sofije §o nroti tem krajem odnoslali nujno ir»moč. Gibanje zemljoradnikov v Južni Bolgariji čimdalje bolj uspeva. — Sofija, 24. septembra, drv.) Včeraj jo spreirl krali Boris v daljši avdiienc! predsednika vlade. Oanknva ter podDisal uVaz o rekonstrukciji vlade. Ver ie odstopil mfnlster za pravosodje, liberalec Rojan Smilov, pristaš" RadiMavova. — Nadalje je kralj podpisal tridi ukaz o ohsednem stanju in o razpustitvi sobranja. K^-ali je dalj časa govoril z minlstrsHm predsednikom Can« kovem o položaju vlad?. — B>o«*r*r?, 24. septembra. (Ttv.T NtUl vladni le dobila vCerni porodilo, da traia;o v Bo!a*T»« trsnehe. Tofen pretjl«*d bol« tfarskih dogodkov je nemogoč jn se rdi. rla ga nima niti sam* bolgarsVa vlnda. Po* triu je se vest, da je med meSčanskimi StT%nVarml došlo do rarknln. KOMUNISTIČNI PUC V BOLGARIJI Z^TRT? DEMISIJA BOLGARSKE VLADE. 6offJe, 23. sept. (Izv.) Komunistična vstaia v Južni Bolgariji jc zatrta in vspostavljcn mir in red. V bojih pri Cirpanu in Novi Zagori, kjer se je rabila tudi artiljerija, je padlo IOO komunistov, ujetih Je bilo 150. Komunisti pod vodstvom plevnrškega posl. Ltikanova So poškodovali Železnico v Zmaiovl in Orizovi, kjer je neki vlak skočil s tira. Vodja komunistov Velčev je ajet Nje- gov sin je padel. Major Vankov, ki je bil instruktor obor.oženih komunistov, je bil včeraj aretiran. Proglašeno je obsedno stanje nad vso Bolgarijo. Kralj Boris pride danes v Sofijo, da podpiše razglas o naglem sodu, o razpustu zbornice in razpisu volitev. Ministrski predsednik Cankov le podal kralju demisijo celega kabineta. ARETACIJA KOMUNISTOV V ZAGREBU. — Zagreb* 24. sept. drv.) Včeraj Je zagrebška policija doznala za tajen shod komunistov, k! se Je.vršil v nekem gozdu za centralnim pokopališčem. Na Shodu se le razpravljalo o aoffoŽkik y Bolgariji In španiii te* sb bila prečltana zantma poročila. Policija Je aretirala nekaj komunistov, ostali pa so pobegnil!. Kasneje so se koaiunlst! zbrali pred pottcrJSfclm ravnateljstvom, da bi vi-Utell. kaj se tro tgodilo z aretiranci. Tudi tu Je policija, aretirala sedem komunistov, med njimi bivšega komunističneea poslanca Ko-VacTča. k| fe pil nedavno Izpuščen Iz poža-revaflće kaznilnice. Policija le aretiraneb ^rioržala v zaporu ter uvedla preiskavo. POGREB PODGlJVERKERJA NARODNE BANKE. -i- t&oermd, 24. septembra. (Izv.) Včeraj Se je- vtill svečan pogreb podguvemerja l^arodne banke. Marka Štp|anoxića. Pogre. ba so se udeležili zastopniki kralja in dvo* ra, vseh veroizpovedi, drfavniri oblasti, vae» u««sča m številnih drugm korporlcij. dr« N1NČIĆ ODPOTOVAL IZ ZENEVfe. — Želtieva, 23. gffBiibil. Hzv.) Zunanji minister dr. Ninčić je odpotoval včeraj v Beograd. shod dr. rauMmčA V SPLITU RAZGNAN. Špflt. 24. ?epi (Tžv.) ts včeraj Je bil nppoVeđan veljk shod. na katerem Je govo-ftl dr .TfnmblJ. 2a shod Je vladalo živahno zanimanje ter je nanj prišlo mnogo ljudi Iz mesta In okolice. Na shodu Je bila sprejeta resnitfrtjt; ▼ kateri se eahteva. naj po rane PafmeHa sestavni del Hrvatske, Nadalje st zahteva v resolucij! nova ureditev države In protestira proti sedanjemu režimu. — Predno Je bil shod zaključen, ga je policija fazchalt otok ti S TURŠKI. «■ Park. 24. sept (Izv.) Havas poroCa. , 4a J« (Mka UioCUa otok Tanade« Turkom, VELIKE VOJAŠKE VAJE PRI ŠIBENIKU. — Doograd, 24. sept. (Izv.) Te dni so vrše v okolici Šibenika velike vojaške vaje, rta katerih bodo sodelovali znatni oddelki naše vojske in mornarice. SibeniŠka občina Je pozvala prebivalstvo, naj gre vojaštvu na roko in naj ne povišuje cen živilom. POENCARE O SPORU Z NEMČIJO. — Pariz, 23. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je imel ob priliki odkritja nekega spomenika govor, v katerem se je bavil z repara-cijskjm vprašanjem ter je izjavil, da je nemška vlada odredita, naj se opusti pasivni odpor v Poruhrju, ki tudi že polagoma ponehuje. NemSka vlada Ve, da bi se odpor polagoma sam od sebe zrušil, če tudi bi ga hoteli Nemci še nadalje vzdrževati. Nemška vlada skuša sedaj pri svojem umiku doseči gotove ugodnosti. S katerimi bi se francoska politika deiavoirala. Francija hoče izvesti reparacijzsko vrpašanje do konča in rte bo sprejela nobenih pogojev, ki bi 16 mogli prikrajšati v njenih pravicah. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA. — Krakov, 14. sept. (Izv.)' V Dombro-vlcI-Obrnice Je nastala včeraj v rudniku vsted eksplozije podzemeljskih plinov velka katastrofa. Rov Rcben. v katerem Je bilo roo ljudi. Je v plamenih. Nesrečo so opazili šele ob 5. popoldne. O polnoči je bil ves tov v plamenih. Reševalna akcija je bila zelo oUžkočena. ker Je primanjkovalo mask proti plinom. Iz rova so privlekli v prvih urah lj Popolnoma ožfranih trupel. Pred rovi se odigravajo razburljivi prizori med družinami ponesrečenih rudarjev. Pogrešajo več što rudarjev. Iž vseh okoliških krajev so prihiteli osrnjegascl na pomoč. Boje se Izbruha demonstracij, ker pripisujejo krivdo za nesre-Cq malomamoatt rudniškega sodstva,, - KONGRES SOCIJALDEMOKRATSKE STRANKE. — Beograd 2-4. sept. (izv.) Na koner--su socija demokratske stranke Juz slav.jr, k; se jt: sneči zaključil, je bilo ski-nj-n-, cia socijalisti ne stopijo v z\czo s komuni* , kakor sc je pričakovalo, ^^cijalni demr-kraije SKlenJi, da reorganizirajo S" stranko in da se bore proti vsem strankan v on če. — Beograd, 24. sept. (Izv.) Včeraj se je v dvorani novega socialističnega dorr* otvoril kongres socijalistične stranke, ki ga je udeležilo nad 100 delegatov Iz vseh krajev države, največ* pa iz Vojvodine in Slovenije. Ves dan se je razpravljalo o p< -ročila glavnega odbora Stranke, ki ga Je pr-dal politični tajnik Korač. Med debato se je največ govorilo o edinstvu stranke in od-nosajih napram k nmnistorn. Večina del tov je bila za to, da socijalni demokratje r* stopijo s komunisti v nobeno skupno akcijo, ker Imajo v tc:a pogledu Že slabe IzJci S-nje. Vsa poročila so se tikala največ ureditve notranjih strankinih razmer, ker pričakujejo delegaije, da se bo po kongres;-razvilo v socijaldemokratski stranki novo gibanje za napredek stranke. Po razpravi o socijalističrem centralnem statutu, ki bo velja] za vso državo. Je vzbudilo pozornest, da se roben delegat ni dotaknil programa stranke, ki ostane isti kakor je sedaj. Kongres se je vršil v največjem redu. Politične vesti. =a vTlnda ne misli na neve volitve. Pred dnevi so razni listi priobčili ves . da misli vlada na nove volitve v na* rodno skupščino in da si je žc izposlo« vala mandat za izvedbo t<.h novih volitev. Z ozirom na t vesti piše včerajšnje »Vreme«: »V radikalnih krogih so mnenja, da položaj vlada v zadnjem času ni bistveno spremenil. Raz« merje sil je ostalo isto kakor v zavlnjem zasedanju. Nobeden poslanec, ki je preje podpiral - lado, ni odrekel svoje podpore. Vlada celo smatra, da je njen položaj sedaj bolj ojačen. kakor je oil kdaj preje in ne misli sploh na no^cnft sprem mbo, še manj pa na kakšno p m puščanje opoziciji. Focdini ministri iz= javljajo, da jim ne povzroča nobenih, skrbi akcija za ustanovitev enotnega opozicijonalnega bloka. Vse opozicijo: nalne skupine so tudi do sedaj glaso« vale proti vladnim predlogom, to in ničesar drugega ne morejo storiti, ako tudi sklenejo med sabo ožjo zvezo. Z vladne strani izjavljajo, da so netočne vse vesti o pripravah za nove volitve, ker stoji vlada na stališču, da takšne volitve sedaj niso potrebne. Tudi zu* nanji položaj zahteva, da se po nepo* trebnem ne trosijo sile, marveč da vse posveti drugim nujnejšim poslom. = Razgovor i generalom Giardi* nijem. Dopisnik beogradskoga »Vre« me«, Heranda, je imel te dni razgovor z novim reškim guvernerjem genera* lom Glardinjem. V razgovoru je general Giardini povdarjal med drugim: Prišel sem na Reko samo z misijo, da uvedem red in poboljšam gospodarsko stanje. Kar se tiče reda, sem že objavil naredbo, v kateri ukazujem, da vlagajo politične oblasti tožbe sodišču tudi glede onih pristopkov, glede katerih sc uvaja preiskava samo na tožbo oško« dovancev. Da bi se ne dotaknil neod* visnosti Reke, sem si vzel za sekretarjo same rojene Rečanc domačine... Moja akcija je popolnoma neodvisna od po* litičnih pogajanj in jaz se informiram o političnih korakih šele iz časopisov. N'aj S3 mene r.e smatra kot enega izmed tistih, ki so prihajali semkaj, da napravijo karijero. Jaz sem svojo karijero že napravil in sem lahko ob* jektiven, prav zato me je vlada poslala semkaj. Preje je brezdvomno bilo mno* go takih, ki so prihajali semkaj, da tu v kalnem ribarijo«... (Aluzija na cT Annunzija). Ko je general ugotovil, da se nahaja na Reki sedaj 4000 brez« poselnih Ij'udi, je na vprašanje, ako bo dovolil, da se Zanellina vlada iz Kra* ljevice vrne na Reko: »Pod nobenim pogojem, ker ne želim kompromitirati reškega vpraSanja, ne morem nikakor dovoliti povrnitev Zanellinih beguncev brez posebnega naročila moje vlade.« Svoj razgovor z dopisnikom je general zaključil tako*le: »Zclim, da Italija in Jugoslavija čim najpreje prideta do sporazuma na korist obeh in na korist tudi nesrečnega trškega mesta.« ±= Kako Je v Nemčiji? Za presojo političnih odnošajev je zanimivo dejstvo, da je navdušenje za Hohehzollern-ce znatno izhlapelo in da prevladuje v širokih narodovih masah nagnjen;e za mirno rešitev poruhrskega spora. V slednjem slučaju je treba vse poročila iz Nemčije previdno presojati. Kakor Madžari tako i.Nemci slepe svet, ko kažejo propadanje narodnega gospodarstva, a skrivaj goje misel na maščevanje. Ob enem škilijo po Britaniji in Ameriki, ali Amerika ostane hladna do Velike Nemčijejn Anglija, vedno nezanesljiva, bo morala naposled priznati pravico Franciji na reparacijah, Če ne bo hotela ostati osamljena. Situacija današnje Nemčije ni torej tolažilna. Ali vendar niso Nemci Še Izgubili zmiscl za veseljačenje in lahkomišljeno negovanje svojih strasti. Nočna plesišča so stalno polna, gledališča pa dobro obiskovana, zabavna ftodjetia lego usp.e- - ---:__ »rev. 218. »SLOVENSKI NAROD« dne 25 septembra 1923. Stran 3. vajo. Človek bi dejal, da Nemci pleše-jo ob svojem gTobu, prav za prav pa je to le operetni prizor v slepilo evropski javnosti. — V razumevanje draginje naj služi slednja primera. Med Berlinom In Charlottenburgom se pne m> jfcočen most iz brona z umetniškimi okraski Zgradili so ga pred svetovno Vojno in je stal vsega vkup 4H milijona mark, torej vsota, za katero ne do-bi5 danes v Berlinu niti pol kilograma mesa, ki je te dni poskočila že na 6 milijonov. Kar je stalo pred vojno marko, Je veljalo predzadnji teden milijon, a •danes že 3 milijone. Tako jo ubira Nemčija za sovjetsko Rusijo... ' s= Izjava dr. Surmina. Kakor je znano, je bivši hrvatski narodni poslanec dr. Gjuro Šurmin izstopil iz Hrvatske zajednice. »Novosti« so sedaj priobčile njegovo izjavo, v kateri upravi-čuqe svoj izstop. V tej izjavi pravi med drugim: »V Beograd sem šel, kakor vsak drugi privatni človek. Tam sem se razgovarjal z raznimi politiki, nisem pa se pogajal. Od mene se je brezpogojno zahtevalo, da javno povem, kakšni so bili moji nazori v Beogradu. Tega nisem hotel storiti. Poslal sem vodstvu Hrvatske zajednice svojo izjavo, ki je pa niso hoteli priobčiti dasi Je zelo kratka, Nečemc poostrevati spora, ker je moja težnja izmirjenje. Hočem, da , se naše vprašanje enkrat reši O osebah nečem govoriti dar več samo o principih. = Našim klerikalcem posveča beo* gradsko časopisje v zadnjem času veli* ko pažnjo. Listi poročajo o vseh sejah klerikalnega parlamentarnega kluba in radi beležijo tudi izjave poedinih po* slancev. Sobotna »Politika« poroča n. pr. o zadnji seji klerikalnega kluba to« le: »Klerikalci so imeli včeraj popoldne daljšo sejo. Razpravljali so o izbiri zaupnikov za veliki zaupniški zbor. Ta zbor se bo vršil še pred 20. oktobrom najbrže v Ljubljani, ako ne v Celju. Torej pred rednim zasedanjem narod* kupno življenje. Žene Je treba pripravljati na žensko poklice bas radi dragocenih lastnosti ženske prirode, kl za danes nimajo nobenega, oziroma zadostnega vpliva v človeški družbi Tudi so naše šo|e po večini prikrojene za moški tip. Znanstvena raziskovanja pa so dokazala različno konstitucijo moža in žene In seda] gre za to, da se na tej podlagi dvignejo zakladi ženske prirode ln da se razvijejo do popolnosti. Debate, ki je bila mestoma burna, so se udeležile £e: Milčnovič, Todorovlć, Stamecković ln druge. Pri točki o zaščiti zakona se je oglasila tudi zastopnica ljubil, kršč. ženskih organizacij ga. dr. Piskernikova, ki pa žal s svojim zadirčljivim ln popolnoma neorljentiranim glasom bi bila skoro Izzvala mučen incident na tem vzornem zboru. Umirila jo je kras- Ustanovna skupščina Feministične alijanse kraljevine SHS. Programna listina jug oslovenskega feminizma* V nedeljo 23. sept se je vršila v Ljubljani ustanovna skupščina jugoslovenskih feministk, ki so položile temelje strokovnemu feminističnemu pokretu v Jugoslaviji in Ustanovile za celo državo kulturno, mednarodno ln socijalno velevažno »Feministično alijanso v kraljevini SHS«. Se nikdar niso prodirali Žarki Jesenskega aolnca v intimni prostor kazinske dvorane tako svečano, kakor to nedeljo, ko je Izbrani cvet Jugoslovenskih žena razpravljal o feminističnih vprašanjih sodobnega kulturnega sveta in poizkusil rudi jugoslo-venski ženi začrtati smernice samoniklega fem. pokreta. Zborovanja so bila strok. In ledjna, odtod mala domača ln zun. udeležba. Tem markantnejše pa so bile prvoboriteljlce, prekipevajoče navdušenega zagovora najmodernejših feminističnih ekstremov, druge zopet živeče v trezni realnosti In razboriti presoji konkretnih ciljev feministične kulture. V posebno čast naše ožje domovine in ljubljanskega mesta moramo šteti, da Je zgodovinski skupščini kumovala naša neumorna voditeljica ženskega dela v javnem ln socijalnokari tati vnem Življenju, ga. Fra-nia dr. Tavčarjeva, ki je pač s svojim Častnim predsedstvom kazala na notranji elan In neumorno ljubezen, s katero se mora jugsl. feminizem navdahniti ako bo hotel Izpolnjevati svoje visoke, Idealne smotre. Še včeraj smo si našo Ženo predstavljali zgolj kot marljivo Čebelico narodnih in veseličnlh davkov, kot navduSeno branilko narodnih pravic. Preko noči in brez prehoda pa prestopa na idejna feministična tla. zavaruje se proti današnji krivični družabnosti ter poleta proti Idealom, ki hočejo osvoboditi brezpravno polovico človeštva in jo privesti do soodločujočega Činitelja v državi, družbi in kulturi... Vsa čast gospent Splošnega ženskega društva, ki so si upale pripraviti zs ta ustanovni zbor potrebne idejne In organizacijske osnutke, časovne in gmotne zapreke sicer niso mogle privabiti polnoSttvilno udeležbo Jugosi ženskih društev s feminističnim značajem. Ta dan je mogla predsed. Spi. ženskega društva ga. Fran j a dr. Tavčarjeva ob 9. uri otvoriti pred zbranimi zastopnicami naših glavnih ženskih udruženj to pomembna skupščino z nastopnim nagovorom: Častfte zborovallcef Drage nam sestre! Srčno bodite pozdravljene v Imenu Splošnega ženskega društva. Ve zastopnice iz cele naše prostrane domovine delujete v društvih, ki Imajo začrtan značilen feministični delokrog. Ko so pa letos naše delegatke sodelovale na svetovnem ženskem kongresu v Rimu, so bile tako enodušne, da nismo na kaj takega niti na sestankih mož navajene. Tedaj se le porodila misel samostal-nega jugoslovenskega feminlsMčnega po-Jcreta. Predstoječa konferenca Ženske male antante v Bukarešti, meseca oktobra. Je to namero pospešila. Želela bi, da se vse Vaše misli strnejo v prid Jugoslovenske žene. Prt tem pa sem mnenja, da ni treba razpravljati prenapetih misli marveč da je treba moderne ženske želje prikrojiti na potrebe naše, Jugoslovenske žene. Cula sem tudi, da se ta zbor vrši preko narodnega ženskega saveza. Radi tega moram s tega mesta pojasniti da je prišlo do tega, ker savez ni utegnil prirediti svoje redne glavne skupščine začetkom sept, na katero se pa radi nujnosti sestanka v Bukarešti nI moglo čakati. In tu je tudi moje mnenje, da bi bilo dobro, ako se Feministična alijansa zloži v okviru splošnega ženskega narodnega saveza. Želim, da bodi predstoječe delo v čast ln korist vseh SHS žena. Pri tem delu se spomnimo našega kralja in kraljice, ki sta vsi-kdar vrhovna pokrovitelja naših ženskih prizadevanj. Pozdravljam posamne zastopnice jugoslovenskih ženskih organizacij, predvsem go. Leposavo Petkovič, gdč. Mileno Atanackovič, go. Vero Petrovič, go. Mileno Dedler, go. Nasto Mihajlovič. delegatke Ženskega pokreta iz Beograda, dalje go. An-dielkovlč. delegatko Društva za prosveči-vanje žena v Sarajevu, gdč. Kristino Kamer, ki zastopa Udruženje Jugosi žena v Zagrebu, go. Danfoo Bedeković. zastopn'co KVtr»-ličkeira ženskega saveza Iz Zaereh*. d^fje zastopnice Spi. ženskega Srustvn v Ljublja- ne skupščine. Za vladno večino bo ta na zastopnica hrvat kat organizacij, ki je ob odkritem soglasju cele skupščine poročala j o lojalnem duhu, ki vlada med zastopnicami, v ostalem različnih svetovnih naziranj. Skupščina je zaenkrat odklonila predlog po oficljelnem ženskem dnevniku. Gdč. Todorovlć Je izrekla lepo de-mokr. misel, da bi se moralo specijalna društva prilagoditi jačji sredini, v našem slučaju F. A. Zlasti bi bilo treba podčrtati, da fem. pokret nima z vero večjega stika, ker je izrazito kulturno gibanje. Z debato so se posamne točke pripravno korigirale in sproti sprejemale. Radi važnosti te prve listine našega mladega fem. pokreta prinašamo program v celoti. FEAUNISTICNA ALIJANSA V DRŽAVI SHS. Program. "A). Namen, naloge, dlj. I. IJ F. A. zahteva splošno In enako volilno pravico za žene za vse zakonodavne in avtonomne zastope pod enakimi pogoji, kakor jo Imajo moški državljani kraljevine SHS. 2. ) F. A. smatra volilno pravico za žene kot sredstvo za popolno osvoboditev žene. II. 3. ) F. A. ugotavlja, da je žena v vsakem oziru enakovredna z moškim. Iz biti 2 nJim zbor velikega pomena, ker se ima na njem definitivno odločiti o stališču kle* rikalne stranke napram vladi, to je re* siti se ima vprašanje, ali ostanejo kle* rikalni poslanci v skupščini ali jo za* puste. Klerikalcem je mnogo ležeče na tem, da se strankin zbor skliče pred 20. oktobrom. Čim se namreč skupšči* na sestane na redno zasedanje, se mora voliti novo predsedništvo. 20. oktober bo zelo važen za naše parlamentarno življenje in vse kaže, da se dogodki ne bodo povoljno razvijah' za radikalno stranko in vlado. Zato tudi opozicija računa z možnostjo novih volitev.« Govekar, Karlo Modlc, Milko Umberger. Pozdravljam tudi mile goste, ga Mileno To- j dorovič za narodni ženski savez, beogr. | del. go. Adelo Milčinovič, za istega saveza ! hrvatski del, go. Marijo Bat za slov. del, gdč. Jelisaveto Stamenkovlc, ki zastopa or- j tega dejstva sledi, da mora ganizacijo beogr. učiteljic, gdč. Vito Zupan- | enakopravna v javnem in privatnem čič za Društvo slov. učiteljic v Ljubljant go. življenju. Miro Engelman, za Kolo Jugosi. sester v LJubljani. Zlasti rrri Je prijetno pozdraviti v naši sredini go, Mary Grujičko, ki si Je stekla izredne zasluge za našo volno siročad. Dovolite, da predlagam za predsednico današnje skupščine odlično beogr. feministko, go. Leposavo Petkovič. Lepi pozornosti slov. 'dam se je preds. Petkovič zahvalila z izbranimi besedami, naglašajoč, da so se beogr. delegatke na potu v LJubljano odločile odkloniti častna mesta, da pa tega z ozirem na poziv, ki jI prihaja od najuglednejše strani ljubil, ženstva, ne sme prezreti. Preds. se nato spomni 4.) t>SL se pripravi ženi pot k enakopravnosti z možem, zahteva F. A. poleg v pr„ da se unesejo v novi državljanski (gradjau-ski) zakonik sledeče najnujnejše določbe: a) poklic žene kot matere In gospodinje se prizna kot produktiven poklic. Vsled tega Je treba ženo za ta poklic usposobiti s posebno izobrazbo In dati ženi gospodinji vpliv na gospodarsko politiko; b) ekonomska neodvisnost poročene žene; c) prizna se oblast staršev nad otroci ne le očetova; č) zaščita družinskega življenja s tem, da se z zakonom zasigura obstoj matere in otroka; d) izpremeba dednega prava v prilog poročeni izgube ge. Danice Hrlstlč, ki Je Še zmanjšala in neporočeni ženi. redko število naših ženskih delavk. V Ime- j 5.) Da se zaščiti ženina sila za one finu ženskih org. kl{če: Lahka jej zemllal ! zfčne in duševne naloge, katere more izvr-• Gdč. Stamenkovlc pozdravi skupščino V s Sevati le ona. zahteva F. A.: a) splošno za-Imenu smskih učiteljic, ki so bile pred svet. \ varovanje mater; b) zaščito ženske moči z vojno prve zagovornice ženskega pokreta in I obzirom na njen prirodni poklic; c) enako zaščite dece. Borile so se za moralo, Člove- 1 plačo za enako delo; č) ženske obrtne nad-ka in Ženo. Vojna Je zadala strahovite rane. i zornice. Po volni Je bilo žensko delo učiteljic Še 6.) Da se omogoči pravilni razvoj že- obsežnelše. Toda lz tega Izhaja samo dolž- i ninih duševnih zmožnosti zahteva F. A.: a) nosi da bodi delo še Intenzivnejše. Želi, da ureditev šolstva za deklice ln dečke na ta donese današnje skupščinsko delo najlepše plodove. Preds. predlaga nato go. Franjo" ar. Tavčarjevo kot častno predsednico, kar Izzove toplo ovacljo prisotnih delegatk svoji vzorni prvoborlteljlci. Za podpredsednico predlaga go. Bedekovlć iz Zagreba, ki zastopa katolički ženski savez, damo izredne socijalne naobrazbe ter lojalne pravicoljuo-nosti. Preasedniea prečita obširen, flokumeu-taričen govor o zgodovini feminizma pri drugih narodih ter o ciljih ustanavljajoče se domače alijanse: (Radi sistematične preglednosti in važnosti prinesemo predavanje prihodnje dni v celoti) Po sijajnih izvajanjih ge. preds. gdč. A. način, da Imajo možnost gojiti in poglobiti svoje posebne zmožnosti in da se jim odpre pot do njihovih specijalnih poklicev; b) popolna svoboda za napredovanje žene v poklicu, ki ga izvršuje. 7. ) Na podlagi strogo znanstvenih raziskovanj In Iz teh pridobljenih sklepov o vrednotah produktivnega dela Žene za družbo In državo zahteva F. A., da se da ženam priliko, da se udejstvujejo zlasti na vodilnih mestih prosvet in soc polltič. resora. F. A. poudarja Izrecno, da se morajo žena udejrtvovatl v takem delu, ki ga Izvršujejo vsled svojta spedflčnin zmožnosti boljšo kakor moški m. 8. ) Za povzdigo splošnega napredka na- Štebl nI bilo težko obrazložiti skupščini | šega naroda zahteva F. A.: a) sistematično izvedeno državno zaščito dece ln mladine s sodelovanjem privatnih organizacij; b) propagando za higijenski način življenja; c) najostrejš! boj alkoholizmu; č) najoetrcJŠI boj korupciji; d) uveljavljenje enakih moralnih principov za moža In ženo; e) omogočen Je ln zaščita zakona; f) zatiranje prostitucije; g) popolno izenačenje nezakonske dece z zakonsko deco v vseh ozlrih. F. A. poudarja, da ne gre nje bivanje za tem, da pribori ženi neko Izjemno stališče v družbi in državi, temveč za tem, da program F. A* t otem boli, ker se je na predkonferenci v soboto v vseh točkah dosegel sporazum. Samo pri načelno važnejših odstavkih tega prvega Jugosi. feminističnega programa se je debata znova oživila, zlasti ko je šlo za končne cilje feminističnega pokreta. Gdč. Stebijeva Je v svojih uvodnih besedah še enkrat povdarila, da ustanovitev F. A. ne pomenja omejitve delokroga Saveza narodnega ženstva, marveč pre-potrebno delitev dela. SIcer je žensko gibanje v Jugoslaviji v nevarnosti da se pov- sod loti dela in ga nikjer ne dokonča V ! omogoči ženi udejstvovanje v javnem živ- d o sedanje m ženskem delovanju manjka smotrenostl. Po večini je vse preveč lokalno orijentirano. Treba po točne opredelitve: a) humanitarnih nalog in b) dela za žensko osvobojenje. Javno življenje se bo moralo prekvasiti z novimi elementi, z ženskostjo In z občo ljubeznijo. Pri sestavi programa so jo vodile nastopne misli: a) celokupno gibanje je zamišljeno kot kulturno gibanje, b) žena je v vseh svojih lastnostih enakovredna z moškim. Velja na, da bo žena prišla do svobode ln ekonomske neodvisnosti samo potom glasu. Gre za enavrednost obeh spolov In za enakomerni vpliv na vse javno življenje, na vso Človeško kulturo! Žal da prevladuje še v širokih vrstah ženstva samega, kako Je mož nekak gospod in bog, kar je smatrati kot ostanek Iz starodavnih Časov, ko je mož uveljavljal svojo seksualno nad-močnost nad žena Pri točki o sepcijalnih ženskih Šolali se je oglasila ga. Andjelković In poudarjala, da bi take šole Ile nekoliko v nasprotju s splošnim ženskim pokretom, Id stremi za Izenačenjem moža In žene. Sedanje razlike niso samo prirodne, marveč do- ljenju na način, ki najboljše odgovarja njenim sposobnostim In ki prinese celokupnemu narodu nalveč koristi. Svoje gibanje proklamira kot eminentno kulturno gibanje. B) Sredstva. Svoj program hoče doseči alijansa s sledečimi sredstvi: a) izdavanje lista, brošur, letaRov O ženskem vprašanju, o važnosti vollvne pravce za ženo itd.; b) Javne manifestacije za volivno pravico; c) ankete o socljalnem In gospodarskem položaju delovne žene (ročne i nduševne proletarke); č) zbiranje statističnega materijala o zaposlitvi dece do 14. leta, o zaposlitvi žene v pridobitvenlh poklicih in izkoriščanje zbranega materijala; d) predlogi k novim zakonom; e) Izpremem-be že o obstoječih zakonov; 0 žive medsebojne zveze In zveze s feminističnimi udruženj I v tujini. Nato so bila t malimi Izmenami sprejeta pravila F. A. Referati. Gdč AtanatkoviC* je uvodoma nacrtala splošen pomen fem. pokreta, kojega delovanje se ne omejuje samo na notranje re- ber del tudi umetne in privzgojene. Zato bi j forme, marveč posega tudi na mednarodno se ne smelo preveč naglašati specijalnih ženskih šol. Gdč Stebijeva je prav srečno zagovarjala besedila programa češ, da se s pravom srlasa ne namerava egallzirat! fene z možem. S tem pokretom se hoč^t poglobiti žeucko k^turo. Cbrrr.m ž?1e tantal*** m ga Jn gdC Cirilo toAbjzijo^tebHi, AUnkqfi jg jtfg vngT ta*css dana i celo- polje. Zadnji večji kongres se je vršil meseca maja v Rimu. Tudi naša država Je bila častno zastopana. Delegtke so stopile t »vezo z drugimi savezi Zlasti so iskale stike z ženskimi organizacijami slovanskih j narodov. Končno Je bil dosežen sporaaum, i 4u4i % zastopnicami balkanskih držav, ln se je sklenilo ustanoviti splošno žensko zvezo male antante, »Žensko malo antanto«, h kateri so pristopile Češkoslovaška, Poljska, Romunija, Jugoslavija, Bolgarska tn Grška Namen te te zveze je bil, Izposlovati v biroju Internacionalne Ženske alianse, ki štele 12 članov, tudi mesto za naše države. Žreb Je odločil na to mesto grško delegatko, zaslužno feministko go. Teodoropulo. Po drugi strani hoče Ženska mala antanta delovati na socljalnem ln ekon. In političnem polju, zlasti pa želi pospeševati mirotvorne težnje med sestavnimi drŽavami. Polovina človečanstva ne odloča o usodi svojega lavnega življenja. Treba pa bo današnjo družbo temeljito Izpreobrniti. Nasilje bo moralo prenehati, pripraviti bo treba rojstvo novega človeka In nove žene. Ženski pripada naloga, da se bori za svojo osamosvojitev ln za popolnejšo družabno obliko. Prvi sestanek bo oktobra meseca v ustanavlja F. A. baš z pimo kot sestavni del tanto. Temeljit referat je bil sprejet brez diskusije. Sledilo je poročilo ge. Vere Albre-chtove o kongresu Intern. ženske lige za mir hi svobodo v Podjebradu za Češkem, ki je vzbudilo splošno pozornost. Poročilo ki Je za našo zunanjo propagando zelo Instruktivno prinesemo jutri. V diskusiji se je sklenilo oddati izvod tega poročila zunanjemu ministru, da posveti jugoslovenske-mu zastopstvu na mednarodnih kongresih kar največjo skrb. Ženske male antante Bukarešti. Danes se namenom, da pristo-v Žensko malo an- Volltve Izvrševalnega odbora ln relerentov. Volitve so sestavile sledeči Izvrševalnl odbor: Milena M'lojevio" predsed.; Desan-i ka Cvetkovič, podpred.; Vera Jovanović, tajnica; Milena Atanackovič mednarodna I tajnicajMilica Dedier, blagajnlčarka; Vera Petkovič, namestnica, MIca Vlajić namestnica, Andjo Bunuševač, nam.; vse BeogTad Kristina Hafner, (Zagreb) refer. za Hrvatsko, Alojzija Stebi (Ljubljana refer. za Slovenijo, AndjcIkovlč^CubrilovJč (Saraje-vo) za Bosno. Ker se pri slučajnostih niso pojavili predlogi, je predsednica z zahval* nlml besedami zaključila ustanovni zbor prve feministične organizacijo ter se je zlasti zahvalila Uublj. sestram z go. Tav^ carjeve na čelu, ki so zunanjim delegatkam pripravile sestrski sprejem, kakršnega je redko najti. Ga. Tavčarjeva je v odgovor povabila skupščino na čajanko, ki se je zvečer vršila v restavraciji Zvezda. Tik pred razhodom je bila dosežena sprava med Ženskim pokretom In Ženskim narodnim savezem v Beogradu. Tako je bila tudi skupščina zbor mira, dela ln povratka delegatk Ženskega pokreta nazaj v Narod* nI ženski Savez. Čajanka je zvečer če enkrat zbrala delegatke k bratskemu razgovoru o vseh fem. vprašanjih. Zavladala je prisrčna veselost in deloma osivele ženske odbornlce so začutile po končanem zgodovinskem delu svojo mlado kri ln odpele nekaj domorod-nih popevk. Živel Jugoslov. feminizem! Gospodarstvo. Dr. Gustav Gregorln. PRIPOMBE K ČLANKU. »Vprašanje povišanja kontingenta novčanic Narodne banke« V članku pod gornjim naslovom, ki ga je povzel »Slovenski Narod« iz »Novega Života« ter priobčil v številki od 19. trn. iznaša pisec Dušan Uzelac svoje poglede z ozirom na sedanjo relacijo izmed zakon-komskega kontingenta novčanic ln kovinske podlage Narodne banke, ter podaja svoje mišljenje o učinkovanju In posledicah, ki jih more imeti sedanji obtok bančnih novčanic na gospodarstvo zemljo ln njene kreditne potrebe. Povsem pravilno pov-darja pisec, da je prvenstvena naloga vsake novčanlčne banke, da regulira kredit v zemlji ter da se odmere kontigenta vrše bodisi vsled pojavljenih, bodisi vsled predvidenih kreditnih potreb v duhu pametne emisijske politike, katera odgovarja fcorl-stfm gospodarske zemlje, da zakonom določena relacija med novčanlčnim obtokom In kovinsko podlago ni nikako točno matematično določeno razmerje, ki se ne da v nobenem slučaju menjati ter da mora torej obstajati glede kontingenta gotova elastlcl-teta, odvisna od kreditnih potreb zemlje in zahtev novčaničnega prometa, z eno besedo — to je smisel Izvajanj omenjenega pisca, — da se ima ravnati kontlgcnt noča-nlc puŠČenlh v promet po potrebah gospodarstva zemlje ln ne narobe. Nadalje navaja pisec, da od sedanjega obtoka novčanic naše Narodne banke v znesku od okoli 5600 milijonov dinarjev (po zadnjem tedenskem izkazu okoli 5800 milijonov dinarjev) spada na državni dolg okoli 4 ln pol milijarde, kateri znesek da predstavlja neproduktiven kredit. To trditev pisca Je treba korigirati v toliko, da nI vsak kredit, podeljen državi od strani Narodne banke smatrati že samo po sebi neproduktrvnim kreditom. Neproduktiven je ta kredit lo tedaj, ako ga država upotreblja v Izključno konsumtivne svrhe, katere bi morala kriti s dohodki davkov. Ako pa država upotreblja ta kredit v produktivne svrhe, je rav-notako produktiven, kakor kredit podeljen privatnim producentom. Državi od Narodne banke podeljen kredit torej nI smatrati načelno neproduktrvnim. Pač pa krediti podeljeni od emisijske banke državi predstavljajo navadno investicije ter se ne vračajo, kakor kratkoročni privatnikom podeljeni krediti v treh do Šestih mesecih, marveč fungkajo v Izkazllf emisijskih bank večinoma leta In leta ter *© mnogokrat celo od časa do Časa zvfšajo. Taki krediti imobilizlrajo sredstva emisijske banke ter jI odvzemajo ono elastlctteto, ki Je temeljni pogoj zdrave denarne politike vsake emisijske banke. Toliko v teoritlčnem oziru V danem slučaju pa Ima pisec prav, da smatra dolg države pri Narodni banki v znesku 4 In pol milijarde neproduktivnim, ker je ta dolg bil najet deloma za prevzet-je obrazvrednjenih avstrijskih kron (okoli 1200 milijonov dinarjev), deloma za kon-sumrlvne potrebe države) okoli 3300 milijonov). Pisec omenjenega članka Izvaja nadalje, da Je od ostanka od milijardo ln 100 milijonov dinarjev (Izdanega od Narodne banke preko štiri In pol milijarde za državne potrebe en del Izvlečen z inozemstvo, en del, da se nahaja kakor brezplodna rezerva v kmetskih rokah, a en del, da je Imoblllziran v razne objekte, tako da svota vseh teh delov predstavlja mrtev kapital, od katerega nima narodno gospodarstvo za sedaj nobenih koristi ter da se po tem lahko oceni v kolikem skupnem znesku cirkuliralo sedaj novčanice v mejah naše zemlje ter v koliko so v stanu zadostiti njenim sedanjim stvarnim kreditnim potrebam. K tem v ostalem pravilnim Izvajanjem je pripomniti, da omenjene množine denarja, ki so odtegnjene našemu narodnemu gospodarstvu, ne Izhajajo samo Iz milijarde In sto milijonov dinarjev, ki niso bili Izdani od Narodne banke za državne potrebe, ampak tudi iz množine novčanic. Izdanih v poslednje svrhe; kajti novčanice Izdane za državne potrebe so prišle !z rok države v splošen promet ter množina novčanic, ki se odtegujejo v smislu navedb pisca prometu v naši zemlji, daleč prekašajo svoto od milijarde !n sto milfjoaov dtnariev. Pravilno pa zaključuje pisec, da, vzemšl vse to v poštev, je ne-dxonwa» da obstoja med sedaiijlrnJ kredb>. nfmi potrebami 'zemTJe In sedanjim obtokom novčanic Narodne banke nerazmer-Je. Nadalje pobija pisec omenjenega članka bojazen, katero Izražajo gotovi naši finančniki glede povišanja kontingenta In katera da prihaja Iz dveh razlogov, ki jtti navajajo in sicer najprej lz razloga, glav-nejšega, da bi povišanje kontingenta pr> menjalo Inflacijsko politiko, ki bi kakor taka povzročila novo padanje dinarja, a y drugo Iz postranskega razloga porazdelitve kredit ne na akttivne gospodarje ampak nai cilje, špekulacije In oderuStva. Glede prvega razloga izvaja pisec med drugim, da Je treba proces pada dinarja dobro razumeti: on je bfl usodna posledica zadolževanja države pri Narodni banki oziroma* posledica množine novčanic, izdanih za neproduktiven kredit Ako bi se pa bilo pra-* vi pisec, 4 ln pol milijarde dinarjev, kolli kor znaša državni dolg, porabilo neposredno za narodno gospodarstvo, bi danes stal kurs dinarja drugače. Pisec Izvaja na to' da Imamo Iz objektivnega stališča Inflacijo tako v slučaju, ako Je omenjena množina* novčanic upotrebljena za posojilo državi v potrošne svrhe, ali za narodno gospodar-*tvo v svrho produktivnega kredita, samo da so učinki ln posledice v enem In drugem slučaju drugačne. Osnovni «akon kvantitetne (Rikardove) teorije, po katerem Ima večja ikoiičina denarja za posledice! njegovo manjšo vrednost, da se ne da upo* trebiti v špecljalnem slučaju naše lnflacljef kakor korektiv tega zakona, ds se mora' jemati v ozlr cIIL v katerem je naša Inflacija upotrebljena. Strinjamo se pač s pU ščeviml načelnimi Izvajanji, da nI vseeno,' seli upotreblja gotova množina novčanlcč na potrošni, državi podeljeni, afl pa na produktivni, za narodno gospodarstvo npd* rabljeni kredit, ter da se zakon kvantitet* ne teorije ne da uporabiti poslednjem1 slučaju. Ne moremo pa odobravati, lz raz* loga valutarno-tehnlčne terminologije, rN dftve pisca, da Imamo lz objektivnega sta-« lišča Inflacijo v enem ln drugem slučaju. (Dalje prihodnjič.) *-g Tedenski pregled zagrebškega Ž1H nega trga. Zagreb, 22. sept. Trgovina t žitom se polagoma razvija. Na tržišču je opažati za nekatere pridelke močno pov« praševanje, medtem ko za druge sploh nf zanimanja. Tržišče je z nekaterimi žrtnlml vrstami prenatrpano, a drugih zopet pri* manjkuje. Pšenica ln moka sta ha balsse manjkuje. Pšenica In moka sta v preteklem? tednu neprestano prikazovali tendenco na1 balsse, kasneje se je spremenila In se le4 cena ustalila s 555 Din do 560 za 100 ktf moke »0« m 347.50 Din za pšenico vse postavno vagon natovorna postaja V Bačfef ali Banatu. V zadnjem času so se pojavil! kupci z Dunaja In Bratislave, ki so kupo* vali Izključno boljšo belo moko. Radi tega Je poskočila cena tej moki za 30 do 40 para pri kg. Pšenica se je radi dobre konjuk-f ture mlinske Industrije In radi živahnejše* ga povpraševanja Istotako učvrstila, ven-* dar ker Je bilo dovolj robe jI cena sorazmerno nI toliko poskočila kot moki. Pr©* tekli teden se Je trgovala od 342.50 do 345 U v količini 79—80 kg. Tudi Izvoz pšenice Je bil velik. Predvsem se je eksportlralo srbsko, baško ln banatsko blago In sicer Y, slepih po Donavi In Tisi. a fižol, ki se še nI pojavil na tržišču, Jo veliko zanimanje; In je več povpraševanja nego ponudbe* Glavni kupec je Italija, ki Išče posebno belo blago In specijalne vrste. Cena belermj fižolu se zdi da je ostala pri 510 Din, plsay nemu 480—500 Din, Tendenca za fižol je čvrsta. Koruza je ostala popolnoma zanemarjena, Posamnl vagoni so bili prodani pol 295 Din pariteta Zagreb. Ponudba Je srednja m Je radi tega situacija nelzpremenjenai Oves je od žetve dalje pretpel največji padec ln se nudi v večjih količinah rešetan! bosanski, ki Je kvalitativno mnogo boljši od lanskega po ceni 235 Din, postavno natovorna postaja. Slavonsko blago je nekoliko dražje In se prodaja pariteta Zagreb po 260 Din. Na zagrebški borzi Je bilo zadnje čas« v prometu mnogo blaga In je opažati, da Primorje, Lika In Slovenija krijejo svoje potrebe večinoma potom zagrebške borze, ker so cene vedno pod pariteto novosadske borze. SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV, CIRILA IN METODA«! stian 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 25. septembra 1^-3 štev. 218. —S Zopet tihotapstvo v Šibeniku. r*K naVrSnl stražniki v Šibeniku so prišli na sle*' novemu tihotapstvu. Na podstrešju hiše aakarlja Skroza so naši! skritih osem sodo/ čistega alkohola, skupaj 369 litrov. Skrc-v a Je bil odveden na carinarno sodišče ln bo kaznovan na 400.000 Din. —\t Izvoz našega boksita ▼ Ameriko V šib ško luko je prispel ameriški parobrod *Oerty», ki vkrcuje boksit (bau-xit) za nadelfIJo. —g S i dna razstava ▼ Novem mestu. Podružnica Novomesto sadjarskega ln vrtnarskega društva za Slovenijo priredi v prostorih drž. kmetijske šole na Ormu dne 29. In 30. tm. ter 1. oktobra razstavo sadja Vabijo se 1.) vsi sadjarji da pošljejo do 25. tm. vzorce sadja z navedbo množine, ki Jo Imajo na prodaj ln 2.) vsi sadni trgovci ln drugI Interesenti, da si razstavo ogledajo In se prepričajo kje In kako sadje se na Dolenjskem goji In kje se zamore kupiti. Razstava se otvori v soboto, dne 29. tm. ob pol 11. url dopoldne. Razstava Je zdnržena S predavanji za praktične sadjarje ln, sicer predavajo: V nedeljo dne 30. tm. ob 10. url dopoldne strokovni suplent A. Lap: Katere ♦rste sadja nam Je na Dolenjskem gojiti. Ob 2. popoldne: Okrajni ekonom Franjo Kafol: kako Izboljšamo naše sadjarstvo. V ponedeljek, dne 1. oktobra ob 11. dopoldne: ravnatelj Skallckv: Kako naj organiziramo sadno Jcupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obilni udeležbi. —g XXV. poročilo Hmeljarskega dm-rva za Slovenijo: 2atec CSR, dne 19. IX. 1923. Kakor vedno, tako se je tudi sedal po obilnem nakupovanju in visokih cenah minulega tedna kupčija umirila. Cene za prima hmelj so nespremenjene, med tem ko so se cene za sedaj na trg pripeljani, manj lep] hmelj srednje kakovosti nekoliko znl-zVe. Sedaj kupujejo trgovci za plvovarje, kon.isljonaril, nemški kupci In tuzemski in Švicarski pivovarji vsak dan po več sto centov hmelja. Včeraj se je na kmetih plačevalo za prima 3200—3300, za srednje Ie~o blago 3000, za slabejše blago po 2900 Kč za 50 kg in še prometni davek posebej. Po naši cen'rvl Je ena tretjina vsega pridelka že podana. Našim plvovarjem bi priporočali, da bi si sedaj nakupili potrebno množino hmelja, ker bo mala letina kmalu razprodana — In ker se eksportlranje hmelja v Inozemstvo ne bo oviralo. Kakor smo ravnokar Iz Niirnberga Izvedeli, je nemška vlada prepovedala izvoz letošnjega hmelja le neznatna množina bo smela čez mejo. To dejstvo bo prisililo nemške kupce, kateri Imajo obilo mozemskih odjemalcev, da bodo krili potrebno množino na Češkem, kar bo gotovo v najkrajšem času oživelo vso kupČi;o. Savez hmelj, društev. Mm. — Šentjakobski gledaiš?kl oder. V so-fcoro se je vršila na tem odru otvoritev III. sezone. Vprizorjcna je bila U. Donadlnijeva drama »Igrača viharja«. Urednika Gustava Bo.nnlča, ki je glavna oseba te trodejanke, je igral g. Mušič. Pokazal Je resno voljo Jn mnogo prizadevanja, da bi bil kos svoji Vlogi, kar se mu pa ni povsem posrečilo. V njegovem nastopu, kretnjah, zlasti pa intonaciji je bilo preveč prisiljene napetosti težnje za efektom in nekoliko pretiranega zunanjega obiležja, ki ni odgovarjalo duševnim procesom sentimentalnega idealista Gdč. PctriČeva kot njegova žena je vršila Svojo nalogo v splošnem še precej dobro, Samo malo bolj bi se morala poglobiti v zavest, da ni na odru, nego v realnem življenji. Drugega urednika Petroviča je Igral g. Škerlj, ki mu z ozlrom na skromne razmere šentjakobskega odra nI mogoče ničesar očitati. V prizoru, ko zavrže ponuja-no ljubezen Ane In noče uničili svojemu prijatelju družinskega življenja, pa je bil zelo naraven In prikupHJv. Poznalo se mu je, da se je dobro poglobil v svojo vlogo In nI silil Iz okvira, ki mu ga je začrtal avtor drame. G. DlažlS v vlagi glavnega urednika Gmaza je bil zelo simpatičen. Iz njegovega nastopa in načina, kako zna spraviti svoje kretue in glas v sklad z idejnim ozadjem drame, je razvidno, da je on ena najboljših igralskih moči tega odra. Gdč. Jerajeva kot mati, Vovkova kot služkinja In g. Brlhta kot sluga v uredništvu so Igrali z najboljšo voljo, toda brez pravega Igralskega Instinkta. Avtomatično sekundiranje šepetalcu, ki se je zlasti poznalo pri gdč. Vovkovl, je dišalo preveč po diletantizmu. Splošno pa je prireditev moralno in gmotno dobro uspela ln če upoštevamo razmere ln ovire, s katerimi se mora boriti uprava šentjakobskega odra, ki pa Ima glede na to že 90 predstav za seboj, moramo priznati, da vrši svoje prosvetno delo častno In z uspehom. Občinstvo je bilo tedi to pot zadovoljno ln ni štedilo s pohvalo. — Marko Ba]ukt Miklova Zala, Ljudski oder št. 3. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovenska knjigarna. 40 strani. Cena Din 22. Sketova poljudna povest »Miklova Zala« ki Je bila ena najbolj priljubljenih publikacij Družbe sv. Mohorja, Je doživela Že tri dramatizacije. Za Šplcarjem se jo je lotil Danilo, Cerar, a šele Bajukova prireditev je šla v tisk. Igra je prav pripravna za Ljudske odre po deželi, ker Je pristna ljudska igra, id ne stavi na Igralce pretiranih težkoč, in ki tudi tehnično nI preveč težka. Morda bi bilo dobro, ako bi prireditelj dodal nekaj režijskih opazk, ker ne vem, ako bo znal vsak priprost podeželski režiser prvo sliko petega dejanja brez na-daljnega uprizoriti. Slog Je jedrnat, pripovedovanje omejeno na minimum, nepotrebne epizode so Izpuščene, dolgosti dialoga nikjer ne opaziš, govorica Je naravna, dojanje napeto. Plemenita tendenca zakonske zvestobe je jasno In krepko, a vendar ne vsiljivo povdarjana. Osemnajst možkih vlog in tri ženske nI preveč za naše razmere. Oderske slike so zanimive, konci dejanj efektni. Mestoma bi se dala uplesti še kaka pesmica, kar bo Igro le poživilo. Igra bo našla svojo pot preko vseh ljudskih odrov, ln jbp. Uppjnfla svojo vzgojno nalogo med ljudstvom m budila spomin na strašne dneve turških navalov na naše kraje In klicala gledalcem, da je tudi zasedena Koroška naša slovenska zemlja. v Sokolstvu. Južni Sokol. Ob tej priliki tudi prvikrat zavflira na* ša staročastna zastava, koje zgodovina je zanimiva v tem, da je vlada prepovedala ju gosi o venski grb. polurne sec ln zvezdo. Tudi to prepoved je morala vlada končno preklicati. Plačali so zastavo prostovoljni doneski članov. Pomemben dan za Sokola je 1. mejnika 1864. Prvi Izlet! Pričenja ono delo, Id je Imelo vsaj za prvo dobo najčastnejšlh uspehov. Torej dne i, majnfka se zbere v telovadnici 68 Sokolov v društvenem kroju. Dr. Cesta nagovori Sokole ter jim slovesno Izroči zastavo. Odkorakajo skozi šlško, Dravlje, šujco na Dobrovo, kjer pri maši strežejo Sokoli. Cilj teletu je VIČ prlLočnl-karju, kjer Sokole pričaka neštevDna množica kmetskega ljudstva pa tudi meščanstva. Govori, petje, ples ln druga zabava Izpolni čas do pol 9. ure ko Sokol po določenem redu odkoraka proti domu. Dne 12. junija postavi Sokol k Čltalnl-škl veselici »Na zelenem hrlbuc dve vrsti članov kot reditelje. Meseca junija prično s telovadbo na prostem. 50 do 60 telovadcev obiskuje telovadbo, ki med mnogobrojnlml obiskovalci vzbuja živahno zanimanje. Dne 26. Junija podarijo ljubljanske Slovenke društveni zastavi krasen trak, ki ga gosplca Hohnova Izroči po lepem nagovoru. Žal, da slabo vreme pokvari nadaljno slavnost; s poletnega telovadlŠČa morajo bežati v telovadnico. Seve tukaj telovadba ni mogla priti do svoje veljave. Na povabilo kranjske čitalnice poleti Sokol 29. junija za ves dan v Kranj. Izleta v Lavrico 10. julija se udeleži 70 Sokolov. Na odborovl seji 8. Julija sklenejo osnovati telovadsko šolo, toda ne v društvenem temveč v Mandičevem Imenu, šola naj bo društvo v društvu pod vodstvom Mandlča, Coloreta, Koblerja, Drahslerja In B. Jentla. Važen je tudi sklep, da se za predtelovadce otvori tečaj za telovadno teorijo. Dne 16. julija je Sokolu dana prilika, da izkaže udanost svojo načelniku dru. Costl. Sto Sokolov se udeleži slavnostne bakliade v čast načelniku dru. Costl kot ljubljanskemu žnpanu. Neštevilna množica slovenskega ljudstva, govor mladega župana, vojaška godba In Izvrstno petje čl-talniških pevcev — vse to poviša pomen te svečanosti, ki je ravno za Sokola tem pomenljiveiša, ker je njegov načelnik postal načelnik bele Ljubljane. Dne 7. avgusta je popoldanski Izlet (45 Sokolov) na barje k Matevžetu. Prilikom ustanovitve čitalnice v Vipavi dne 14. In 15. avgusta Izleti društvo s 70 člani v solnčno Vipavsko dolino. 21. avgusta 1864. priglasijo Kranjčani In Vipavci svoj pristop Sokolu kot vnanji člani. Dne 18. septembra je zadnji društveni Izlet v tekočem društvenem letu (40 članov) do Save in v Jezico »k Urbančku«. Slovesno praznujejo obletnico društvenega postanka dne 2. oktobra. Zanimivi spored telovadbe obsega 1.) proste vaje vseh Sokolov (85), 2.) telovadba na drogu in bradlji z dvema vrstama; 3.) vaje na konju; 4.) vaje predsakolov, posebno gosta rleldenbergerja, prvega graškega telovadca; 5.) produkcija s krogi jami (Tine Vi-dic); 6,) piramide ln alegorične slike, vodi Drahsler. Pri plesu v čitalnlškl dvorani izročijo gu. Viktorju Heldenbergerju diplomo kot častnemu članu. Slavnost je počastilo tudi 6 Kranjskih članov. S 17. oktobrom pričnejo telovaditi v društveni telovadnici Mehikanci (naborniki za vojsko cesarja Maksa v Mehiki) vsak učenec plačuje po 50 kr. mesečno v društveno blagajno. Pričenši z 22. oktobrom imajo Sokoli vsako soboto sestanek. Na sporedu so petje, godba, deklamacije, berila: o telovadbi Rimljanov in Grkov (dr. Costa), »o kreposti žensk« (Drenfk) »o potnih spominih«. (Jos. Noili) ter gledališke ijrre »Žnpan« in »Domači prepir«. Meseca novembra gre Sokolov kvartet (Orel, Drenik, Valenta, Kobilca) v Planino k ustanovitvi slavnost! tamošnje čitalnice. Dne 10. decembra posvetita Davorin Trstenjak in dr. Gustav Tpavlc Sokolu koračnico. Društvo ju Imenuje častnima članoma. Tudi Miroslav VUhar uglasbl koračnico. Na drugem rednem občnem zboru dne 29. decembra 1864.. se sestane 98 članov. Iz tajnlkovega poročila posnemamo da ima Sokol 174 članov (od teh so danes žfvečl Fran Drenik, Peter Graselli, RajmundRav-nlhar) med njimi 19 posestnikov In gospodarjev, 70 Članov pripada trgovini in obrti 67 uradnikov In doktorjev, 18 rokodelcev. Vpisalo se jih je bilo 206, odpadlo jih je torej 32. Dolga ima društvo 300 for., vzlic temu šteje premoženje ie 276 for. vrednosti kot čisti aktrvum. Glede društvenega kroja sprejme obč. zbor končnoveljavno čepico mesto klobu-ka. Stari odbor ostane nelzpremenjen, samo mesto Drahslerja postane orodjar Co-loreto i:i mesto Đ. Jentla blagajnik Anton Jentl. Za sestavo terminologije volijo zopet odsek petih članov, (dr. Costa. Drahsler, Lesar, Ravnihar, Vavru). Za trobentače se osnuje posebna šola. Društvo pristopi k Slovenski Matici kot ustanovni član. Imenitno praznujemo drugo Silvestrovo veselico dne 31. dec. s sledečim sporedom 1.) dr. Q. Ipavec »Sokolska«, Subert »Odvjetniku opereta: 3.) Ulajnar ođ Koprola I. del; 4.) Valenta »Zmes« zbor; 5J Otročja simfonija; 6J dr. Ipavec »Soldaška«; 7.) Ulajnar od Koprola II. del; 8.) Srečka nje; 9. deklamacija 10J puncu (izborno slab!) S častnim uspehom je dovršil Južni Sokol prvo leto svojega življenja, prvo leto intenzivnega dela. Zgradil si je trdno in čvrsto podlago, nerazruJen temelj zgradbi, ki jo je ravno tako uspešno sada* ljeval v prihodnjih letih.« Glasbeni vestnik. — Spored Koncerta poljsklb akademikov, ki se vrši v torek, dne 25. tm. ob 8. zvečer v Unionskl dvorani pod vodstvom prof. Mihajla Swierzynskega obsega sledeče moške zbore: Gorczynski: Gaude Mater Polonla. 2elenski: Pesem veslarjev, Moniuszko-Gall: Kozak, NowowIejskI: Domovini, Zelenski: Naša Hanka, Gall: Čari, Swierzynski: Uspavanka, Maszvnski: Dve usodi, Monluszko-Gall: Večerna pesem. Narodne pesmi: prof. Swierzynskl: Zbirka pesmi, Lachmann: Piesne guralske, Ra-czvnski: Sjedaj več Marlsko, Hawlzcka: Pjesma sloska, Gali: Krekovjak, Gali: Potkovice dajo ognja. Wallek-Walewski: Se-renada,Sw1erzynskI: V gorah, — Polone-za lz XVIII. stoletja, Monluszko: Viteška pesem. Društvene vesti. — Kluba ljubiteljev brakov ustanovni občni zbor ki Je bil sklican v »Lovcu« za 27. tm. se preloži na 22. oktobra ob 20. zvečer v gostilni g. Zalaznika v Ljubljani Dunajska cesta št 6. dr. LovrenčIČ. — Mlad. Izobraževalno društvo »Enakost« v Ljubljani, otvori 10. aH 15. oktobra svojo plesno šolo, poučevali se bodo vsi plesi. Priglasi se sprejemajo In Informacije se dajejo vsak petek od pol 8 do pol 9. ure zvečer gostilna pri »Levu«, v društvenem lokalu, (zadnja soba) — Odbor. — Čevljarska obrtna zadruga za Ljubljano In okolico vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v sredo 26. tm. ob 19. url zvečer v gostiln! pri g. Mraku, Rimska cesta. Dnevni red: Mezdno gibanje pomočnikov. Pridite točno In vsi. — Načelstvo. — Odbor ruskih beguncev v LJubljani se najiskreneje zahvaljuje odboru Ruskega krožka gg. dr. T. Jenkovi, dr. E. Grovero-vl-Jenkovi ln dr. Ivanu Lovrenčiču za denarni prispevek, a Istotako Izreka najlepšo zahvalo gg. Kovalencu in Vurbergu In majorju Bubenu za naklonjeno podporo v blagu In gotovini. Predsednik ruskega odbora Andrejevsklj. Turisfika in šport. — Zatvodtev Aljaževega doma v Vratih. Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da se zatvori dne 27. tm. Aljažev dom v Vratih. — Tekmovanja za lahko atletsko prvenstvo Sloveniji 1923. Stanje tekmovanj po prvih dveh dneh: S. K. Primorje 75 točk S. K. Jadran 28. S. K. Ilirija 20 in Lask 4 točke. Podrobno poročilo jutri. AVSTRIJA : MADŽARSKA. — Budimpešta, 24. septembra. Nogo* metne tekme med avstrijskim in madžar« skim reprezentativnim moštvom se je ude* ležilo okoli 30.000 ljudi. Izid v prid Mad* žarski 2 : 0, polčas 0: 0. BERLIN : DUNAJ. — BeHln, 24. sept. Na nogometni tekmi Berlin : Dimaj je zmagal Dunaj s 3 : 1 (2 : 1). Opazila se je premoč Dunaja. Gledalcev je bilo 50.000. — Gradec, 24. sentembra. Izid tekme Sturm I. : Ha^oah I. je 5 : 1 (2 : 0). — Prafa, 24. septembra. Wiener Sport* klub : DFC 1 :1. — Domače tekme: Slovan : Lssk 3 ; 0. SEMIFTNALfZ ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO. — Sarajevo, 24. septembra. Včeraj je bfla trkaj nogometna tekma med Jugosla* vijo (E-ograd} In Šaškom (Sarajevo), ki se je končala s 4 : 3 v korist Saška. To je bil semifinale za državno prvenstvo. — Subotics. 24. septembra. Nogometna tekma Hask ; Bačka se je končala 2 x 0 v korist Haška. HERMES V ZAGREBU. —> Zagreb, 24. seotembra. Nogometna tekma Gradiansld : Tipografija 14 : 1, Hei* mes : Grafika 3 : 1. — Dunaj, 24. septembra. Pri nogometni tekmi Ostmark : Budimpešta Torna*kIub je bil izid 2 :1 v korist prve. — Amateurji : Herta 1 : 1 neodločeno. Julijska krajina. — Z Gorfšketa. Včeraj se Je Imela vršiti v Rlhenbergu kulturna prireditev aH oblast io je zadnji trenotek prepovedala. V Bovcu - je včeraj pevsko društvo »Rom-bon« ponovilo Gan?Iovo žalolgro »Sin« Zrelostni izpiti na učiteljišču se prično 26. tm. S šolskim letom 1923/24 bo Imelo učiteljišče sedem razredov In sicer štiri nižje In tri višje. V prvi razred se sprejemajo gojenci z dopolnjenim desetim letom. — Izredno bogata vinska letina na Goriškem. Kakor nam poročajo iz Koj-skega, se je le\os trta tako obnesla, kakor že dolgo vrsto let ne. Po trti visi grozd pri grozdu, da je skoraj več sadu ko listja. Ali kmet ni vesel te bogate letine, ker ne bo mosrel spraviti vina v denar, a davke bo moral vendar poravnati od naprednega vinskega pridelka. Tako gre kmetijstvo na Goriškem pod laškim jarmom rakovo pot. Kaj bo z nami?! vesti 24., «5. In 26. »•ptumbr«. Moč demoni v glavnt vlogi Olaff FSitss r KIHO »TIVOLI« V U ubijanu dne 24. o BAJE PONUJANI REKTI-FIKACIJI NAŠIH MEJA- Londonski in pariški listi objavljajo, da ponuja Italija naši kraljevini gotovo rektiiikacije meja nam v korist, ako naša vlada pristane na rešitev reškega vprašanja v smislu, kakor si ga žele Italijanu Ta rektifikacifa meje bi se nanašala na mejno črto pri Reki, ob Triglavu In Nanosu. Po zasebnih poročilih, ki nam dohajajo iz Rima, bi bila italijanska vlada med drugim pripravljena, takej odstopiti Jugoslaviji vrh Triglava, pod gotovimi pogoji pa bi se končno tudi odločila, da bi vrnila Jugoslaviji Idrijo, Postojno Io del ozemlja pri St Petru na Krasu« Ne moremo kontrolirati, v koliko so te vesti zanesljive in točne, želeli pa bi, da bi z merodajne strani odkrito povedali, ako se nahaja med italijanskimi ponudbami tudi predlog glede Idrije, Postojne in št. Petra. Šele, ako se ugotovi, da je ponudba glede omenjenih krajev točna, moremo v tem vprašanju precizirati svoje stališče. Predvsem pa bi bilo potrebno, da se nam izčrpno in docela odkrito pojasni faktični položaj reškega vprašanja. Reško vprašanje je za nas tako važno, In ugodna rešitev tega problema za našo državo vobče, za Slovenijo, zlasti pa za Hrvatsko tako življenjskega pomena, da morajo stopiti v ozadje vsi, pred vsem lokalni Interesi Kakor bi bila naša srčna želja, da razpne beli orel svoja krila tudi nad Idrijo. Postojno in Svetim Petrom, tako bi ne mogli biti zadovoljni s to rešitvijo, ako bi se prepričali, da smo pač združili z materjo zemljo te kraje, pri tem pa smo lahkomiselno In brez potrebo žrtvovali vse velike interese, ki Jih Imamo na Reki. Drugačna situacija pa Je, ako se nas prepriča, da je položaj v reškem vprašanju takšen, da je po človeškem prevdarku popolnoma izključena rešitev tega problema nam v korist. Ako je položaj takšen, potem šele moremo razpravljati o eventualnih kompenzacijah. Za ta slučaj pa moramo vnaprej iz'avitl, da morajo biti te kompenzacije takšne, da vsaj približno odtehtajo ono, kar izgubimo na RekL Z brezpomembnimi In neznatnimi korekturami meje pri Reki In na Triglavu se seveda pod nobenim pogojem ne moremo In ne smemo zadovoljiti! To naj merodaml krogi u važu je jo. — Nj. Vel. kralj Aleksander In jubilej Ljubljanskega Sokola. Kakor smo izvedeli iz poučenega vira, ie dobil v soboto komandant dravske divizijske oblasti g. polkovnik Vnčković brzojav-no naročilo, da zastopa NJ. Vel. kralja Aleksandra na proslavi šestdesetletnlce Ljubljanskega Sokola. — POLOŽNICE prilagamo danes za one cenjene naročnike, katerim je naročnina zapadla 31. avgusta aH j m zapade 30. septembra t. 1. prosimo prijazne obnovitve, da bodo prejemali list nemoteno naprej. Dr. Fran Ogrln: — Volitve za zdravniško zbornico za Slovenijo. Dne 24. t. m. se je pri zdravstvenem odseku vršila ožja volitev v zdravniško zbornico. Oddanih je bilo 242 glasov. Od teh je dobil kot odbornik dr. Benjamin I p a v i c v Mariboru (slov.) 173 glasov, kot namestnik dr. Viktor Kac v Mariboru (slov.) 167 glasov. V manjšini je ostal kot odbornik dr. K. Ipavic v Mariboru (nem.), 56 glasov, In dr. V. Drasch v Mariboru (nem.), 62 glasov. Praznih glasovnic je bilo 4, neveljavnih 8. S tem so volitve v zdravniško zbornico za Slovenijo končane. — Mi, kakor tudi vsa slovenska javnost, je zasledovala te volitve z velikim zanimanjem, ne toliko radi oseb, ki so imele biti izvoljene, ampak radi politične zrelosti narodnega prepričanja, osobito radi narodnega ponosa, ki ga imej naš zdravnik. Zelo smo se čudili dejstvu, da so se kandidirali v zbornico somišljeniki naroda, ki je tlačil nas Slovence z vso silo, dokler je imel v rokah moč, kandidirali iz slovenskih vrst Odkrito povemo, da nas je to dejstvo bolelo, kajti na koga naj bise narod zanašal, ako ne na svojo inteligenco. Ta sam sebi malenkosten pojav nam dokazuje, kako oprezni moramo biti, niti sami sebi ne smemo zaupati, da ne zaidemo radi svoje dobrosrčnosti kaj lahko na kriva, našemu narodu škodljiva pota. Meja tam okrog Maribora je ogrožena, tam bi morali biti naši sobojevniki trdi, neizprosni. Mlačneži, nesamostojreži naj se umaknejo drugim, ki vedo. da je zaničevanje samega sebe, podlaga tujčevi peti. Kako upravičeno je vendar naše stališče glede nedeljivosti Slovenije! — Prihod poflsklh gostov. V terek, dne 25. tm. dospe v Ljubljano akademski zbor Iz Krakovega ter priredi še Isti dan ob S. url zvečer koncert v veliki dvorani. hotela Union. Zborovodja akademikov Je eden najslavnejših živečih poljskih komponistov prof. krakovskega konservatorlja Mihajlo Swlerzynskl. Kjerkoli je zbor nastopil, povsod je Imel zelo lepe uspehe. Sedeži za ta koncert so v predprcdajl v ponedeljek in torek v Matični knjigarni na Kongresnem trgu* septembra 1923. — lz gozdarske in rudarske f/užbe. Imenovani so: za računske ga nadsvetnika v sarajevskem rudarskem odseku Engelbert K. o b 1 i i c k, za ravnatelja pomožnih ura* dov Leopold Veber, za računskega oficu jala pa Ivan Koler, oba v Sarajevu; zt rudarskega kanclista v VareŠu Emil Ho* rak, za računskega svetnika v Ljubi ji Lco Cimerman, za računskega ofidjal« pri rudarski upravi v Brezi Josip S t u h 1 i. za upravnika rudarske uprave v Velenju Jo* sip Močnik, za rudarskega ravnatelja v Maslovarih Ferdo M i h a 1 i k. Vpokok-na sta sanitetni svetnik pri rudarski upravi v Kreki dr. Josip F o g 1 a r in rudarski upra* vitel j v Maslovarih Gregor U r b e j a. — Akademije v opernem glcdal'šču ob 60-Ictr?cI ljubljanskega Sokola. — Kakor treba sokolskemu društvu, proslavi Ljubljanski Sckol svojo 60-letnico pred vsem s tem, da pokaže uspehe svojega dela v zadnjem desetletnem razdobju svojega obstanka. Na cfveh akademijah, v soboto zvečer dne 20. in v nedeljo dne 30. sept. popoldne pokaže razvoj svojega dela v zadnjem deset'et-ju. Spored se deli na zgodovinski del ki pokaže najtežje in rajsijajnejše točke, s katerimi je nastopal v zadnjih 10 letih, ln ki so vedno žele pri občinstvu navdušeno odobravanje. V drugem delu pa pokaže tudi svoje najnovejše napredke od zadnje javne telovadbe julija meseca. Na sporedu sta dve novi telovadni skladbi br. dr. V. Murnika, od katerih zlasti »U boj!«, bojni ples po Zajčevi skladbi, po svoji tehniki, izredni težkosti in množini novih gibov in kompliciranih skupin nndkriljuje vse, kar je doslej pokazal Ljubljanski Sokol. Prepričani smo, da Ljubljana, ki je vedno znala ceniti svoje najstarejše sokolsko društvo, z obilnim posetom obeh akademij pokaže tudi ob tako pomembni priliki, kakor je 601etnica tega najstarejšega sokolskega društva na slovanskem jugu svoje simpatije zaslužnemu društvu. — Mariborsko vesti. — Pogreb dr. Vladimira Serneca. Sobo:a je bij za narodno občinstvo Maribora ln okolice pa tudi drugih krajev Slovenije dan globoke žalosti in bridke zavesti, da se poslavljamo od zemskih ostankov moža, ki Je vse svoje življenje posvetil neumornemu delu za blagor svojega naroda. Maribor Je položil svojega zaslužnega meščana na mrtvaški oder z bolestjo v srcu, ovil ga Je z venci, cvetjem in trakovi, sam pa si Je nadel žalna oblačila — črne zastave, ki so pričale, kako drag mu Je bil pokojni dr. Sernec v Življenju In kako težak udarec Je zadel mesto z njegovo smrtjo. V soboto ob 4. popoldne se Je vršil svečani pogreb nepozabnega pokojnika lz Narodnega doma, kamor so do zadnjega hipa prihajale nepregledne množice Mariborčanov, da so poslove od svojega ljubljenega someščana. Domače in zunanje občinstvo Jo napolnilo ulice in trge, pred Narodnim domom pa se Je razvrstilo mariborsko ln celjsko Sokolstvo z mnogimi odposlanci drugih sokolskih društev. JSS Jo odposlal brata Kajzelja in Turka, da se poslovita od dolgoletnega vestnega in Izredno marljivega staroste mariborskega Sokola. Po končanih cerkvenih opravilih Je Imel dr. Rozina pred krsto ginljiv poslovilni nagovor, v katerem le v Imenu domačega Sokola naglašal nevenljive zasluge pokojnega ln bridko Izgubo, ki Je zadela narodno d^lo v Mariboru z njegovo prerano smrtjo. Za njim sta govorila dr. Boštjan-Čič In podžupan g. Druzovlč, ki se Je poslovil cd pokojnega kot enega najboljših delavcev v občinskem svetu. Med navzočim Sckolstvom in občinstvom je bil marsikdo, ki Je sprejel to slovo s solzami v očeh. Nato je pevski zbor Glasbene Matice In Drave zapel Žalostir:ko »Vigred« in žalni sprevod se Je začel pomikati po rnariborskh ulicah na staro mestno pokopališče. Udeležba pri pogrebu dr. Serneca. ki Je bila tako obilna, da Maribor že davno ne pomni takšnega sprevoda, Je Jasno pričala, kako pri« ljubljen Je bil prkojnik in kako dragi so Mariborčanom in zunanjim zastopnikom zem-ski ostanki, ki jih spremljajo k večnemu počitku. Pogreba se Je udeležil lezdni odsek Sokola, Članstvo ln naraščaj, gojenci podoficirske šole, mestna Orjuna, vse mariborske šole, odvetniška zbornica z dr. 2 e r o v-nikom na čelu, minister n. r. dr. K u k o-vec, namestnik velikega župana dr. Pfel-fer zastopstvo JDS, številne korporacije, narodna društva in zastopstva posamnih uradov na čelu z deputacijo mestne občine. Krsto Je spremljala častna straža Sokola, sledil JI Je voz z venci In šopki ln pokojnikovi sorodniki In ožji znanci. Vojaška in godba »Drave« sta spremljali sprevod z ginl]!-vlmi žalostfnkaml. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnega dr. Pivko v Imenu mariborske sok. župe, dr. Kukovec v Imenu JDS ln g. R e h a r v Imenu Orjune. Pevski zbor Je zapel »Blagor mu, kl se spo-Čij««, or?!asfle so se lopate, na krsto so padle prve grude sveže zemlje, s povešenl-mj glavami In bridkostjo v srcih so navzoči zrl!, kako le sprejela zemlja telo vzornega ln požrtvovalnega d-lavca na polju za narodni Magor. Težko slovo Je Iaj?ala zavest, da bo d!!h dr. Serneca živel med nami voo-to, dokler bo slovenski narod IJrbil svofo domovino tako. kakor Jo Je IJubij on. Po pr-rrebu Je Imelo župno starešinstvo žalno sejo. na kateri so se govorniki pred številnim občinstvom ponovno spominfall pfo-dovitega življenja ln delovanja moža, k! spi snanje pod orumenalim drevjem marib ^r-ske^a pokopališča. Naj mu bo lahka rodna grudal Večna slava spominu dr. Serneca! — Poštn» paketi za Rirljo. Spremnicam k poštnim paketom za Rusijo Je priložiti 4 carinske napoved f. da ne nastanejo razne neprilike pri carinjenju, katere povzročalo zakasnitev v odpravi in dostavi takih pošiljk, S* v 2IS »SLOVENSKI NAJRO O« dn^ 25 septembra I9L>3. Stran 5 — Iz poštne službe. Imenovan! so: za poštarico 5 razreda v Ljubljani Marija P o r c n t a, za poštarja 5 razreda v Ljub" ljani Ivan R u s, za poštarico 6 razreda v Ljubljani Angela Ajzelt, za nekvalificirano poštarico v BoStanju Marija R a d e ž i č, za kontraktualno poštarico v Bakarcu Irena Franko. Vpokojeni so poštar 5 raz. v Ljubljani Milan D e t e 1 a, poštar 3. razr, na Sušaku Milan First pcštarica 5 razr. v Zagrebu Milka V o I f o-va in poštar 5 razr. v Sarajevu Adolf Sada r. — Tvrdka P. Hochenegger In drugovi se je razšla; Ista je Imela tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo v najemu od »Mariborske lesne Industrije.« Sedaj je lastnik zadnje imenovanega ^podjetja g. Alojz Do-mlcelj, prevzel vse v lastno režijo, ter bode vse skupaj vodil pod Imenom »JVlarlbor-ska lesna Industrija«. Podjetje Je prenovljeno In urejeno, ter razpolaga s prvovrstnimi delavskimi močmi, tako, da je v stanu izvrševati vsa v stroko spadajoča dela. — Nova šola zja poljedeljstvo. Poljedelsko ministrstvo Je na prošnjo pokrajinske vlade za Dalmacijo odobrila kredit 500.000 Din za ustanovitev poljedelske šole v Blatu. — Davčni urad za mesto Ljubljana opozarja ljubljanske davkoplačevalce, da v izogib izvršbe takoj vplačajo v plačilo dospele davke, sicer se računajo od opoml-nanega zneska poleg 6% zamudnih obresti Ajo opjminjevalnl oziroma nadaljnl 4% ru-bcžnf stroški. — Vlada za pesnika Santiča. Vlada Je dala bolnemu pesniku Santlču 10.000 Din podpore, narodna skupščina pa 2.000 Din. Poleg tega se vrši zdravljenje pesnika na državne stroške. — Vlada za »Jadransko Stražo«. Uprava »Jadranske straže« v Splitu je prejela 20.000 Din od kabineta predsednika ministrskega sveta. — Borba med orožniki In zločinci. V bližini železniške postaje Vlkoč v Bosni, so 19. tm. naleteli orožniki na tolpo 7 oboroženih lj-idl, ki so nameravali napasti vlak. Razvil se Je srdit boj, vendar se Je roparjem posrečilo, da so pobegnili v gozd k! so ga orožniki popolnoma obkolili. — Smrtna kosia. Umrla Je v soboto v Ptuju ga. Micka Jelenec v 75 letu starosti. Pogreb se je vršil danes na Ondotno pokopališče. Blag ji spomini — Arheološke Izkopnlne v bllflnl Spil« ta. Delavci ki v TrščenlcI pri Splitu preurejujejo zemljo za novo pokopališče šo našli v nekem vodnjaku krasen kip boginje Clbele. — Izropana cerkev. V vasi Perij v Istri ji so neznani storilci vlomili v pravoslavno cerkev ln odnesli vse cerkvene vrednosti. Skoda znaša nad 300.000 lir. — Drzen roparski napad. V bližini Pančeva Je neka oborožena tolpa ponoči vdrla v vas VišnJIco. Zbudili so župana ln zahtevali od nJega, da Jim pomaga naložiti občinsko blagajno na voz, ki so ga pripeljali s seboj V blagajni se je nahajalo 358 tisoč dinarjev. Ustrahovano prebivalstvo je šele zjutraj orožnikom Javilo drzen rop. Vse zasledovanje Je ostalo brez uspešno. — Velika eksplozija smodnika v Sarajevu. Dne 20. rm. ob 3. zjutraj Je prebudila Sarajevo močna detonacija. Prebivalstvo misleč, da Je potres, je v prvem hipu v nočni toaleti zbežalo na cesto. Kasneje »s je ugotovilo, da je eskplodlral smodnik v trdnjavi Zlatišče. Komisija je t^ai^vila, da se je smodnik vnel radi avtomatičnega razkrojevanja brez vsakega zunanjega stika. Materijalna škoda je velika. — Celjske vesti. Prosa v a 151 e tulce septembersklh dogjodkov. V soboto zvečer se je v veliki dvorani Narodnega doma vršila od kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju« prirejena proslava 151etnice septembersklh dogodkov. Zbralo se Je veliko število celjskih Slovencev na večeru, katerega oflcijelen del je otvorll predsednik kluba ffosp. Ervln M c j a k. V lepem narodnem govoru se je spominjal septembersklh žrtev, ki so padle vsled podivjanosti avstrijske soldateske v Ljubljani. Govorili so za njim še. drugI govorniki med njimi tudi predsednik »Gospo-svetskega zvona« dr. Oblak lz LJubljane, ki se Je spominjal zasužnjenih naših rojakov na Koroškem In v Primorju. Za govori je sledila deklamacija, dalje skupine katere so proizvajali Sokoli in Sokoliće, zatem pa sta sledili dve krasni Benčanovl alegoriji, kateri sta občinstvu poleg drugih točk najbolj ugajali. Poslala se Je z večera tudi udanosrna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Ves večer je potekel svečano In navdušeno in je bil sličen onim nekdanjim večerom, katere so celjski Slovenci preživljali v časih suženjstva pod streho celjskega Narodnega doma. — »Charle-j e v a tetka« se vprlzor! jutri ob 20. uri zvečer v mestnem gledališču za abone-ment B. — Otrok zgorel. V Sorki pri Celju Je v odsotnosti matere flTlŠla 2 ln pol letna hčerka delavca Germa preblizu štedilnika. Vnela se Ji Je obleka. Na klic i otroka je prihitela mati, katera pa otroka ni mogla več rešiti. Otrok je debil hude opekline, vsled katerih je kmalu umrl. — K razpisu tobačnih zalog. Iz založniških krogov nam pišejo: Marsikak založnik, ki Je koncem leta 1921. z veseljem podpisal zakupno pogodbo, računajoč pri tedanjih razmerah na skromen zaslužek, je bridko razočaran ln komaj pričakuje konec zakupne dobe. Res da se je, s podraže-njem tobačnih izdelkov dvignil denarni promet, ali Istočasno so se malone v kvadratnem razmerju z dohodki stopnjevali vsi stroški. Le mimogrede bodi omenjeno, da so se voznlne, plače, mezde, najemščl-ne, pristojbine Itd. 3—5 krat povišale. Najhujše težkoče povzroča pa tobačnim založnikom, povse vezanim na kredit, spričo pomanjkanja gotovine In denarne draginje potrebna obratna glavnica. Uprava državnih monopolov v Beogradu zahteva brezpogojno predplačilo tobačnih dobav hi je nepristopna Še tako utemeljeni plačilni olajšavi, dasi Ima v pretirano visokih kavcijah (Ljubljana 500.000 Din, Maribor 200.000 Din Itd.) ki neplodno leže v državni blagajni, dovolj Jamstva, da vsaj delno clajša nlh zalog denarni zavodi. Da se pri sedanjih plačila. In tako Imajo danes večinoma, namesto založnikov, pravi dohodek lz tobač-nestalnih razmerah, osobito pri nedogled-nem naraščanju draginje tn pomanjkanju gotovine, kalkulacija s fiksno provizijo za 2 leti naprej nemogoča, bo lahko priznal vsakdo. Veliko vprašanje je. Če je razpis tobačnih zalog v tako neugodnem trenot-ku državi v prid In če bi ne bila zanjo ko-rlstneja drugačna rešitev. — UslovI so nekoliko Izpolnjeni. Kavcije so znižane od 5% na 1% od prometa, knjigovodstvo se približuje modernim načelom, odpravljeno je protislovje § 20 Itd. Nasprotno § 13, ti-čoč se tobačnih naročil, ne vpošteva naših razmer in še manj § 22, s katerim se podražijo zaboji, ki ostanejo last založnikov, za 100—150%. Traflkantska provizija se zniža od 6% na 5%. Llcltantl bodo s tem zmanjšanjem dohodkov računali, prizadeti so pa trafikanti, ki zgube eno šestino že zdaj skromnega zaslužka. AH se je morala vzeti ta drobtinica najbednejšim izmed bednih, da se vzpostavi ravnotežje v drž. gospodarstvu? Dvomimo! — Onim, ki hočejo V Ameriko. Izse-Ijeniški komlsarljat V Zagrebu opozarja ponovno vse one, ki te hočejo izseliti ? Zedlnjene države severoamerlške, pa. ne dobe dovoljenja za prihod v te države ia-radl omejenega ItevUa Izseljenlškega kontingenta, naj se nikar ne skušajo vtihotapiti v Severno Ameriko preko drugih držav n. pr. Mehiko al! Kubo, ker je to zelo nevarno. Tako je pred nekaj meseci odšla skupina Hrvatov v Mehiko In skušala po ovinkih priti v Zedmjene države. Razen tega, da so morali odšteti težke novce posredovalcem, ki so Jih hoteli spraviti čez mejo, šo jih zajeli roparji ln Jim vse odvzeli, pretfvšl Jim t tmrtjo. Po dolgih odi-sejadah so prišli vednar čei mejo, toda brez denarja. Obrniti so se morali na naš generalni konzulat, oziroma na našega generalnega fzseljeniškega komlsaria, da jim je pomagal za prvo silo. Ta skupina Iz-seljenlkov pripoveduje, da tudi v Mehiki nI dobiti dela ln da so strahovito stradali in da niso bili varni življenja. Posebno se opozarjajo Izseljenci, naj nikar ne nasedajo raznim agentem, ki jim obljubljajo, da jih bodo proti visokim nagTadam spravili v Zedlnjene države skrivoma In protizakonito, ker gre navadno za goljufije. Zato naj jih takoj prijavijo najbllžnjemu oblastvu, Jih bo izročilo pravični kazni. — Krivična naredba. Iz ielezničarskih krogov nam pišejo: Pri vseh uradniških kategorijah so po novi pragmatiki omejili oz. skrajšali službeno dobo od 40 na 35 let, pri nekaterih celo na 30 let, a pri železničarjih hočejo pri vseh onih, ki niso neposredno ves čas svojega službovanja pri prometni službi, obdržati polnih 35 let službe! Ne glede na to, da so organi v centralni službi malone 80 % poprej bili pri prometni oz. eksekutlvnl Službi, morajo ti starejši, izkušeni uradniki po tej glasom novin lz Beograda lz ministrstva saobračaja došlih poroči] služiti celih 35 let, da bi dobili polno pokojnino, s katero bi zamegli na stara leta za silo živetL, Prav tako pa doseže prometni uslužbenec polno službeno dobo že s 25 leti službovanja in seveda tudi celo penzijo! Kakšna nesmisel! Vzemimo n. pr. višjega, starega uradnika, načelnika oddelka, z odgovorno službo, ki je bil morda 20 let na progi v eksekutivi; ta mož bi moral služiti polnih 35 let, a prožni čuvaj, ki Ima kolikor toliko mirno življenje, bi pa dobil že po 25 letih polno pokojnino! Kdo bo še Šel v centralo služit, ako ve, da bo moral celih 10 let več garati, kakor oni v eksekutivni službi?! Privoščimo sicer, da dobilo eksekutlvnl uslužbenci — kakor imajo dosedaj vsako leto šteto za poldrugo, — svojo celo pokojnino % 25 leti službe, a za centralo zahtevamo tudi nekaj pravičnosti — 30 let službe za polno dobo. Saj ima malone vsak uslužbenec r centrali precej ekse-kutlvnih let prejšnje službe na progi; a to se nn mora šteti prav tako vsako leto za poldrugo leto službe, ne pa kar preko tega iti na dnevni red. Kdo vendar dale nasvete g. ministru saobračaja, da Izdaja take krivične odredbe? En mesec penzijonirajo starejše, izkušene uradnike, strokovnjake, ki bi še lahko služili, drugi mesec pa fabriciralo zopet kakšen prav pameten zakon pola krivice za uslužbence in le v škodo službi in državi. Kdaj bo tega konec? — Nadlega potnih vlz. Pišejo nam: Cuje *e. da se pripravlja mednarodna konferenca v svrho odprave potnih vlz, kar moramo pozdravljati. Da navedemo prf-mer, kako umestno bi bilo, viza v sedanji obliki odpraviti: Moja žena je prejela pred kratkim lz svoje domovine na Moravskem poročilo o težkem slučaju bolezni pri starših s pozivom, da naj takoj pride domov. Poročilo je prejela predpoldne. Pri policijskem uradu ji niso »mogli« potnega lista podaljšati (ne Izstaviti!) takoj, da bi čimprej lahko odpotovala. Na ta način Je bil prvi dan za odhod izgubljen, zakaj na češkoslovaškem konzulatu so sicer popoldne uradsvali, toda ne v potnih zadevah. Nem-škoavstrljski vizum pa se dobi še-le po Češkoslovaškem. Pa naj kdo poskuša dobiti dva viza tekom enega dopoldneva! Je vse er.o, če se Še tako mudi. Minilo je tako tudi drugo dopoldne, ker brez potnega viza ti — kajpada nevarnemu državnemu nameščencu — ne sme nihče dati tuje valute. Skratka: 48 irr po prejemu nujnega sporočila je moja žena lahko odpotovala na Moravsko po srečnem premaganju vseh nepotrebnih zaprek. Ali se hoče na ta načrn zabraniti prekoračenje mej kakim ne-varnežem? Oni potujejo pač i ponarejenimi potnimi listi ali pa brez njih. Drugi — izvestnl ljudje — zopet Imajo trajne potne liste In tuje valute poljubno na razpolago. Imenovana nadlega je namenjena menda le onim, ki potujejo ro enkrat toda takrat primorani. Če sploh še na ta način lahko potujejo. K vsemu pa še pridejo tiste ne ravno prenizke •pristojbine. — Ne v Argentiniio! Izseljenski komlsarljat V Zagrebu objavlja: PolmetečnOc »Jadran«, kd izhaja v Buenos AJresu v Jul&-n! Ameriki, prinaša v svoji Številki od 16. julija ti. Članek pod naslovom: »Kot slepe muhe«, v katerem veli, da so se začel! naši ljudje pod vplivom neke propagande Izseljevati v vedno večjih množinah v republiko Argentinijo. Večina nima zagotovljenega zaslužka, je brez vsakih . varnah in restavracijah širom naše doV movine, 4* Večerni očhl tečaj za slovenslo stenografijo otvori 5. oktobra na drl. trv govskl Šoli v Ljubljani nadupravltelj Rudolf BInter, bfvšl učitelj stenografije na tukajšnji trgovski šoli. Prijave In informacije do 4. oktobra: Hrenova ulica 13/1. od 3.—5\ popoldne. pride v KINO TIVOLI Glavni urednik* KASTO PUSTOSLEMSE& Odgovorni urednik* VALENTIN KOPITAR. IvtUff^ NAJBOLJŠA MUDI / Halo I TELEFON Kdo bi ga odstopil proti primerni nagradi? Ponudbe pod šifro .Telefon 48/10193 na upravo Slov. Naroda. Trgovsko podjetje z lokalom v sredini Ljubljane se ugodno proda oziroma da tudi v najem. — Ponudbe pod „Dobičkanosno* na Aloma Company, Ljubljana. Perfektna kuharica je potrebna za jako ugledno rodbino v Osijeka. Nastop takoj. Obširne ponudbe naj se pošljejo na Publloltas d. d., Osijek, Lončarska 7, pod St. .460". ■BBHB3BHUBBtfBBJCBeiH1 1.1 dinarjev za razširjenje dobro vpeljanega trgovskega podjetja v večjem mestu Slovenije. V poštev pridejo trgovci ali mesarji, ki bi aktivno sodelovali ali nestrokovnjaki f soudeležbo oziroma proti dobrim obrestim. \ Podjetje (■ dobičkanosno in broi rizika. Ponudbe na poštni predal 5, Celje. Karol Hamann. pralnica in likalnica, LJUBLJANU. MESTNI TRG 8 (na dvorištu) SPREJEMA: MOŠKO OAMSKO OOMACI HOTELSKO PERILO ZASTORE BLUZI OBLEKE I. t. O. ŽIDOVSKA ULICA štev. 8. MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ■ - ■ A J V E O J A IZBI Ril - PA ŽIDOVSKA ULICA štev. 7. -j- Matilda Jeleneo roj. PlanfneOp nad- učiteljeva vdova, javlja v svojem imenu in v imena svojih otrok Žalostno vest, da je njena Iskreno ljubljena svakinja oziroma teta icka JeBenec v soboto, dne 22. septembra t 1. v 75. letu svote dobe po dolgi in mučni bolezni mirno in Bogu vdano umrla. Pogreb drage pokojnice se vrši dne 24. t m. r Ptuju. Priporočamo jo vsem, ki so jo poznali, v prijazen spomin. V Ljubljani, dne 22. septembra 1923. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse ljubljenega izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Uobljana - Rožna dolina, 24. septembra 1923. HSdrija Grilc, soproga, Helene Grllo, mati, in rodbina Viktor Jelocnlkova. M um u 12*11 imajo priliko za stalen dober zaslužek. Ponudbe šifro .AKVIZITER P VII-B-97« na INTERREKLAM D Palmatičeva ul. br. 18, Zagreb. nod D., zobozdravnik in okrožni zdravnik v Škofi Loki zopet ordinira od 20. esptBnibro dolje Vljudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdkl P. Hoehnceger ! drugovi, ki se je razšla, .Tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo' Maribor, Koroška cesta 45 v lastno režijo ter jo bodemo vodiii pod finno: »Mariborska lesna industrija." Prevzemamo vsa v to stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem oziru najcenejše In najvestnejše postreŽ-e, kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrmimi močmi. Prriporoeamo se luoriborsnu lesna industrija Parna žs^a, tvornica lesnih Izdelkov, stavbeno p&histvo. Tel. Int. 160. Brzojav: Agfl. ......it.....ftttt ftttttmtttMM «i ;; Telefon Teiefon 436 ~s^*» M A K * HARIDOR, Alekeandr a cesta stev. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah. Zahtevajte ceniki Zahtevajte cenik! Kupijo se stara, tudi pokvarjena dvokolei— motorji, šivalni, pisalni In resni strofi. LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 MJarjel Mika delavnica Cene oglasom do 20 besed Din S"—; vsaka nadaljna beseda 50 para, z davUlno vred r. ni LioMjaiia Bllierftva nllca 0. Popravljam In uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Trst!© za strope izdelujem z najmodernimi stroji in iz najboljsego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bafcatu J0S.R.PUH, UUBUANfl Orađaska nI. at. Tel. 531. Brzojavne prodam Gnoj se proda« — Rimska cesta 5t. 5. 10.199 Lepa kočija in slatnorezr.ica napro* daj. — Poizve se: hotel Krizman, Kržko, 10.030 Nekaj stare oprave naprodaj. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Narodajc. 10.172 Kratek klavir, dobro ohranjen, in več delnic naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.191 v vsaki množini franko vagon Slovenija, kupimo in prosimo ponudbe pod: .Lombardija- na An. zaved Drago Beseljak in drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 10021 Iščem solidno in popolnoma sposobno k svoji triletni deklici, ki bi Imela v odgoji malih otrok daljšo prakso. Ponudbe na Andjela S. Weis,s, Osijek, Gundulićeva ulica 3, Jugoslavija. Gremij trgovcev razpisuje mesto tajnika. Zahteva se temeljita trgovska In narodno-gospodarska izobrazba, praksa v civilnopravnih, obrtniških, socijalnih in društvenih zadevah. Pismene ponudbe z referencami in spričevali je nasloviti najkasneje do 5. oktobra t L na poStni predal št 29. 10185 Pes-bertiardinec, dober Snvaj, se radi od* potovanja proda. — Na* slov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 10.203 Dobermani* čistokrvni 10 tednov stari, se po ugodni ceni prodajo. — Poizve se: Cesta na Loko 4, Ljubljana. 10.033 Klavirje. harmonije, godala, stro* ne In potrebščine, na drobno ift debelo. — M. MušiČ, Li-'bijana, Selen* burgova ulica 6. 9892 Moško kolo, otroški voziček in žele* zen štedilnik, vse v do* brem stanu, po zelo nizki ceni naprodaj. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«._10.181 Kratek klavir, §e dobro ohranjen, se proda za 9000 dinarjev. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.189 Parcela v lj-L1janski o'"^1Jol. za itavbe in mdnstrfjfllbfl podjetja pripravna, zelo ceno naprodaj. — Naslov rtove v>rav* »Slovens!r, poštanski pretinac 227. 10.032 Agflneffa uradnika sprejme takoj večja zavarovalnica. Isti mora biti vežo vseh pisarniških de!. — Ponudba pod »AjfU len« na Al orna Compa* ny, LJubljana. 10.147 Več uradnikov za večjo zavarovalnico se išče za organizacijo in akvizicijo. — Ponudbe pod »Dober zaslužek;«, na J\Joma Compenv, lAyfci Ijana. 10.14$ Dobrega Šoferja iščem nujno ta tovorni auto »Biissing«. NalbolJ-8e je, ce Je tz okoiIcc Čakovca, Ptuja, Manbo* rtu — Ponudbe poji »Bi* b:men«, postno leteče, Ormož. 10.085 Učenec iz boljše hiše se sprejme v trgovino z meSanim Magnm. Hrana in stano* vanje v hiši — Ponudbe je poslati na tvrđko Josip Skcri, Sevnica ob Savi. 00£6 Išče so inženjer fže praktično izvežban) elektrotehnične, gradbene ali strojne stroke, ki je najmanj ve55 kakega slovanskega jezika. za gradbo večte elektrarne z daljnovodom v Sloveniji. — Ponudbe pod »Stalno mesto/10.177« na upravo »Slov. Naroda«. Potnik, samo spretna moc\ se 13če za tovarniško podjetje. V poStev pridejo samo inteligentni gospod is z dobrim nastopom, vajeni lakovne in barvne stroke in ki so že z dokazano dobrim uspehom poto* vali no Hrvatskem. — Ponudbe pod »Lak in fir* než 10.064« na reklamni zavod »Publik«, Snbotica, Srrossmaverjeva 8. 10.064 Službe iščejo pri državni komisiji za pomoč Rusom, hotel »Soča 14«: Učitelji ruskega, francoskega, angleikega in drugih jezikov, računovodje, šofer * mehanik, šivilja za perilo in obleke, kočijai itd. — Sef ljubljanskega odseka dr. E. Borisov*Morozov. 10.124 Skladiščnika- (samca) išče za takojšen nastop »Konzervna tovarna »Globus« na Vrh* niki. Prednost imajo vpo* kojeni orožniki. — lato* tam »o sprejme v slufto spretna m vestna saldo* kontistinjo. Stanovanje prosto. V obeh srućajih naj sc ponudbe naslovijo direktno na tovarno. 10.151 Pisarniška moč, prvovrvstna, c znanjem več Jezikov, knjigovodstva, stenografije, strojepisja, dober korespondent in organizator v raznih strok a n, ravežban, [5 če primernega mesta (kot voaf«, korespondent, in* kast;, j-r, skladiščnik ali reprea. potnik). — Po> [ . a n^dbe pod »Agflen m j Angleščino, klavir verzizaa^ooP« na upravo j fa nem5čino, kakor tlldI »Slov. Narc.u. ' pouk za ljudske sole daj« fina gospodična. — Na* Slov pove uprava »Slov Naroda«. 10.137 Visokošolec vlSjfh BCTneitrov iprejme instrukcijo. — Ponudbe pod »Visokošolec 10.106« na upravo »Slov. Nar.«. Instrukcije ra ljnd&ke, medčanske fn pUje razrede srednjih ft^ol daje d."jakinja. — Po* nudbe pod »Instrukcijo 10100« na opravo »Slov. Naroda«. Vožnja za stalno (par konj) se prevzame za 700 kron dnevno. — Naslov pove uprava »SI Naroda«, 10.1U7 Damski modni salon Teodor Kune, Ljubljana, Beethovnova ulica 9, izdeluje kostrme, plašče in toalete. 993 Cement, premog in strelna opekn »talno v ralogi pri H. Pe# trič, Ljubljana, Dunajska cesta it. 33. Telefon 3 ' Skladišče »Balkan«. 6669 Rabljene britvice »Giflete«, »Mem« in like se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kune, Židovska ulica 1. BI » Otroški vozički po znižani tovarniški ceni v veliki izbiri vsp.kovrst* nih modelov. — Tribuna, Ljubljana, Karlovska ce* sta it 4. 9S79 fff?f?Vffft77fffffTTT, posojila t _ »<»»m»»»»»m......*m Posodim a?! vložim v dobro podjetje 100 do J 50 tisoč dinarjev proti sodelovanju^ Posodim tudi JO tiso 5 dinarjev na prvo mesto proti primernim obresti m, — Naslov po* Hi uprava »Slovenskega a roda«. 10.178 Sekali Ba»»t««»«»oosta*o>t«»»>B Lokal na zelo prometnem kro* ju v Ljubljani se takoj odda. — Ponudbe pod »Lokal« na Al orna Con> pany. Ljubljana. 10.148 Pozor kozjereje:! Imam eno leto in pol sta* rega prvovrstnega ple-menjaka jvicarske r^1** me. — Novi Vorlmst 195 (Zelena jama). 10.198 Ia čajno maslo po 68 Din in trapistovskl alr po 37 Din ra kilogram razpošilja: Delflcatefra trgovina, Ljubljana, Fin,, rijanska ulica 3. 10.190 Prostovoljna dražba V skladi Sen »Balkan« v Ljubljani, Dunajska ce* sta 33, v torek dne 2. oktobra 1923, pričete k ob devetih dopoldne — raznega le dobro ohra* njenega pohištva, kot trdolesne In železne postelje, skoro novi m o* droci ržimnati, travnati In lični), mize in pisalne mize. nočne omarice, sto* jy m *- »7 x ' ^l°pl» ^ne konjske iJarDOnC-AaVrSan, oprave, manjši slamorez* modistarija !n preoblfko* ni stroj, kopirna preia. valnica, LJubljana, Mest* lične vrvi, pocinkana zini trg 7. — Velika zaloga ča, večji železni Skrpci klobukov, nakita in mo* ; (ScilseKelben), ameriška dist. potrebščin. Preobli* dvigalka, vitH, balkon* kujejo se klobuki za da- ska ograja, nakovalo, me in gospode po naj no- razno želez je, kadi, vin* vefJSIh vzorcih. 9116 ski sodi itd. 10.202 Dopisovanje Mlada Slovenka teli korespondirati s iz* obra ženim gospodom srednjih let ▼ svrho raz* vedrila. — Ponudbe pod Slovenka/10,192 na upravo »Slov. Naroda«. t ! a« Razno Mlajši trgovski uradnik zmožen knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, se išče za Celje. Ponudbe pod »Mlajši uradnik* na Aloma Companv, anončna in reklamna d. z o. z., Ljubljana. 10144 ki bi lahko sam prevzel vodstvo eksportne tvrdke se sprejme. Ponudbe pod .Sigurnost" na Aloma Companv, Ljubljana OIOIOBOIOBOIOIOIOIOIOIOIOIO Rednih v Sic« nm liže prvovrstnega za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik rn znati popolnoma samostojno montirati generator t, parne cevne kotle in parne stroje ter pretikalne naprave in t-ansfor-matorej specijilno mota biti vtič vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popol. samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za i i delo vanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskepa materijali ln M Je bil raposlen le kot kurjač, monter In delovodja pri napravah aa nizko ht visoko napetost Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo dniliaaklh razmer te poslati na upravo tega lista. Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je doktorja Ivana Rahlejeva Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega Iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska broj 4 3. EoBlekotjaka trgovina J, Maček AUksandrova eaata t« obleke za gospođe i po lidatno i n 11 m n I h ranah mmwm mm iHIMIIIIfl IMNIII lastnin* tn tisk »Narodna tiskarne«. a 1