Številka 313 TRST, v četrtek 14. novembra 1907 Tečaj XXXII. Zf&r IZHAJA VSAKI DAH mdl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 ari., (6 atotink) t mnogih tobakamab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, .vranjo, &t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sy. Luciji, Tolmina, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < E?fE OGLASOV ae račonajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 2l/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nabija* vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stet. beseda, najmanj pa (0 atot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek upravo Edinosti*'. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti*. Edinost Glasilo političnega društva Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za th 1«U 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. imčilli li utiljsKo isduis .Eiliostr luit: eeioictu K »20, pol leta 2'« Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankoraca pisma s« ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glerfio Galatti 18 (Narodni d»m>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio G&latti it IS. '•' Foštoo-hranI laični račun št 841-652. - ■ Telefon it«v. U57 ——.- - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI.) Iz avstrijske zbornice. Tiskovni odsek. DUNAJ 13. Tiskovni odsek }e iael danes predpoludne sejo. Na dnevnem redu je bil nujni predleg posl. Miihlwerta glede dovoljenja kolportaže tiskovin, Jin predlog posi. Sylvestra glede načrta tiskovnega zakona. Tekom debate se je od nekaterih strani izrazilo pomislike proti temu, da bi se dovoljenje kclportaže izvzelo iz kompleksa tiskovnega zakona. Dr. Adler je označil kakor potrebno, da se zasliti pravosodnega ministra, katero stališče da zavzema nasproti načrtu o tiskovnem zakonu, da se odsek prepriča, je li nade. da pride do uresničenja tiskovnega zakena. V tem slučaju bi se lahko s tem Edružilc dopu-sčenje kolportaže, sicer bi treba to peslednje vprašanje takoj urediti. Tozadevno je bil vsprejet nastopni predlog: Odsek naj sklene, da stavi predlog posl. Sylvestra. ki je predložil načrt tiskovnega zakona, za temelj razprave. Nadalje naj odsek povabi pravosodnega ministra, da naj v prihodnji seji precizira svoje stališče. Kvotna deputacija. DUNAJ 13. Kvotna deputacija je imela danes predpoludne sejo, o kateri poročajo : Baron Schwegel je poročal o predlogu vlade glede znižanja avstrijske kvote za 2 odst. ter nasvetoval, naj se predlog vsprejme. Uvela se je daljša debata, na kateri so se skorai vsi členi izjavili za predlog vlade, le posl. Ellen-bogen in Kaiser sta zahtevala, naj se kvota razdeli po številu prebivalstva v razmerju 58 42 in naj se v bodoče ne uporabljajo več carinski dohodki v pokritje skupnih stroškov. Razprava se je potem odgodila na ponedelj ek. Nagodbeni odsek. DUNAJ 13. Nagodbeni odsek je danes predpoludne nadaljeval generalno debato o nagodbenih predlogah. Govorila sta poslanca Okunieuski in Choc. poslednji v češkem jeziku, potem sta govorila še poslanec Suklje in Grafenauer. Nato je bila razprava do 3. ure popoludne prekinjena. Posl. Suklje je v imenu „Slovenskega kluba*4 izjavil, da isti ne odklanja nagodbe vzlic mnogoterim pomislekom. Govornik ie zagovarjal ustanovitev velike avtonomne Hrvatske, ki bi združena z Dalmaoi*o in z zasedenima pokrajinama in v organični zvezi z ostalo monarhijo bila le v splošno korist države. Posl. Ploj je naglašal, da so dalmatinski poslanci, če tudi glasujejo Slovenci v prvi vrsti radi dolenjske železnice za nagodbo, vzlic gradnje dalmatinskih [železnic z ozirom na obupen boj njiliovih bratov na Ogrskem proti nagodbi. Posl. Pergelt je zagovarjal gospodarsko politiko v velikem obsegu, da bo država leta 1917 pripravljena za vse slu. čaje. Prihodnjajutri. Novi minister deželne branibe. DUNAJ 13. Minister za dežeino brambo postane, kakor se zatrjuje, FML. Georgi. Georgi je še mlad človek in pristaš dveletne vojne službe. Naslednik dr. Ebeniiocfca. DUNAJ 13. Kakor naslednik ministra Ebeahocha za mesto gorenjeavstrijskege deželnega glavarja se imenuje Grasbock, knez Starhemberg in baron Kast. Trgovsko društvo v Trstu. - DUNAJ 13. „Wiener Zeitung" je objavila : Minister za notranje stvari v sporazumu t ministroma za trgovino in iinance je podelil dr. Aleksandru Afenduli, Adolfu Dinkel-spielu in Viktorja Venezianu v Trstu dovo- ljenje za ustanovitev delniškega društva pod naslovom (italijansko, nemško, francosko in angleško) Tržaško delniško društvo" s sedečem v Trstu m potrdila pravila društva. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 13. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o ogrskem samostalnem carinskem tarifu. Posl. Grahovacje v hrvatskem jeziku govoril o ogrsko-hrvatskeiTi nagodbenem zakonu, predsednik ga je ponovno opomnil, naj se drži predmeta. (Velik nemir pri Hrvatih.) Govornik je potem prešel na razmerje Hrvatske do Dalmacije in rein-korporacijo Dalmacije, nakar mu je predsednik odvcel besedo, — Ta čin je provzročil na levici veliko odobravanje, na klopeh hrvatskih delegatov pa viharen hrup in prigovor, tako da je bil predsednik prisiljen prekiniti sejo. — Ko je bila seja zopet otvorjena, sta govorila posl. Muačević in N o v o s e 1, katerima je bila tudi odvzeta beseda. — Posl. Lorkovič in Pribičevič (Hrvata) sta predlogo odklonila. Državni tajnik Szterenyi je izjavil: Več hrvatskih poslancev je grajalo posamezne izraze, nahajajoče se n& obrazlo/.benem poročilu. Govornik konstatuje, da se je v resnici urinila pomota, ker se v posamičnih mestih govori o ogrski državi in o hrvatskih župa-nijah. Te županije so pač deli ogrske države, vendar v resnici hrvatske županije. Tudi aa po zmoti govori v obrazložbenem poročilu o ogrskem Primorju mesto o ogrsko-hrvatskem Primorju. To je pa le pisna pomota, ki nima nobene tendence. — Poslanec S u r m i n je govoril hrvatski ob neprestanem hrupu in mejklici levice. Govornik je priznal lojaliteto državnega tajnika glede omenjenih pomot rekši, da nočejo Hrvatje predložiti novih državnih j pritožb. marveč le doseči, da se take pomote v bodoče^ preprečijo. Ko je govoril še posl. j T 1 š k a n proti predlogu v hrvatskem jeziku, (e bila razprava prekinjena. — O predlogu posl« Ugrona, naj se za časa razprav nagodbenih predlog podaljša trajanje sej za eno uro. bo zbornica razpravljala na jutrašnji seji. BUDIMPEŠTA 13. Bivši pravosodni minister Polonyi in njegov sin Dezider sta iz-! stopila iz stranke neodvisnosti. Nadalje so j prijavili svoj izstop iz stranke : E^gen Mol-i ner, Štefan Szapanos, Sigmund Farkashazj i in Morjai. f Princ Arnulf Bavarski. MONAKO VO 13. Žalovanje za umrlim pz incem Arnulfom Bavarskim je splošno. 0ho stu-denstva* vsestranskih simpatij in podpore češkega dijaštva. Živahno pozdravljen je zatrjeval nj. spek-tabiliteta dekan filozofske fakultete dr. N i e-d e r 1 e, da je češko profesorstvo vedno pri-pravljeno podpirati slovensko dijaštvo v njega kulturnem stremljenju. Obžaluje, da slovenske politično-strankarske raz mere in prepiri ne prenehajo nasvete m narodnem polju. Kako drugače je to pri Čehih! Poživlja slovensko dijaštvo naj trdno stoji Da braniku napredka in kulture slovenskega naroda ! Po zakjučnih besedah predsednika Semi ova so se soglasno vspre-i jele naslednje resolucije. Slovensko dijaštvo, zbrano na Staro-slavni češki univerzi v Pragi dne listopada 1907 : I. protestira proti izvedeni ločitvi I. i drž. gimn. v Ljubljani, ki ustanavlja v slovenski metropoli samostojen nemški zavod za 7<> tujeroduih učencev, dočim se krati stotinam slovenskih srednješolcev na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsaka pravica do narodne srednješolske vzgoje. II. Izreka svoje ogorčenje vsem onim krogom, ki so izgolj osebnih ali strankarskih ozirov privolili v ta nečuveni napad na slovensko narodnost ter si ga upajo braniti kakor narodno pridobitev. III. V očigled nepreklicnemu dejstvu ustanovitve žc drugega samostojnega zavoda I za malo tisočev kranjskih Nemcev zahtevamo j takojšno ustanovitev oziroma poslovenjenje obmejnih srednjih šwo 1 z a sto-1 tisoče slovenskih Štajercev,; Korošcev in Primorcev. IV. Izjavljamo, da smatramo od gotovih krogov toli slavljeno „pridobitev" štirih slo-; venskih gimnazij na Kranjskem za pesek v oči javnosti, kajti srednje šole. na katerih se poučujejo najvažnejši predmeti v nemškem je ziku in kjer sta odmerjeni slovenščini 2 tedenski uri, nemščini pa 4, niso slovenske pačpa nemške srednje šoleza Slove nce. V. Ker se vlada upira opravičenim zah- ! tevam po slovenskih srednjih šolah z izgovorom. da manjka učnih sredstev, ponovno zahtevamo od slovenskih profesorjev doslednejšega in vspesnejšega dela za slovenske učne knjige. Odobravamo nastop slovenskega profesorskega društva v Ljubljani za opravičene i interese slov. srednješolstva ter najodločneje obsojamo vladino terororizacijo društvenih odbornikov. Pozdravljamo tozadevno resolucijo delegatov drž. zveze avstrijskih profesorskih društev v Lvovu. Dalje smo prejeli iz Gradca nastopno izjavo : I. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcn, zbrano po prvoletniškem večeru društva „Tabor*4 dne 9. novembra 1907. protestira naj-odločnejše proti žaljivi in krivični rešitvi gimnazijskega vprašanja v Ljubljani in naj-odločnejše obsoja irdaialsko početje S. L. S., ki se je zavzela za tako rešitev. II. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu ; zbrano po prvoletniškem večeru društva j „Tabor" dne 9. novembra 1907 protestira odločno proti nečuveni zlorabi uradne oblasti predsednika deželnega šolskega sveta kranjskega napram prof. dr. Hešiču. — Prof. dr. Ilesičupa izreka svoje spoštovanje za možati nastop v n a]r o d n o in stanovsko korist. Črtice o slovenski politiki. S prisebnim ozirom na bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem. Lasci&te ogni speranza. m. Dokler smo bili Slovenci brez veljave, bili smo se za silo složni. To je bilo v letih 1860—1870, ko so nas kranjski in izven-kranjski nemškutarji in Italijani hudo napadali in ko smo bili Slovenci nekako razvpiti za ,,Ruseu in pri vladi strašno počrneni. Ko smo bili prišli pa v deželnem zboru kranjskem in v ljubljanskem mestu za kratek čas do veljave, že se je krhala v Hohen\vartovi dobi (1870—1872) naša sloga, ki je bila šla leta 1873 popolnoma rakom žvižgat, ko so prišli na prvi direktni volitvi v državni zbor „Mlado"- in „Staroslovenci". Ta nov razpor ne bi bil tako hud, če ne bi se bil „Slov. Narod" takrat vprvič strašno zameril duhovnikom, ko je prinašal v podlistku zgodovino papežev (menda iz peresa sedanjega klerikalca Š,), ki je bila tako pisana, da so se nad tem mnogi izpodtikali. Vendar so se v Auerspergovi dobi (Auersperg na Dunaju in v Ljubljani) Slovenci kolikor toliko zjedi-nili in nastopivša Taafie-jeva era jih je našla složne. Sad te složnosti je bil AVinkler, ki je bil stri nemškutarijo v kranjski deželni zbornici. na Ijublj. magistratu in uvel nekaj slovenščine v šole in v politične urade, Pražak pa v sodnije. AVinkler je pa imel težave, ker sta mu bila Hribar in Tavčar preradikalna; on sam je pa hotel sŠukljetovo pomočjo vzrediti nekaj takih vladnih Slovencev, ki bi v lastno skledo pljuvali. S u kij e je namreč hotel doseči, da bi se Slovenci izrazili zoper slovensko vseučilišče, zoper slovenske višje srednješolske razrede itd. In tako je bila v Winkleijevi dobi večja napetost med radikalnimi Slovenci (politični list „Slovan") in vladnimi Slovenci (Ljublj. list), nego med konservativci („Slovenec") in narodnjaki („Slovenski Narod"). Razpor med konservativci in slovenskimi narodnjaki je pa povspešil škof M i s i a, ki ni imel (vsaj pred svojim imenovanjem ne) niti iskrice narodnega čuta v sebi. Ta je iz lastnega nagiba in na željo vlade izdal parolo, da je absolutna narodnost", t. j. narodnost sama na sebi — poganstvo. S tem je bil Slovence zeh'i razžalil, tako razžalil. da je navstal tako velik prepad med slovenskimi strankami, da se še dandanes ne da zamašiti. Naši nasprotniki so bili seveda veseli tega prepada in vlada kajpada tudi. Prišel je bil namreč po in ali 12 letni AVinklerjevi dobi (\Vinkler je bil padel, ker so to zahtevali nemški ustavoverci v državnem zboru od Taarteja, ki jih je potreboval) Hein na Kranjsko, zvit Nemec skozi in skozi, ki je nem-štvo povcpeševal in nemštvu ter Nemcem pripomogel povsodi, da so bili več nego« enakopravni in to v razmerju, kakor bi bilo na Kranjskem najmanje 50% Nemcev. Hein je dolgo časa koketiral s tem narodno-mlačnim škofom, česar pa z njegovim naslednikom Jegličem ni hotel storiti, ker se mu je ta zdel predober Slovenec. Pod Jegličem bi se bilo dalo na Kranjskem doseči sporazum-Ijenje, če bi bil on v verskeh rečeh manje občutljiv, voditelji liberalne stranke pa manje ponosni in če bi bili imeli na čelu kranjske vlade moža Slovenca, moža Slovana, ki bi bil imel srce do Slovencev in politično modrost po načelih ministra Badenija, ki je takrat, ko je bil v Ljubljani (I. 1895 ?) obžaloval, da so Slovenci na „dva kampa razcepljeni." V K. _____ 1, L. Novi predsednik poljskega kluba. Dosedanji predsednik poljskega kola, David vitez Abrahamo wiz, postane minister za Galicijo na mesto odstopivšega grofa Dieduszvckega. o tem imenovanju velja : promoveatur ut amoveatur. Njegovo stališče je bilo v poljskem klubu po uspehih letošnjih volitvah neznosno. Poljski stališči, kojih prj-topit je Abrahamowiz, so prišli v nov parlament jako decimirani: od 6tarega konservativnega centruma slahčiči, je prešla večina v poljskem klubu v roke meščanske narodno demokratične stranke, Vsepoljakov in frakcije kmetskih ljudskih strank. Kolo se je torej rešilo predsednika, ki ni spadal več k večini s tem, da mu je pripomoglo do ministerskega fotelja ; zato seje moral Dzieduszvcki umakniti, j Novim predsednikom poljskega kola pa je bil ! izvoljen Vsepoljak dr. Stanislaj G1 o m-b i n s k i. — _____ Češki narodni klub. „Parlamentarna korespondenca" piše: Danes popoludue se je vršila konferenca parlamentarnih komisij mladočeškega, agrarnega in katoliško-narodnega kluba, ki je sklenila ' ustanovitev skupne zveze pod imenom : Češki narodni klub, ki bo obsegal omenjene tri klube. Novoustanovljeni klub bo nekako parlamentarno ozadje čeških ministrov v kabinetu in del Beckove vladne večine. Po rekonstrukciji kabineta je zalijiranje teh treh skupin postalo naravno. Izven češkega narodnega kluba ostanejo — razven socijalnih demokratov — češki radikalci ter Masaryk in Drtina. Pričakovati je, da nekaj z vladno politiko nezadovoljnih mladočehov in agrarcev iztopi iz kluba, kakor je že storil dr. Stranskj. Hed Ogrsko in Hrvatsko. Madjarski predlog za rešenje spora med Ogrsko in Hrvatsko. Glavno Košutovo glasilo „Budapest" je objavilo uvoden Članek, v katerem razpravlja madjarski poslanec Buza, kako bi se mogel rešiti mirnim potom sedanji hrvatsko-ogrski spor. Gosp. Buza zatrjuje, da jedini madjarski interes v Hrvatski je pot do morja, a da si morajo oni to pot zagotoviti. Po mnenju g. Buze nimajo Madjari od Hrvatske nikake gospodarske koristi, (kdo se ne smeje ?) marveč da jo morajo še zalagati! (To seveda ni res, kajti Madjarska dobiva iz Hrvatske lepih milijonov na leto). Potem prehaja g. Buza na glavno, na rešitev jezikovnega vprašanja, in meni, da bi se Hrvatom v skupnem državnem zboru dovolilo hrvatski govoriti pri vsakem predmetu, ali to da bi smel samo eden in sicer prvi hrvatski govornik, toda ta bi ne smel govoriti več nego deset minut. Tako da mora biti v skupnem državnem zboru v Budimpešti, sicer pa da bi se moralo dati Hrvatom še mnogo več, nego jim daja sedanja nagodba. Dogodki na Hrvatskem. AkcijaHrvatov. Iz Budimpešte poročajo : Kakor se čuje iz hrvatskih krogov, nameravajo hrvatski de-; legati vstrajati v svojem odporu proti We-kerlu. Sklenili so, da bodo govorili proti vsem nagodbenim predlogam, K vsaki točki nagodbe j bo govorilo nekoliko hrvatskih govornikov. Dogodki na Ogrskem. Proti narodnostim. Iz Poprade poročajo, da je bil tamkaj ' aretiran Slovak Fran Volakovie, ki se je bil povrnil iz Cikaga. Odvedli so ga v Rožemberk radi namišljenih agitacij proti državi. Pri njem so našli nekaj protumadjarskih spisov in 6000 kron leginega denarja. Dogodki na Ruskem. Tretja duma. Od 425 poslancev, izvoljenih do II. no- ; vembra, je 48 svečenikov, (med temi en katoliški duhovnik), 32 odvetnikov. 11 učiteljev, 13 državnih uradnikov, 18 trgovcev, 15 zdrav- j nikov, 9 inženirjev, 72 kmetov, 109 veleposestnikov, 3 izdajatelji časopisov, 7 profesor- | jev na visokih šolah, 3 deželnosodni sveto- j valci, 2 bančna ravnatelja, 4 kandidatje-juristi, 9 delavcev, 3 fabrikantje, 2 fabriška ' ravnatelja, 4 večkratni hišni posestniki, 1 no- ; vinar in 1 gledališčni ravnatelj. V primeri z drugo dumo se je število svečenikov skoro podvojilo, dočim ie število profesorjev, učiteljev, zdravnikov in delavcev padlo skoraj za polovico. Število luteranov se je povečalo. Kar se tiče naobrazbe, se da sestaviti nastopna tabela : 188 poslancev poseduje višo naobrazbo, 30 srednjo, 55 nižo. 44 jih je vživalo domačo, 18 vojaško in 41 duhovniško naobrazbo. Percentuvalno jih je vzgojilo 433/0 više, 7% srednje, 13"/0 niže, 11 i domače. 10 duhovno in 4°/o vojaško. Kar se tiče nad, ki se jih sme staviti v tretjo dumo, svari radikalni list „Tovarišč" pred pesimizmom in piše : Ako se Rusijo na predvečeru tretje dume primerja s tem, kar je bila še pred nedolgo časa, se more reči j srčno in nadepolno : e pur si muove ! Nekoliko časa se je pač zdelo, da to, za kar so j se morale druge države boriti skozi j desetletja, dosežemo mi razmerno lahko. Ali to ne de nič. Mesto po gladki cesti treba sedaj ubrati trnjevo pot. Solnce svobode nam vendar zasveti v bodočnosti. Načrt indijsko-kavkaške železnice. „Odeski listok" je priobčil nastopno vest iz Petrograda : Skupina francoskih in ruskih fmancijerjev in špekulantov smatra kakor gotovo stvar, da se v bližnji bodočnosti uresniči načrt zveze rusko-zakaspijske železniške železnice z angleško-indijsko železniško mrežo, da se tako prehiti nemški bagdadski železniški načrt. Radi tega je skupina že storila potrebne korake, da si po možnosti zagotovi koncesijo za gradnjo proge med Kuškom in Karahišem. Drobne politične vesti. Državni poslanec dr. M a t k o L a g i n j a bo, kakor se govori v poslanskih krogih na Dunaju, imenovan v državno sodišče. Druga kandidata sta dr. Pattai in dr. Pavel Hoffman pl. \Vellenhof. Novo ministerstvo Beckovo in krščanski socijalci. „ Vaterland" piše v nekem članku glede obnovljenja mini-sterstva, da bodo krščanski socijalci po odobreni nagodbi zahtevali, da se jim izroči tudi listnica ministerstva za trgovino. Sprememka v predsedstvu dunajskega policijskega ravnateljstva. Predsednik dunajskega policijskega ravnateljstva Ivan vit. Habraa je na lastno prošnjo umirovljen ter mu je tem povodom podeljeno baronstvo. Ob enem je bil predsednikom dunajskega policijskega ravnateljstva imenovan dvorni svetnik Karol Beze-rovrsky. — K a t o 1 ivš k o vseučilišče v Sol-n o g r a d u. Škofijska konferenca na Dunaju ' se bavi tudi z ustanovitvijo katoliškega vse- učilišča v Solnogradu. Konferenci se je naznanilo, da se ena fakulteta ustanovi že prihodnje leto. Volitve v delegacije. Glede volitev v delegacije se sklene med strankami na Štajerskem kompromis, vsled katerega pripade en mandat stalno nemškim klerikalcem, ozi-; roma krščanskim socijalistom, drugi mandat j dobe pa enkrat nemški nacijonalci, drugikrat pa Slovenci. Dreyfus umirovljen. Iz Pari/a javljajo, da je uradni list objavil dekret, s f katerim se posluli major Drevfus stavlja v i stanje miru. Dreyfus gre v pokoj s stotni-kovo plačo, ker ni bil še dve leti major. Princ Arnulf Bavarski, ki je na svojem povratku s potovanja po Aziji obolel v Benetkah na influenci in tamkaj v torek | umrl, je bil četrti sin bavarskega princa-vla-darja Luitpolda. Rodil se je v Monakovem j dne 0. julija 1852 in je bil general pehote. Dne 12. apriia 1882 se je na Dunaju poročil i s princesinjo Terezijo Lichtenstein, s katero . je imel sina, princa Henrika Leopolda. i Dnevne vesti. Za službeno pragmatiko in ureditev plač C. kr. redarjev. Poslanci dr. H y b a i, Bužival in tovariši so stavili v zbornici poslancem nastopni predlog: Visoka zbornica naj izvoli skleniti : C. kr. vlada se poživlja, da izda v najkrajšem času službeno pragmatiko za c. kr. redarje oziraje se na predloge, ki jih vsebuje načrt sub b'. (Tu je priložen načrt, ki ga je obrambeno društvo odposlalo ministerstvu), oziroma, da I predloži, v kolikor se tiče zahtevane ureditve plač, tozadevno zakonsko predlogo. V podkrepljenje tega predloga se opozarja, da službene razmere c. kr. redarjev niso enotno urejene, marveč so se za posamična mesta od slučaja do slučaja ob uve-denju c. kr. redarjev uredile v dotičnih organizacijskih statutih. Od izdanja teh organizacijskih statutov, kakor tudi od uravnave plač, izvršene v letu 1899. sem, so se pa življenske razmere v velikih mestih, ki tu v prvi vrsti prihajajo v poštev, tako spremenile, da je temeljita revizija tozadevnih predpisov, posebno pa zboljšanje plač nujno potrebno. C. kr. redarji imajo pravico, da se jemlje ozir nanje, tem bolj, ker se jih je popolnoma prezrlo povodom ! reorganizacij in poboljškov, izvršenih v zad-! njih letih v prilog drugim kategorijam držav-i nih uslužbencev, dočim postaja njih službo-! vanje vedno težavneje in spojeno z vedno i večo odgovornostjo radi motenj javnega živ-| ljenja, ki se vedno množe vsled političnih in j socijalnih gibanj. V formalnem pogledu se predlaga, da se ta predleg brez prvega čitanja izroči proračunskem odseku. Telovadnica v državni šoli — shajališče pangermanov ! Prejeli smo : Roka roko umiva — si je mislil minister za uk in bogočastje, gospod Marchet, ko gaje gospod Prade, nemški miuister-rojak. zaprosil za prepuščenje telovadne dvorane v ljudski državni šoli v ulici Fontana tukajšojemu vse-nemškemu društvu — alldeutscher Turnve-rein. v razliko od društva „Eintracht", I Čitateljem se bo morda to čudno zdelo, češ, saj sta obe društvi nemški I In vendar je razlika pa še kaka ! Prvo rečeno društvo ima za člene same privandrane Vsenemce (posebno trgovske pomočnike) iz Nemčije, nekaj Tirolcev, pak večino čeikih Nemcev, ki se prištevajo k najradikalneji nemški struji. Ti ne trpijo med seboj nikogar, ki ni njihovega radikalno-nemškega mišljenja. Temu društvu predseduje neki vpokojeni srednješolski profesor. Takemu društvu se je po nalogu nauč-nega ministra prepustila ( Jkrat na teden) telovadna dvorana v državni šoli v ulici Fontana brez vsacih troškov za kurjavo, razsvetljavo in poslužbo ! In sicer — to moramo priznati — proti volji Svvide in šolskega vodje. Vsakdo mora priznati, da to ne gre, da se dvorana, namenjena šolski mladini, prepušča društvu s takimi političnimi nameni, Če prav se ti nameni skrivajo pod krinko telovadbe. Ali dvorane ni napravil noben minister iz svojega žepa, ampak plačati so morali davkoplačevalci, ki imajo zato tudi pravico protestirati proti taki samovlastnosti in takemu razpolaganju s šolskimi lokali v s vrb o agresivnih političnih društev. Potem pa se izvestni gospodje še jezijo, ako se jim očita, da ob vsaki priliki izrabljajo vplivne može v svoje namene ! Tako so izrabljali tudi vpliv ministra-rojaka Pradeja za izvestna nezakonita imenovanja. Mi pa stiskamo pesti v žepu in trpimo, da nam gg. Marchet in Prade dovolita pravice v našem Primorju. , n . O ubogi slovenski trpin, kdaj se porodi tudi za-te kakov Prade, ali pa vsaj Marchet? ! Zastonj pričakuješ boljših časov, dokler se bodo tvoji zastopniki ravsali med seboj za nizkotne strankarske namene. Dotlej se ne rešiš iz jarma suženjstva. Dokler se ne bomo med seboj čislali in spoštovali, nas bodo I drugi zaničevali in prehajali preko nas na dnevni red. Ve pa slovenska društva veste sedaj, pri čem ste. Kadar boste v zadregi, obrnite se do gospoda ministra za uk in bogočastie, da vam prepusti lokale kake javne šole ! Če je to dovoljeno za ultra-Nemce, mora biti do-! voljeno tudi vam. Enake dolžnosti — enake ' pravice ! Samo morate podkrepiti svojo prošnjo V Trstu, dne 14. novembra 1907 »EDINOST« štv. 313 Stran III glasnimi heil-klici, da bo odmevalo, kakor odmeva ob večerih v telovadnici državne J udske Sole v ulici Fontana! „Večna luč !M Tržaški Lahi imajo še sedaj pasie dneve ! Že par mesecev, ako ne već, se prepirajo o — „večni luči*;, ki jo mislijo postaviti menda na grob velikega Dante-ja. Tržačani bi radi sami priredili tak zlati dokaz ljubezni, ki jo goje do nesmrtnega pesnika ali resničneje povedano : do laškega kraljevstva. Drugi bi radi, da bi prispevale vse „laške" kronovine, ki niso še odrešene iz iarma. Tretji bi hoteli, da prispevaj vse kar je laškega, in napraviti bi hoteli monumentalno „večno luč" — vlito iz samega zlata! Mi bi ne imeli nič proti še tako veliki zlati »li dijamantni luči, da je Dante gotovo ne pogreba, ako bi ne bilo ravno te dni v kraljevini toliko bede in potrebe. Pustite torej 1 večne luči" in darujte one tisočake bratom v K&labriji ter jim tako olajšajte bedo, v kateri jih zalotita najhujša zima in pomanjkanje ! Tak naj bo vaš spomenik, ki ga pošljete v „giardino del mondo" — ako že ni v Trstu samem dovolj rev in sirot, ki zastonj prosijo —■ kruha ! Nove posadke na Primorskem. — V spremembi posadek, sklenjeni za leto l'.»u8, >ride Primorsko jako v poštev. Dočim ostanejo v deželi vse sedanje garnizije, bodo pri nas nameščene še mnoge novo posadke, celo r krajih, ki niso do3edaj imeli nikake garnizije. (jlede Primorskega posnemamo sledeče podatke : Premestijo -e: bosanski regiment št. 4 iz Dunaja z Trst; dragonski regiment št. 5 iz Dunajskega Nove^amesta v Gorico, Ljubljano, Ilirsko Bistrico in Maribor.^ 5. kompanija pijonirskega bataljona št. T> iz Krecn sa v Pulo; 1. bataljon pešpolka št. M 7 iz Trsta v Sežano; bataljon lovcev št. 11 iz Trsta v Gradiško; štab in tri kompanije lovskega bataljona št. 29 iz Uradiške v Ronke in Tržič; lovski ktaljon št. 24 iz Budimpešte v K o v i n j in oreč: - kompaniji pijonirskega bataljona št. 11 iz Przemysla v Gorico: 2. bataljon trdn avsko - artilerijskega polka št. 3 iz Prze-invsi* v Pulo; bataljonski štab, 1. in 4. kompanija trdnjavsko-artilerijskega bataljona št. 3 iz Petrovaradina v P u 1 o ter 2. in 3. kompanija trdni avsko - artilerijskega bataljona št. 3 iz Sarajeva in Trebinja v Pulo. Poroke, rojstva in smrti. V tržaški mestni občini se je od 3. do 9. t. m. poročilo 49 parov. Rodilo se je 111 otrok, to je H2 moških in 49 ženskih ; od teh 17 neza konskib. Umrlo je 74 oseb in sicer 38 moških in 36 ženskih : od teh 22 izpod enega le a. »zaslišan dogodek. — Vojak, cestni tat. Gospej Matildi Košuta je predsinočnjim okolu 6. ure neznan uzmovič v ulici di Mira-mar iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela 11 kron. Kjer je govora o neki gOspej Košuta, ki jej je bila v ulici Miramar vkradena torbica. * * * Gornje kratko poročilo je naš poročevalec dobil na policiji. Iz privatnih virov je pa pozneje naš poročevalec izvedel, da je bil oni neznanec, ki je gospej Košuta iztrgal torbico, vojn k. Bilo je ob "». uri in pol zvečer. Gospa e bila izstopila iz tramvaja na postajališču blizu ulice di Tor san Piero in se napotila proti domu. ker stanuje tam blizu. Hipoma i? skočil k njej neki vojak in jej iztrgal torbico. Tam blizu je stal neki človek, (iospa ie za vpila, v nadi. da bi oni človek priskočil in ptiiel vojaka, a oni človek je bil vojakov drug in je z njim pobegnil. — Nekateri mimoidoči, ki so bili videli ves prizor, so zdir-iali za njima, da bi ju prijeli, a na to se je vojak vstavil, se obrnil proti ljudem, ki so ga lovih, potegnil iz žepa revolver i a z istim v strehi proti njim. Na to so ga ljudje seveda pustili bežati. tmtAŠKA 'dBUalcA KMOKIKA. Dva sleparja. Neki Ivan 1. in pa neki Mihael R.. sta bila tu v Trstu ustanovila ne-l Vak mednarodni trgovski urad. — V mesecu ' /ebruvarju t. 1. sta bila dala v „Piccolu" ogla*, t* ^medoarodni trgovski urad" išče iztirievalca, ki da mora položiti 500 kron kavcijo. In res se je našel kalin, ki je šel na njiju bmanice, da sta ga potem lepo oskubila. Na njiju oglas se je odzval neki Ivan Jarec. Izročil jima je zahtevanih ^00 kron kakor kavcijo in dne 1. marca t. 1. je vstopil v službo ^mednarodnega trgovskega urada". A -Tarec je kmalu razumel, na kakšni podlagi •Ioni ta slavni urad, in zato je že 12 dni pozne;t\ to je 12. marca izjavil, da izstopi takoj iz službe in je zahteval, da mu vrneta njegovih 500 kron. A če si vrabcu dal prosa, ti ga vrabec gotovo ne vrne več, ker mu proso ugaja in je pozoblje ! Ivan I. in Mihael R. sta pa dva taka ptiča, da mesto prosa zobljeta krone. Ker sta bila že pozobala Jarčeve krone, sta mu rekla, naj pride ponje čez tri dni. No, čez tri dni, to se pravi dne 15. marca, sta mu dala na račun 150 kron, a po ostalo sta mu velela priti naslednji dan. In naslednji dan sta mu dala še 20 kron — potem pa nič več. Dne 30. marca je pa Jarec ta dva ptiča ovadil oblasti . . . No, ona dva sta ga pa se svojim zapeljivim . . . petjem pregovorila, da je ovadbo dne 4. aprila zopet umaknil, ker drugače bi bila morala v kletko, kjer bi bila mesto kronic zobala — ričet. No, Jarec je dolgo čakal, da hi dobil nazaj svoje proso . . . pardon, svoje kronice. Ker je pa slednjič videl, da jih le ne dobi, se je naveličal čakati in ponovil ovadbo. — Obenem je pa neki Anten Frank ovadil gori imenovana ptiča, češ, da jima je izročil 150 kron, a ona dva sta mu jih pozobala 14»j in mu dala nazaj le 4. Neki drugi, imenom Mihael Zeppar, ju je pa ovadil, češ, da jima je hodil dlje časa iztirjevat račune — v tem slučaju bi se reklo, da jima je hodil iskat zobanja — in da mu nista ničesar plačala za ta njegov trud. Sta pač ptiča, ki zobljeta vse sama. Vsled teh ovadeb sta bila ta dva ptiča predvčerajšnjim djana v kletko, kjer jima bodo dajali zobati ričeta v nadi, da se odvadita zobanju krotic. E len njiju, Ivan 1., je imel zadnje čase v zakupu oglasni del nekega tukajšnjega lista. Našli so le prazen voz, lesa pa ne. Včeraj smo poročali, da so bili neznani tatovi v ponedeljek večer na postaji južne železnice okradli cel voz naložen z lesom, in to na škodo tvrdke Cesare Cavalieri. Poročali smo obenem, da so bili poznpie našli voz z vsem lesom na senenem trgu. Včeraj smo pa izvedpli, da je bil voz. ko so ga našli, ž • prazen, razložen. Tvrdka Cesare < 'avaiieoi trdi. da trpi 300 kron škode. Privatnim pctom smo pa izvedeli, da so — ne vemo če pred-inočnjim ali še le včeraj v jutro — našii tudi vkradeni les. Žaga in kovček Predvčerajšnjim pc-poludne ob 1. uri je neki redar našel spečega na tleh v ulici della Sanita 25-letnega Antona K., doma nekje iz Noranjskega. — Bil je tako pijan, da ni mogel stati po koncu. Redar ga je odvedel na stražnico, kjer so ga zaprli, da bi se prespal in streznil. No, okohr 6. ure zvečer se je Anton K. prebudil in je | bil popolnoma trezen, vsled česar so ga hoteli izpustiti. Tedaj je prijavil sledeči dogodek : Prejšnji dan je bil šel v kavarno ,.A1 Fedel Triestino"4. Imel je seboj žago, vredno 8 kron, in pa kovček, v katerem je imel obleko, čevlje in klobuk, ki je bilo vse skupaj vredno f>0 kron. Oddaljil se je bil za hip iz kavarne in pustil tam žago in kovček, in sicer kar pri mizi, pri kateri je sedel, ne da bi bil te reči izročil v varstvo kavarniškem osoblju. — Ko se je pa vrnil nazaj v kavarno, ni našel več ne žage ne kovčka! — Policija je skušala na to o tem kaj izvedeti v rečeni kavarni. In natakar te kavarne, Alojzij For-naaaro, je povedal, da je bil Anton K. res prišel v kavarno se žago ln kovčkom, a poleg žage in kovčka je imel Anton K. tudi neko — žensko. Pozneje da je Anton K. odšel s to žensko iz kavarne, a vzel da je seboj ne le žensko, marveč tudi kovček in žago ! — Drugega ni vedel natakar povedati. Brezvspešen tatinski poskus. Neznani tatovi so predmiuolo noč vlomili skozi okno v krčmo Angele Coana -na Greti. Prevrnili in prebrskali so sicer vse, a odnesli niso ničesar, ker niso ničesar našli. Skrit na parniku iz Amerike v Trst. Ko je predsinočnjim ob 7. uri priplul v naše pristanišče parnik avstro-amerikanske parobrodne družbe rLaura", prihajajoči iz Amerike, je poveljnika parnika izročil policijskim funkcijonarjem 23-letnega Grka Ivana Giorgodassi, ki je doma iz Aten. Ta človek se je bil namreč še v Novem-Vorku skril na parnik. Našli so ga pa še le pred štirimi dnevi. S tem je vsleparil družbo za 180 K, kolikor namreč stane vo/nja iz Novega-Vorka v Trst v III. razredu. Smeiaica Raztresen. Proiesor: Obža' iujem milostljiva, da ste izgubili dobrega soproga-kaj ne. saj ta je bil vaš edini ? Koledar ln vreme. Danes: Jo/.atat škof muc. — Jutri: Leopold vojvoda. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 1S.5* Cels. — Vreme včeraj : oblačno, deževno. Društvene vesti in zabave. Veselični] odsek „Trg. izpbraževal nega društva" vabi cenjene g. plesalke in plesalce, da se v čim večjem številu udeleže današnjih, plesnih vaj. ker se bode med drugim poučeval tudi „Slovan" za veliki ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Trgovina s pohištvom Peter Jeraj TrjOBlnn s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste — in po jako nizkih cenah. —— ■ — flnprna nai/Ua p°dueuie v Peftu\ ,Naalov Upalila pO VIV d p0ve inseratni oddelek Edinosti. 1597 Tovarna pohištva Murni Levi MM ulica della Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. UMETNI ZOBJE Ptomfcfra&J« zobov. Izdiranje zobov brez — vsake boleči* v zobarskctn 1u&lmctm Br. X Čermak»J. Tusdier TRST ulica dstta Caserraa Mm. 13, U. tmM. Mo^rioriiom da imam veliko dvorano na I^O^lIallJlilll razpolago vsakemu društvu za plesne zabave. Henrik Koš i č. Belvedere 17. (1430 Patentiran divan-postelja MACHNICH Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče nttfinejega in solidnega pohištva v modernem sloqfu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in — olepševalno delo. === I ANTON MACHNICH. TRST, ul. S. Giovanni 10 Vinko Skerk Pekarna in sladčičarna TRST, ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. ■ Prodaja kruh vsake vrste »vež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruha zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera sladSčic crema & la glacje, milanskega kruha, hlebov, dezertnih bi>kotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondants, iD vsa^°adkanj Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah^ Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozov e, kemiški proizvodi Koliar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneja mazilo, ki ohranja nova in star« plasti na asfaitičnih kartonih, skrllnih ; ploščah In vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna K"""* asfalti in drogi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pitam* -r TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. iirossol Mnenje g. dr. Lihotzk) Primarij in docent porodništva in bolezni žen na vseučilišču ua Dunaju Gospod J SER RA VALL O TRST JTeleznato Xina~vino Serravallo (Vino di China Fetniginoso Serravallo) smatram (ja. po mojem izkustvu, kakor vspešno okrepilo, katerega se vžije. DI XAJ. 12. aprila 1905. Dr. Sihotzky. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI MUHUXKU*M*HK*KKHK*muk*KHU*mx Pariško prodajalnico obuvala (Calzoleria parigitta) Crst ul. S. JZntonio št. 4 (hiša Jerni) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Strm IV => EDINOST« Štev. 313 V Trstu, dne 14. novembia 1907 i n tfcfctr. razstava. HOTISLi BALJ&AS1 Prvi plespl veilček priredi tam-buraški odsek pev. društva »Kolo« v soboto dne 16. novembra 1907. ob i), uri zvečer v veliki dvorani »trgov, izobraževalnega društva«, ulica San Francesco št. 2. I. Med plesom bo šaljiv srečolov, šaljiva pošta ter bitka s korjandoli. Plesovodja gosp. U m e k. Vstopnina: za gospode >>0 st., za dame 40 st. Odborniki dramatičnega društva vabljeni na sejo nocoj ob 7. in pol v društveni sobi. „Čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja gg. odbornike na važno sejo, ki se vrši dt,-nes četrtek v društvenih prostorih. Darovi. Pri pevski zabavi pevskega društva „Višava' na Konkonelu se je nabralo v gostilni g. Vinkota Ferluga 10 kron za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda vj Trstu. Denar hrani naša uprava. Slov. akad. društvo „Balkan** je darovalo Sv. Ivanski tamb. zbor K 20.— za I ljudske knjižnice ; nadalje g. A. V. pri sorti- j ranju knjig 70, g. Stipe Ferluga, učitelj-vodi-telj 50, g. dr. Gruden 10, in družina Carman 13 knjig. Izreka se tem potem najiskieneja hvala. Narodno delavska organizacija priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne javen shod v Pro-, selcu« Odborniki „N. D. 0." se uljudno naprošajo, da se udeleže danes; vožne seje, ki bo ob 7. in pol zvečer. Vesti iz Istre. Razširjenje železniške postaje v Matuljah. Teh dni prično razširjati in pre-zidavati postajo na Matuljah ; delo bo dovršeno meseca aprila 1908. Stroški za razširjenje bodo iznašali okolu 150.000 K. Vesti iz Kranjske. Gonjača je obstrelil neki lovec, ko je Fran Kocijančič iz Černivca pri Mošnjah pri-redil pri Velikem Dobrepolju lov. Obstrelje-1 nec je posestnikov sin in so ga morali zaradi. težke poškodbe prepeljati v ljubljansko bol- j nišnico. Nečloveška mati aretirana. Orožniki ko aretirali in izročili deželnemu sodišču Marijo Rozmanovo, ki je namenoma umorila v Vižmarjih svojega 6 letnega sina Franca, j Sodna komisija je konstatirala, da je bil deček zastrupljen s strupom za podgane. Gospodarstvo. Pošiljatev denarja v Ameriko. Iz New Jorka poročajo, da se v mino-lem tednu ni izvozilo nič zlata, srebra le 998.000 dolarjev. Uvozilo se je pa 7.273.000 dolarjev z:at:i in 70.000 dol. srebra. Premog se zopet podraži. Trboveljska premogokopna družba jej zopet zvišala cene premogu. Ker so tudi! cene prevažanja po železnici višje, bodo kmalu samo bogatini mogli kuriti s premogom ! Razne vesti. j Zdravniki štrajkajo. Kakor poro-! čajo iz Budimpešte, štrajkajo zdravniki v Košicah in Aradu. Alkohol in samomori. Profesor Hel-ler pravi: Vzrok, da se množijo slučaji samomora, se mora pripisati razširjajočemu se alkoholizmu. Izmed 300 samomorilcev, ki sem . jih raztelesil, jih je trpelo 143 na kroničnem alkoholizmu, torej 48 odstotkov. Vojna ladija ..Jena'. Iz Pariza poročajo : Ker ni možno več popraviti vojne ladije rJenau, na kateri je pred meseci eksplodiral smodnik, je ministerstvo vo.ine mornarice sklenilo, da se rabi to ladi jo kakor > cilj strelnem vežbanju. Vozni listek na solnce. Neki Američan 1 je izračunal, da bi vozni listek od zemlje na solnce, po ameriških železničnih tarifih, veljal okoli 4 milijone kron. Postava, ki zabranjuje, rabiti vozni listek zaporedoma za dve osebi, bi se seveda morala spremeniti, da |bi bil li-j stek veljaven jod rodu do rodu, kajti za to potovanje bi bilo treba 300 let, če bi vlak vozil s hitrostjo 1 kilometra v sekundi, saj je : solnce od zemlje oddaljeno povprečno 150,000.000 kilometrov. £5 Stestavradja fisitiing (ALL' ORSO BEANCO) ulica Gologna štev. 9-13. Velik proftor b pl^pnn dvorano vrtom, kegljiščem biljardom Seiflert igralno soW». :?eparutna sobana za klube in društva. Najpripravnei^i lokal za zborovanja, druStvene zabave, ž eni to var: i *ke pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabave. pri kateri svira orkester. ---Prostor za 1000 oseb.--- Eg&LI ©SLfiSi. val: fHr^a! r&čacfrjo ce po 3 «?ot- b-r»=e^o: ^RSu^iti-jlEAce N^odc- "t? računajo cuLrst Naji&MijSfi yri-.t_:Vina 4') Bto'Jnk. --: J ;.t':» oe takoj. ===== Majcen Miloš lavnico. Trst, ulica Leo štev. 2, priporoča svojo mizarsko de- 857 Ssčem težaka za v kuhinjo. — HoteL- Balkan. 1465 Praktikanta ki zna slovenski, italijanski in nemfki, sprejme takoj veletr-govska tvrdka. Ponudbe pod ..MARLJIV" na „Tn-aeratni oddelek Edinosti". 1452 |XAq aa deiavca čevljarja. LT'ea Sor^ente št. lObt/ Ot/ 7, IU. nad., vrata 14. 1467 SIiI^Rl* - DEJ^O^ATEK Gine ie Francescli Trst, ul. (Jgo Foscolo štev. 9 izvršuje veakojako slikanje aob v različnem modercem skladu - Tapeciranje s papirjem. — -pTTrO POVBŠMO._ČEKE ZMERNE. 0 Naznanilo dobrim družinskim materam! Ako hočete obvarovati svoje otroke pred raznovrstnimi boleznimi vsled mraza — pridite vse v Bazar 33 in 49 u ulici S. Nicolo Jt. 29 kjer najdete veliko izbero maj in spodnjih hlač, ki vas obvarujejo pred burjo. Vedno po malenkostni eeni 33 in 49. Postrežba točna in tudi brezplačna na dom. scar Išče se UREDNIKA za list „M I R". j Pogoji po dogovoru. — Nastop čimprej.' Ponudbe: Katol.-polit, in gospodarskemu društvu za Slovence na Ko-—s roškem v Celovcu. 1 i p.pcnof^Tr Trst. ulica Poste Nuove 9 Zapne are najboljših tovarn. Najnovejie atenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. 3MEELIA Josip Zigoflil ^ Filijalka na Prošeku štev. 149 Izbor droff, bmrw, iopltev, y«k«att J arfiLiaov, fin; mile. — Zaloga minerale« voda, - caka xa parketa, ma mrzla pripravljenega »trap* tarna, rini o, zaaJimevoa Itd. Itd. V dobroznani prodajalnici jestvin in kolonija! Petra peternsl v ulici Giulia štev. 76 je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor : kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste. — Blago vedno sveže. čržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shramblce, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30 „ pol leta „ 2 O „ četrt „ „ 2 za en inooec „ 6 Shrambice so 24 eni visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. = U noui prodajalnici slanine Trst, ulica Campanile 15 (Piazza Ponterosso) se dobi velika izbera | kranjskih in dunajskih klobas in j — najukusnejših drugih slanin. — Direktno uvažanje. - BOGOMIL FINO bivši urar v Sežani ima bvojo novo prodajalnico ur v TRSTU ilica Vinoenzo liclllnl 13 najproli Cfrkve it. Antona novega prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. ANTON SKERL mefc&nlk. saprlarženl iTtdoseo. Trst - Carlo GoJdenijer trg iz. - Trst Zastosiil tSTirug lota ia ieteMes „Piši' 3BS" Napeljava in zaloga električnih zvončkor, lj*ć< : in prodaja gramofonor. zonofonov in ftrnografcT | Zaloga priprav zs. točiti pivo. Lastna mehanič*! ' delavnica za poprarljanje liralnili Ktrojor, k o'.«* moto koles itd. ~itpg Velika zllo^a prlpadkov po tovarnllklH cerab TELEFO« štev. 1734. Prvi f alti mlin Josefa Krnus" sinoči Delniška družba v Osjeku. Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schvarz, Trst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 x»ooc»oooooff»et Prodajalnica rokouic in krauat ji. JCubmann Trst - CORSO št. 19 - Trst Ustanovljena 1865. Rokovice gla<;e I. vrate, 1 gumba od gld. 1 Miprej Kolrovice glare visoke od gld. 2 naprej. Rekovice Dante, ki se dajo prati, 3 pum' -'•• Rokovice z imita-kože, 3 in već gumbo* Rokovice gla<;e z dvojnim ~ivom za dame i: Rokovice glare z dvojnim Šivom za gospodo 1 r* > Rokovice od volne na izbero Rokovice za koc ijaže, bolgar z dvojnim -ivom - i Vela izbera tavat zadnje noreti. Izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah- Prah za goa.e tvrdke KLELHAUSER v (Iraflcu, gr.;ka Ciprija po 10 nvO. zavitek ; milo COCOS. Odlikovana tovarna glasovirjeu E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldonl 12 .vcsfel Corao-Vla Nuova) 3ps«i]aliteta pisninov, glasovir-svetovnih tvrdk SteinWey i« Jons v r*ew~Yorku, Schweighoter izd. €lskt. pianini, orkestrom, harmoniji lEposojuje. — Menjaje. — na obr«k«. PoDrtTlja. — Akordir» p* zmermih Patent sternitov škriii MM M? Cementni M\ je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delaVGi, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZflliOGE V VSEH GIiRVNIH MESTIH- t--- Vprašajte vzorce in kataloge v ========= Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, ScaU Jclvedcrc št. i, Cclejon 1057